PROSVETNI
St? v. 1
Ljubljana, 14. januarja 1957
LETO VII.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zoni. Uredništvo in uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 399.—. -tev. cek. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Usposabljajmo mlade ljudi za naloge družbenega upravljanja
Govor dr. Miloša Zanka ob prvem okrajnem dnevu prosvetnih delavcev
v Mariboru
»Pridružujem se čestitkam in Se zahvaljujem za možnost, da pokažem neke aspekte za reformo šolstva, kj vnašajo najnaprednejša gledanja. V okviru vprašanja šolsire reforme je morje problemov, vendar se bom osredotočil na eno temo: Družbeni aspekt šolske reforme, torej vplivu šolske reforme na družbo in obratno. Pokazati hočem vodilno idejo šolske reforme in na drugi strani, kakšni problemi so, po našem mišljenju, povezani z njo.«
V nadaljnjem je dr. Zanko posebno podčrtal tele misli:
Načelo enotnega šolstva je izzvalo vsepovsod poglobljene razprave. Za nas ta različna gledanja sama po Sebi niso osnovni problem šolske reforme. Korenina je v različnih pojmovanjih vloge naše družbe in njene tendence glede na njen nadaljnji razvoj. Pri končni odločitvi o vprašanjih šolske reforme so v skrajni liniji odločilne tiste, ki so važne za linijo našega nadaljnjega družbenega razvoja in njegovih teženj. Naša naloga pri reševanju problemov šolske reforme je ta, da najdemo v njej adekvatni odsev za vse globoke razlike in spremembe, ki so se vršile, oziroma se še vrše v naši družbi.
Zastopniki teze, da so bistvene reform® v našem šolstvu nepotrebne, nehote izražajo s tem mišljenje, da se ni v naši družbi nič spremenilo, da ni bilo v njej nobenih bistvenih preobrazb. Nekateri so spet pričakovali, da bodo neki novi predpisi ustvarili novi šolski sistem. Teda to, kar je sprejela kot osnovo za šolsko reformo naša Ljudska skupščina in Zavod za reformo šolstva, so samo osnova za zanesljivo orientacijo, a je daleč od tega, da bi se z njo predpisovalo potankosti. Preobrazba v naši družbi se je komaj začela. Ti novi procesi pa morajo odsevati tudi v šoli. Po-sredotalejs.mrtjesso® ..mora . biti prosvetni delavec. Pri tem jf odločujoče družbeno gledanje prosvetnega delavca, ' 'njegova globoka marksistična zavest. Ta pa ne sme biti samo emocionalno pogojena, ampak mora ko-reninit; na konkretnem delu, ud fJobfilrem razumevanju tendenc družbenega razvoja. Zavedati se moramo, da bo ta mladi človek, ki ga imamo v elementarnem razredu, žhTei še preko leta. 2.003 in ga moramo izobraževati in vzgajati za njegovo bodočnost, česar nam brez marksističnih dialektičnih pozicij ni mogoče dosledno izvesti. Ako torej hočemo konkretno reševati vprašanje šolske reforme, se moramo v prvi vrsti zavedati, da so pravilni družbeni pogledi in os-nove pri tem najvažnejši in najbolj odločilni.
Zato lahko mirno trdimo, da Je sedanji šolski sistem anahronizem in bi bila tak anahroni-zsm tudi šolska reforma, ki bi ge naslanjala na ta sistem, ker bi se naslanjala na politične predpostavke, ki so se v naši družbi preživele. Toda če pravimo, da je naš sedanji šolski in pedagoški sistem anahronizem, ni s tem rečeno, da podcenjujemo vse tisto, kar je bilo v preteklosti pozitivno. Vedno pa moramo imeti pred očmi značaj družbenih odnosov in njih razvoj, odvisen od proizvajalnih Sil in smeri razvoja teh sil.
Predavatelj je govoril tudi o položaju strokovnega šolstva, visoke šole ter o njunem razvoju v pogledu naših družbenih odnosov in pedagoških principov v okviru novih oblik našega materialnega in kulturnega življenja, kar vse so usodna vprašanja za razvoj naše dežele.
Ako bi hoteli formulirati vzgojne cilje našega šolstva, bi to povzeli v formulaciji: OSNOVNI POGOJ IN CILJ NAŠEGA
Šolstva je usposobiti
MLADE LJUDI ZA NALOGE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA. Kaj to pomeni? Nekateri še vedno menijo, da je v tem cilju obsežno le poznavanje organizacij in mehanizma našega družbenega življenja. Toda pojem družbenega upravljanja le le skupni imenovalec za nov način družbenega življenja, ki temeljito preoblikuje vse stare forme družbenega življenja, vse stare oblike mišljenja, ki pomeni nov družbeni položaj in novo družbeno obliko, kar je historičnega pomena. Današnji demokratični mehanizem je šele prvi korak k novi družbeni organizaciji in k novim oblikam, kakršen je n. pr. proces o odmiranju države i. p. Ta proces so je začel temeljito reševati v relaciji svetovnih dogodkov. Oktobrska revolucija pomeni nov prodor v državne formacije kapitalističnega sistema. Zavestna aktivnost delovnih množic na
vseh področjih našega družbenega življenja, vsega, kar smo pri nas začeli, vnaša nove odnose med ljudi. Tragedija je v tem, da ponekod organizirani birokratski sistem zavira nadaljnjo aktivnost mas, dejstvo, da je potreben velik boj za zmago resničnih socialističnih sil v svetu, Le s pravilno vzgojo moremo usposobiti ljudi, da bi mogla naša generacija izvojevati bitko za pravilne družbene odnose. To pa je v mnogočem stvar prosvetnih delavcev, :ki s pravilno vzgojo vodijo množice od le emocionalnega k zavestnemu patriotizmu, ki mu je osnova razumevanje konkretnih družbenih nalog ter aktivno sodelovanje pri njih reševanju. To bomo najlaže dosegli v okviru osemletnega obveznega šolanja, ne glede na to, da je v pogledu reševanja tega problema še mno-žlča nejasnih elementov, kar pa je povsem normalen pojav.
Predavatelj je navedel argumentacije, ki govore proti enotni 8-letni šoli, med katerimi je skrb za poklicno strokovno izobrazbo, ki da je s tem prikrajšana. Ta argument izvira iz preživelih družbenih odnosov, ki so delili ljudi na manuelne in intelektualne delavce. Družbeno upravljanje ne loči ljudi ne po diplomi, ne po šolah, ampak po kvaliteti in družbeni zavesti. Dotaknil se je tudi zaključkov diskusije društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev o tezah komisije za šolsko reformo (Prosvetni delavec, 31. maja 1956) v katerem je izražena želja po dotoku nadarjenega in kvalitetnega kadra na univerze, kakor da gre za to, da tvorimo neko elito. »Mi smo še za višji nivo izobrazbe, ampak
ne zaradi univerze, ampak zaradi onih, ki ne gredo na univerzo zaradi bodočih delavcev. Nova vloga, kil jo ima delavski razred, bo dosežena s tem, da ga bomo intelektualno dvignili; 8-Ietna splošnoizobraževalna šola ima nalogo tej množici dati solidno in, če treba, še večjo izobrazbo.
Zanikati enotno šolo pomeni zapirati oči pred resnico, ki se kaže v vsem družbenem življenju, da namreč razvoj ekonomskih sil in tehnike zahteva premostitev prepada med fizie.im delavcem in intelektualcem. Taka delitev se je preživela in bi pomenilo vztrajanje pri taki delitvi anahronizem. Zgrešena je tudi trditev nekaterih, da je to stvar daljne bodočnosti; nasprotno : z vključevanjem ljudi v družbeno upravljanje ter z življenjsko vzgojo mlade generacije v smislu omejenega vzgojnega cilja se že podirajo pregrade odnosov, ki jih je bil postavil stari družbeni red kapitalistične družbe.
Boj proti enotnemu šolstvu pa je tudi zgolj iz razvoja tehnike nesmiseln in nezadnjaški. Nenehni razvoj tehnike nas sili k temu, da damo 8-ietni splošnoizobraževalni šoli značaj najboljše občeizobraževaine šole, ki bo upoštevala tudi politehnično vzgojo, kar je ilustriral na primeru iz šolstva SZ. Bodoča strokovna šola, — pri kateri se je dalj časa zadržal — ne bo posredovala le tehnike dela, ampak bo tudi skrbela za to, da bo učenec vse tehnološke procese in spremembe tudi razumel. Zato so potrebni v strokovnih šolah taki strokovnjaki, katerih delo ne sloni na starih vajenskih odnosih. Taki strokovni učni
kadri pa se bodo lahko vzgojili le — in v tem je bistvo —- ako jih bomo vzgajali v okolju, v katerem bo tudi pozneje delal, to je v delavnicah, kjer bo dobil pravilen odnos do dela, do strojev, do materiala, kjer se mu bo razvijal tudi intelekt, s čimer se bo povečala tako kvaliteta izdelkov kakor kvantiteta storilnosti, obenem pa privzgojili taki družbeni odnosi, ki odlikujejo socialističnega človeka, zavestnega sodelavca v družbenem upravljanju. Tudi industrijske šole se morajo postaviti na višji nivo ljudske zavesti in delovne prakse. Tudi tu velja kakor povsod: ne fraze, ampak praksa!
Iz teh pozicij si zamišljamo novi šolski sistem zelo enostavno, čeprav bo prišlo do realizacije tu prej, tam kasneje. Vem, da v Sloveniji proti enotnemu šolstvu v bistvu ni ugovorov. Stojimo na stvlišču, da bodi 8-letna obvezna šola. solidna iz-obraževalnica delovnih množic, ki daje istočasno solidne temelje družbene vzgoje. Na tej osnovi bo slonela mreža raznolikih šol, pri čemer ni treba gimnazij opustiti, ampak je osnovno to, da se reformirajo v smislu naših družbenih tendenc.
Se enkrat je omenil univerze, ki so potrebne reforme in katerih sistem se je kljub določenim prednostim preživel, ker je premalo dinamičen glede na vse družbene spre;-, embe in razlike. Ponekod se razprave o problemih univerz preveč sučejo v začaranem sho '.stičnem krogu.
Zvezna komisija ,za šolsko reformo upa, da 1 bedo projekt, ki bo dan v javno razpravo v prvih dneh marca 3957, izpopolnile mrkoge konstruktivne pripombe v Smislu iznesenih pogledov na reformo naše šole, izdani pa •bodo tudi nadaljnji projekti o gimnazijah, prEdšolskih ustanovah, specialnem šolstvu in izobraževanju' .vilraslih, da bi s tem omogočil; vsem povedati svoje pripombe in vnesti konkretne predloge, i,z izkušenj svoje prakse.
Kadrovsko vprašasafe esa stFokovBBili šolali
Redno šolanje tehnikov in mojstrov
{¥isokokvcIiliciranih delavcev) iz vrst delavcev v ljubljanskem okraju
Anketa, ki jo je izvedlo Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS na strokovnih šolah v Sloveniji (gl. zadnjo števiilko Prosvetnega delavca), jo pokazala, da tudi kvalifikacija učnega osebja na strokovnih šolah v Sloveniji ni zadovoljiva. Ne le na srednjih strokovnih šolah, marveč tudi v vajeniških in industrijskih šolah (šolah s praktičnim poukom) bi morali poučevati po večini učitelji z visokošolsko izobrazbo. Za vpis v večino vajeniških industrijskih šol se namreč zahteva uspešno dovršena nižja gimnazija ali osemletka (seveda je za enkrat še polno lijem in učenci stopajo v uk v obrti ali industriji z nižjo preddzobrazbo, vendar je iz leta v leto kriterij ostrejši in ne bo več dolgo, ko bomo mogli do-" sledno zahtevati od vseh pred- • pisano osnovno izobrazbo).
Na 55 anketiranih šolah v Sloveniji pa je od 539 stalnih učnih moči le 197 .ali 36,6°/o profesorjev in profesorskih pripiav-nikotv, (v zveznem merilu jih je le 28 %). Vsi drugi pa imajo nižjo šolsko izobrazbo. Predmetnih učiteljev je 51 ali 9,5 °/o (v zveznem merilu jih je 1G%), strokovnih učiteljev , je 118 ali 21,9% (v zveznem merilu 21%), učiteljev je 66 ali 12,2% (v zveznem merilu 16%), učiteljev praktičnega pouka pa;je 100 ali 18,8 % (v zvefcnem merilu 16%. Nekvalificiranih je 7 ali 1,3%.
Predavateljev (brez honofar-cev za strokovne predmete je 343 ali 63,6%, za splošne predmete p.a 398 ali 36,4%.
Približno isto sliko nam pokaže anketa pri honorarcih. Profesorjev in profesorskih pripravnikov je od skupnega števila 572 le 17,8*/«, predmetnih učiteljev 57 ali 9,9%, strokovnih učiteljev 53 ali 9,6%, učiteljev 57 sli 10,0%, učiteljev praktičnega pouka pa 75 ali 13,1%. Med honorarnimi predavatelji je še 220 ali 38,5% takih, ki jih ne moremo po kvalifikaciji, ki velja za prosvetno znanstveno službo,
Kvalificirani delavci imajo možnost*, da se redno šolajo za tehnike in 'mojstre (visoko kvalificirane delavce) v posebnih delavskih oddelkih Tehniške srednje šole in Ekonomske srednje šole v Ljubljani odnosno v mojstrskih šolah, ki so priključene Tehniški srednji šoli in Gradbeni srednji, šoli v Ljubljani. Visoko kvalificirane delavce vzgaja tudi Podkovska šola v Llubljani. Poleg tega pa so na Ekonomski, srednji šo. 11 in Gozdarski srednji šoli še posebni dveletni pripravljalni tečaji, kjer se delavci, aktivisti NOB, pripravljajo za opravljanje privatnih izpitov na teh dveh šolah. V letošnjem šol-
skem letu bo začela delovati tudi redna dopisna ekonomska srednja šola, ki bo pripravljala kandidate iz vrst bivših borcev in aktivistov za privatne izpite na vseh ekonomskih srednjih šolah v Sloveniji.
Delavski oddelki so na dveh odsekih Tehniške srednje šole v Ljubljani, in sicer prvi, drugi in tretji .letnik strojnega odseka in prvi, drugi jn tretji letnik elektro odseka. Na Ekonomski srednji šoli so 3 oddelki delavskega odseka, in sicer drugi, tretji in četrti letnik. Število oddelkov in dijakov na delavskih oddelkih Tehniške srednje šole in Ekonomske srednje šole je naslednje:
Tehnična srednja			Število -	Število učencev		
šola			oddelkov	m. ,	ž.	skupaj
Strojni odsek		I	1	41	—	41
»>		11	2	49	—	49
		III	1	20	—	20
, Elektrcods.		I	1	40	—	40
		II	1	34	—	34
1»		III	2	15		15
Skupaj			8	199	—	199
Ekonomska		II	1	29	7	36
' srednja šola		III	1	22	4	26
		IV	1	11	12	23
Skupaj			3	62	23	85
Vseh delavskih oddelkov na			Na mojstrskih šolah			pri Teh-
■Tehniški srednji šrii		in Eko-	niški srednji šoli		in	Gradbeni
nomski srednji šoli	je	11, dija-	srednji šoli	je število		oddelkov
kov pa 284, od tega	261 fantov		in dijakov naslednje;			
in 23 deklet.						
Tehniška	srednja šola		Štev. oddelkov	Štev. učencev m. ž.	skupaj		
Mojstrska šola						
kovinarski odsek		I	2	64	—	64
		II	3	95	—	95
Mojstrska šola elektro odsek		I	1	32		' 32
		II	1	28	i	29
Mojstrska šola mizar, odsek		I	1	26			26
		II	1	23	—	23
1 . 'Mojtrska šola						
rudarski odsek		I	1	29	—	29
		II	1	23	r—	23
Gradbena	srednja šola					
Mojstrska gradb. šola		I	1	35		38
		II	1	24	—	24
		III	1	29	—	29
Skupaj			14	409	i	410
Navedeni podatki kažejo, d.a je v redno šolanje zajetih le malo delavcev, kar je posledica pomanjkanja šolskih prostorov, učnega kadra in maiteriataih sredstev na naših srednjih strokovnih šolah.
