St. 41.
V Trstu, v sredo 23. avgusta 1882.
Tečaj VII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
edinosti j« mo9«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in itboto o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za 5etrt leta JI gld. SO kr. — Posamezne itevilke se dobivajo pri opravniStvu in ▼ trafikah v Trata po S kr., v Gorici in v AJdtvičini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopiti se pošiljajo Uredništvu »via S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se no vručAJo. — Inserati (razne vrstu naznanila in poslanice) «e zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Bav, bav!
Ker se ustavovercem ni posrečilo, da bi bili mogli oblatiti Taaffe-jevo ministerstvo, ter na njega zvaliti vso odgovornost za stvari, katere se godč v Trstu; ker so »Neue Freie Presse«, »Wiener Tag-blatt« in enaki dru«i listi ostali osramočeni po dokazih v poštenejih listih, da ne samo ni res, da bi bilo sedanje ministerstvo krivo tržaških rabuk, ampak da so jih kriva ustavoverska ministerstva in ustavoverci, kateri še denes delajo v Trstu politiko, ki ni v soglasju s Taaffe-jevem ministerstvom, ampak podpira hot6 ali nehotć Se vedno pravi avstrijski politiki nasprotna načela in daje potuho Iredenti; ker so torej ustavoverci s prvim nacrtom napravili popolni »fiaško«: poprijeli so se druzega načrta.
Tega novega načrta ne moremo boljSe imenovati, nego: »bav, bav«, ker ima namen, plašiti Ire* dentarje, v istini pa bi se na oni nekam naivni način utegnoli plašiti k večemu otroci. Ustavovercem
fre za to, da ustavijo naklepe Iredentarjev, ker koii-or več časa bodo trajali ti, toliko bolj gotovo je, da se v Trstu morajo zgoditi radikalne spremembe; a ustavoverci ne želć tega; oni hočejo, da se obrani vsaj sedanje stanje (status quo, še boljše: status
3uo ante), ki je vendar bolj ugajal ustavoverskej po-tiki, nego pa ugajajo prava načela sedanjega ministerstva. — Kdor je količkaj podučen o sedanjih notranjih politiških razmerah, ta predobro zna, da imatno v Trstu neko izjemo, da za naše tukajšnje odnošaje ni direktno odgovorno sedanje ministerstvo; to so potrdili tudi oflcijozni listi in to kažejo sploh razmere na Primorskem.
Zato pa se ulači po ustavoverskih listih oni »bav, bav«, ono strašilo v poilobi Slovanov. »Neue Freie«, potem «Wiener Tagblatt« in drugi enaki listi zadnji čas vedno upijejo na Iredentarje: »Kako ste vendar Vi neumni, tla podirate z bombami sedanja načela vladanja v Trstu; kaj ne vidite, da vzraste korist le Slovanom, s pomočjo katerih Vas bode vlada preganjala, ako sedanja načela padejo.* Kaj pomenja to z drugimi besedami? »Slovane je treba zatirati in zatreti, oni ne smejo uživati nobenih pravic. Vi Italijani pa delajte pametneje, ker tako poprej pridete do svojih ciljev, katere hočemo podpirati tudi mi ustavoverci«. — Svarilom ustavo-vercev pač ne moremo dati druzega zmisia, ako vidimo, čutimo in smo prepričani,' da za Avstrijo tukaj na jugu ni druge otetbe, nego močno Slovanstvo, to je: Avstrija more le potem hidro streti, ako tukaj na vso moč podpira Slovanstvo. — Vsak list, kateri drugače piše, je neprijatelj Avstrije, in tega nismo mi sami rekli, to je indirektno potrdil cel6 »Pester Lloyd«, oflcijozni ogrski list, kateri je Še tu in tam na uslugi^ ustavovercem . ko je pisal, da Slovenci, Hrvatje, Cehi, Poljaki so tako navezani na Avstrijo,
Podlistek.
□Trst. in okolica.
(Zgodovinska Črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Poveljnik Muhovega grada (Mocco) Nikolaj Golob, uda se Benečanom, podkupljen, kakor je Sla govorica, a isto tako vzamejo Benečani i Novigrad (Castelnuovo). Skoro bi bili strahovito besneči sovražniki vse mesto užugali, da ni prišla ne-nadejana pomoč: nekov Tržačan, bivajoč na dvoru papeža Pija II., prejšnjega tržaškega Škofa, naprosi svetega očeta, da bi posredoval mej nasprotujočima strankama. Zaisto se sklene mir v 12. dan novembra 1463 v Benetkah. Trst. zgubi vsled te pogodiie svoje tri gradove Novigrad, Mubov in sa-erbski grad (Strmec;, ter mora težkim srcem, opu-stivši svoje soline, gledati, kako se trgovstvo iz notranjih dežel večinoma obrača v beneški Koper, Cesar Friderik pa priznavajoč hrabrost in zvestobo Tržačanov, dovoli jim oni grb (pod cesarskim orlom sulica svetega Sergija), ki se Še dandenes rabi, toda na sedanjej mestnej palači se pogreša! Nastale so v tem mestu strankarstva, sumničenje, prepiri, ravsanje in kavsanje mej domačini premožnimi, kakor to obširno popisuje Kandler v knjigi »Storia del Consiglio dei Patrizi« str. 53—72. Odlični, iz mesta pregnani in izseljeni meščani se zatečejo k cesarju Frideriku, ki imenuje posebno komisijo za pomirjenje Tržačanov. Mej tremi načelniki one komisije je bil Nikolaj Logar najsrčniši. Železno roko je skušal potlačiti nemir; a ostro nje-
da s propadom te države propadejo tudi oni avstrijski Slovani, posebno pa Slovenci.
In to je gola resnica. — Če pa je to resnica, ali ni rovanje proti državi, ako kak list piše: delajte previdneje, Vi Italijani, da Slovan ne pride do svojih pravic. — Ali je to avstrijska politika?
Nam Slovanom se studi tolika nesramnost, ml nemamo besede, s katero bi jo stigmatizirali. — Mi primorski Slovenci smo dolgo časa mirno gledali in trpeli, a kaj nam je dalo potrebno moč in potrpežljivost? Bili smo gotovi, da prej ali slej v merodaj-nih krogih vendar spoznajo, v katerem tabru je Avstrija, in ako bi še ne bilo dosti dokazov, gotovi smo, da jih pride še, in takih, ki zbude vso pozornost na nas Slovence, ter podr6 vse dosedanje teorije opor-tunskih državnikov in mrziteljev Slovanov.