Mojstrske šole in pripravljal-
ni tečaji imajo dnevni pouk. Dijaki v času študija niso v delovnem razmerju. Izjeme so delavski oddelki na Tehniški srednji šoli in Ekonomski srednji šoli, kjer je pouk popoldne im zvečer, dijaki pa so v delovnem razmerju. Mnenje Re-
publiškega' sindikalnega sveta, d-a je treba zajeti v redno šolanje večje število delavcev, ki so v delovnem razmerju, je' povsem-na mestu. Pripominjamo le, da bo treba zajeti delavce predvsem v večerne šole, ki bi omogočile strokovno in splošno izobrazbo delavcem, ki nimajo sredstev, da bi se šolali v dnevnih šolah. Ugotoviti pa je treba? da so možnosti za šolanje .večjega števila delavcev trenutno minimalne zaradi slabe materialne osnove strokovnih šol in pomanjkanja učnega kadra, Vprašanje rednega šolanja delavcev in materialne osnove zanj bi bilo treba začeti takoj reševati. V ta namen bi bilo potrebno sklicati konferenco sindikalnih in prosvetnih forumov, ki hi poiskali primerno rešitev.
Delavski •oddelki,, mojstrske šole in pripravljalni tečaji .pri srednjih strokovnih šolah imajo posebne učne načrte, vendar sem mnenja, da bi bilo treba poleg rednega šolanja delavcev proučiti ves sistem šolanja tehničnega kadra in najti take oblike šolanja, ki ustrezajo razvoju našega gospodarstva.
DUŠAN KOMPARE
Mladinski tisk na nižji gimnaziji v Svežini
število knjig kaže kulturo neke države ali Pa tudi šole. Tega gesla se prav gotovo držijo- diijiaikj nižje gimnazije v Svečini. Še nikoli, odkar obstaja nižja gimnazija, še ni bilo tolikšnega zanimanja za »Mladinsko knjigo« kakor letos, sat se je povečalo število naročnikov »Pionirskega lista« od 99 na 120 ter »Pionirja« od 30 na 50. Še večje pa je zanimanje zr knjižne zbirke »Sinj.; galeb« ter »Kondor«. Saj ni dijaka na gimnaziji. ki ne bi imel naročene ene knjige. Precej dijakov je, ki eo naročeni na vse knjige zbirk »Sinji galeb« in »Kondor«. Veliko zanimanje je tudi za zbirko »Čebelica«. Skupno s,o naročeni dijaki na nižji gimnaziji skoraj za 80 tisoč din, kar je vsekakor lepo število, ki zgovorno priča, da se dijaki nižje gimnazije na mej; zanimajo za knjige.
Ob koncu hi omenil, da je škoda, da založba »Mladinska knjiga« n,e natisne dovolj posameznih knjig, predvsem broširanih, kajti te pridejo pri di-iakih re"-? v oošlev V bodoče naj »Mladinska knjiga« tiska toliko izvodov, da ho lahko zadovoljila vse naše mlade bralce ter ljubitelji e slovenske besede.
Rajko Kogelnik
vateljih. Od skupnega števila predavateljev 1111 (rednih in honorarnih) izkazuje, anketa nekvalificiranih le 63 ali 5,7%.
Učna obremenitev
Obremenitev učnega osebja na strokovnih šolah v Sloveniji je približno taka kot je v zveznem merilu. Od 539 stalnih predavateljev poučuje zgolj v obsegu svoj e. obveznosti ,le 115 ali 21,3% učiteljev (v- zveznem merilu znaša %25), vsi drugi pa poučujejo še honorarno ali na matičnem ali pa na tujem zavodu. Do 5 tedenskih honorarnih ur ima 85 ali 15,8% učiteljev (v zveznem merilu 18%), od 5 do 10 ur 158 ali 29.3% ( v zveznem merilu 25 %), od 10 do 15 ur 109 ali 20,2% (v zveznem merilu 32%), cd. 15 do 20 ur 63 'ali 11,7% in nad 20 ur 9 ali 1,7%. Poleg tega 65 ali 12,1% rednih predavateljev poučuje še na raznih tečajih.
Od hbnorarcev, ki jih je 572, pa poučuje do 5 tedenskih ur 174 ali 30,4%, od 5 do 10 ur 268 ali 46,9%, od 10 do 15 ur 86 ati 15,0%, od 15 do 25 ur 28 alt 4,9% in nad 20 ur 16 ali 2,8«/».
V zveznem merilu ima 42% stalnih učnih moči nad 30 up tedenskega pouka; v Sloveniji je takih okoli 35%.
Fond učnih ur
Fond učnih ur znaša na vseh anketiranih strokovnih šolah 21.723 ur. Število ur po obveznosti rednih predavateljev pa znaša 12.129 ur. 9.451 ur je torej honorarnih. Število honorarnih ur na matičnih zavodih predavateljev znaša 4.492 ali '20,7«/o, število honorarnih ur predavateljev z nematičnih zavodov pa 4.953 ur ali 22,8%. Nezasedenih ur je 148 ali 0,7%.
Vseh ur za strokovne predmete je 13.931. to je 64,1«/» od celotnega fonda učnih ur, za splošno izobraževalne predmete pa 7.797 ur ali 35,9% od celotnega fonda učnih ur. Od 13.931 ur rzkgrnor razvrstiti. Nekaj teli je _ za, strokovne predmete odpade
---!U	.... na redne ure po učni obveznost;
9.194 ur ali 65,9%, na honorarne ure pa 4.642 ali 33,3%, 0,7 je nezasedenih ur. Od 7.797 ur za splošno izobraževalne predmete odpade na redne ure po učni obveznosti 4.125 ur ali 52,9«/», na
visokokvalificiranih uslužbencev iz proizvodnje (inženirji, veterinarji, agronomi, zdravniki in dr-), veliko jo pa tudi nekvalificiranih, vendar pa anketa izkazuje samo 6 ali 1,1% nekvalificiranih.
Predavatelji (izredni in honorarni) poučujejo po ogromni večini predmet, za katerega so kvalifiiciinainii, nekaj pa je tudi takih, ki poučujejo predmet, ki jiim ni' stroka. Vendar tudi te anketa večinoma uvršča med za stroko kvalificirane, tako da izkazuje v celoti samo 13 ali 2,4% nekvalificiranih pri rednih, 50 ali 8,7% pri honorarnih preda-
honorarne ure pa 3.619 ur ali 46,4%. fn 0,7% nezasedenih ur. Za splošno izobraževalne predmete je procent honorarnih ur večja, ker na vajeniških in industrijskih šolah zaradi premajhnega števila učnih ur za te predmete nimajo stalno nastavljenih učnih moči. Te predmete poučujejo zato po večini hono-raroi.
Ustanovitev sekcije LRS jugoslovanskega združenja za profesionalno orientacijo
Meseca maja 1956 je bilo ustanovljeno v Ilddžu pri Sarajevu »Jugoslovansko združenje za profesionalno orientacijo« (poklicno usmerjanje). To društvo si je zastavilo razne naloge, n. pr. proučevanje in razviljanje sodobnih metod pri poklicnem usmerjanju, sodelovanje z državnim; organi in ustanovami, zbornicami, družbenimi in političnimi ter gospodarskimi organizacijami na področju poklicnega razsvetljevanja -in usmerjanja v delo, dalje popularizacij,o poklicne orientacije predvsem med mladino in tudi med odraslimi ter končno ustvarjanje in poglabljanje zvez s podobnimi združenji in drugimi čiriite-Iji, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem v drugih državah.
Člani združenja lahko postanejo osebe, k; se udejstvujejo v poklicnem usmerjanju in v ustanovah za poklicno svetovanje, v službj za posredovanje dela, v socialnem zavarovanju, v znanstvenih, prosvetnih in zdravstvenih ustanovah, družbenih organizacijah ipd. Združenje torej ne namerava povezati samo ljudi, ki se neposredno pečajo s poklicnim usmerjanjem Ozimoma svetovanjem, temveč tudi one, ki delujejo posredno in sodelujejo pri nadaljnjem razvijanju poklicnega svetovanja. Kolikšno je zanimanje za to problematiko, kaže veliko število udeležencev ustanovne skupščine »Jugoslovanskega združenja za profesionalno orientacijo«, k; so se je udeležili razen strokovnjakov tud; predstavniki ustanov socialnega zavarovanja, socialnega skrbstva, prosvete, zdravstva, gospodarstva, zbornic, sindikalnih in mladinskih organizacij itd.
Zanimanje za problematiko usmerjanja mladini v poklice in •strokovnega poklicnega svetovanja se je zadnje mesece tudi pri nas v Sloveniji precej razmahnilo. Vsa naša večja gospodarska in kulturna središča imajo že dobro uspevajoče poklicne svetovalnice,-mreža le-teh pa se še šari. Stopnja našega družbenega in gospodarskega razvoja, boj za večjo proizvodnjo in povečanje storilnosti dela pač terjajo. da so reši vprašanje ravni in vprašanje kvalificirane delovne sile. Uspešno delo pa je lahko le tako delo, ki je organizirano in ki povezuje vse tiste elemente, ki kakorkoli sodelujejo pri vzgoji in oblikovanju človeka. Zaradi koordinacije naših skupnih prizadevanj na tem področju je bilo treba misliti na organizacijo, ki bi v vsedržavnem smislu enotno vodila delo pri usmerjanju mladine v poklice in pri poklicnem svetovanju.
Na seminarju za poklicno usmerjanje mladine v Kranju pa je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev slovenske sekcije »Jugoslovanskega združenja za profesionalno oriemta-oijo«. Ta Iniciativni odbor bo pripravil vse potrebno za ustanovitev te v?žne organizacije v Sloveniji, slovenske prosvetne delavce pa vabimo v naše vrste. Pripominjam, da so nekateri slovenski prosvetni delavci že člani Jugoslovanskega združenja, ostali pa se lahko prijavijo pr; okrajnih birojih za posredovanje dela alj pri svojih poklicnih svetovalnicah. Datum ustanovnega občnega zbora bomo s poročili pr av o časno!
Albin Podjavoršek
Pomanjkanje učnega osebja
V zveznem merilu imajtf stalno nameščeni predavatelji na strokovnih šolah 27.130 honorarnih ur, zunanji honorarci p* 43.000 ur, skupaj torej 70.130 ur, sorazmerno torej precej več kot v Sloveniji. Ce bi hoteli vae ta honorarne ure (domačih in tujih predavateljev) porazdeliti'; med stalno nameščene učne moči, ki bi poučevali samo v okviru učne obveznosti 22 ur, bii potrebovali v zveznem merilu 3.200 novih učnih moči, v Sloveniji sami pa na teh 55 anketiranih strokovnih šolah še 400, Seveda povsod in na vseh šolah tega ne bi mogli napraviti, tudi če bi imeli učne kadre na razpolago, ker ni dovolj učnih uB za določene, zlasti splošnoizobraževalne predmete. Zato izkazuj® anketa, da bi bilo r,a teh 55 šolah potrebno namestiti 211 novih učnih moči, ;n sicer 122 za strokovne in 89 za splošnoizobraževalne predmete.
Od lanskih .honorarnih predavateljev jih je zaradi nizkega honorarja 37 odpovedalo honorarne ure, na novo pa je prevzelo honorarne ure 131 predavateljev; večinoma so to mlajše moči.
Od redno nameščenih je lanskd leto zapustilo šolo 12, na novo pa je bilo redno nameščenih 49, Razpisov za učna mesta na strokovnih šolah je bilo lansko leto 59, odzvalo pa se je le 3fl| reflektantov.
Anketa je torej pokazala, dai .te na strokovnih žel ah v Sloveniji občutno pomanjikanje šolskih poslopij in učilnic, da formalno šolska kvalifikacija učnega osebja ni zadovoljiva, da je veliko pomanjkanje učnega osebja, da je obremenjenost stalnega učnega kadra prehuda in da tudi starostni sestav učnega osebja terja, da se kadrovsko vprašanje na strokovnih šotah rešuje z vso resnostjo. Kako naj razširimo mrežo strokovnih' šol, ko niti obstoječe strokovne šole nimajo I > -v za normalno delo?
Pavle Urankar
6, redna letna skupščina združenja učiteljev in profesorjev strok, šol Slovenije
Dne 8. decembra je bil S. redni občni zbor Združenja uči. tel jev dn profesorjev strokovnih šol Slovenije.
Dopoldne je bilo na sporedu predavanje prof. Ivana Bertonc * Ija o reformi strokovnega šolstva. Predavatelj je kot član Zvezne podkomisije za reformo strokovnega šolsva dn član delovne skupine te komisije, ki je sestavila osnutek tez za reformo, poročal o dosedajj doseženih rezultatih na tem področju. Opozoril je, da teze niso dokončno vel j avne, ker jih mora odobriti še zvezna komisija za reformo šolstva.
V razpravi je bilo med drugim p-ovedano nič kaj razveseljivo, da celb nekateri delegati, torej predstavniki društev učiteljev in profesorjev strokovnih šol, niiroaijo potrebnih predstav o osnovnih tezah za reformo splošnega šolstva, ki morajo biti izhodišče za reformo katerekoli druge veje šolstva.
Popoldanski del skupščine je obsegal poročila republiškega odbora, razpravo ter volitve novega odbora.
Predsednik republiškega odbora Sbrizaj Danilo je poročal o delu republiškega odbora v
zvezi s sodelovanjem pri reševanju raznih perečih vprašanj strokovnega šolstva. Kot glavne probleme, še posebno pomembne zaradi' začetih korakov reforme, je navedel pomanjikanje učnih moči, problem finansiranja strokovnih šol, družbeno upravljanje na strokovnih šolah in premajhno skrb za ideološko in strokovno izpopolnjevanja učnih kadrov.
Iz poročila tejništva republiškega odbora tov. Pavleta Urankarja je poleg organizacijskih podatkov posebno pomembno, da so se posamezna društva učiteljev in profesorjev strdicov-nih šol že vključila in vživela v delovanje v okviru komunalne skupnosti.
Iz obeh poročil in iz razprave pa je bilo videti, da so naša društva in Združenje še vedno ohranila značaj sindikalnih organizaciji kljub številnim čisto
strokovno-družbemiim nalogam.
Z drugimi združenji prosvetnih delavcev so sodelovala pri obravnavanju zakonskih osnutkov o delovnih odnosih, o javnih uslužbencih, o pokojninah in o uredbi o honorarjih.
Poročilo in razprava sta kritizirali neurejene odnose pri izhajanju glasila Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije — »Naša stručna škola«.	—aj.
Povečanje osnovnih in dopolnilnih plač
Uredba o povečanju osnovnih plač, ki jo v izvlečku spodaj prinašamo, je po izjavi lov-Veljka Zekavijča, sekretarja Zveznega izvršnega sveta, sestavni del ukrepov, ki naj v zvezi z družbenim planom postopoma zagotove divg življenjske ravni delavcev in uslužbencev.
Na podlagi te uredbe se povečajo osnovne plače uslužbencev od V — XX. plač, razreda *a 5 do 10 odstotkov.
Bo.eg tega povečanja so zvl-žane za prosvetne delavce tudi dopolnilne plače. Obseg obeh povečanj znaša za yso državo •no milijardo dinarjev.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi, ki je izšla ravno pred letom dni, prosvetnih delavcev ni mogla zadovoljiti, saj so njihove dopoi-nllne plače zaostajale za dopolnilnimi plačami drugih usluždeoskih kategorij. Nova uredba rešuje to vprašanje mnogo bolje, zato predstavlja tudi v dobršni meri rešitev zahtev, ki jih je postavilo Združenje učiteljev in profesorjev Jugoslavije. Istočasno pa seveda predstavlja tudi priznanje ljudske oblasti prosvetnim delavcem za njihovo težko delo.