Ker pa smo denes skoro gotovi, da v Trst ne pridejo več generali i la Moring in Wetzlar, katerih prvi se je sprehajal z lahoni po Trstu, in drugi mirno gledal in smijal se pred »Cafe Specchi«, ko je lahonska podkupljena drhal vojake okoličanskega bataljona podila v morje in jih zasramovala, ter s tem zasramovala tudi c. k. »divizo«; tudi se ne boile menda upal noben minister ali namestnik našemu vladarju Slovencev črniti kot nemirnežev. (Leta 1874, ko je bilo tukaj Nj. Veličanstvo, bila je pri njem deputacija okoličanov, a tej deputaciji je cesar priporočal, naj bodo Slovenci mirni in naj žive v dobrem z Italijani); nadejamo se, da se ne bode tudi upal noben tržaški župan Slovencev pred samim cesarjem tako prezirati, kakor je to storil rajnki župan Angeli. (Ko se je Sel namreč 1. 1874 poklanjat cesarju mestni zastop, predstavljal je Angeli vse posamezne starešine, le Slovence je ostentatlvno preskočil; ko pride do Nabergoja, preskoči tudi njega, a cesar to zapazivši, pusti župana in se obrne k Na-bergoju, ter mu reče: »Mi dva sva pa nže stara znanca;« na kar osupne lahon in vsi drugi labonski starešine, kajti cesar, ki je videl Nabergoja le dvakrat za par trenotkov na Dunaji pri predstavljanji poslancev, in ker ima jako živ spomin za osobe, spoznal ga je precej in to porabil, da je dal lahon-skemu županu pod nos. — Da je bil tistikrat naš cesar jako nezadovoljin sč sprejemom v Trstu, to je tudi dobro znano); nadejamo se tudi, da ne bode več treba po skrivnih poteh hoditi cesarju čast ska-zovat, kakor bi to bilo kaj prepovedanega, kar se je godilo leta 1868, ko je šla ena častna kompanija okoliškega bataljona čakat cesarja Nabrežino in je morala po skrivnih potih v malih krdelih čez skalovje hoditi, ter zbirati se še le pred Nabrežino;
Erav tako se je morala zastava bataljona, katerej je ila kumica sama cesarica, nositi skrivši Nabrežino, da se gospodje lahon čiči kaj ne razjezi, in taboriti šempaskega tabora leta 1863 niso smeli skoz Gorico, ampak za Gorico po stranskih potih, kakor
govo postopanje vznemiri nasprotno stranko, da se spunta, naščuvana po nekem Antonu Lukežu. Nikolaj Logar je primoran zbežati, isto tako škof Anton Gopo. Strahovito razsaja pijana drhal po mestu, ter obesi petnajst nesrečnih mestnih svetovalcev pri mestnej palači. Iz Devina, kamor je bil zbežal, zopet pripelje Nikolaj Logar 3000 vojakov, vzame mesto, vojaki plenijo tri dni; od nasprotne stranke nekatere ukončajo, drugi zbeže, 1. 14G9. Slovesno sprejmo cesarja Friderika drugo
1. 1470; preostrega Logarja on odpravi, Tržačanom odpusti, le 30 hujših puntarjev iztira iz mesta, ki so pa pozneje bili pomiloščeni. Začel se je zidati grad tržaški na onem mestu, ki seje zval nže prej »Taber« (tabor), a končal se je pod nastopniki Friderikovimi. V tabru ostane vojaška posadka. Neke prejšnje predpravice potrdi Friderik Tržačanom, ter pomnoži število mestnih odbornikov do 220, dozvoli prosto trŠtvo za tržaške trgovce po vsej Avstriji, vendar na morju priznava beneško nadvlado s pogojem, da smejo tudi Tržani prosto brodariti po Adrijanslcem morju. Da bi po raznih nezgodah propadlo trgovstvo povzdignol, ukaže Friderik, da morajo vsa v avstrijske pokrajine iz Benečije ali po morju došla vina in o)ja v Trstu plačati vvožnino (carino). Za vlade Friderlkove (1440—1493) so bili hudi časi, verske homatije, na Češkem Husiti, na jugu Turki, po mestih strankarstva, in kar se mej seboj niso pobijali, razsajala je zdaj tu zdaj tam smradna kuga, ki je tudi v Trstu peti del meščanov pomorila I. 1467. Prihrumele so 1. 1475 brezbrojne kobilice, ki so po Kranjskem, po Krasu, Istri in Furlanskem vso ze-lenjad požrle, »pa pobožen duhovnik jih zaroti z
navadno cigane pošiljajo, kar vse je dalo lahonoin toliko poguma, da so našega pesnika Cegnarja in rodoljuba Zormana na javnej cesti skoro ubili, druge Slovence pa proganjali kakor divjo zverino; — nadejamo se, da ne bode nobena avstrijska vlada več tako slaba ter puščala, da bode izdajalska drbal (peščica ljudi) smela proganjati najboljše avstrijske podanike; tako zaslepeli so bili le ustavoverci, in kaj jih je tako oslepilo? Slepa strast in sovraštvo
Eroti Slovanom! — Iz tega same«a se vidi, da jim je ila Avstrija deveta briga, a glavno načelo njihove vlade — zatiranje Slovanov. Kam bi bila ta stranka dovedla Avstrijo 1 — Danes se je menda sam dvor prepričal o resnici tega, kar mi uže dolgo časa dokazujemo.
Bav bav, s katerim ustavoverci strašijo naše La-hone, pa ne bode nič koristil; bombe v Trstu so protesti v nihilističnem zmislu; one imajo namen opozoriti svet na to, da je tukaj italijanska zemlja in da tukajšnje prebivalstvo noče slaviti 500 letnice, od kar je Trst prišel pod Avstrijo! Kakor hitro bodo vse slavnosti v ta namen pri kraju, bode tudi za nekaj časa konec demonstracijam, to mi bolje znamo, nego »Neue freie Presse«. Če pa so lahoni letos silnejši, uzroic je važnost zgodovinskega momenta in pa nekoliko tudi to, ker Čutijo, da so začeli Slovenci nekaj prosteje dihati, oni sami dobro poznajo bav bav, ni treba, da bi ga jim kazali ustavoverci, za to pa hočejo po starej navadi terorizirati vlado, da bi se zopet pogajala z njimi in da jim Slovence prepusti popolnoma, kakor je to bilo dozdaj. A ta pot jim vendar utegne izpodleteti ta nakana, predaleč so morda seg-noli, tukajšnja vlada se je prestrašila, ko je zapazila neko rudečo nit, ki se vleče od onih petardistov notri v take kroge, o katerih ni morda mislila, da so Avstriji tako odločno nasprotni in na Dunaji piha tudi drug veter. Nepotrebno je torej strašilo ustavovercev, njim gotovo ne potnaga več Iredenta, katera je bila le do tistikrat njih zaveznica, dokler jih je potrebovala za svoje protiavsti ijske namene, sicer pa jih sovraži zdaj kakor prej in še veliko bolj, nego Slovane, to naj bi si dobro zapazili. Ustavoverce na krmilu more rabiti Iredenta, ustavovercem v kot potisnenira pa moli fige pod nos. A pustimo to tujo zadevo in obrnimo se rajše v naš lastni tabor. Pisali smo uže, kako je treba zdaj postopati v našem taboru, da se mi ubranimo nakan lahonstva; nasvetov je bilo uže mnogo. Toda kedo je v prvej vrsti poklican, da se poteza za svete naše pravice in za našo narodnost? Mi menimo, da v prvej vrsti naši državni poslanci. Slovenski poslanci v državnem zboru so del večine našega državnega zbora; oni imajo zdaj zadosti moči, da spregovore v državnem zboru tudi gledč Trsta in Slovanov v Trstu in Istri. Da pa ne pridejo nepripravljeni in brez načrta na Dunaj, na-svetovali bi jim, naj se snidejo v septembru v Ljub-
ognjem in blagosloveno vodo, da vse v jadransko morje sfrče in se potope«. (Gancellieri cronica.l Pa še hujše od kuge in kobilic so tačas divjali po naših krajih »prokleti, neverni, divji, pusti, vražji Turki« (Crnčić: najstarija poviest Krčkoj itd. p. 22.)
L. 1470 pridrvi 8000 turških kojnikov skoz Klano in Novigrad na Kras v Bazovico; zapalgo Prošek, Devin, Tržič (Monfalkon) ter se ulerejo čez »belo reko« (Soču) po Friulskem naprej do Vidma. Drugo leto zopet pridejo in pustošijo in
Fožigajo po Krasu in po Istri, nekaj se jih prikaže v okolici tržaškej. Takrat so zidali tabre proti Turkom, ter so o prihodu sovražnikov krese zažigali na gorah, da so si znamenje dajali.
L. 1472 zasedejo benečanski^ najemni vojaki žaveljsko dolino, ter nagajajo Tržačanom, zato so ovi uže meseca avgusta nezrelo grozdje trgali, ker sovražne trume so pretile pridelke popolnoma uničiti. Vino od one trgatbe je bilo se ve jako rezno in kislo. Pa tudi žaveljske tržaške soline so potem razdejali Benečani in uplenjeno sol v Benedke odpeljali. Zopet 1. 147G prilomastijo Turki na Kras, pridero do Soče, pri katerej kristijansko vojno po-tolčejo, oddelek turški se vsuje v Breg pod Muhov grad a Tržačani ga oilpodć, vendar 50 Tržačanov Turki v sužnost odpeljejo, pa se vsi po nekaj časa zdravi domu vrnejo. Kuga je v Trstu podavila 700 ljudi 1. 1479; a ne le v Trstu je razsajala, nego po vseh bližnjih pokrajinah, kajti zatrosili sojo bili kleti Turčini. Oktobra meseca i. 1477 je bilo namreč prihrumelo 30.000 Turkov na Furlansko pod povelj ništvom Omar-bega.
(Daljo prihodnjič.)
EDINOST.
ljan i aH v Trstu v posvetovanje in naj na tem shodu sklenejo, kako je postopati v južnih deželah, da se zatre Iredenta. Gotovi smo. d;i jim pride tudi sedanja vlada naproti n;i polovici pota in da se da vendar enkrat napraviti kaj radikalnega. Želimo, da bi ta migljaj ne ostal brez uspeha. To l>o pač boljši bavbav, katerega se bodo Iredentovci bolj bali, nego pa onega, katerega jim na steno riSe ustavoversko časopisje.
Tržaška razstava.