Uredba
o povečanju plač uslužbencev in delavcev državnih organov in zavodov. (Ur. 1. FLRJ št. 53/ 56).
1. člen
Temeljne mesečne . plače uslužbencev državnih organov in zavodov (4. člen temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov — »Uradni list FLRJ« št. 4/54, 12, člen uredbe o nazivih in plačah osebja v zdravstvenih zavodih — »Uradni l'st FLRJ« št. 6/54 in 4. člen uredbe o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLF.J* — št. 6/54 in 4. člen uredbe o nazivih ih plačah uslužbencev Na-
rodne banke FLRJ	— »Uradni
list FLRJ« št. 6/54	se povečajo
in znašajo:	
R.ačikri razred	din
I.	23.600
n,	21.500
m.	20.000
IV.	19.000
v.	18.000 '
vi.-	17.000
7 vn.	16.000
mn.	15.000
IX.	14.100
X.	13.200
XI.	12.400
XII.	11.600
XIIf.	11.000
Xiv.	10.400
XV.	9.800
XVI.	9.290
XVII.	8.500
XV73I.	8.000
XIX.	7.600
XX,	7.200
2. člen	
Pltče pomožnih	uslužbencev
(29. člen pravilnika	o nazivih
in plačah pisarniških usluž-	
bencev — »Uradni	list FLRJ«
št. 16/52 in 5. 41en	pravilnika
o nazivih in plačah uslužben-	
cev pomožne tehnične gozdar-	
ske službe — »Uradni list	
FLRJ« št. 35/52) »	s povečajo
in znašaijo:	
1.	plače uslužbencev, kt opravljajo de.,o služitelja — 6.500, s poviški po službenih letih pa do 8.500 dinarjev meseč, no;
2.	plače uslužbencev, ki opravljajo delo telefonista in prijavnike v večjih organ«a-cijskih enotah in pod. — 6.800, s poviški po službenih letih pa do 8.800 dinarjev mesečno;
3.	plače pomožnih logarji v — 6.800, s poviškii po službenih letih pa do 8.800 dinarjev mesečno.
Poviški plače pomožnih logarjev, ki se dajejo po službenih ..etih, znašajo: prvi, drugi, tretji in četrt« — po 300, peti in šesti pa po 400 dinarjev mesečno.
3, člen
Dopolnilne plače uslužbencev v zavodih prosvetno-znanstve-ne službe, ki so določene v 2. in 3a členu uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v pro-svetno-znanstveni služb« (»Urad_ ni list FLRJ« št. 4/54, 11/54 in 1/56) se povečajo in znašajo mesečno:
1.	za uslužbence z nazivom
vzgojitelja, učitelja praktičnega pouka, strokovnega učitelja «n učitelja: ki nimajo strokovnega izpita —	1.500 dinarjev,
ki imajo strokovni izpit in so razvrščeni do XII. plačilnega razreda — 2.000 dinarjev, ki imajo strokovni1 Izpit in ki so razvrščeni od Xl. do VIII. plačilnega razreda — 3-000 dinarjev;
2.	za uslužbence z nazivom predmetnega učitelja: ki nimajo strokovnega Izpita — 2.000 dinarjev, ki imajo strokovni Izpit in so razvrščeni do IX. plačilnega razreda — 3.000 dinarjev, bi imajo strokovni izpit In so razvrščeni do IX, plačilnega razreda — 3.000 — dinarjev, k; imajo strokovni izpit in so razvrščeni i0d VIII. do VI. plačilnega razreda — 4.000 dinar j ev;
3.	za uslužbence z nazivom profesorja srednje šole: ki nimajo strokovnega izpita —2.500 dinarjev, k« imajo strokovni izpit in so razvrščeni do IX. plačilnega razreda — 4.000 dinarjev, ki imajo strokovni izpit .in so razvrščeni od Vin. do VI. plačilnega razreda —
5.000	dinarjev;
4.	za asistente —	2.500 do
6.000	dinarjev;
5.	za predavatelja — 4.000 do
7.000	dinarjev;
6.	za docenta — 8.000 dinarjev;
7.	za izrednega profesorja —
10.000	dinarjev;
8.	za rednega profesorja
12.000	dinarjev.
11. č -.e n
Pomožnim uslužbencem, ki sp zaposleni v bolnicah, in pomožnim uslužbencem na šolah v mestih in industrijskih naseljih, v katerih je pouk v dveh izmenah, pripada dopolnilna plača, ki znaša mesečno 500 dinarjev. Pomožnim , uslužbencem na šolah pripada ta dopolnilna plača, če opravljajo s.užbo v obeh izmenah.
Če je uslužbencem Iz prejšnjega odstavka po veljavnih-predpisih priznana večja dopolnilna plača kot 500 dinarjev, jim gre dopolnilna plača po omenjenih predpisih.
Republiški organ, ki je pristojen za prosveto, bo dajal navodila to tem. kateri kraji se štejejo za mesta oziroma industrijska naselja v smislu prvega odstavka tega člena.
17. člen
Posebni dodatek, ki se izplačuje uslužbencem in delavcem pri organih in zavodih na območju ibivše Jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja plo 15. členu uredbe za izvajanje zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na /katero se je razširila civilna uprava Federativ-
ne ljudske republike Jugoslavije (»Uradni list FLRJ« št. 56/ 64), se zmanjša ia znesek, za kolikor se povečajo temeljne plače po tej uredbi.
19. člen
Zneski plač, določeni s to uredbo, obseSajio tudi povečanje p.ač po uredbi io povečanju plač, nagrad, vajencev, Invalidskih prejemkov, pokojnin, invalidnin in otroških dodatkov (»Uradni list FLRJ« št. 31/55).
21. člen
Plače po tej uredbi tečejo od 1. Januarja 1957.
Delo pedagoškega centra v Ljubljani
Okoli 60 vzgojiteljev in upravnikov raznih domov se je zbralo 3. decembra v Pedagoškem centru v Ljubljani. Prišli so iz vseh predelov Slovenije, od naimlajših do najstarejših po letih in izkušnjah, vsak 3 svojimi pričakovanji in svojo poklicno problematiko.
S svojim delovnim programom je seminar zajel ogromno gradiva, saj so bila predavavania večinoma dopoldne in popoldne ter ni ostalo dovolj časa za razpravo, za vprašanja udeležencev, za analizo mnogih primerov iz prakse, za skupno odkrivanje značilnosti iz prakse in tudi iz pomanjkljive, zastarele pedagoške, ali še bolje, psihološke teorije.
Odnesi udeležencev do predavateljev so se iz dneva v dan razvijali v lepšo notranjo ubranost. Za manifestacijo zavest; poslušalcev o dosedanjih izkušnjah glede domske vzgoje ni bilo ne časa ne prilike.
Seminarja so se udeležili vzgojitelji in upravniki otroških, vajenskih in dijaških domov. Če bi udeležence razdelili v ustrezne skupine, bi le-te lahko razpravljale o perečih vprašanjih vzgoje v določenem tipu doma. Tako bi prišle do izraza delovne in vzgojne po-sebno®ti raznih domov-
Vsa v predavanjih podana znanstvena dejstva pač niso enako zanimala vseh udeležencev. Različna zainteresiranost za posamezna vprašanja domske vzgoje naj h; bila izhodišče za oblikovanje debatnih grup. Predavatelji naj b; s sodelovanjem vodstva seminarja izdelali kratke teme za nadaljnje razglabljanje, za razpravo v manjši skupini udeležencev. Zaključke debat to; vodje skupin zatoeleželi in sporočili vsem udeležencem na skupni delovni uri. S takim načinom dela bi dosegli na seminarju večjo aktivnost, sproščenost vseh udeležencev in stopnjevanje ‘kritičnosti, samozavesti, zainteresiranosti, notranje prizadetosti, tovariškega razumevanja in čuta za vzgojno stvarnost. Kot imamo za analizo učnega dela mnogo pedagoško in psihološko-znanstvenih osnov, navodil, izkušenj ta kritik, tako nam za analizo zlasti domske vzgoje vsega tega primanjkuje. Morali bj biti mojstri In znanstveniki tud; .za analizo vzgojnih problemov v naših domovih. Z debatnimi skupinami in s sodelovanjem znanstvenikov — pedagogov in psihologov, bomo tudi na tem pomembnem področju dosegi; večis uspehe.
V svojem prvem predavanju je profesor FRANC PEDIČEK obravnaval poglavitna vprašanja internatske vzgojo in določil njeno mesto, cilje in vsebi-
no. Internatska vzgoja nadomešča otroku in mladoletniku Staše, mu pomaga Pri učenju, ga vključuje v internatski kolektiv in mu'pomaga pri njegovem vraščanju v družbo. Internatska vzgoja združuje elemente družinske, šolske in družbene vzgoje in je samostojno vzgojno področje, saj ima lastno vsebino in svojstvene metode. V vzgojni praksi prevladuje v naših domovih nadzorovalna metoda, ki v svoji enostranosti zmanjšuje zaupanje vzgojitelja do gojencev in šablonizira, poenostavlja in pogostoma mehanizira njegovo vzgoino delo v smislu prefektovstva. Predavatelj se je zavzemal za metodo vodenja — svetovanja, ki bi jo glede na njeno mnogostranost in usmerjenost k določenemu ravnanju gojenca lahko imenovali tudi metodo prepričevanja.
Predavatelj je tud; ugotovil, da je poklic internatskega vzgojitelja najtežji poklic, saj terja stalno dajanje vsega najboljšega v odnosih, spoznanjih, prizadetosti in v volji mladim generacijam. Biti samo vzgojitelj v internatu je izredno težko in naporno. V mnogih primerih vzgojitelji v domovih niso vztrajni in teže k drugemu delu, Ali le izvrševanje zgolj vzgojne funkcije v internatu že tudi poklicna dejavnost, ki lahko vzgojitelja zadovolji, notranje uravnovesit in sil; k nenehnemu razvoju?
Pr; obravnavanju teme »Notranji in zunanji činitelji go-jenčevega razvoja« je predavatelj razmejil območj« dednosti, okolja in vzgoje, jih znanstveno ovrednotil ter nakazal razen že več alj mani znanih ugotovitev tudi spoznanja, ki smo jih doslej premalo unA*evali /.aradi neznanja ali drugačnih stališč.
»Soki« so v vzgoji od čas-a do časa potrebni, potrebna je tudi trda roka pri vzgoji. Zakasnitve v razvoju so za otrokov razvoj škodljive. Čas osnovne šole je najprimernejši čas za učenje pisanja, računanja in branja. Za moralno oblikovanje mladega človeka le pravi čas do 19. leta.
Vzgoja je najmočnejši činitelj razvoja, ni pa vsemogočna. Okolje in dednost omejujeta učinkovitost vzgoje.
Za otrokovo bodočnost je odločilen odnos matere do otroka. Za vzgojo so zelo problematični otroci, ki so imeli preveč ljubezni staršev, in otroci, ki so imeli premalo te ljubezni. Pr-otroku in mladoletniku so pogostoma njegova čustva vodilni motiv za njegovo ravnanje.
V naslednjem predavanju je predavatelj obravnaval vsebino gojenčeve osebnosti. Osebnost pojmuje kot sintezo vseh duševnih funkcij (umske, čustvene jn
Drago Vončina:
KONGRES NA BAVARSKEM
Ze več let prireja Bavarsko taiijsko društvo, ki šteje preko ,000 članov, med velikimi penicami posebne mednarodne ngrese, ki jih vodi odbor za aao z inozemstvom (Arbeits sis Ausiandvero»ndung). V le-njih počitnicah je bil tak kon-s v Eschenbaohu na Bavarskem 23. julija do 1. avgusta 1956, so se ga udeležili . 3 Brazilci, Danci, 2 Finca, 2 Francoza, 1 joslovan, 2 Luxemburžana, 1 zozemec, 1 Norvežan, 3 Švedi 5 Švicarjev, skupaj 28 inozem-r in 18 učiteljev iz Nemčije, imama iz Bavarske, tako da je
0	vseh udeležencev 46.
Zbrali so se v podeželskem žolni domu (Landschulheim) v henbachu, ki so ga ravno pred
1	dogradili. Vsak okraj v Ba--skl ima svoj podeželski šolski n, zgrajen v večjem kraju ob uiu in vodi. V ta dom, ki ima »stara za okoli 40 otrok, priha-5 učenci izmenoma iz mest na vvanje po 3 tedne. V takem rtu Je učilnica, v kateri nada-jeio * poukom. Razrednik na-eč pride z učenci. Dom ima pi-no, kabinet za učila, spalnico učitelja, umivalnico, kopalnico, linj,), dnevno sobo za učence, novanje za upravnika in ku-■ico, široke hodnike, igrače ter !i telefon. Po šolskem pouku a jo učenci krajše izlete v' go-
zdove, poleti se kopajo, pozimi se sankajo in smučajo ter se po treh tednih zopet vrnejo domov. Nato sledi druga izmena. To traja celo leto do počitnic. Med počitnicami pa uporabljajo dom za razne učiteljske seje, sestanke in kongrese.
Dom v F-schenbachu je dolg 50 metrov In enonadstropen. Stal je z vso opremo 400.000 DM, kar znese 57,200.000 din, če računamo DM po 143 din. K gradnji so največ prispevali učenci sami z denarnimi zbirkami, bavarsko učiteljsko društvo in delno tudi občina Eschenbach.
Kongres je odprl učitelj Arno Schmidt, ki je poudaril, da se v letu 1949 začelo delo mladih bavarskih učiteljev s tem kongresom nadaljuje. Tisto leto so se zbrali učitelji samo iz treh sosednjih držav, ki so iskali novih poti v bodočnost. Ffoteli so imeti zvezo z inozemskimi tovariši in z njimi ustvariti duh pravega mednarodnega sporazumevanja narodov. Ti stalni letni kongresi so se že tako popularizirali, da so letos privabili udeležence iz 11 držav.
Na čelu tega gibanja le neumorni Karlheinz Taudien, ki ne organizira samo letnih kongresov, temveč vodi vsa leta tudi zveze s posamezniki v inozemstvu.
Vsi ti kongresi imajo namen obravnavati pereča vprašanja, ki ovirajo pravo sporaeumevnje med narod, hočejo, da navzoči v osebnem razgovoru prosto izražajo svoje misli. Govorjena beseda veže pot od srca do srca, kar naj bo poglobljeno s skupnim delom, razgovori, petjem in izleti. Vse ' to na; udeležence zbliža, odpravlja raz.ne predsodke in posploše-nja, ima namen, da spoznajo inozemci Nemčijo drugačno, kot so jo imeli iz prejšnjih let v neprijetnem spominu.
Med taka pereča vprašanja so letos postavili v svoj program temo:
Domovinska ljubezen — nacionalizem.
svetovna odkritosrčnost — iluzionizem,
kV naj hi bila na tem kongresu podrobno obravnavana.
Nacionalizem n&m je v preteklosti prizadel veliko slabega in zaradi tega je bavarsko učiteljsko društvo sklenilo, da se o tej temi temeljiteje obravnava, ker, je jasno, da je mejo ,med domovinsko ljubeznijo in nacionalizmom prav tako težko postaviti kot med šte-dnjo in skopostjo, med pridnostjo in stremuštvom, med natančnostjo in pedantnostjo.