Mornarski oddelek. Ko zapustiš hrvatski paviljon* greš najprej mimo Dreherjeve pivarne in mimo kavarne Pitscheu in stopiš pred glavnim vhodom v prava razstavna prostora, to je pred zgradbo Št. 1. Uže zunanjost tega zidališča napravi na ogledovalca mogočen vtisk; fasada je napravljena v najpleineni-tejšem slogu, ko pa -topiš v poslopje samo, občuduješ prostorno vežo z visokim i najlepšimi slikami odiče-nim stropom; na vsakej strani opaziš po dvojna vrata, katera drže v urade odbora razstave, a v sredini je glavni vho l v pomorsko izložbo. Kakor stopiš v veliko dvorano, ki je bogato odičena se zastavami in drugimi emblemi mornarice, pred vsem obtičijo tvoje oči na velikej morskej ebktriČnej svetilnicl, ki jo onej blizo enaka, katera se sveti vsak večer na tržaškej preluki (Leuchtthunn), potem opaziš več modelov krmil za parnike, nekoliko kalupov različnih ladij, par-nikov, model korvete »Frundsberg«, najkrasnejši pa je model oklopnice »Albreht«, ti modeli so vsi tako napravljeni, da ti kažejo po dolgosti čez pol prerezano ladijo, tako, da si moreš natanko ogledati vse mašine in drugo notranjo razdelitev teh pomorskih velikanov. Ako si ogledaš v razstavi model, potem pa se pelješ na oklopnico »Albreht« samo, ki stoji pred razstavo, potem imaš, ako tudi nisi pomorski tehnik, še precej dober pojem o vojaških ladijab prve vrste, kakor so to oklopnice.
Zanimiva je tuli zbirka vseh različnih ladij, ka-koršne se rabijo za promet po jadranskem morju. Vse te prekrasne in prezanimive stvari razstavila je pomorska akademija v Trstu. Za tem te bode zanimalo, kar je razstavila c. k. osrednja pomorska vlada V Trstu. Tu nahajaš celo obširno knjižnico zadeva-jočo pomorsko tehniko, pomorske postave, geografijo itd., tam zopet vidiš polno modelov in kart, pred-stavljajočih razne avstrijske luke, pomorske naprave za svečavo, za znamenja, morske roge, priprave za sigurnost ladij, za rešenje ponesrečenih ladij itd., kar pa te bode pr iv zanimalo, to je ona zbirka skoro vseh rib, katere s» nahajajo v jadrankem morju, potem zbirka reptilij, moluskov, polžev, školk, koralov, morskih gob, morskih rastlin, sploh vsega živalstva in rastlinstva nahajajočega se v domačem našem morju. Tukaj se moreš v resnici podučiti tudi ti, prijatelj naravoslovja, ne pa v akvariju, o katerem smo uže povedali svoje menenje. Čast komur čast, da pa ima naša pomorska vlada v resnici prelepega gradiva za uredbo pomorstva, to priznava in mora priznavati vsakdo, kedor si ogledate prekrasne zbirke. Naj omenimo še vseh onih priprav za ribji lov, za umetno gojitev raznih rib, onih velikanskih zemljevidov jadranskega morja Še od leta 179(3, nadalje one obširne zbirke fotografičnih slik vseh različnih prebivalcev ob jadranskem morju, potem onih kipov iz voska, ki predstavljajo razne tipe in noše ribičev in mornarjev na jadranskem morju — in podali smo čitatelju le slabotno sliko glavnih najbolj zanimivih stvari, katere utegnejo gotovo Čisto nove, toliko bolj zanimive biti za one obiskovalce razstave, ki prebivajo v notranjih deželah daleč od morja.
Ne smerno pozibiti, daje tudi c. k. mornarica iz Pulja razstavila mi ogo novih posebno umetnih pomorskih aparatov, mašin in sploh takih predmetov, kateri kažejo najnovejše napredek na pomorskem polju.
Pozabiti tudi ne smerno privatnih razstavi ialcev v tem oddelku; g. Ivančič iz LoŠina razstavil je model velike ladije, g. Račić Anton iz Pulja nov električni aparat za občevanje na ladiji; gospod Šelander jz Trsta aparat za odvračanje pomorskih nesreč; g. Suligoj Ivan iz Trsta erio ceio ladijo z jarboli, tako fino izrezljano, da stoji v enej orehovej lupini j Strauss Henrik en model novošegnega parnega stroja, g. Ta-rabochia iz Trsta en zvezek kart, ki predstavljajo vse pomorske zveze in črte mej Trstom in vsem drugim svetom, g. Gaspič iz Trsta razstavil je lep model ene ladije, ki je še v delu, da more nestrokovnjak videti, kako se sploh tešejo ladije; — Eichler iz Dunajaizlo-žil je premakljiv parni kotel za sisanje vode iz morja, razstavile so se druge dunajske firme razne pomorske priprave, kakor platno za jadra, vrvi i. t. d. A v tej stroki prokosi vse domači tržaški fabrikant raznih vrvi; on je razstavil vrvi tako trdne, tako debele in dolge, da ena sama vrv obseza v kolač zvita obliko enega soda od 15 in več veder. V obče je tovarna g. J. Angeli v Skednju uže po vsetn svetu znana zarad lepega, trdnega blaga in pa nizke cene.
Ne bode se torej kesal oni, ki še ne pozna morja in njega važnosti, ako pride v Trst in da ne vidi nič druzega nego ta pomorski oddelek tržaške razstave.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dalmatinska iredenta ne more preboleti udarca, kateri je dobila v Splitu, zato divja se zadnjo močjo.
V	Starem^radu je naščuvala in podkupila smetljako in italijanaško prirepino, da je 14. t. in. narodnjake javno napadla, kriČoČ: Slava Italiji I Smrt Hrvatom I
V	morje ž njimi 1 — Vsled tega dogodka je takoj odpotoval iz Hvara v Starigrad okrajni glavar, da uvede preiskavo.
Klosterneuburški prelat in državni poslanec, P. Bert. Friischel, umrl je zadnji četrtek v 69. letu svo-
jega živenja. Bil je odločen pristaš konservativne stranke in jako marljiv delalec v državnem zboru.
Avstrijska vlada bo zahtevala odškodnino za zgubo, katero so trpeli avstrijski podaniki pri bombardiranji Aleksandrije, ko se v Egigtu napravi mir. Zdaj se natanko popisuje storjena škoda.
V	Galiciji so se na več mestih oblaki utrgali jn provzročili grozno povodenj, v katerej je mnogo živine in več ljudi smrt storilo. Zveza mej Galicijo in Bukovino je vsled povodnji pretrgana.
Uže zadnjič smo omenili, da so v Bosni nekateri višji uradniki državni denar kradli, zdaj je to očito in potrjuje, kako prav smo imeli, ko smo uže davno in večkrat trdili, da se mej uradniki v Bosni nahaja mnogo smetljake, katero je treba počistiti.; kako prav je imel g. urednik »Narodnega Lista«, ki je ministra Kallay-a osobno na to stvar opozoril. In Kallay tega opozora ni preslišal,1 ampak vzel je v roke železno metlo, ter začel pometati. Prvi je prišel pod to metlo policijni vodja Alpi, ki je delal zelo umazane dolgove, ter izneveril 12.000 gold. iz dispozicijnega ziloga deželne vlade. Drugi je mostarski okrajni glavar, TodoroviČ, ki je v Sienici i 14.000 gold. izneveril, ter jih večidel zaigral v družbi z viiimi uradniki deželne vlade 1 Zatožen je tudi Dr-vendski davkar Poslavski, da je izneveril 15.000 gld„ ki so bili za davek plačani. Take reči jasno govoro i treba ni dostavljati, da je v Bosni še marsikaj gnjiloga: minister bo tedaj moral dobro pometati.
V	Bosni in Hercegovini se je novačenje povoljno izvršilo. To je brez dvombe napredek in dobro znamenje za bodočnost, vendar pa se mir še ni popolnoma povrnol v deželo; posebno v kotu mej Crno-goro in Novim Bazarjem se še vedno prikazujejo oborožene čete od 10 do 60 in cel6 do 100 mož, danes tu, jutri tam, ki vznemirjujejo vojaške posadke, na samem ležeče vasi, delalce na poljih in cestah, ropajo in plenijo; ko pa se jim približajo vojaki, umakno se po nekoliko strelih na mejo in zginejo v svoja skrivališča; k malu potem pa se zopet prikažejo na drugem mestu, ter z nova pričnć vojake in prebivalce vznemirjati. Vojaki imajo ž njimi mnogo truda; zdaj pa zdaj katerega ustrele, ali ulovć, vendar pa pri vsem trudu in naporu napadanja ne morejo zatreti, ter ni pričakovati, da bi ga mogli tako brzo zatreti. Te čete imajo svoje zveze mej sabo in tudi mej enim delom prebivalcev, in zato imajo tudi nekak politišlc značaj, da se nevarnost ne more prezirati. — Vendar pa se od druge strani tudi na,boljše obrača, ker cele čete begunov se vračajo iz Crnegore na svoja posestva.
Vnanje dežele.
črnogorski knez se jutri vkrca v Kotoru na avstrijsko vojno la-iiio »Hoffer«, katera je dobila v ponedeljek ukaz v Trst, naj takoj odpluje v Kotor.
Na Bolgarskem se je zadnji Čas sklenolo več važnih zakonov, ki bodo deželi jako koristni) mej druzimi se ima odpraviti desetina in uvesti zemljiški davek, kar je posebno razveselilo krnetsko ljudstvo ; sklenol se je dalje nov volilen zakon, po katerem se bo volilo le 52 poslancev, in vsa dežela se je razdelila v 14 administrativnih okrogov.