Nacionalizem je nedvomno pre-karačen,'. in netolerantna oblika narodne zavesti. Narodna zavest dopušča spoštovati tudi druge narode, jih ceniti, priznavati, dočim nacionalizem ogroža skupno sožitje narodov, ogroža mir >n podreja interesom svojega naroda vse ostale vrednote, V svoji sedanji obliki se je nacionalizem pojavil v ča«u francoske revolucije. Raz-
vijal se je v 19. stoletju prV številnih narodih, tudi v Nemčiji, najprej v ' meščanskih skupinah. Zelo vpliven nasprotnik' nacionalizma je bil socializem. V prvi svetovni vojni so se zopet pojavile v številnih deželah nacionalistične skupine, ki so pridobivale položaje in istočasno mnogo pristašev, mnogokrat v zvezi z imperializmom in militarizmom. Močnejšo aktivnost pa je dobil v raizličntih totalitarnih državah med obema svetovnima vojnama. Tudi prt problemu narodnih manjšinj se lahko pojavi nacionalizem, katerega so poskušali tuji elementi vzbuditi med drugo svetovno vojno v Švici, kar je bilo dokazano v referatu Štiri nacionalnosti — eno ljudstvo, k sta ga imela Švicarja Hans ZsvekUer^ in Werner Guttinger, oba i;z Zuricha.
Švica Je še vedno, kot je bila v da vnem času, dežela obem, ki so združene v kantonih. Toda vsaka občina, vsak kanton je od drugega povsem različen. Vsaka občina, vsak kanton ima svoj karakter in zato tudi posebne pravice. Iz teh različnosti je nastala v Švici edinost. Ne enotnost, temveč edinost, jo drži skupaj.
»Vsak izmed nas Švicarjev je Švici odgovoren. Na nas samih je zgrajena država, ona pripada nam, kot mi pripadamo njej. Mi ne branimo Švice, ker nam je zapovedano, temveč sami po sebi. Delo za Švico ni nič drugega kot delo za nas same. edinost naroda je skrb nas vseh. Hočemo, da je tako in da tako ostane«, je dejal predavatelj.
Med vojno so poskušali sovražniki to voljo narodov in posameznikov na razne načine izpodko-
stremljenjske reakcije). V intelektualni sferi je prikazal inteligentnost. nadarjenost in talentiranost. Neirttellgenten dijak ima večinoma bolj razvit spomin. Z dobrim spominom in gladkim govorom dijak rad prikriva svojo manjšo inteligentnost. Dijak, ki se noč in dan uči In kljub temu ne zna, ni sposoben za študij. Usmerimo ga drugam in ne v študij.
V	čustvenem odzivanju so pogosto naslednje motnje: čustvena depresivnost ali potlačenost, trmoglavost kot samouveljavlja-nje, impulzivnost, arogantnost, zaskrbljenost, kompleksi manjvrednosti in večvrednosti.
V	predavanju »Specifičnost intelektualne vzgoje v internatih in domovih« je prof. Pediček seznanil udeležence s primernimi oblikami pomoč; . učencem pri učenju v internatih. Obnovili smo psihologijo spomina in se seznanili s činitelji tehnike učenja inteligentnost, sposobnost, nadarjenost, talentiranost; fizikalno-miljejski pogoji: svetloba, prostor, temperatura; psi-hološko-metodični činitelji: motivacija, interes, koncentracija, študijske navade).
Vprašanja moralne vzgoje v internatih je predavatelj podal v zvezi z opisom vzgojiteljeve pomoči pri učenčevi samovzgoji. Vzgojitelj naj pomaga gojencu pri s«mospo'znavanju, pri graditvi svetovnega in življenjskega nazora, pri oblikovanju pravilnega odnosa do sočloveka in skupnosti in pri graditvi Pravilnega odnosa do samega sebe. Etičnost je notranja zadeva, je tehtnica za pravilnost in nepravilnost v samem sebi. Preko analize samega sebe prihajamo do etičnega vrednotenja naših dejanj.
S prikazom značilnosti vzgojiteljeve osebnosti, utemeljenost; njene avtoritete, priljubljenosti ..in nepriljubljenosti pri gojencih je profesor Pediček zaključil svoja predavanja. O mnogih vprašanjih Internatske pedagogike, ki jih je opisal, bodo vzgojiteljski kolektivi po internatih še nadalje razglabljali, uravnavali. Po njih svojo dejavnost ter s prikazi izkušenj sodelovali pri nadaljnjem nastajanju naše internatske pedagogike.
Univ. asistent prof. Ivo Toličič je udeležence seminarja seznanil z dimsunlčno razlago gojen-čsve osebnosti dm z metodami študija gosietnčeve osebnosti. Za dinamično razlago osebnosti gojenca |e pomembna njegova mcitimaciija dejavnosti, konflikti in obrambne reakcije ter sposobnosti.'
Motiv je vse, kar gojenca v notranjosti vzpodbuja k določeni dejavnosti. Motivi ao pobudniki vseh aktivnosti, so notranje sile, ki omogočajo, da izvedem določena dela do konca. Motivi so bioloUki-primarnd (spolni nagon, prehrambeni nagon, gibalni nagon) in psiHnoltošiki-sekundama, k! so pridobit)eni doma, v šoli in pri delu. Motivi so tudi v gojenčevem okolju. Okolje je lahko uspešen pobudnik za razna dejanja, ker krepi določene motive. Kadar deluje istočasno ve6 motivov, se razvije notranji boj motivov. Zmaguje močne#! motiv. Gojenci se svojih motivov vedno ne zavedajo. Prvotnetjša jo egoistična motivacija in. šele pozneje slede altruistične motivacije dejanj. Motive privzgajamo z apeliranjem na učenčevo zavesti in z organiziranjem vzgojnih situacij. Motivirani gojenci porabijo za isto delo manj energije kot nemotivirani. Motivacija lajša koncentracijo pozornosti. Motiviranost učnega dela pri gojencih zmanjšuje utrujenost im izboljšuje uapeh. Ob nastopu prve utrujenosti je potrebna dodatna motivacija.
pati. V preteklosti je večkrat grozilo, da bo ogrožena nevtralnost, ki je bila 1815 sklenjena na Dunaju. Švica se je trdno držala. K. temu je veliko pripomogla tudi zemljepisna lega dežele. Hitler je že imel načrt kako prekoračiti Švico in uničHi njeno nevtralnost.
Ni zemlja, ne kri, kot tudi ne jezik, temveč edino samo volja, kar veže vse štiri narodnosti. Mora pa se Švica odpovedati vsem takim težnjam, ki jih imajo poe-dine države, kot so: večanje države, moči, razširitev ozemlja, propagiranje mesijanske ideje raznih strank, križarskih vojsk za ali proti. To se vse razblini po nekdaj tako pisani notranji različnosti ob prostovoljno doseženi nevtralnosti. Nekoč čisto negativen odnos je danes prežet z dragoccno človeško vrednoto: aktivno varovanje miru,
V Švici je 50 do 80 odstotkov prebivalstva, ki govori po dva jezika. V sred. šolah je francoski jezik obvezen učni predmet, angleški pa prostovoljen.
O tem predavanju je pisal Eschenibach-K emnather Thgblati dne 30. 7. 1956 sledeče:
»Bavarsko društvo učiteljev in učiteljic je priredilo v Eschenba-chu mednarodni kongres, ki nudi udeležencem priliko se baviti z vprašanji, ki so jih postavili na dnevni red. Med taka spada tudi vzgoja k . mednarodnemu sporazumevanju, obravnavanju in medsebojnem izpopolnjevanju v pedagoških, vzgojnih in političnih vprašanjih ter v splošnem menjavanju izkustev.
Pri predavanju Štiri narodnosti — eno ljudstvo, ki sta ga imela dva švicarska učitelja, je prišlo
Kadar dajemo gojencu zahteve, ki nasprotujejo njegovi motivaciji, se upre — ima zunanji konflitkit. Kadar je gojenec razdvojen v svoji notranjosti in ne rprejme potrebnih odločitev, doživlja notranji konflikt. V nadaljnjih izvajanjih je predava-tej seznanil udeležence z reakcijami učencev, ki zadenejo na razne ovire. Pojasnil je primere vdaije, primere razmišljanja o najboljši poti za premagovanje težav (s takimi gojenci nimamo posebnih težav), primere trmoglave vztrajnosti, agresije, pozitivne in negativne kompenzacije, introjekoije (prevelika navezanost na starše in iz nje izvirajoč prenos vse odgovornosti na starše), regresije (povzemanje oblik vedenja z nižje (razvojne) stopnje, represije (potlačeno e želja v podzavest, v nezavest), racionalizacije (gojenec najde razloge za lastno opravičilo — krivi so drugi in ne on), primere projekcije (prekomerno govorenje o napakah sogojencev, fci so pri gojencu samem n-ajvečje). Cim večkrat gojenci v teh obrambnih reakcijah uspejo, tem raje jih uporabljajo.
Udeleženci seminarja so se seznanili tudi s sodobnimi metodami študija učenčeve osebnosti. Spoznali so metodo dnevnika, metodo usmerjenega opazovanja, epizodnih vzorcev, časovnih vzorcev, kontrolnega opazova-, nja, kontrolne skupine in napake pri opazovanju. V svojem zaključnem predavanju je predavatelj pojasnil delo z metodo vprašalne pole, s sociometrično metodo, z metodo samoocenjevanja, s tešiti, s študijem idivi-dualnega primera 5m z metodo življenjske zgodovine tadividua. Poglavji o motivih, motivacUjah im o metodah študija učenčeve osebnosti sta obdelani tudi v Pedagoški psihologiji univ. prof. dr. Borislava Stevanoviča, fci je letos izšla v Beogradu pri založbi Naučne knjige kot učna knjiga za učiteljišča.
Vprašanja tehnične in upravne ureditve domov ter činiitelje in principe internatske vzgoje ja udeležencem razčlenial upravnik Berce. Priporočal je gradnjo internatov v paviljonskem sistemu s praktično in estetsko notranjo ureditvijo. Upravnikov delovni načrt, ki bodi realen in jasen, obsega delo s tehničnim osebjem (snažilke, perice, kuharice, ekonom, hišnik itd.), delo z vzgojitelji, vprašanja preskrbe in vzgoje. Vzgojitelj oddelka bodi tudi upravnik svojega področja, kar daje odnosu med vzgojiteljem in gojenci realnejše temelje ter omogoča boljše reševanje mnogih vprašanj domskega življenja. Vzgojitelj naj.bi redno pisal svoj dnevnik vzgojnega dela (nerešeno je še vprašanje uzakonitve tega dnevnika), matično polo. za vsakega gojenca (opisi lastnosti, dejavnosti, inteligentnosti, značaja, vendar brez končnih zaključkov v pre-
hitrih poisplošitvah) in beležil drobna dnevna opažanja v svoj žepni notes (ne vedno pred dijaki in ne v smislu beležk v razrednico). Strokovni kolegij doma, ki ga tvorita upravnik ter vzgojno in učno osebje, rešuje mnoga važne)jša vprašanja režima domskega življenja, analizira odnose in dogodke v domu, sklepa o odpustih im sprejemih gojencev ter ugotavlja tudi pomanjkljivosti in napake vzgojiteljev. Na sejah strokovnega kolegija lahko po potrebi sodeluje tudi zastopnik domske mladine. Obširnejša je bila razprava o delu upravnega odbora.
Podana načela domske vzgoje (vplivanje na posameznika preko kolektiva, socialistična idejnopolitična usmerjenost moralne vzgoje, postavljanje zahtev in spoštovanja učenčeve osebnosti, sistematičnost in postopnost, enotnost vzgojnih vplivov) zahtevajo še nadaljnje poglobitve in razčlembe glede na njihovo vlogo v praksi vzgojnega vplivanja in domskega življenja. Prikaz metod domske vzgoje (metode prepričevanja, navajanja, vzpodbujanja, preprečevanja in prisiljevanja, tekmovanja) je nudili razen obče znanih ugotovitev o uporabi tudi dokaj posebnosti, ki veljajo predvsem za interhiabsko življenje. Mnoge dosedanje izkušnje vzgojiteljev in upravnikov bodo, zbrane, im znanstveno analizirane, vzpodbuden prispevek za pravilno uporabo sodobnih vzgojnih metod v naših domovih.
O prehrani v domovih in o zdravstvenih zahtevah je zanimivo predavala tov. dr. Slava Lunaček. Internatska hrana naj vsebuje predvsem dovolj beljakovin, kalcija, železa in vitaminov. Mnoge koristne podrobnosti glede sestave jedilnikov, dnevne količine posameznih živil in racionalne ureditve učnega časa bodo upravniki in vzgojitelji lahko takoj prenesli v prakso svojega internata.
Šestdnevni seminar za upravnike in vzgojSrtielae je vsem udeležencem pokazal Šima področja vprašanj in problemov domskega življenja in vzgoje. Povezava teorije in prakse domske vzgoje na seminarju nam še ne more oblikovati znanstveno utemeljenega in praktično preizkušenega stila naše domske vzgoje. Treba bo še mnogo individualnega in skupnega dela, mnogo analiz prsikise in poglobitev v teoretične osnove domske vzgoje, preden bodo vsi naši domovi mladine res domovi, ki jih mladina ljubi, v katere se rada vrača in katerih se v poznejših letih rada spominja, ker so v njih ureditvi in življenju poganjale prave kali za rast mlade socialistične osebnosti. K taki izpopolnitvi naših domov pomenil žadmjiS seminar velik korak, kateremu naj slede še vsi drugi.
Ivo Švaro
P0SVETGVMJE 0 POLITEHNIČNEM lZ0ERfi2S¥ANJU
Zveza pedagoških društev Jugoslavije bo priredila posvetovanje o politehničnem izobraževanju v Zagrebu 28., 29. in 30. januarja 1957. leta.
Glavno poročilo »O nekaterih problemih politehnične vzgoje in o poteh realizacije njenih nalog v obvezni splošnoizobraževalni osemletni šoli« bo imel tov. Nikola M. Pot-konjak.
Poleg osrednjega poročila bo na sporedu tudi okoli dvajset referatov o politehnični vzgoji.
Posvetovanja se bodo udeležili pedagogi iz vse FLRJ in člani ustanov, ki se ukvarjajo z vprašanjem politehnične vzgoje.
VSI, KI SE BODO UDELEŽILI POSVETOVANJA, MORAJO O TEM TAKOJ OBVESTITI »PEDAGOSKO-KNJI-ŽEVNI ZBOR«, ZAGREB, TRG MARŠALA TITA 4.
Na isti naslov naj se takoj javijo tudi tisti, ki žele prenočišče. V Dijaškem domu stane prenočišče (skupno) okoli 3 00 din, s prehrano vred pa 400 din.
do dcilge diskusije o bistvu švicarske nevtralnosti. Švicarji so izja-v4i, da hoče Švica po odločitvi dunajskega kongresa od vseh evropskih narodov in držav vedno obdržati nevtralnost, ki pa temelji na aktivni oboroženi nevtralnosti in je identična z njeno neodvisnostjo. »č ukinitvijo svoje nevtralnosti bi se morala odpovedati tud svoji državi«.
Prof. Ttago Wurth je govoril o pojmu domovine v Braziliji.
Brazilija, dežela velika kot Evropa, z 58 milijoni prebivalcev, ima 9000 km obale, na jugu evropsko, na visoki planoti zmerno, ob obaB in na severu tropsko klimo, katero lahko prenašajo samo domačini.
V	velikih mestih živijo potomci več kot 40 narodnosti, pripadniki 21 ver, ki govorijo 10 do 12 različnih jezikov.
V	tej ogromni mešanici raznih narodov je v Brazvliji 5 milijonov Nemcev, ki jih druži domotožje, da si gradijo svoje kulturne domove, ustanavljajo časopise, gradijo šole, kar je posebno po revoluciji leta 1930 v velikem raiz-mahu. Otroci, ki so rojeni v Braziliji, pa Evrope še videli niso, imajo prav tako domotožje po Evropi kot tisti, ki je že ^ niso videli. Taki otroci naročajo svojim staršem, če gredo na obisk v Evropo, naj jim v spomin prinesejo list vsakega drevesa, ki raste r njihovi stari domovini. To je že atavističen pojav, ki ga študirajo mnogi znanstveniki.
Narodna zavest se prebuja In spomin na domovino se utrjuje s pridobitvami, prikazovanjem' narodnih običajev, petjem nemških npsmi in » izdnianiem nemških
knj%. Skupna misel na domovino druži ljudi v društva, kjer gojijo domovinsko ljubezen. Vsi ljudje občutijo isto bolest, da so ločeni od domovine in v tesni zvezi skupnega dela ohranjajo in gojijo kulturo v novi zemlji.
Ko so prihajali v Brazilijo razni narodi, n. pr. Italijani, so V naselbini zgradili najprej cerkev in župnišče, prav tako Francozi, Nemci pa cerkev in šolo. V nemških kolonijah je bil najbolj izobražen čiovek učitelj, ki je ucd v šoli, pekopaval mrliče in tudi bral evangelij. Po prvi svetovni vojni pa so zgradili Nemci v Braziliji 450 novih 'šol, ki pa jih je leta 1938 oblast zaprla. To je bilo kmalu popravljeno in z novo silo so gradili šole, dvigali kulturo in sedaj dosegli, da imajo komat 0,02 odstotka nepismenih. Imajo tri univerze.
Pri tem pa spoštujejo običaje, jezik in mentaliteto ostalih narodov, med katerimi živijo. Kot tujci se trdno držijo svojih navad in jezika, domovinska ljubezen pa jih dviga in jim je merilo, da ne zaidejo v nacionalizem.
O predavatelju piše Franksche Presse dr/e 28. 7. 1956 sledeče: »Markantna osebnost mednarodnega kongresa je bil kulturn1 ataše Brazilije za Evropo prof. Tiago Kurth. Kot poverjenik ministrstva za ju*tico in ministrsva z® vzgojo ie profesor sedaj končal svoje 10 - mesečne študije o pomožnem šolstvu v evropskih državah. V zelo razširjenem portugalskem časopisu je obravnaval probleme mladinskega varstva v Nemčiji, prav tako probleme zdravstvene zaščite otrok v Italiji. Ugotovil je, da so v zadnjih 8 le«
V spomin Mavriciju Borcu
Tovariš Mavricij Bore, iajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bil eden med najbolj predanimi in vztrajnimi delavci povojnega sindikalnega gibanja. Kot sin delavske družine je že v zgodnji mladosti spoznal življenje, proletarca: bedo, (izkoriščanje in brezposelnost. Iz teh izkušenj je rastia v njem delavska zavest, ki ga je že kot mladega človeka pripeljala med voditelje sindikalnega gibanja.
Kot prekaljen borec za delavske pravice, kot izkušen organizator delavskih množic, kot neustrašen in neuklonljiv vodi-
mm*
telj se je priključil spomladi 1941 narodnosvobo-diinemu gibanju. Med vojno in vsa leta po vojni je tovariš Mavricij Bere opravljal razne odgovorne dolžnosti. Tajnik Republiškega odbora Zveze sindikatov	je bil od 1. junija
1919.
Za pokojnega Mavrtelja Borca	velja, da je bil
z ljudmi vedno iskren.
Njegove besede, njegovi govori so bili prežeti s tovariško toplino, pa tudi z jasno	izraženo mislijo.
Njegova posebna skrb je vedno veljala kulturnemu življenju delovnega človeka. Zato je ob vsaki priliki pokazal globoko ljubezen do kulturnih dobrin: knjig,	predavalnic, dvo-
ran, odrov in do ljudi, ki so žrtvovali za napredek prosvetnega in kulturnega življenja.
Pogreba pokojnika na dan po Novem letu se je udeležila velikanska množica ljudi, med njimi je bilo veliko naših državnih in republiških ljudskih predstavnikov, ročnih in umskih delavcev. Pa tudi več sto vencev, ki so jih poslali delovni ljudje iz vse < Slovenije, godbe, ptevski zbor, govorniki, dokazujejo, kakšno veliko ljubezen in spoštovanje je užival vzorni organizator, zvesti delavec in uspešen voditelj Mavricij Bore.
Pouk psihologije, filozofije in moralne vzgoje na gimnazijah
Naša' šola bolj izobražuje kot vzgaja. Vzgoja je njena šiibka točka. Predmeti psihologija, filozofija in moralna vzgoja imajo predvsem vzgojni pomen, zato jim moramo pripisovati poseben pomen. In prav ti predmeti, ki imajo izrazito etično in politično funkcijo, so že vsa leta svojega obstoja v krizi V takšni obliki, kot se danes poučuje, predmet moralna vzgoja, nima bodočnosti. In kaj se je naredilo, da bi st; pouk tega predmeta izboljšal? Nič! Zaman so ostali vsi pozivi, naj bi naši vidni pedagoški teoretiki in praktiki sestavili kak učbenik, ki bi ga lahko uporabljali profesorji za pouk moralne vzgoje.. Tako postajajo vedno močnejši zagovorniki ukinitve predmeta moralne vzgoje, kajti poučevanje tega predmeta v taki obliki kot danes, pomeni brezplodno zapravljanje časa in denarja. Praktično pa večina profesorjev uporablja ure moralne vzgoje za razredniške posle ali pa jib spremenijo y matematiko, slovenščino ali katerikoli predmet. Skratka, profesorji niso zainteresirani za ta predmet, ne poučujejo ga z veseljem in prav v tem je največja težava. Vsj pedagoški delavci se pa zavedajo, da je moralni pouk potreben. Toda kaj se naj poučuje, v katerih razredih in kdo naj poučuje? Ali more vsak profesor, katerega usmerjenost je izrazito prirodoslovna, poučevati moralno vzgojo? Ali more poučevati moralni pouk tisti, ki se ni nikdar dosti ukvarjal z literarnimi, psihološkimi, političnimi in filozofskimi problemi? Ni dovolj, da vzgojitelj etične vrednote v sebi samo čuti, temveč mora najti njihovo filozofsko utemeljitev. Skratka, moralno vzgojo poučuje lahko samo tisti, ki ima širšo humanistično razgledanost.
Obstoječi načrt moralne vzgoje pa je dokaj težaven. Ta načrt je bolj filozofski, političen in celo nekoliko aktivističen, manjka pa mu moralnega jedra. Dijaki nižjih razredov gimnazije, v katerih se poučuje predmet moralne vzgoje, doživljajo življenje bolj čustveno kot pa racionalno: Mislijo bolj konkretno kot pa abstraktno. Ta pedagoška dejstva pa ne upošteva zadosti obstoječi načrt. Zavedati se je treba, da moramo politično in moralno problematiko podajati tako, da jo dijaki čustveno sprejemajo in doživljajo. To pa zmorejo samo dobri pedagogi. Zato je uspeh tega predmeta odvisen od dobrega pedagoga.
Mislim, da moralna vzgoja ni nujno potrebna v vseh nižjih razredih gimnazije. Morda bi bilo bolje, da bi bila moralna vzgoja dve uri tedensko, in to v prvem in četrtem razredu; poleg tega naj bi se ta predmet ocenjeval. Pediček pravi v »Naših razgledih«, da bi bilo pametno uvesti v peto in šesto šolo uro moralnega razgovora, v katerj bi se z dijaki razgovar-jall o raznovrstnih vprašanjih življenja, ki vznemirjajo mlade ljudi na tej osebnostno zoritveni stopnji. Kako potreben je tudi v višjih razredih neki moralni pouk, dokazuje citat iz ankete nekega osmo-
šolca, ki ga navaja Pediček. »Dosti ste nas učili — pravi ta osmošolec — a noben profesor n; v vseh osmih letih niti ene ure posvetil temu, da bi nam povedal kaj o ljubezni in o vseh tistih globokih življenjskih rečeh, zaradi katerih ste nas vedno le preganjali in kaznovali, kadar ste opazili, da jih ne znamo razumeti. Hudiča, kako pa bi vedeli, če nam pa ni nihče nikoli niti besedice o tem povedal!« Te besede nam pričajo, da dijaku v višjih razredih ne damo tistega, kar za svoj osebni in moralni 'razvoj potrebuje. V dobi, ko se v mladem človeku oblikuje svetovni nazor, v času njegovega najintenzivnej-šega miselnega, čustvenega in moralnega razvoja ga pustimo, da si zastavlja moralna vprašanja, ne da bi nanje odgovo-riili. Od dijaka zahtevamo, da zavzame pravilno stališče do
Oskar Peče:
družbenega in političnega dogajanja v času, ko še nima odnosa do samega sebe. Pedagoška napaka pa je ravno v tem, da mu ne pomagamo razčistiti odnosa do samega sebe. In to naj bi bila naloga ure moralnega razgovora. Tudi tukaj zopet zadenemo ob dejstvo, da bo uspeh takega moralnega razgovora zagotovljen samo pri dobrem pedagogu. ki je dobro podkovan v humanističnih vedah. Dijak si želi predvsem,: odgovora na tista vprašanja, ki jih v sebi močno čuti in doživlja. Ta vprašanja pa so v veliki meri erotično-seksualne narave. O tem pa se na gimnaziji redko govori. O spolni vzgoji dijak skoraj ničesar ne sliši. O spolni problematiki je treba govoriti predvsem s pedagoškega in ne toliko medicinskega stališča. '
Psihologija in filozofija sta edina predmeta, pri katerih obstaja možnost, da se obravnava taka problematika. Ta dva predmeta bi morala od-govorajali na , tista osebna, intimna in družbeno politična vprašanja, ki si jih zastavlja sedmošolec in osmošolec. Psihologija in filozofija morata zasledovati predvsem praktično psihološko in moralno stran. Ne smeta se izgubljati v tistih teoretskih vprašanjih, za katera mlad človek še ni dozozrel in v katerih ne najde stikališča s prakso. Zato naj pouk filozofije zasleduje bolj sociološko in etično problematiko, ontoiogij-a in spoznavna teorija naj se podajata samo v toliki meri, kolikor je za formiranje materialističnega pogleda na svet nujno potrebno. Ne smemo pa pozabiti, da .sta sociologija in etika samostojni znanosti, ki ne smeta postati dekli politike. In tudi moralno vzgajanje ne sme temeljiti na trenutnih političnih koristih, kot se to dogaja v SZ. Kadar je vzgoja podrejena trenutnim političnim korl-tim, zabrede često v nevzdržen položaj, Janez Jerovšek
(Glej PD štev. 20)
Vadnica je bila do nedavnega v okviru učiteljšfia, sedaj so jo pa osamosvojili in pravijo, da je to boljše, ker je bila prej ie nekak privesek učiteljišča. Sicer pa je tudi tla vadnica takšna kot vse ostale. Opazili pa &mio> da ima zelo dosti učil. Vodniški učitelji dobivajo kot dodatek 10 odstot-
cerkvi sta marmorna stebra: na enega je dal kan Omurtag vklesati besedilo, ki govori o zidanju gradu na Carjevdu, na drugem pa je Ivan Assen v letu 1230 ovekovečil gradnjo te cerkvice.
Po teh poteh po Trnovem nam je komaj ostal čas za kosilo in ,za kratek, pomenek s
Razgovor s (predsednikom in tajnikom Združenja bplgarskih prosvetnih delavcev
ketv od svoje -plače, kar se nekako ujema z dodatkom 1500 dinarjev, ki ga prejemajo učitelji pri nas. Pionirski, dvorec, leži na čudovitem prostoru.. Tok jantre, ki ima obliko dvojnega s, ovija dva grebena: Carjevec, kjer je stal grad prvih bolgarskih carjev, in Bolj arevac, kjer so bile hiše bo-ijarov. Na dnu, tesno ob reki. pa so bile hiše trgovcev in podložnikov. Pobočji ostro padata v Jantro. Od zgradb so ostale le razvaline, ki jih sedaj restavrirajo. Na Carjevcu je bil pred vojno letoviški dvorec, katerega imajo sedaj pionirji za svoj grad. Poleg drugih zanimivosti smo v dvorcu občudovali pionirsko tiskarno, v kateri natisnejo otroci sami prav lepe stvari.
Trnovo je stara prestolnica bolgarskih carjev, polna znamenitosti in zgodovinskih spomenikov. Naj omenim, da smo si ogledali starinsko cerkev, kjer je bit nekaj časa pokopan srbski prosvetitelj Sava. V
prosvetnimi: delavci Trnovega. Zbralo se jih je preko sedemdeset. Znova je bilo treba na .pot proti Varni, kj se je še do pred kratkim imenovala Stalin. Vožnja se je začela v večernem mraku in končala ob enajstih ponoči. Videli nismo ničesar, le občutili obupno slaba cesto, ob kateri gradijo sedaj novo.
V Varni nas je presenetilo lepo, toplo vreme, žive ulice in morje, ki je po barvi tako kot naše in ni, prav nič črno. Na sporedu nismo imeli sicer samo sprejem na okrožnem komiteju prosvetnih delavcev in ogled mesta, vendar smo kaj kmalu brzeli v Pofoedah po moderni obalni, asfaltiram cesti proti severu. Ob obali so se vrstili hoteli in počitniški domovi in kopališča. Dobrih 30 kilometrov je kaj kmalu minilo. Po kratki pešhoji smo se ustavili pred najstarejšo bolgarskim samostanom (Ala-dža mamiaslir). Samostanske celice so v skalnato steno
celice so vsekane v skalnato steno, nad njimi pa je cerkev, prav tako vklesana v skalo. Le zunanje stene so pozidane.', —Kmalu smo se vrnili in krenili na obalo, da si ogledamo morje malo bolj od blizu. Ugotovili smo, da je nekoliko manj slano. Ko nam je prvi val napolnil čevlje so nam povedali, da je skoraj vedno močno valovito.
Izvedeli smo da so mesto ustanovili Grki, ki so ga imenovali Odesos. Varna pa pomeni v trakoilirščini trg ali trgovsko središče. — Še isti večer smo se z nočnim expre-som vrnili v Sofijo.
Ostala sta nam še dva dneva, ki sta bila namenjena o-gledu Sofije, poleg tega pa še dvema poslovilnima večeroma: prvega nam je pripravilo njihovo Združenje, drugega pa naša ambasada. Na tem zadnjem večeru se nam je dopolnila podoba bolgarskega šolstva. Naj naštejem nekaj podatkov:
Štiriletno obvezno šolstvo so uvedli v Bolgariji leta 1889, od leta 1921 pa traja obvezno šolanje 7 let. Do septembra 1944 (osvoboditev) ni imelo šole 1500 krajev. 100.000 otrok šole sploh ni obiskovalo. Do le~ krivi za takšno stanje, saj smo mnog okra t prav z a ra d i M a-g od n o -tos pa so zgradili šole v vseh krajih, ki imajo pogoje za
ustanovitev šole. Po zadnjih podatkih pa ne hodi v šolo okoli 3300 učencev, žal jim je, da so sezidali toliko šol; menijo, da bi bilo bolje pri večjih šolah sezidati internate. Začeli pa so intenzivno graditi internate za otroke, ki stanujejo daleč od šole ah pa imajo v rojstni vasi le niže organizirano šolo, (Zanimivo je kako poučujejo n.a niže' organiziranih šolah, kjej-- učitelj dela z več oddelki: od 8 ure zjutraj do 10. ure dela z enim oddelkom neposredno. Ob 10. pride v šolo drugi oddelek. Sedaj je ta na vrsti za neposreden pouk, s prvim pa dela učitelj posredno Drugi dan je obratno. Na splošno tožijo, da je uči-. teljska izobrazba premajhna, posebno glede na to, c;a so začeli dajati velik poudarek kmetijski,' gospodarki in politehnični vzgoji. Kmalu nameravajo uveti 13-letno šolanje
objavili v glasilu ministrstva in združenja »Učitelsko delo«.