Bismark priporoča turškej vladi, naj skrbi za varnost kristjanov v turških deželah, ker se mej mu-hamedani pojavljajo grozitve in pretenja zoper kri-stijane. To priporočilo menda dosti ne pomore.
Obe zbornici angleškega parlamenta ste se 18. t. m. zaprle; 24. oktobra pa se zopet odprete.
Na Irskem so zopet agrarne moritve na dnevnem redu.
Turčija se je v pogodbi zavezala, platiti Rusiji za troške v zadnjej rusko-turškej vojni 802'/, milijona frankov. Ali prašanje je, kdaj in kde doni Turčija toliko denarja.
Razkačenje mej kristijani in muhamedani v zgor-njej Albaniji, vzlasti v Škodri, vedno bolj raste in bati se je krvavih razporov. Kristijani so na vse pripravljeni in branili se bodo lahko, ker jih je več, nogo muhamedanov.
Krivi prorok se je polastil mesta Chartum. Avstrijski in nemški konsul sta zarad tega najela par-nik, da v potrebi zapuste nju narodnjaki Chartum.
Pogodba mej angleško in turško vlado seje razbila, vsled tega turška vlada ne pošlje vojske v Egipt.
Boj mej Angleži in Arabci se je začel 19. t. m. na Mahmudje-kaualu. Arabci so začeli s kanoni streljati na Angleže; boj je trajal dolgo ter se je končal po solnČnem zahodu, a bil je brez vspeha, obe vojski ste ostale na prejšnjih mestih. Pri Suecu pa so se Angleži 20. t. m. vspešno bojevali; izgnali so G00 sovražnikov iz utrdb, en kanon vzeli, 45 Arabcev ujeli, 100 pa je obležalo mrtvih in ranjenih.
Angleži so 20. t. m. zjutraj ob sedmih brez težav zasedli Kantaro, Port-Said in Ismajlo, iz Nefiheja so sovražnika z bombardiranjem pregnali. V Port Saidu se je sovražna vojska udala. Izkrcani angleški mornarji so pobrali orožje prebivalcem, ki se niso ustavljali. Abukirja niso bombardirali, ker veje na trdnjavah bela zastava.
Dopisi.
Iz tržaško okolice. 16. avgusta.
{Romanje na Barbano. — Plačilo našim iredentar-jem.) Kakor druga leta, tako je tudi letos iz pomorskih vasi tržaške okolice romalo mnogo ljudstva na Barbano. Posebno se v tem odlikujejo naši bar-kovljanski mornarji, kateri so 14. t. m. zvečer odpluli. Po starej navadi so razobesili na svoje jadernike cesarske zastave. Ena ladija pa je pod cesarsko tudi našo trobojnico povzdignola. Ko so bili uže blizu Barbane, neki da je, kakor tukaj pravijo, c. kr. finančna straža ondotnib kanalov zasramovala našo trobojnico. Omenjene finančne stražnike bilo bi poslati mej Zulu-Kafre, da bi se tam izučili spoštovati inejnarodne
pravice. Ubogi naš rod, tudi tukaj krati se mu pravica. Pod zastavo svojega carja ne smel bi svoje narodne obesiti l Tedaj Slovenci niso Avstrijci, ne smejo uživati svojih pravic. — Naši domači ireden-tarski krčrnarji so si menda ob časti volitve priborili pravo — smolo. Najbrž na prigovarjanje dveh gosjih pastirjev so razdali mnogo vina na Cesarjev račun. Ko so pa iz svojih zapisnih knjižic pobrali »volilno zmago«, in jo predstavili svojemu kandidatu, odgovoril jim je ta, da ne ve za nobene račune. Najhujše pa je ta nesreča zadela gosp. Pertota iz Rojana. Tem našim iredentarskim oštirjem velja Še zmirom stari pregovor: Lastna škoda ga izuči, komur to povedati ni.	Domobranac.
IV« Greti, 13. avgusta.
Narodnjaku srce poskakuje od radosti, ko vidi, kako bo mu mili materini jezik čimdalje širi i pridobiva si ono spoštovanje, ki ga je vreden. Tudi na trgovinsko-obrtniškem polji si je zadobil uže tu pa tam prostora i mej druzimi evropskimi jezici. Došla mi je v roke poslednje dni etišetna anonsa ljubljanske tovarne mebljev g. Matijana, na tej mej nemščino, francoščino, vlaščino i angleščino se i slovenščina odlikuje. To dela čast gosp. tovarnarju, da česti svoj jezik i jezik naroda, mej kojim ima svoj delokrog. Tako bi morali vsi raditi, da svet vidi i spozna, da Kranjska ni poslednja gledč bistroumnosti svojih sinov na katerem koli ei bodi polji. Naj mimogredć tu povemo, da so se izdelki imenovane tovarne i visokemu gosp. pokrovitelju tržaške razstave nadvojvodu Karol Ljudevitu jako dopali i da se je on sam pohvalno
0	njjh izrazil.
Žalibože, i drugih tovarn Kranjske sem prijel več anons, ali so več ali manj previđene z nemščino i vlaščino. Poglejte, kakovi narodnjaci so Čehi 1 Tovarna sviralnih strojev gosp. Josipa Wolfa v Pragi, koje imam cenik, le v češčini celo s6 svetom zunaj Češke korespondira.
Nekaj gledć zastav, znakov itd. Vsi znakovi, zastave itd. naj si bode na katerem koli bojnem polji sd križem sv. Andreja ali X X so rusko-slovanskega početka ali izvora. Temu je dala povod legenda o smrti tega sv. apostelja mej Sciti i Sarmati, starimi prebivalci večine Rusije. Ti znakovi so vzrastli na polju krščanstva. Zastave, znakovi itd. odičeni s6 zvezdami i luno, niso turško-arapskega početka, kakor se je še do nedavno mislilo; ampak, kakor je dokazal bistroumni Hahn, kritičen zgodovinar, južnoslovan-skega so početka. Glej črnogorsko zastavo. Takoisto zastave itd., ki imajo v svojej sredi leva idt. čeho-slovanskega so početka. Glej »Neue freie Presse«, ki posebno v poslednjih dneh jako se zadira nad »češkim levom«. Zastave, znakovi pa, ki imajo osredje razpredeljeno v več čveterokotnih enakih delov, liki Šah — so Hrvaško-slovanskega izvora. Glej, hrvatski paviljon v razstavi; legendo Zvonimirovo itd.
Sedaj o trobojnici. Te ne rabijo le Kranjci, temveč vsi Slovenci od Spielfelda do Jadre. I rabijo je vsi južni Slovani, osobito na morju; a tem ona služi v znak »narodnosti« i ne drŽave. Njo rabijo Rusi v znak »trgovstva«, (bandiera mercantile russa). Dalje iz Odese, Krča, Jenikala i Taganroga, osobito poslednje z ruskim imenom »Taganrogskaja Porta« so vse, kolikor jih je moči v našei luki zapaziti, odičene se trobojnico. Toliko v pojasnilo nekaterim »besedopipežem« glede znakov s križem sv. Andreja.
Naj še povem, da v kratkem dobimo novo, lepo
1	krajšo pot skoz našo faro vodečo iz mesta v Bar-kovlje. Na tej novej Črti se uŽe marljivo dela i v kratkem utegne biti občinstvu odprta. Ta pot gre vzporedno z novim kolodvorom iz Piazza della Sta-zione skoz nekedanji kolodvor i lazaret Marije Terezije, i se zedini s6 staro št. Jarnejsko, ali Mira-marsko cesto pri mostu starega železničnega cestovoda pod Greto. Ta prikrajša kočijam mnogo ovinkov i Barkovljancem par sto korakov.
Ix Pod«rada, 19. avguuta.
»Zbrali smo se, da slavimo rojstni dan presvit-lega našega vladarja, in v dokaz, da ni mej nami izdajalstva strupene kače, navdušeno smo zapeli:
»Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo.....
Po priliki s temi besedami, ki obsezajo odločen protest proti »Iredenti«, pričel je pri včerajšnjej slav-nosti vrsto napitnic naš c. k. okrajni sodnik gospod Ant. Visintini. Bila pa je slavnost izredno velikanska, kakor tudi drugače biti ne mbre, ako jo priredi odličen mož, občespoštovani dosluženi nadlajtenant in okrajni poveljnik veteranov, gospod Anton vitez Vicco. Nemam namena, popisovati, na drobno posa-meznostij, ker bi moj dopis bil preobsežen. Omenjam le to, da za grom topičev na predvečer in v dan slavnosti, za krasne ognjemete in čarobno razsvit-ljavo, za godbo in drugo raz veselje vanje, dolžni smo hvale gospodu prireditelju, ki je vse sam in na svoje stroške dovršil. Niti ne namerjavam opisovati slavnostne večerje na vrtu gosp. viteza Vicca, kajti predolga je bila vrsta okusnih jedil. Le zabeležiti mi je, da nas je bilo zbranih lepo število: od najodlič-nejših krogov do priprostoga delalca. Navdušenost je dosegla vrhunec pri čaši izvrstnega istrana. Na-' pitnica se je vrstila za napitnico in poleg uže omenjene cesarju, bila je sprejeta pokom topičev i godbo z gromovitim »živio« napitnica gosp. vitezu Viccu, koji je odzdravljal v kratkih, a važnih besedah. Pozdravljajo goste, došle poleg veteranov, napil je s posebnim naglasom miru i slogi. In ker se je v prav tem smislu sprožila včeraj ideja velike obširnosti in pomenljiva za razvoj društvenega živenja, ideja, katera naj bi razrušila neplodno maloselsko strankar-stvo, ter pripomogla priprostemu narodu do višje stopinje omike, odmevalo je vse to v napitnici na vzajemno delovanje razumnika i prostaka.
Slavnost je zaključil — nenadejani — ples, ki je trajal do zore.
Tako prijetnega sestanka, pri katerem je nemoteno vladalo občno veselje in zadovoljnost, do zdaj
EDINOST.
5e oismo imeli. Hvala tedaj gospoda vitezu Viccu. Živio 1
Z Goriškega, 21. avgusta.
(Vreme, žito, sadje. — Uime. — Nov kos moj-sirske ceste pri Plavih. — Velikanska veselica v Tolminu 20. t. m. — Ljudske iole. — Naš jezik i ptujci.
—	Pikanje Časopisa »N. Fr. Pr.« — Čudna so pota Božje previdnosti.) Začnimo po domače. Komaj sem Vam bil potožil, da nas straši grozna suša, uže je Bog dal dežja; sicer ga je tod le po redkem, v tem, ko ga imajo v bližnjih gorah skoro vsacega popolu-dne mej mogočnim treskanjem božje artilerije v oblacih. Žito — i to celo na Krasu — se ni letos v tem obziru nič kaj prida oponeslo, ker je snetljivo. Krompir je droban; zato pa dober kup, po 2 solda kilo v Gorici. Sadje, sosebno češplje, da-si v obiinem številu, v nekaterih krajih celo ko malokodai, zaostalo je v rasti. Malo ga je za kupčijo. — V Deskli je, kakor ste poročali, zadnjo soboto tri tedne, debela i gosta toča vse potolkla. Pristaviti imam, da so morali komaj vzlezlo ajdo poruti i novo vsejati; drevje je popolnem uničeno. Reveži nemajo ničesa, kakor na dlani. Vrli domorodec i marljivi župan gosp. Konjedec, je uimo sporočil na dotično mesto, a še ni komisije. Meseca junija je pa tudi na Njekovem, blizu Kanala, toča vse podrobila. — Pri Plaveh sezidan je precej dolg kos nove ceste, to pa zato, ker je Soča
0	povodnji podplavljala staro, tu pa tam strmkasto cesto. V istini prav mojstrsko delo, vredno države i podjetnika, omenjenega župana, g. Konjedca. — V domorodnem Tolminu so 20. t. m. obhajali cesjirjev
1	cesarjevičev rojstni dan na veiikansk način. Še dI bilo menda v teh krajih take slovesnosti, vsaj, če se sodi po ustnih poročilih naših veteranov. Živeli Tol-mincil Tadišnje ljudske šole so sklenole 15., oziroma 14. t. m, šolsko leto, torej cel mesec prej, nego druga leta. Ta naredba ni — graje vredna. — V razstavo doboste veliko obiskovalcev z Goriškega v teku prihodnjega septembra. — Nekaterim prede — bomba. Ta strah je pa odšli votel v sred t, ob hrajeh ga pa nič ni. — Odkar v naših krajih Slovanstvu boljša sapa veje, imajo nekateri kaj več rešpekta pred na-Sim jezikom. Nekateri so so ga jeli — i cel6 skrivaj
—	učiti. Slutijo, da ga bo vendar treba, odtod re-špekt; a tudi ni čuda. V tolsti boh se Več miši zaleta. — »N. Fr. Pr.« pa le pika nas — i ministra nauka i bogočastja. Tako se bere v broji od 1. avgusta to-le: »V ljublj. ur. časniku nahajamo ukaz naučnega ministra, ki ne namerjava nič manj, nego foslovenitev gimnazij. Ta ukaz ni nič, ko natančna izvršitev zahtev slovenskih državnih poslancev. Baron Conrad za dobe skrbi, da se obrani napadom od strani teh narodnjakov. Kadarkoli ga ti ali klerikalci napadejo, takoj se jim kaka zdatna koncesija na polji šole ali bogočastja proti prioese t« — I take naj so velicega časopisa vredne besede t Zaistino, ničesar ne manjka, ko da si tak časopis še na čelo pritisne kot geslo: »Gleiches Recht fiir Alle,« i sijaj-nejše ironije ne dobiš cel6 v Virgilijevej Enejidi, ki je tacih pripodob vsa polna. Na drugem mestu zabavlja novim slovenskim knjigam, češ, da se delajo
Jier Dampf\ i pa tako, da je Je ime. Nemlki učenjaki e niso menda vse učenosti pojužinali, nemara je je le nekaj za druge ostalo. A uže je tako! Mej nami in Nemci bode takrat mir, kedar, kakor se pravi, pojde se muha,s pajkom gret na solnce. Kdo pa dela razdor? — Se eno. Stavim, ne vem kaj, da se Vam bo dopadala. Neki Kranjec je bil pred tremi leti v Stra« čičah za malenkost od službe odstavljen, zarad besedi. A da-si je prosil i prosil, usmiliti se ga nikdo ni hotel. Ostal je z obilno družino brez službe, mislite si, tri dolga, cela leta! Obupati je bilo revežu; kam
8o kruha za ubogo družino, kam? A kaj se zgodi? >ndan pride v Gorico velika Bachova menažerija, ki jo imate sedaj v Trstu. Omenjeni Kranjec dobi delo za dva dni, toliko namreč, da so kole vbili in zve-rinjak nastanili. Zgodi se pa, da pride preblizu tigra in mu ta roko zel6 opraska; vsled tega mora v bolnišnico. Vse ga je milovalo, rekoč: še tega se mu je manjkalo 1 A to je bila njegova sreča. Čujte. Ko ozdravi, dadć mu v bolnišnici precej dobro službo. Kakor slišim, ostal je v njej za pomagača. AH niso res čndna pota Božje previdnosti? Zato so pa tudi samomorilci največji Jlga-možjt 1
Domače in razne vesti.
Cesarjevo potovanje v Trst In Italijo* tako se poroča iz zanesljivih krogov, ni še določeno in izmišljeno je vse, kar se je o tem do zdaj pisalo. — To smo tudi mi vedno trdili.
Cirof TaalTe v Trstu. Predvčerajšnjem je kar nenadoma prišel miuisterski predsednik ineognito v Trat. — Obiskal je najprej namestnika, potem župana in vojaškega poveljnika; okolo 10. ure je šel v razstavo, kder ga je čakal odbor razstave. Ogledal si je vse, kolikor mogoče, natanko, in se izrazil, da se ne čudi le krasoti razstave, temuč tudi preveli-častnej legi; y ogerskej čardi je nekaj zajutrikoval. bpreinJjai ga je povsod namestnik. Ko je došel pred paviljon, v katerem je razstavljen sladkor, opozoril je namestnika na češki napis na tem paviljonu, pa pristavi : »Seben Excellenz, so geht Alles, wenn man will.« (Vse gre, ako je dobra volja.) — Jako do-padal se mu je tudi hrvatski paviljon. — Ob 21/ je odšel iz razstave v Hotel de la Ville, tam obedoval, potem pa sprejel župana, vojaškega poveljnika, drugo gospodo, mej njo tudi predsednika veteranov, gosp. Riicke-ju, katerega je jako pohvalil zarad njegovega poguma. Ko je zvečer odšel s kurirnim vlakom, čakali so ga na kolodvoru namestnik, župan, mnogi mestni svetovalci, vojaški poveljnik, drugi visoki uradniki in mnogo ljudstva, večinoma slovenskega. Ljudje niso niti poznali TaaiTe-ja, ker je bil oblečen jako priprosto (bel okrogel klobuk, obleka siva, popolnem preprosta); tudi seje tako preprosto vedel, da
si ljudje niti niso predstavljali v njem predsednika ministers^a. Ko so ga spoznali, hoteli so nekateri klicati: »Živio«, a policija je rekla, da je to prepovedano v veži kolodvora, v katerej se je grof TaalTe mudil, skoro do odhoda vlaka pogovarjaje se z vsemi.
—	Namen njegovega prihoda je nekda osobna informacija, ako more nasvetovati, da obišče cesar Trst; a kakor se sliši, ima ta obisk tudi namen nekaterih predrugačeb v Trstu. Ne znamo, ako je pozvedel golo resnico; želeti bi pač bilo. — Čujemo, da je prišedši na Dunaj, takoj šel v Schonbrun k cesarju, s katerim se je poldrugo uro razgovarjal.