Dan odhoda. Kot pred šti-rinajstenji dnevi smo se zbrali na kolodvoru. Le da smo se sedaj že kar dobro poznali in tudi tolmača ni nihče več iskal. Tudi tokrat ni manjkalo cvetja. Kot sprejem, tako j« bilo tudi slo-,-o prisrčno, toliko bolj, saj smo si v teh dneh marsikaj povedali in pregnali marsikatero senco nezaupanja. Sredi popoldneva nas je odpeljal Balkan express nazaj v domovino. In če bi na zaključku teh vrstic zbral splošne vtise, bi dejal nekako takole:
Čeprav naša pot ni bila namenjena kakemu posebnemu študiju, smo vendar dovolj spoznali bolgarsko šolstvo. Videli smo, da njihovi prosvetni delavci delajo, mnogo delajo. Marsikje smo obučudovaii
' t
Petnafst ini pri lioifgarsMli pr©s«®talSi SelnisSii
Unčveirza v Sofiji
za učitelje osnovnih šol, učitelje progimnazij pa usposobiti za poučevanje v več predmetih (dostikrat na vaški gimnaziji ne morejo dobiti dovolj ur za eno stroko; eni in drugi bodo imeli enake plače). Učitelji v gimnaziji se bodo morali specializirati vsaj v dveh strokah. Že sedaj uvajajo prakso, da mora vsak učitelj vsakih Bet lot V oosohorn tečaj za izpopolnitev izobrazbe. Letno pride v te tečaje 7 do 9 tisoč učiteljev. Cilj tečajev je, dvigniti splošno-izobraže-valno šolo na 11 let ter vključiti vse otroke v starosti od treh do sedmih let v predšolsko vzgojo. Za vse strokovne šole skrbijo ustrezna ministrstva, prosvetno ministrstvo pa skrbi le za pedagoško plat dela v teh šolah. Trenutno je osnovni problem politehnična vzgoja in izobraževanje kadrov, ki bi delali na zadružnih gospodarstvih. Na kmete se mladina zelo nerada vrača. V kratkem bodo uvedli v 8. do 11. razred poseben obvezni predmet (proizvodstvena obu-ka). Željo po enaki splošni izobrazbi ki naj bo čim širša in - tudi čimbolj temeljita, podpirajo skupnost, starši in šola. Bodoča il-letna šola bo brez izpitov ali matur, kdor pa bo šel na fakulteto, bo tam opravljal predpisane izpite.
O vseh teh in drugih problemih živo razpravljajo. Izdali so poseben načrt in ga
larrf
'vv- "

V osrMškem vrtcu v Sofiji
njihovo neprestano skrb za mladino. Ne bi bilo prav, če bi zamolčali, da so njihove šo-let udi materialno precej dobro preskrbljene. In še to, kar bi veljalo za vse, s katerimi smo se srečevali; velika skromnost v vsem. Njihova gostoljubnost nima meja. Povsod'so nas sprejeli tovariško; če je kje natala zadrega, je kmalu izginila. Zelo si želijč medsebojnih obiskov prosvetnih delavcev, mladine in pevskih zborov. In prav bi bilo, da bi bilo takih stikov čim-
več.
Trije primeri pravilnega odnosa do prosvetnih deiavcev
(Glej tudi članek v St 17 z dne 19. 11. 1956!)
(Poročilo, ki naj ilustrira take in podobne zadeve tudi z druge strani)
V mestecu B., kjer je sedež občine, je služboval učitelj, ki je v prekomernem delu izčrpal svoje zdravje. Invalidsko upokojitev je dosledno odklanjal, zalo so ga zaposlili z administrativnim delom v neki ustanovi. Ker stanovanja v službenem kraju ne more dobiti, stanuje pri svoji družini 18 km daleč na vasi. Vsakdanje vožnje z avtobusom bi bile zanj prenaporne. Uprava ustanove mu pošilja delovni material na stanovanje. Prevoz je zvezan s stroški. Stroški so pa tudi z vzdrževanjem, ogrevanjem •čiščenjem in razsvetljavo delovnega lokala. Vsa mora nositi sam, ker mu predsednik občine odreka pravico do poravnave stroškov z izgovorom, da je omenjeni učitelj za občinsko blagajno »previsoko breme«, občinski ajndik ga je celo ožigosal kot »izkoriščevalca skupnosti«. Dokler je opravljal kar 16 funkcij hkrati, ni bil nikomur v »breme«.
Tako bo prizadeti učitelj prisiljen, da zapusti družino in si poišče službo v drugem okraju tik pred — izpolnitvijo službena dobe!	K.
tih Francija, Belgija in Jugoslavija na tem področju prehiteli finančno močnejšo Švico. Posebno priznanje pa ie dal Avstriji.
V Braziliji kot tudi v mnogih osiajiih deželah ima profesor častni naslov pestalozzi Brazilije. Je član in častni »predsednik akademije znanosti svoje domovine kot tudi mnogih znastvenih družb Brazilije, Španije in Portugalske.
Njegovih literarnih del je objavljenih čez 80, med temi tudi zgodovina nemškega jezika in literature, ki je izšla y treh zvezkih lete 1938. Prevedel je vrsto nemških pesmi v portugalski jezik, ki so postale kulturna dobrina Brazilije.
Posebno ljubezen posveča problemu zdravstvene zaščite otrok in slabo nadarjenih otrok. V Brazdi ji ie profesor ustanovi! 12 zavodov za slabo nadarjene in 7 zavodov za zanemarjene otroke«.
Med razgovori o Jugoslaviji je s ponosom poudaril, d® je bij že tudi gost maršala Tita in se z njim osebno razgovartal.
HeinArh ScMegel iz Švice je imel predavanje »švicarski državljan kot vojak«, v katerem je nakaza!, kako v Švici gojijo domovinsko ljubezen v armadi. Že kot or rok se mlad1' Švicar spoznava z vojaškim življenjem. Vsak za orožje sposoben Švicar ima vojaško ob!(ko, potrebščine in puško doma. V vsaki občini imajo ob sobotah vežbe in strelske vaje, v s a k obveznik čisti in hrani orožje in vojaško opremo doma m tako njegovi Ofroci večkrat vidijo očeta in brate oblečene v vojaško obleko in opremljene z orožjem, že v šolah se Obvezno učijo telovadbe in telesnih va;i, ki »o podobne vojaškim, vajam. Po končani šolski obveznosti je vsak
učenec- izprašan iz tega predmeta ter je njegovo znanje vpisano v tečaju. Z 19. leti gre Šv'car na novačenje, kjer opravi posebno preizkušnjo iz telovadbe, je zdravniško pregledan in nato določen v vrsti orožja a-U v pomožno službo. Ko je star 20 let, gre v rekrutsko šolo. Prvih 8 do 10 tednov se uči o osebni vzgoji, kjer je posebno važna tudi higienska vzgaja. Drugi del pouka je posvečen vojaški službi in borbeni tehniki. Rekrutska šola traja 118 dni, nato sledi še 8 ponavljalnih tečajev po 20 dni ter 40 delovnih dni v uvodnih tečajih, tako da znaša skupna kadrovska služb3 318 dni.
V primerjavi z drugimi drža-
vami traja kadrovski rol		
v Švici	10	mesecev
Luxem'oourgu	12	mesecev
Norveški	16	mesecev
Danski	16	mesecev
Franciji	18	mesecev
Italiji	18	mesecev
Portugalski	18	mesecev
Nizozemsk’	20	mesecev
Belgiji	21	mesecev
USA	24	mesecev
Angliji	24	mesecev
Grčiji	24	mesecev
Turčiji	24	mesecev
Jugoslaviji	24	mesecev
Rusiji	24	meecev
Poljski	24	mesecev
Bolgariji	/24	mesecev
Romuniji	’ 24	mesecev
Madžarski	24	mesecev
čkešoslovalki	24	mesecev
Albaniji	24	mesecev
Kitajski	36	mesecev
Izraelu	42	mesecev
Kot že rečeno, se Švicar že v mladih letih spoznav3 z važnostjo obrambe svoje domovine. Zato rad služi kadrovski rok, se udeležuje vojaških strelskih vr,j kot nekakih
domovinskih manifes,tacij in narodnih praznikov in varuje vojaško opremo in orožje ko nekakšne svetinje. Majhna domovina, njen procvit, enotnost in nevtralnost jim je čez vse. Nočejo se vključiti v noben blok," temveč ostati popolnom3 neodvisni in nevtralni. Svojo 'armado pa vzdržujejo zato, da imajo občutek varnosti in možnost, braniti’ se.
Proračun za vojsko je v Švici 1. 1920 znašal 40% drž. proračuna, leta 1925 je pade.! na 23 odstotkov, leta 1930 na 21 odstotkov, ko je Hitler začel svoje osvajalne vojne, je proračun 1940 zrasiel na 62 odstotkov, toda že med vojno zopet padel na 46 odstotkov. Leta 1954 je znašal 37 odstotkov. Leta 1955 pa samo 18 odstotkov državnega proračuna.
Dr Thomas EUsvein, vod ja centrale domovinske službe, je sporočil kongresu pozdrave bavarskega ministrskega predsednika in imel referat »Ali goji nemška šola državljansko zavest«.
V referatu je nakazal, kako je bila mladina po drugi svetovni vojni zapuščena z zlomljeno zavestjo vprašanja prostosti zaradi prejšnje tako grobe politične diktature. Po zlomu nemškega naroda je bila sicer dana možnost novega začetka, toda prilika ni bila izgubljena. Vprašanja državne oblike so bila potisnjena v ozadje. Splošna stiska je bila prevelika, šolska vprašanja pa so imeli v rokah konservativni elementi. Šola ie bila vedno na repu ostalega razvoja. Druga katastrofa pa je bila izguba učiteljstva ter šole v ruševinah, V šolah sploh ni bilo politike, tud' zgodovine dalj čas niso poučevali. Šele leta 1950 se je začela v šoli državljanska vzgoja.
Po letu 1933 je bil učitelj v Nemčiji najbolj iskan. Režim ga je potreboval za hitlerjevsko vzgojo. Pod pritiskom in vplivom, ■ ki je bil zelo težak in stalen, je postal docela mehak in poslušen. Zlomljen pod tem pritiskom, se je po letu 1945 malokateri upal začeti z državljansko vzgojo. Učitelji so jo v splošnem nekako odklanjali. Posebno se je to občutilo v višjih šolah. Tudi na učiteljiščih ni bilo državljanske vzgoje, učenci pa so biji zanjo popolnoma nezainteresirani. Odgovorni faktorji pa niso imeli čiste koncepcije -državljanske vzgoje glede tvarine in metode.
Filologi niso imeli nikake pedagoške- izobrazbe *n se zato niso upali poučevati državljanske vzgoje. Šele polagoma so dosegli pozUvnejše rezultate, posebno na srednjih šolah. Več pa bi morale doseči osnovne šole, katerim je,zaupano 90 odstotkov mladine.
V osnovnih šolah pa je snov državljanske vzgoje po svojem obsegu in pomenu še važnejša, zato ker lahko povezujejo snov z domoznanstvom, Zgodovino
itd.
Cilj državljanske vzgoje ni sa-, mo posredovanje znanja o ustavi. Učenci morajo biti namreč sposobni za življenje v družbi in skupnosti, ker le tako more pozneje državljan svojo nalogo v Skupnosti svojega naroda pravilno' rešiti. Učenec mora biti vzgojen v državljan3, zavedajočega se odgovornosti.
Tudi v poklicnih šolah so plodovita tla za državljansko vzgojo.
Kako torej goji nemška šota
državljansko zavest.'
Nemci ne .smejo gledat; nazaj v zgodovino. Od leta 1914 šola
ni imela svobode vzgoje. Leta 1945 je prišla šola v katastrofalen položaj. Z veliko opreznostjo je bilo treba šolo izločiti iz politike. Preusmerjati je bilo treba učhejstvo- iz stare hitlerjevske miselnosti. Od takrat stalno stremijo k šolski reformi.
Obstajajo pa še šole, v katerih vladajo mo-čno avtoritativni odnosi. So pa tudi razredi, kjer s"* z veliko vnemo prizadevajo ustvariti novo vzgojno in učno klimo. V njih je tudi že dana osnova 'možnosti za diskusijo. Žana dalj e vpisujejo letne izpite po vsakem dovršenem predvojaškem to prosijo inozemske prijatelje za razumevanje nemške situacije, ki tako pogosto Ovira državljansko tzgo-jo (veliki razredi, pomanjkanje učnih prostorov itd.) Zato je takim šolam zelo težko izpoln-ui vse državljanske naloge, ki so postavljene pred nemški narod. Nočejo oznanjati rUkakih idealov svobode. Te vrednote so tako in tako pogosto v navzkrižju mnenj bodisi v časopisju ali v- trenutni situaciji.
Sola hoče toliko bolj vzgojiti državljana, ki se bo svoje naloge in dolžnosti vedno bolj zavedal in bo pripravljen v tem duhu živeti i-n- delati .
Prav zaradi tega, ker nima nemška šola predpisanih smernic državljanske vzgoje, je treba pazit; na demokratičnost teh učiteljev in vzgojiteljev, ki poskušajo svoje učence vzgojiti v tem demokratičnem duhu.
V diskusiji je rekel šol. inšpek, okrrožja Eschenbach tole. V državi, ki se je komaj n ti novo rodila, še ne more biti državljanske zavednosti. Kdor pa ima sam državljansko zavest, jo lahko pri-
vzgoji tudi drugemu in ima lahko delo. Učitelj i, ki so bili v prejšnji državi na mestu, so bili zaradi svojega prejšnjega dela sedaj pre--meščeni, zalo sedaj tak učitelj ne more biti dober državljan: (Mislim, da bi se tak učitelj prav nič ne izpremenil, če bi ostal na starem mestu, pač ne bi še naprej uganjal svoje hitlerjevske vzgoje in pri tem mislil, da se ga država celo boji. Opomba piscu.) oziroma učitelj nove državne zavesti zato roke proč od učiteljstva!
O tem referatu pa je dal Eschenbach - Kemnather Tagblatt dne 30. 7. 1956 za Nemce prav neugodno izjavo: V razpravi so morali nemški udeleženci priznati, kako .malo so bili njih. vzgojitelji pripravljeni poučevati državo-znanstvo in kako malo ie bilo učencev, ki bi imeli zanj zanimanje. Neenotnost v gradnji državne uprave in neenotnosti Nemcev je povzročilo popolno odklonilno stališče pri vzgojiteljih in nezanimanje mladine.
Če primerjamo gornji referat z našimi razmerami, vidimo, kolikšna je še neenotnost- in nera.zči-ščenost pojmov v tem pogledu v Nemčiji. Nam ie NOB in zasedanje AVNOJ-a v Jajcu že med vojno dalo popolnoma jasen program državljanske vzgoje, ki smo jo vršili v najbolj burnih časih v vseh šolah, na vseh grupnih in množičn’h sestankih, med civilnim prebivalstvom kot tudi v partizanskih edinkah. Revolucija nam je izkristalizirala pojme in dala jasne naloge glede državljanske vzgoje.
Ko 5 e v razpravi delegat Lu-sembourga vprašal referent^ dr. Thomasa EUsveina, vodjo centrale domovinske službe, kaj 'pomeni
državljanska zavest, mu je ta citiral iz svoje knjige »Ali vzgaja nemška šola državljansko zavest« sledeče: » —ne vzgaja k idealu, temveč prilagoditev -n oblikovanje trenutni situaciji«.
Zaključne besede referenta ao biie: »Prosim, verjemite nam, da se trudimo hoditi po dobri poti. Vse to pa potrebuje časa, miru in razumevanja. Napravili bomo še mnogo napak, veliko bomo še preizkušali in se za stvar borili. Pre pričani pa smo, da bo naša borba dosegla uspeh. Veliko moramo zvedeti o državljanski zavesti v tujini, veliko se moramo učiti m eksperimentirati, da bomo preživeli te težave.«
Zanimivo je bilo tudi predavanje francoskega delegata Rogerja Ehrsama »Prebujajoči se nacionalizem v Severni Afriki«, v katerem govori, da je iz francoskega muslimanskega vprašanja v Severni Afriki nastalo svetovno vprašanje. Tam ne vodijo deklarirane vojne. V Tunisu in Maroku je boj prešel v diplomatski boj, medtem ko se v Alžiru vodi boj z orožjem. V Severni Afriki se tako bori umirajoči kapitalizem skupai z evropsko manjšino, večinoma Francozi, proti alžirski osvobodilni vojski.
Tako smo iz referatov in. razgovorov lahko videli, kako daleč mor3 iti domovinska ljubezen, da ne zaide v nacionalizem, H je zapeljal marsikateri narod v dejanja in zločine, ki ne bodo kmalu pozabljeni. Videli smo, kako pojmujejo nekateri državljansko vzgojo in kako neenotni so v programu in načinu vzgoje. Videli smo, kako nekateri z izgoovorom, da imajo najbolj pravičen način vladanja kolonij, ne dajo podjarmljenim na josnovnajših pravi« t. j. lastnih šol.
Pismo
kozjanskega
učitelja
Er&gi priiatelj!
Tvoj« odkritosrčno pisan« mi Je vlilo poguma, da se Ti tudi eam izpovem. Prav imaš, ko praviš, da mora bilti prosvetni delavec trdoživ ko trdonja. Tvojo črnogiednost sem najprej potiskal ob stran, rekoč: vsak poklic ima pač svoje težave. A saj se nisem ustrašili dela in težav, nekaj drugega me je pri-eadel«. Moje delo so razžalili in ga globoko ponižat; .Da, to 8oe ja zabolelo, to me grize še danes.
Naj Ti, dragi prijatelj, v kratkem opišem svoje delo. Sampre-eodi. ali ima to delo kakšno vrednost ali ne! Pa pričijiva!
O anketi, ki jo je pripravila Pionirska knjižnica v Ljubljani, sva se že ustno pogovarjala. Pismeno b; le dopolnil, da sem z veseljem zagrabil za to stvar, ker m« je osebno zanimalo, katero knjige mladina posebno rada bere. Saj veš: vsak anketiranec j« moral prebrat; več izbranih del in samostojno odgovorit; na določena vprašanja. Kot slavista Te bo verjetno zanimalo, za katere knjige s« se dijaki posebno navdušit!!. Prvo- in drugošokj so kar požiral; Zab-' jega kraljg,, Tončka, Bratovščino sinjega galeba, Robin Hooda, Bambija in Kanglico; tretje- in četrtošolci pa' dela Pod svobodnim soncem. Ivanhoe. Beli ovčja.'? fn Pripovedke iz Shakespeara. Manj so segali po knjigah Čudovite prigode profesorja Modrinjaka Čudovito popotovanje Nifea Hoigersona in Astro-poia. popolnoma vnemar so pu-šč&lj Poglede v živalski svet in druge knjige poučnega značaja. Zanimiva anketa, kajne? Kljub temu, da ni bila šala anektirati čez sto dijakov, sem delo uspešno opravil.
Ker sem ravno pri knjigah, naj T; omenim, da sem marsikatero urioo prečepe; v šolski knjižnici. Tu sem srečal pravo babilonsko zmešnjavo in krepko sem moral pljuniti v roke, da sem napravil red. Ako danes stopiš v knjižnico, najdeš vse knjige lepo urejene in zabeležene v nov; 'inventarni knjigi.
V knjižnici sem odkril in se takoj ogrel za, simpatične Dečke Pavlove ulice zlasti še za junaškega Nemečka. ki je žrtvoval življenje za .plač*, za domovino. Solze sp m{ ovlažite lice, ko eem te poslušal na smrtni po-
stelji, ubogi Nemeček! Prekrasno mladinsko vzgojno delo, iz katerega diha na vsakem koraku poln« prelepih misli o neomajnem tovarišu in poštenju, o drznemu junaštvu in iskreni Ijubezn; do rodne grude. To umetnino je treba posredovati mladini, sem sklenil pri sebi. Odločil sem se za dramatizacijo. Rečeno — storjeno! Dan za dnem je odslej ropotal stroj v šolski pisarni. Poln idealizma sem obikoval mlade igralce, še sproti spreminjal besedilo in zbijal ter prenašal kulise. Končno so oživele deske prosvetnega društva. Najprej generalka, nato premiera. Skoz; očala profesorja Raca je dobil moj idealizem močan udarec:	odraslih,
zlasti še tistih, ki sedaj ponižujejo moje delo, v dvorani skorajda n; bilo.
Vendar nisem odnehal. S koleg; sem se zagrizel v Drago Ruth. Ponovno tipkanje vlog. vsakovečerne vaje, pripravljanje kulis in celo dveh reflektorjev. Naj Tl le na kratko omenim, da je igr® uspela v domačem kraju in prav tako gostovanje v 15 kilometrov oddaljenem kraju, kamor sem moral po dežju kolesariti, da sem pripravil sceno.
Mogoče se boš čudil, če T; povem, da sem ob tem delu že sestavil dva sestavka . z® reviji Jezik in slovstvo ter Sodobna pedagogika.
In končno: ali ne nosi jezikovni učitelj [evj.i delež šolskega dela, Obvezno čtivo, pripravljanje proslav in 240 šolskih nalog ob vsak} konferenc; niso mačje solze. Ali s; že kdaj natančneje razmišljal koliko časa Ti vzamejo šolske naloge? Računaj: 240 nalog po minimalno 10 minut za eno nalogo da skupaj 2400 minut a! i40 ur. Dodajva še 20 ur za vidiranje in dobiva 60 ur ali 10 dni po 6 ur poleg pripravlja-
nja in rednega šolskega dela, k; mi že itak nalaga tedensko 13 ur več kot zahteva učna obveznost. Vem, da boš oporekal: to delo imaš plačano, nadure celo visoko honorirane. Le delno Ti lahko pritrdim, ako misliš, daje to delo pošteno plačano. Pod pogojem, da stvar; ne razbob-naš ženskemu svetu, Ti lahko zaupam, da ob straneh že sivini in da mi večkrat že žive; nagajajo.
Dovolj bo suhoparnega naštevanja, čeprav b; lahko še pribil, da presedim vsak drugi dan sko-ro ves popoldan v dijaškem domu. da sem poučevali tudi v kmetijskogospodarsk; šoli in mogoče še kaj. Dobro me poznaš in veš, da nisem ambiciozen in častihlepen. Toda boli me, ako ljudje mislijo, da se učiteljevo delo ob 8. zjutraj začne in ob 12. opoldne konča, ostalega dela pa nočejo videti. Vendar me ta stvar še ne bi spravila iiz ravnovesja. Razdražile so me pa besede uglednega političnega delavca, češ ,učitel‘ Y pride najbolj poceni skoz*. Skromen očitek, ,a pekoč ko žerjavica. Priznaj, drag; prijatelj, d® bi taka krivica tud; Tebe pekla, Kako, vse moje delo ni vredno počenega groša? Polnovredno delo so le sestanki, četudi večkrat brezplodni, medtem ko učiteljevo vzgojo in ljudskoprosvetno delo ni vredno, da bi se nagrajevalo s pohvalo.
Vidiš, dragi prijatelj, to je tisto, kar sem Ti hotel v tem pismu potožiti. Ali si me skušal razumeti? Mogoče se motim, ko razmišljam, sklepam in sodim. Bodj tako dober in razsvetli mojo dušno temo! Povej mi, ati mislim prav ali ne!
Da. še tole Te bo zanimalo: zadnje čase sem se moral ponovno preseliti. To je v dveh letih že tretja selitev. Ob prihodu sem se s kovčki ustavil v prehodn; gostilniški sobi. Od tem sem romal v sončno sobo v drugem nadstropju, prenašal kovčke z anadstropje nižje in sedaj sem se usidral pod streho. Tu bom verjetno imel mir.
Tako je. drag; prijatelj, na Kozjanskem, lahko pa bi bilo tak« kjerkoli na Slovenskem.
Pozdravlja Te Tvoj Jurij.
Iz celjskega okraja
Bruštvc! učiteljev in profesorjev v celjskem okraju so izvolila svoj okrajni odfeor
v SPOMIN ANDREJC SKCIJC
Vsem naročnikom
Prosveinep delavca
Neredno plačevanje naročnine in pomanjkljivo obveščanje o spremembah priimkov jn kraja službovanja povzročata upravi pri razpošiljanju prav vsake številke Prosvetnega delavca številne težave in tudi stroške. Da bi se v bodoče izognili raznim neprijetnostim in da bi vsi naročniki naš list redno in pravočasno prejemali. opozarja uprava Prosvetnega delavca vso naročnike na naslednje:
1.	Prosvetni delavci, šolska vodstva In druge prosvetne ustanove, ki še niso poravnali naročnine za prejšnja leta, naj to nemudoma store.
2.	Šolska vodstva, blagajniki društev pa tudi posamezni naročniki naj nam ne nakazujejo naročnine za vsak mesec sproti, temveč naj jo pošiljajo vsaj za trj ali štiri mesece skupaj. Tako nam bodo prihranili mnogo dela.
3.	Prj tem naj ne pozabijo na hrbtni strani položnice ali na priloženem seznamu pripisati, ga katero leto, tromesečje ali četrletje so poslali naročnino.
4.	Sleherno spremembo priimka ali kraja službovanja sporočite upravi brez odlašanja, da lahko do izida naslednje številke ukrene vse potrebno, da bo vsak naročnik list prejel že na novem službenem mestu. Potem se ne bo več dogajalo, da pošilja uprava časopis isti osebi v dva različna kraja in dva različna priimka, pa tudi pošta nam ne bo več vračala po izidu vsake številke po nekaj izvodov' s pripombo »odpotoval« ali »nepoznan«.
5.	Zato prosi uprava PD šolska vodstva in blagajnike društva, da v seznamih pri svojih novih članih vedno navadejo, od kod so prišli oziroma a!i je to sploh njihovo prvo službeno mesto. Prav tako naj nam sporoče novi kraj službovanja in pošto tistih svojih članov, ki so bili premeščeni kam drugam.
Uprava
Prosvetnega delavca
Dne 2S.-novembra 1956 je umrl v Ljubljani v starosti 77 let vzorni slovenski šolnik, učitelj, strokovni pisec in znani sadjarsko-vrtnarski strokovnjak Andrej Škulj. Rodil se je 24. februarja 1S80 pri Velikih Laščah; leta 1902 je nastopil službo učitelja v Šentjanžu, nato pa v Tržiču. Ze leta 1912 je ustanovil prvo kmetijsko nadaljevalno šolo pri nas. Sodeloval je pri sestavljanju načrtov in učbenikov za take šole in tečaje, urejal je šolske vrtove, sodeloval pri obnovi vinogradov, ustanavljal trsnice In drevesnice, gradil vodovod in sodeloval pri vseh pomembnejših akcijah za asanacijo dolenjske vasi. Ko je bil leta 1919 premeščen v Ljubljano, je dosegel ustanovitev Centralnega šolskega vrta v Ljubljani, kjer so dobivali mladi učitelji potrebno znanje, da so se mogli posvetiti kmetijskemu pouku. S svojim delom je dajal zgled in navduševal podeželske učitelje za gospodarsko udejstvovanje na vasi. Vzgojil je vrsto učiteljev, ki so postali med obema vojnama vodilni delavci v našem sadjarstvu in vrtnarstvu. Težko bi našli koga, ki bi več storil za kmetijsko nadaljevalno šolstvo in izboljšanje šolskega vrta.
Neprecenljivo je njegovo delo, ki ga je posvetil sadjarski organizaciji, z rajnim Martinom Humkom je sodeloval pri ustanovitvi Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki mn Je bil več kakor četrt stoletja, od leta 1912 dalje, glavni tajnik. Sodeloval Je pri ustanovitvi 370 podružnic po vsej Sloveniji. Imel je ogromno strokovnih predavanj in tečajev, napisal je nešteto člankov.
Bil je predsednik učiteljske organizacije za Slovenijo ter soustanovitelj Mladinske matice, ki
Predpisi, ki urejajo pravice učnega in vzgojnega osebja
Se vedno se dogaja, da naši člani ne poznajo predpisov, ki urejajo delovna razmerja v prosvetni službi. V naslednjem navajamo tiste zakonske predpise, ki urejajo pravice učnega in vzgojnega osebja.
Uredba o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno — znanstveni službi (Ur. 1. FLRJ št 14-52);
Uredba o spremebah in dopolnitvah Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvet-no-znanstveni službi (Ur. list FLRJ št. 1-56);
Uredba o povečanju plač, nagrad vajencev, invalidskih prejemkov, pokojnin, invalidnin in otroških dodatkov (Ur. 1. FLRJ št. 31-55);
Uredba o povečanju plač uslužbencev in delavcev, ki so zaposleni pri državnih uradih in ustanovah (Ur. 1. FLRJ št. 25-54);
Temeljna uredba o nazivih in plačah uslužbencev držav
nih organov (Ur. list FLRJ štev. 4-54);
Odlok o posebnih dodatkih za učno vzgojno osebje (Ur. 1. LRS št. 38-54);
Odlok o honorarni službi, o delovni cfoevznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvelino-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Ur. list LRS št. 6-56);
Odlok o položajnih dodatkih za uslužbence prosveino-znan-stvene službe (Urad. list LRS štev.38-54);
Uredba o pravici učiteljev, vzgojiteljev in prfesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva (Ur. list št. 22-50).
Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih jra uslužbence prosvet-noznanstvene službe (Ur. list FLRJ št. 29-51);
Uredba o povečanjih plač uslužbencev in delavcev državnih organov in zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 53-56).
Kmalu po ustanovitvi občin-kih društev učiteljev in profesorjev in dveh ločenih društev za učitelje in profesorje v Celju samem, so tu ustanovili okrajni koordinacijski odbor, ki je polnih 9 mesecev povezoval društva med sabo im reševal skupna vprašanja, sprejemali in dajal smernice za društveno delo in imel namen prirejati okrajna zborovanja prosvetnih delavcev.
Na zadnjem sestanku tega odbora dne 15. m. m. so se zopet zbrali v Celiju zastopniki društev, večinoma predsedniki, da bi izvolil; nov Okrajni odbor za naslednjo poslovno dobo. Dosedanji predsednik koordinacijskega odbora prof. Franjo Jsk-he.l je poda! poročilo o dosedanjem delu odbora ter poudaril potrebo po takem forumu, ki naj bi obravnava! vsa tista vpraša-šamja, za katera . so potrebna enotna stališča. Tako je n. pr. odbor pripravil predloge za republiški plenum Združenja učiteljev in profesorjev v Ljubljani. O priliki odkritja Aškerčevega spomen.iikia v Celju je koor. cdbor priredil skupno zborovanje prosvetnih delavcev ceflj-škiega okraj,a s celodnevnim programom. Po predavanju so se udeležili gledališke predstave, v popoldanskih urah pa odkritja spomenika. Dan prosvetnih delavcev -o zaključili z družabnim večerom. V decembru predvidema skupno zborovanje z dvema predavan,jim,a in
gledališko predstavo je bilo preloženo .na poznejši čas.
Med razpravo o predsednikovem poročilu so člani odbora izrekli zahvalo ljudski oblasti za enkratni dodatek k plači ob državnem prazniku. Nekatere občine so se pri izplačilu tega dodatka znašle v težkem finančnem položaju, zato so dale nekatere več, druge manj. Vendar so bili mnenja, da bi ob takih primerih ne smeli delati razlik med posameznimi občinami. Odbor bo posredoval, da se ta nedostatek popravi. Izreden dodatek • plačam se ne more smatrati kot nagrada, ampak le kot prispevek za izboljšanje življenjskega standarda. V nekaterih občinah so bile ob prazniku prosvetnim delavcem podeljene še posebne nagrade, kar je Ic-p dokaz priznanja za učiteljevo delo.