Cirof llobenvvart je bil 17. t. m. v Trstu, pa se je bavil tukaj samo en dan, obiskal je namestnika in razstavo.
O tržaiškej razstavi piše »Augsburger Allg. Zeitung« mej drugim to le: »Zvezi z Avstrijo se ima zahvaliti Trst, da je pod skrbjo razsvitljenih in dobrohotnih vladarjev in previdnih državnikov počasi razcvetel, i da je njegova denašna trgovinska veličina in pomemha kakor prvo pomorsko trgovišče velike srednjevropske — donavske države, pri vseh stresih in viharjih v petsto letih, neomajana i da se njegove trgovinske zvezo še vedno širijo. Kaj bi bilo iz Trsta, da je ostal pod beneško vlado? Ta nenaravna zveza je sama ob sebi taka nezmisel, da Benečani niso mogli mesta obdržati, če tudi so se ga nad dvajseturat polastili, in da se jim je posrečilo, Trst stalno nase priklenotl, padel bil bi ta z Benetkami vred; mej tem pa bi si bila Avstrija ustvarila drugo trgovišče na Adriji — na Reki, ali na kakej drugej varnej isterskej luki, kder bi se bila trgovina mogočno razvila, in Trst, če tudi bi z Benetkami bil prišel pod Avstrijo, ostal bi bil nepomenljiva luka, kakor do 18. stoletja, ker Trst je zgoli umetna stvaritev srečne avstrijske državne misli. Benetke, Genova, Pisa, Hanseatska mesta na severju so uže po svojej legi sama ob sebi pomenljiva in mogočna trgovišča postala, Trst pa le vsled avstrijske trgovinske politike pod Karolom Šestim. To resnico so tudi vselej priznavali pravi TrŽačani in razne tuje naselbine v Trstu — razen iredentarjev. Vsi so uvidevali, da more Trst svojo veljavo kakor trgovinsko mesto obdržati in dalje cvesti le v testiej zvezi z avstrijsko državo. In tako so se tudi zdaj avstrijski patrijotje v Trstu, naudani z duhom svojih prednikov, uže leto in dan pečali s prašanjem, kako se ima praznovati praznik v spomin one velepomembne zgodovinske dogodbe primerno in Trstu koristno. V to premišljevanje je
Iiadla misel, porojena popolnoma iz duha našega časa, epa, vzvišena iti koristna ob enem, ki se je takoj spoznala za najboljšo i najrodovitnlso ter je vso pozornost in odobrovanje v sebi združila. Ta misel je bila — naprava občne obrtniške razstave v letu 18S2 v Trstu. Ni dvomite, da iz tega podjetja vzraste velika korist ne le avstrijskej obrtniji, temuč tudi pomorskemu prometu. VredniŠe in rodovitniŠe se ne more praznovati tržaška petstoletnica.« — Zadnjič smo omenili, da se razstava kmetijskih pridelkov odpre 1. septembra. Vsak, kdor namerjava vanjo kaj poslati, ima se oglasiti do konca tega meseca. Razstava se bo vršila v tem — le redu: od 5. do 15. septembra cvetice, sadje in rastline za prikuho. Od 1. do 15. oktobra pozno sadje, od 10. do 15. oktobra surovo maslo in sirarstvo. — Zadnjo nedeljo je bila razstava ves dan zelo obiskovana. Z dunajskimi vlaki je bilo došlo blizu 1000 oseb. Videli smo mnogo popotnikov tudi iz Nemčije, z Češkega, iz Galicije in z Ogrskega. Zanimanje za razstavo je čedalje večje, in se širi tudi v oddaljene kroge. Le iz sosednjega Italijanskega ni obiskovalcev, Lahom je razstava trn v peti.
Slavnost petstoletnice odkar je prišel Trst pod Avstrijo. V nedeljo je bila seja pod pred-sednistvom g. Nabergoja vseh zaupnih mož iz okolice in odbora »Edinosti«, da sklenejo, kako praznovati 500 letnico. — Sklenolo se je to le: Ako pride cesar v Trst, razsveti se vsa okolica, po vseh hribih in holmcih bodo goreli kresovi, povsod se bode streljalo, spuščali se bodo ognjemeti, naOpčlnah bode obilisk razsvitljen in Barkovljani napravijo razsvitljavo na moriu. — Ker je zgodovinska petstoletnica 30. septembra, in pade ta dan na saboto, napravijo okoličani združeni s tržaškimi Slovenci v nedeljo, dnč 1. oktobra ob 10. uri zjutraj veliko sveto mašo pri Sv. Ivanu; pri maši bodo peli slovenski pevci iz okolice in Trsta.
—	Po maši bode banket najbrže pri Novem svetu (Mondo nuovo) točno ob 1 uri. — Ob 3. uri pa se začne ljudska veselica na obširnem vrtu te gostilne, kateri vrt bode ves odičen. Program ljudske veselice bode obširen in se prijavi kesneje. — Da se vse to lepo izvrši, imenovala je skupčina za vsak okraj ve-selične odseke, za Trst pa vodilni veselični odsek, v kateri so izvoljeni gg. predsednik Nabergoj, potem J. Balanč iz Prošeka, Eduard Daneu z Opčin, V. Dolenc iz Trsta, F. Martelanec z Barkovelj, J. Pogorele z Grete, J. Požar iz Rojana, J. M. Purič iz Trsta (Kadin) G. Sterle iz Trsta, Vincencij Sancin iz Škednja, J. M. Vatovec iz Sv. Ivana in Franc Žitko iz Trsta.
Slavjanska čitalnica v Trstu se je preselila včeraj iz dosedanjega stanovanja v hišo Kozler-jevo, št. I, I. nadstr. na lesnem trgu. Novo stanovanje se nam zdi prav priležno, in sobe so prav lepe. Mnogo udom bo tudi to povšeči, da je v hiši gostilnica [al Monte verde), in si torej iz nje lehko dobivajo jedi in pijače. Da bi se pač naša tako potrebna čitalnica čedalje bolje krepila, da bi jej pristopilo mnogo novih Članov! Sram bodi narodnjaka, kateri zahaja dan na dan v tuja društva, ali v kavarne, in trosi denarje, narodnega ognjišča — čitalnice pa se ogibljel
O bombi In petardi, kateri je, kakor smo zadnjič poročili, tržaška policija na Lloydovej ladiji »Milano« našla, dostavljamo še to le: Malo pred od-vožnjo Lloydove ladije »Milano« iz Benetk je hotel nek človek otdati kovčeg, na katerem je bilo zapisano: «Effetti ad uso di vestiti«. Ker je pa bilo uže prepozno, niso ga hoteli več sprejeti, zato je naprosil krmarja ter mu dal en frank v zlatu, da kovčeg se sabo vza-
me, v Trstu pride uže vlastnilc ponj. Ali za kovčeg se nobeden ni oglasil, zato je ležal ves dan na krovu ladije in tako prišel tudi policiji pred oči. Ko je opazila, da je priporočen na osobo, žara l političnega rogoviljenja zaprto, preiskala je kovčeg ter našla v njem mnogo veleizdajskib pozivov, v katerih se Tržačanom priporoča, naj posnemajo nibiliste in Irce ; našla je dalje eno Orsinijevo bombo iz železa in z dratorn dobro vpleteno, kakor tudi eno petardo. Krmar je uže 18 let pri Llovdu zvesto služil i setoraj mora misliti, da ni vedel, kaj je v kovčegu. — Toiiko je zdaj dokazano, vsa druga poročila so le ugibanja, ali izmišljetine Časnikarskih janičarjev, katerih se nam zdaj v Trstu ne manjka.
Delalsko podporno društvo. Priprave za slavnost dne 10. t. m. so se uže z;ičele delati pri Sv. Ivanu in v Dreherjevem velikanskem salonu. Da se vdeleže slavnosti, oglasila so se še ta le društva: — »Fratellanza Artigiana« v Trstu in corpore, podporno društvo v Fari pri Gradiški z deputacijo. — Zadnji čas je. da se naznanijo še druga društva, katera se mislijo vdeležiti.
Ciodbe se pač v Trstu ni še nikoli toliko slišalo, kakor sedaj. Imamo tukaj tri najboljše vojaške bande, bando veteranov, godbo »zapuščenih fantov«, godbo meščansko »Bellorii«, cigansko rauziko in še par manjših društev. Te dni pa je iz Zadra došla čislana dalmatinska narodna banda. Dan na dan slišiš na trgih, v gostilnah, vrtih in v razstavi godbo!
Tržaški veterani so napravili zadnjo soboto zvečer na vrtu »Mondo nuovo« lepo veselico, katere so se vdeležile tudi najvišje osobe v Tistu, le mestnega župana ni bilo videti. Sodelovali so tudi slovenski pevci. Čistega dohodka je bilo okoli 300 goMinarjev, katerega polovica se razdeli mej one, katere je 2. t. m. vržena bomba ranila. Red je bil pri veselici najlepši in sploh je bilo vse mirno.
Gosp* «1. Molil, imenitni naš operni pevec, ustavil se je v pondeljek na potovanju iz Prage v Rim tudi pri nas v Trstu in sije ogledal razstavo. — Pravil nam je, kako so ga radi imeli in čestili bratje Cehi in da bode do zime peval v Forli in v Rimu.
Iredentarjl v križu. Te dni so ljudje opazili, da je bilo z rudečilom in debelimi črkami na mejnem kamenu pri sv. Križu, to je na mejniku mej Goriškim in Trstom, zapisano: »Evviva 1'Italia, morte aH' Austria«. Temu se skoro ni čuditi, saj je kriški capoviila Bogateč, kakor nam pravijo zanesljivi ljudje, Še nedavno javno rekel: »Mi nismo Slovenci, mi smo Italijani«. Od kedaj pa so bili še Italijani v Križu? Kaj je morda Bogateč Italijan, ki niti laškega ne zna več, nego one, ki hodijo se škafom po vode in se pozdravljajo: »Serberita,« ? Ni li g. Bogateč še nič slišal o contra irredenti?
Nov. župan. V Divači ie bil 18. t. m. izvoljen za župana narodnjak, g. Josip Mohorčič. Čestitamo.
Istrski deželni zbor v Poreču je odprl v nedeljo deželni glavar g. dr. Vidulich s primernim govorom. Spominjal se je v njem umrlih poslancev, škofa J. Dobrile, barona Polesini in Alberta Marchese, in naštel predmete, o katerih bode imel zbor obravnavati. — Na koncu je zaklical zbor trikrat navdušeno »Eviva* in »Živio« cesarju.
Na znanje. Ko smo 19. junija t. ]., oprti na lepo vsestransko zaupanje, stopili mej svet, hoteli smo prvo nalogo svojega programa zvrŠiti z dobrodelno loterijo na prid »Narodnemu domu« pri »narodnoj notranjskej slavnosti« v Postojini v dan 3. septembra t. 1. — Za loterijo in za slavnost preskrbeli smo za časa zelo previdno vse potrebne reči. Visoka finančna oblast odnila nam je prvo prošnjo za loterijo brez motivacije, druge nujne nam pa do denes ni j še rešila. — Ker je loterija podlaga našej slavnosti in ker gledč na namen in važnost obeh in z ozirom na dragi kratki čas ne smemo dalje čakati, sklenili smo preložiti skupno slavnost z loterijo v leto 1883., ter temu pridružiti cesarski praznik 600letnega zjedinjenja slovenske Krajine z ljubljeno habsburško hilol Mej tem ostaneta naša odbora pri življenji: svojo skrb in moči obrniti hočemo »bralnim društvom za priprosto ljudstvo« in materijalnej blagosti milega nam naroda! Vsacemu p. n. rodoljubu, narodnemu društvu, posebe pa 130 udom širšega odbora in slovenskim časnikom za najmanjšo prijaznost iskreno zahvalo, proseč vse i v prihodnje njihove domoljubne podpore ! Nasprotnikom slovenskega dela in našega prerojenja pa ter »klevetnikom« slovenske narodne samostojnosti in zavesti odločen: e
Eur si muove 1 Živela naprednja Notranjska 1 Živela oljŠa vseslovenska bodočnost 1
V	Postojini, v 20. dan avgusta 1882.
Ožji odbor notranjskih domoljubov.
Volitev v kranjski deželni zbor. Pri včerajŠnjej volitvi kmečkih občin ljubljanske okolice v kranjski deželni zbor se je otdalo 71 glasovnic ; izvoljen je bil narodnega volilnega odbora kandidat, dr. Karol Bleiweis vitez Trstenilki z 70 glasovi. Slava volilcem!
V	ploščo, katera se je 15. t. m. slovesno vzidala na Jurčičevem rojstvenem domu na Muljavi, in katero je izdelal ljubljanski kamenar g. Čamernik, vsekane so te-le besede:
V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844. leta J o 8 i p Jurčič, pesnik in pisatelj slovenski.
Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882. 1.
f Ur. ttarol Atocelt, odvetnik na Krškem, vrl rodoljub, ter jako marljiv in dubovit delalec na narodnem polji, umrl je 17. t. m. Blag mu sgomin I
Dve učiteljski službi na štirirazrednej ljudske j Šoli v Postojini ste razpisane. Plača znaša 500 gold.; prošnje je vložiti do 8. septembra t. 1.
Gosp. profesor Itular, ki je ležal tri tedne bolan v splitskej bolnišnici, mudil se je zadnje dni Še nekoliko slaboten, pa popolnoma zdrav, v Trstu, in od tu odpotoval na Goriško. Z veseljem smo pozdravili vrlega našega rodoljuba.
K D I N O S T.
Ilazplsanlh Je S šllpendU na višiej šoli za polje ieistvo v Beču, vsaka po 200 goldinarjev. Prošnie na minlsterstvo nauka se Imajo poslati vodstvu omenjene šole do 25. septembra.
Za »Narodni dom« v Ljubljani so darovali mlinarji parnega mlina Ecconomo po g. Ster-u izročeno svoto od borovemu denarniČarju: M. W. R. 2 gld., Golobič K rane 1 gld., Giuha Ivan, Bersa Josip, Lotrič Gregor, Gombač Ivan in Plnter Agust po 5J kr., Le-šnovar Ivin 40 kr., Nusdorfar Josip 3) kr., Tratnik Ivan 25 kr., Palčič Tone. Kožman N., Repič Josip po 20 kr., vkup 7 gld. 5 kr.
Plača c. k. uradnikov v Avstriji znaš i na leto 45 milijonov, in k temu še dobivajo služninske do-klade 10 milijonov goldinarjev. Pokojnina penzijoni-stov pa zahteva 14 milijonov. To so ogromne svote.
Italijanska ekspedicija na južni tečaj se ni posrečila. Iz Lizbone se poroča, da se je za njo namenjena ladija razbila pod nosom južne Amerike, ljudi pa je otela neka italijanska ladija.
Mnogobrojin zarod. V O lesi je nedavno umrla neka Borstein v 105. letu živenja ter zapustila 225 potomcev. Pokojnica, ki je razen svojega sina Gregorja, nadživela vse druge svoje otroke, zapustila je 130 vnukov, G5 pravnukov in 30 prapravnuliov, katerih je največji del iz daljnih krajev pnŠlo k pogrebu. Stanovala je pri svojem sinu i do zadnjega bila zdrava in čila.
Podmol mej Angleško in Francosko se je nehal delati, ker je angleška vlada nadaljna dela prepovedala. Ona se namreč boji, da bi skoz ta podmol lahko na Angleško prišla francoska vojska in si Angleško podvrgla.
Usoda velikih moi. v Londonu se je sestavil odbor, ki nabira milodare za J. Bretta. Brettie iznašel podmorski brzojav, a zdaj, ko ima uže 74 let, v tolikem je siromaštvu, da nema mesta, kamor bi glavo položil i ne ve, kde bo jutri obedoval. Nehvaležni sveti
Gospodarske in trgovinske stvari,
Gozdnarske napake v Čičariji.
Iz Čičarije, 9. avgusta. (Konec.)
Vse krivde je iskati v tem, da je bil naš narod vedno zanemarjan. Kakor se ni glede gozdov storilo nič do zadnjega časa in je vsa akcija vsaj za 20 let zakasneua, tako se je tudi v vsakem obziru prepuščal narod samemu sebi brez pomoči. Pomanjkanje Sol n. p. prouzročuje nevednost i okornost v razumije van j i pametnih naiedeb, prouzročuje nazadnjaštvo, mesto napredek v raznih vejah kmetijstva, prouzročuje gmotni propad in tudi nezaupljivost naptam potrebnim poskušnjam itd. Kdo more tedaj terjati, da se narod, ki živi v tako slabih razmerah, katerih niti sam zakrivil ni, kar v enej noči prerodi, da sleče železno srajco stare navade? Ali se more pa tudi zahtevati, da kar na enkrat opusti vir, iz katerega zajema borni vsakdanji kruh? In poleg vsega tega nalagajo se mu neznosne kazni v denarju. Za Boga svetega, s čim naj plača? Nalagale so se več let zaporedoma, a terjale se niso. Zdaj pa, ko se je uže mnogo nabralo, naj plača vse ob enem, zdaj, ko mu je suša vse pridelke uničila!