O podeljevanju, nagrad je načelno spregovori! navzoči predsednik Okrajnega sveta za šolsvo prof. A. Aškerc ter naglasil, da je pravično nagrajevanje prosvetnih delavcev otež-kočeno prav zaradi tega, ker še nimamo enotnega kriterija o presoji šolskega in izvenšolskega dela. Okrajnemu odboru je priporočal, naj sestavi podrobno analizo tega vprašanja.
Za novega predsednika Okr. odbora je bil izvoljen predsednik žalskega društva tov. Ed-mund Božiček.
Kako ocenimo učiteljevo učno um
je kot prva pričela izdajati v deset tisočih izvodih vzgojno in poučno knjigo za našo mladino. Pred vojno je tudi štiri leta urejal učiteljsko glasilo »Učiteljski tovariš«.
Njegovo puhlicistično delo je izredno obširno. ;ga Kmetijsko matico je napisal leta 1923 knjigo »Naša zelenjad«, v založbi Mladinske matice pa sla izšli knjižici »Sadjarčki« in »Vrtnaričice«. Leta 1929 je sestavil »Delovni koledar za vrt In sadovnjake«. V založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani sta Izšla »Sadjarjev koledar« in »Priročnik za sadjarstvo in vrtnar-stvo«. Velik je njegov prispevek tudi v knjižici »Več zelenjave, več zdravja«, ki se pravkar tiska v drugi izpopolnjeni izdaji. Leta 1953 je izšla njegova knjiga »šolski vrt«, ki naj bi pomagala pri obnovi, urejanju m oskrbovanju šolskih vrtov na podeželju. Dolga leta je bil tehnični urednik mesečnika »Sadjar in vrtnar«, od leta 1946 pa član uredniškega odbora glasila »Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo«. Hkrati je bil tudi sourednik glasila Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije »Socialistično kmetijstvo«. Njegovi prispevki so izhajali v vseh kmetijskih, gospodinjskih in drugih listih, ki so pisali o sadjarstvu In vrtnarstvu.
Med okupacijo je moral trpeti kakor večina poštenih Slovencev. Ker sta bila sin in hčerka v vrstah borcev, so ga zaprli kot talca.
Njegov pogreb dne 25. novembra 1956 js pokazal, kako je bil spoštovan. Vsi, ki so ga poznali, zlasti pa naši sadjarji in vrtnarji ter kmečko ljudstvo, mu bodo ohranili časten spomin.
Cvetko Kristan
Da b; izboljšali kvaliteto učnega dela, smo že takoj po osvoboditvi,; uvedli poleg obveznih upraviteljskih hospitacfj pri učiteljih tud; medsebojne posamezne alt skupinske hospi-tacije 'Učiteljev. V lanskem šolskem letu smo po okrajih ustanovili tudi posebne hospitacii-ske šole.
Ker se po hospitacijah pr; razgliabljaindu o poteku in kvalitet; učne ure običajno ne razi vijajo dovolj temeljite razpra-v e, še prav posebno pa ne pri medsebojnih hospitacijah na šolah, se m; zdi potrebno dati neka! napotkov^ kako vsestransko osvetlimo in ocenimo učno uro, saj se mnogokrat dogaja, da učitelj,; ocenjujejo nastope tovarišev s kratkimi, stereotipnim; izjavami:	»Ura je bila
zelo dobra* in podobno. Od take nekritične ocene učitelj strokovno ničesar ne‘pridobi, ali Pa se vsaj ne zaveda, kaj Je bilo pr; ur; dobro, odnosno je prepričan, da je bilo vse najboljše, na morebitne negativne strani nastopa pa ga nihče ni opozoril.
Mislim, da bi bilo treba pri ocenjevanju učne ure upoštevati nekako tele pedagoške, meto-dično-didaktične in psihološke momente ali drugače povedano: opravljeno učno uro b; bilo treba analizirati glede na organizacijo ure, uveljavljenje učnih metod, učne snovi, učnih pripomočkov in glede na učiteljevo osebnost, kar bom skušal opisati."
Nekaj ur pred začetkom pouka so v razredu učenci, njihov učitelj in hospitanti. Pozornemu ho spi ta n tu ne bo ušla ugotovitev, kako so učene; sprejel; učitelja, ko je ta stopil v učilnico. Ze pri tem navidezno brezpomembnem pojavu se razločno pokaže odnos učencev do učitelja, kar ss kaže v lepem in dostojnem pozdravu al; pa obratno — namreč, da učenci niti ne utihnejo, vsi ne vstanejo itd. To bi dalo slutiti, da je učiteljev vzgojni vpliv na učence šibek, njegova avtoriteta pa ne dovolj velikg.
V razredu, kjer učitelj navaja učence na red, imajo učenci ob pričetku pouka vse pripravljeno, vedo, kaj je tisto uro na urniku. zato učitelju ni treba izgubljati dragocenega časa z raznimi pripravami Pri učencih in seveda tudi pri sebi (pisalne potrebščine in zvezek, kreda, učila in drugo!).
Pr; uvajanju v novo snov hitro ugotoviš, koliko sp učenci nanjo Pripravljeni, kako s0 jo sposobni dojemati, posebno če j.e v tesn; zvez; s staro. Sistematična gradnja snovi terja vedno dobro razumsko predznanje, pravilne pojme in predstave, kar daje učitelj učencu le s kvalitetnim poukom. 2e pri uvodu v snov bomo torej do neke mere ugotovil; kvaliteto nastopajočega učitelja-
Hospitanta mora zanimati, kako se Je nastopajoči učitelj pripravil na pouk. V njegovih dnevnih pripravah s; mora ogledat; metodično zgradbo učne ure, presoditi njeno didaktično plat, razmotriti snovno dispozicijo in upoštevat;, pedagoške ter psihološke momente, ki nastopajo v učnem procesu tiste ure. Učitelju in učencem mora bit; jasen • izobrazbeni smoter učne ure. Važna je tud; pravilno odmerjena količina
snovi, ki mora bit; znanstveni utemeljena in pravilno izkoriščena.
Prav gotovo bomo posvečal največjo pozornost metodičnenu postopku pr; pouku nastopajočega učitelja. Ugotovili bomo al; je uporabil snovi primerne metodo odnosno kako so se me-tede med sebj prepletale (po Šilihu ali p« Patakiju), kako js učence v snov uvajal (izhodišče), kako pridobival, povzel ir zaključil ter vadil oziroma uporabil. Pri tej priliki hi opozoril, da mnogokrat učitelj slabe gospodar; z učnim časom, zaradi česar ure ne dokonča ir zaokroži, kar je prav gotov?
groba metodična napaka. Zelc rad zavleče uvajanje, kar gre na račun ponovitve snovi, luščenja jedra, pravila in podobno. Če dispozicija snovi n; nastajala med pridobivanjem, se zgodi, da zanjo nima več časa odnosno snovi sploh z učenci ne more več ponoviti. Take ostane učencem bore malo od ure, čemur se učitelj pozneje rad čudi. Zato n; dovolj, da se učitelj za uro ;e dobro pripravi, marveč mora tudi natankc premisliti, kako bo izrabil čas, Pri pouku p® naj večkrat pogleda na uro.
Od učnih načel sta gotovo bistveno važna nazornost an sistematičnost pri pouku. Nena-z o most vodi k učiteljevemu verbalizmu pr; pouku iri verbalnemu učenčevemu učenju in znanju. Ze izbran in tekoč učiteljev govor je dobro nazorilo, nadalje navadna in barvna kreda, s katerima učitelj med pridobivanjem nove snovi riše skice na tablo.
Jasno je. da so konkretna na-zoriila, izdelana v tovarn; za učila, al; pa tista, ki jih je izdelal učitelj sam ali skupaj z učenci, najboljši učn; pripomoček. Pripomniti je treba, da lahko taka nazorila dostikrat popolnoma nadomeste tovarniške izdelke, treba je le mnogo dobre volje, stremljenja in hotenja po kvalitetnejšem pouku, zavesti, da je , verbalizem pri pouku učiteljev in učencev največji sovražnik in končno nekaj denarnih sredstev. Rekel bi celo, da so ta nazorila včasih boljša, ker So manj komplicirana. ■ Ko učitelj ocenjuje nastop tovariša', ne b; smel pozabit; tudi na, opazovalne naloge, ki jih dobe učene,; pred nastopom, in n.a predhodne ekskurzije. Včasih je dober tudi kak poizkus, ki ga učenci po učiteljevih navodilih pred nastopom izvrše doma.
Budno je treba pazit; tud; na sistematičnost pouka. Opažam, da si učitelj mnogokrat ne zna uredit; snovi sistematično, logično zaporedno, razvojno te tako postavit; stvari na svoje mesto. — Dispozicija je pomanjkljiva, učenec si z njo ne zna pomagati. Nek; učenec mi je na vprašanje, kako bo uporabil dispozieijske točke na tabli odgovoril: »Naučil se jih bom na pamet.« S tem m; je bilo jasno, da so učencu točke že konkretna snov, ne. pa le opora za njegovo samostojno pripovedovanje pri obnavljanju snovi. Razumljivo pa je, da morajo učenci že pri povzetku snov samostojno po dispozicij; ponoviti. Mislim in prepričan sem, da je prva in poglavitna zapoved novodobne šole vzgajati učencu
samostojnost v izražanju in šolskem delu sploh, ker ga sicer pasiviziramo, v njem ne vzbujamo kritičnega duha
Pouk mora biti zares življenjski, sodoben, aktualen, poglobljen; potem tud; n; nevarnosti, da b; ne bil idejno in politično pravilno usmerjen. Tu ima učitelj dovolj prilike dokazati, da je resničen in zavesten borec za socialistično stvarnost, graditelj novega, naprednejšega družbenega reda. Odraz njegovega zadevnega dela hitro opazimo na učencih po njihovi razgledanosti.
Forsiranje učenčeve aktivno-sti pr; pouku prehaja rado v nedisciplino, zlasti takrat, če učitelj ne navaja učencev na parlamentarno obliko medsebojnega občevanja ljudi. Dogaja se tudi, da učitelj daje prednost najbolj bistrim, a vsiljivim učencem, dela le z njimi, večina pa ostaja pasivna, 'včasih tudi apatična in užaljena-
Učne pripomočke mora (ičitelj pravilno izbrati, spretno m v pravem trenutku pri učn; uri uporabiti, s čimer mora ujeti določeno psihično razpoloženje učencev.
Zanimivo je tudi ugotoviti, al; so učitelj in učenci govoril; v knjižnem jeziku, koliko so učenci prehajali v dialekt in kako je učitelj na to reagiral. Pri računstvu se je zelo razpaslo nepravilno naglaševanje besede dinar v množini (dinarjev namesto dinarjev); ravno tako uho težko prenese koliko, toliko namesto koliko, toliko itd.
Pogledati bi bilo tudi treba, kakšnih učnih tehnik se je učitelj poslužil. Učitelji z 'dolgoletno prakso s« večinoma osvojil; dokaj spretno in najrazno-vrstnejšo tehniko pri poučevanju, kar je poleg pravilne, dognane metode in upoštevanja učnih načel prav gotovo nujno potrebno. Tu se pokaže učiteljeva invenoija, morda tudi malo fantazije, ker je včasih
potrebno, da se učitelj v trenutku domisli kake tehnike, s katero učencem bolje in pravilneje poda snov.
Prav gotovo je tudi treba ugotoviti, al; je učitelj izhajal iz izkušenj učencev, od opazovanja predmetov in prirodnih pojavov, al; so učenci z zavestno aktivnostjo sam; pomagali pri razjasnitvi pojmov ;n predstav, kako je bilo izvedeno po-splošenje odnosno kako so prišli bo pravil in definicij, zakonov.
Učitelj naj pr; podajanju snovi zavzame primeren prostor v učilnici, odkoder ima najboljši pregled nad vsem.; učenci- Nikakor ne sme imeti učencev za svojim hrbtom. Nit; lepo niti dobro ni, če napravi s svoja hojo v učn; uri več kilometrov.
Nevzgojno je v kakršnem koli smislu kričati nad učenci, jih obmetavat; 2 neprimernim; priimki in jih ironizirati, ker s tem učitelj izgublja ugled že pri učencih, p« njih pa tud; pri starših. Poučevat; je treba resno in z uravnovešenim, toplim glasom. Kdor tega ne zna, naj se pa nauči.
Razumljivo je, da naj ocenjevanje učne ure ne našteva samo pomanjkljivosti oziroma negativnih strani, marveč je treba omeniti tudi- pozitivne, na kar navadno pozabljamo. Pri tem je treba upoštevat; tudi pogoje, ob katerih učitelj dela.
Skušal sem na kratko podati nekaj smernic za analizo učne ure, ker se mi zdi, da je to potrebno, če hočemo s konstruktivno in objektivno kritiko izboljšati kvaliteto našega šolskega dela. Kritika naj bo vedno na dostojni višini, tovariška', dobronamerna.
Analiza učne ure ne bi smela biti takoj po končanem pouku, marveč po določenem odmoru, da b,i imel učitelj dovolj časa za premislek, kako bo avtokri-tično ocenil najprej sam svoj nastop.	Karel Sepec
I	Razpis	!
f	Uprava Vajenskega doma v Kopru	!
•	razpisuje	•
l 9310 meslo UČITELJH, vzgsjiielj?! v domu I
?	1. Delo z dijaki Industrijske kovinarske	šole v Kopru	•
•	in delo z ostalimi vajenci raznih obrti;	j
•	2. nastop službe takoj;	•	•
•	3. hrana v domu po režijskih stroških;	•
4	4. stanovanje (samsko) na razpolago v	domu;	j
i	5. plača po tarifnem pravilniku.	j
•	Prošnje je poslati čimprej na .upravo Vajenskega doma	?
? v Kopru. — Prednost namestitve imajo učitelji.
•	T
••••••♦•• *$••••>•• •9*'6**8* »•*«••«•« «•«••»»•■ »4»>8««8«	••••••■••
te
° * *
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja na naslednje učne knjige, zlasti na knjige za tuje jezike:
Grad, FRANCOSKA	VADNICA	!.	Cena	120	din	»
Grad, FRANCOSKA	VADNICA	H.	Cena	83	din
Grad, FRANCOSKA	VADNICA	lil.	Cena	fO	din
Rakuša, ESPERANTO I. Cena 240 din.
Pred izidom so naslednje knjige:
Vodnik, NEMŠKA VADNICA lil.
(Prva polovica januarja)
Kranjec-Vazzaz, ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE za I. razred gimnazij
(Prva polovica januarja)
Kranjcc-Savnik, ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE za IV. razred gimnazij
(Januar)
Mlakar, STROKOVNO RAČUNSTVO ZA VAJENCF
(Januar)

KO VE KNJIGE
knjižnica »Čebelica«
4.	knjiga Norveška narodna »Pošteni novčič« — knjigo razpošiljamo.
5.	knjiga P. Kunaver: »Nebo nad nami«, il. M. Lebez — izide prve dni v mesecu februarju.
(cena: broš. 50 din, kart 110 din)
KNJIŽNICA »SINJI GALEB«
4.	knjiga I. A. Efremov: »Zvezdne ladje«, il. M. Amo-liefi — knjigo razpošiljamo.
5.	knjiga Montgolery: »Rumenooki« — izide prve dni v mesecu februarju.
cena: broš. 90 din, ppl. 150 din)
ZBIRKA »ZLATA PTICA«
Hauffove pravljice — druga knjiga iz programa 1956-1957. Cena za prednaročnike 300 din.
ZBIRKA »IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI«
M. Zei: »Morski svet«, il. V. Cotič in dr. J. Zhanel — — zadnja knjiga iz lanskoletnega programa. — Cena za prednaročnike 300 din.
Obveščamo vsa upraviteljstva in poverjenike, da smo pri pošiljki knjig »Pošten novčič« in »Hauffove pravljice« izpustili vezane izvode, čeravno so v računu, ker nam jih tiskarna ni dostavila. Knjige prejmejo vse šole do konca neseca januarja.
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2