Posebno krut pa je način, kako se te kazni iz-terjujejo. Kadar kmet prinese plačilo za davke, pogledajo najprvo, ima-li kazen plačati in na račun te vpišejo, kolikor prinese, a davki zaostajajo!! Vse ugovarjanje je brez uspeha. Pomisliti na je, da o l zastalih kazni ne gre terjati eksekucijske pristojbine, pač pa od zastalih davkov in tako se potaplja kmet v vedno večjo revščino. Da se navedeno bolje uineje, pristavljamo tu poseljen slučaj. A je dolžan plačati letnih davkov 4 gld. in kazni zarad goz la 20 gld. Prvo četrtletje prinese na račun davkov 1 gld., a vpiše se mu na račun kazni. Ker tedaj davkov ni plačal, zaračuni se mu eksekucija 1 gld. 5 kr. Recimo, da se to ponavlja vse 4 četrtletja. Te laj je na koncu leta še dolžan: ves davek 4 gld., štirikratno eksekucijo 4 gld. 20 kr. in na kazni Še ostanek 16 gld., tedaj 20 kr, več nego v pričetku leta, da-si je dal 4 gld., s katerimi bi bil letni davek poravnan in bi eksekucija odpala. To je pa najboljši slučaj. Kajti davkarija bo upotrebljavala Še druga sredstva. Zarubl in proda mu govedo in oškodovan bode tem bolj občutljivo. In vse to zarad kazni, katere A. ne more plačati, ker se je odločila previsoko njegovim žalostnim razmeram!
Ker smo naslikali naše neugodno stanje brez pretiravanja in ne z namenom protiviti se zakonu, katerega spoštujemo nad vse, ampak z namenom, opozoriti politično oblast na nemogočnost napredovanja, upamo, da se ozbiljno premisli prej, nego se bode dosedanji način nadaljeval. To upamo in pričakujemo! In ako se sprevidi, da s tem popolno stvarnim člankom želimo doseči le dobro narodu i državi, ne bode se nam niti v zlo štelo, ako vprašamo: v kateri namen se porabljajo svote, ki jih zlagajo kazno-vanci. Imeli bi uamreč predlog, kateri je \elo važen in se glasi: Kar je naše, naj ostane nam! Dajte, podpirajte s tem denarjem napredno kmetijstvo: živinorejo, sadjarstvo, zboljšanje zemljišč itd. Razpišite nagrade s primernimi pogoji tam, kder jih je najbolj treba n. p. za sadjarstvo, posebno tu v Čičih, in iz zla vzraste posebno velika dobrota. Vsaj vam je znano, da se za nas itak ne meni, kakor bi potrebno bilo, niti deželni odbor, še manj pa neka kmetijska družba, o katerej pravijo, da je v Istri. Slovani smo in s tem je vse povedano.*)
*) Mi nujno in toliko bolj priporočamo to stvar političnoj in linančnej gosposki, ker nam dohaja obilo pri-tožeb od jako vestnih in spoštovanih mož, in je stvar sama ob sebi gospodarstvu in državi velepomembua. Ni dvomiti, da se godu napake, katere sj morajo odpraviti.
(Ure dn.)
OhlHkovaloem nlavnostl tO. «ep-tembra. Kedor se hoče vdeležiti banketa, pošlje naj prej ko mogoče 2 gld pod adreso podpornega društva, kedor hoče stanovanja po ceni, obrne naj se prej ko mogoče pod enako adreso na odsek za stanovanja.
Tržno poročilo.
Kava — v dobrem menenju, cene trdne, a nespremenjene.
Sladkor. — Prodaja še precejšnja, cene trdne za točno blago, slabe za kesneje.
Olje. — Malo kupčije, cene šibke.
Petrolje. — Zadnje dni je nekaj več prašanja po tem blagu, v par dneh prodalo se je 2000 sodov po gld. 9 10. — Došla je ena ladija, ki ima 4000 sodov petrolja, cene trdne, na drobno po gld. 9.30.
DomaČi pridelki. — Fižol popolnoma zanemarjen. Maslo gre po gld. 80 do gld. 96.
Žito. — Pšenica v slabem obrajtu; cene so padle v Pešti in tukaj; koruza sopet zanemarjena. Pšenica denes stane v Pešti gld. 10 do gld. 10'/,; tukaj so cene le nominelne, ker nij skoro nobene kupčije. Dobilo bi se tukaj koruzo od 7l/, do gld. 8.10.
Borano poročilo.
Borsa je jako previdna; promet prav majhen, državni papirji se še dobro vzdržujejo, a kreditne akcije so včevaj padle in utegnejo še pasti. Devize in valute postale so bolj mlahove. zarad pomanjkanja veče kupčije.
Dunajftlca borsa
dne 22. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 40 »
Zlata renta..........95 » 60 »
1860 državni zajem.......130 » — »
Delnice narodne banke..... 822 » — »
Kreditne delnice........311 » 80 »
London 10 lir sterlin......119 » 10 »
Napoleon...........9 » 46 »
C. kr. cekini.........5 » 63 »
100 državnih mark.......58 » 15 »
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nlzkej Ceni. 21—11
Zdravi konji
za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Baohovej,
via S. Andrea. Trst.	' 8—3
Giacomo W©iss
optikar iz Bavarskega,
Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se dobiva izključliivo najflnejSe. v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-3
Izdava.
V Ptuji se je nek vinski kupec z imenom Josef Krafagna« naselil. Ta ponuja kupcem vsa sorte
ptujske^ v^na g0gp0(jargjiega fjr„gtva v Ptuji se
vkljub natančnemu poizvedovanju nij« posrečilo, zvedeti, kde, iz kterega hriba ptujskih vinogradov bi gospod Kravagna vina kupoval; zvedelo se je le toliko, da on mnogo ogerskegra Tina nakupi.
Tako ravnanje zna ptujskemu vinu, ktero je do sedaj na dobrem glasu bilo, škoditi. Vinski kupci se tedaj opozorijo, da od gospoda Kravagna pod imenom »ptujsko vino» ponujano vino nije v vinogradih ptujskega okraja zrastlo. J ^	(f—1)
Podružnica gospodarskega društva v Ptuji.
3V„
3'/»°/o
2 '/.0/. 2 y/7o 3%
FILIALE IN TRIESTE
deli* I. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerolo ed Industrla.
VERSAMENTTIN CONTANT1
Banconote: annuo lnterease verao preavviso dl 4 glornl
»	»	n	»	» 8 »
» » • » » 30 » Napoleoni: annuo Interesse verso preavviso dl 30 glornl
» n	»	» » 3 mesl
» » » » » 6 » Banco Giro:
Banconote 2'/»% sopra qualunque somma Napoleoni sonza interessl
Assegni
eopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acauisti e Vendite
dl Valori, dlvise e incasso coupons l/,°/0 prov-vigione. Antecipazioni eopra Warrant» in contantl 5% interesse annuo franco dl provigione. Mediante apertura di credito a Londra V»°/o provvigione per 3 mesi. » Effettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trieste, 17 Maggio 1883.	(19)
največja menažerija
v Evropi
odprta vsak dan od 10.
zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer sto dve veliki predstavi. Ob 6. in 8-3 '/a9 uri-
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se Originalni
Siager-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. PorojUvo %e daj« za pot let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello
Sivanske za Singerjeve šivalne stoje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	t13"1)
Podjetje Zftmolo, Cortto št. »9.
Podjetje ima zalogo mrtvalke obleke, za otroke, rakve, trakove, tenSloe, žlrlande in kamelije na Izbor, sveče voščene in stearinke, liip iz kovine in papirja za rakve, rese iz zlata in srebra, bordure zlate in srebrne, rokavloe iz bele kože, iz bele pavole in Srne, tenčice in vzglavnike. Rakve iz kovine, iz bukovega in jesenovega lesa v vsakej meri in kakovosti, potem perle iz zlata in srebra za žlrlande, vse to po najnižjih cenah, ter se ne boji nobene konkurence.	(5 - 2)
Podjetje Zlmolo, Cor«o št. SV.
Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo na obroke po prav ugodnih pogojih dobro z
Lanz-ove
se tudi znane
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno Število 98 tlsoS
komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Teduj na noge! Združite se po dva ali vefi skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist gledć dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja.
MM
Ustanovljeno 1767.
12-12

Albert^ Samassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodtya v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požure. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine
in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(10—7)
W Občin« fttf
as HVfitinj.
i
Gene ure.
pošiljam proti povzetju in če komu niso povšeči, vračam denar; zato je vsaka naročba brez nevarnosti.
I ura na oillnder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega mkla z verižico, poprej 15 gld., zdaj 7 gld. 25 kr. I sreberna re-montolr-Washlngton z verižico, poprej 30, zdaj le 17 gld. I ura Iz pravega srebra na sidro s patentnim kolesjem in verižico. poprej 25 gld., zdaj 12 gld 25 kr. — Zlate ure za gospe poprej 40 gld., zduj 20 gld. z ovratno verižico. Zlate remontoirs, poprej 100 gld. zdaj 40 gld.
S0" Poroštvo za 5 let. "^S Ph. Fromm, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasso
nasproti Wollzeile.
12-6
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.