S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsia mali oglasi po 130 in Z D, večji oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-5«, vellkj po 3 In 4 Din, v urednlikem delu vršilca po 10 Din □ Pri vestem a naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKo ln dneva po prazniku
list sza slovenslti narodi

Uprava /e v Kopitar lev i ul.it. H - Čekovni račun: Cfubljana štev. 10.G50 In 10.34» za lnscrate, Sarajenošt.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In Hunal St. 24.797
Naročnina
Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celole no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se no sprejemalo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 32S
Mussolini pred rimskim vprašanjem.
V dneh velikih diplomatičnih akcij, ki izpreminjajo težišča v svetovnem političnem položaju, doživljamo velevažen korak vrhovnega poglavarja rimske cerkve Pija XI. Kakor smo že kratko poročali, je naslovil papež te dni na državnega tajnika kardinala Gaspar-rija pismo, v katerem zavrača Mussolinijeve cerkvenoreformne zakonske načrte kot sestavljene enostransko brez vsakega sodelovanja poklicane cerkvene oblasti. Sv. stolica je to dejstvo v javnosti že opetovano nagla-sila in ako je Pij XI. nastopil sedaj še s posebnim lastnim pismom, je gotovo, da so ga vodili pri tem prav posebni razlogi. Ti razlogi nam postanejo jasni, ako prečitamo papeževo pismo, ki slove:
Vaša eminenca, gospod kardinal! Naznanilo se je, da so predlogi o cerkveni zakonodaji v Italiji, katere je sestavila ministerialna komisija, blizu na tem, da se izpremene v posebne zakonske načrte justičnega ministrstva in nato predlože parlamentu. Tu gre kakor Vam je dobro znano, za tisto reformo italijanske zakonodaje, o kateri se je v časopisju javno govorilo. Iz dejstva, da so se povabili duhovniki strokovnjaki, da se udeleže komisije, ki se je sestavila za študij in pripravo rečene komisije, se je hotel izvajati zaključek in vsiliti mnenje, da se reforma sama proučuje in pripravlja v sporazumu s sv. stolico in najvišjo cerkveno avtoriteto; vendar se je že več nego enkrat jasno pokazalo, da je ta argumentacija neutemeljena in da takega sporazuma ni bilo, ker imenovani du-hovski strokovnjaki niso imeli nobenega naloga. Če so jim njihovi predpostavljeni dovolili, da se povabilu odzovejo, so imeli prav, ker se ni vedelo, kaj se prav za prav namerava, kateri vidiki veljajo kot izhodišče in do kakih uspehov se namerava dospeti.
To kakor tudi kasneje dobljena zadostna obvestila so ponovno potrdila, da so se izvajali glede tostvarnega sporazuma in sodelovanja najvišje cerkvene avtoritete zaključki, ki niso bili niti pravilni niti resnični. Naravno je in ni moglo biti drugače, da so se v polnem sporazumu z našimi mislimi opetovano objavile tej svrhi služeče opazke in popravki, dasiravno so se na pravičen način upoštevale izboljšave in olajšave, ki jih je napovedovala večkrat omenjena reforma za cerkev in duhovščino.
Sedaj, ko se hočejo predlogi izpremeniti r zakone ter uporabiti za predmet zakona materije in osebe, ki so vsaj po načelih podrejene sveti oblasti, ki nam jo je dal Bog, nam nalaga dolžnost apostolske službe, za katero smo odgovorni edinole Bogu, da povemo in izjavimo, da ne moremo priznati drugim nobene pravice in nobene oblasti, da s temi materijami in osebami zakonito razpolagajo, razen tedaj, ako so se prej- z nami, kakor se spodobi, pogajali in zakonito pogodili.
In gotovo se ne bo dal izlepa kdo na celem svetu prepričati, da bi mogli katoliki v tem Rimu samem zahtevati, da bi se mogel dati brez takih pogajanj in brez takih dogovorov z rimskim papežem katoliški cerkvi v Italiji nov zakoniti red. Kajti ravno za to gre sedaj in ne več samo za to ali drugo' na-redbo, kakor so bile one, ki so vrinile šoli katoliškega naroda verski pouk, duhovščini in cerkvi pa del onega, kar se jima je bilo po krivici vzelo.
Kakšen sprejem taki naredbi pripravljamo, smo dali pred kratkim jasno razumeti, namreč v konzistorialncm nagovoru z dne 14. decembra 1925. Toda nobenega tostvarnega pogajanja, nobenega zakonitega dogovora ni bilo niti ga je moglo in more biti, dokler traja krivični p ol o ž a j, ki se je prizadel sv. stolici in rimskemu papežu. Zdelo se nam je primerno in potrebno, gospod kardinal, da Vam te stvari naznanimo, da daste v danem času primerna in potrebna naznanila, ter Vam iz celega srca podeljujemo apostolski blagoslov, - Pij P.P. XI.
Datirano je pismo z dnem 18, febr. 1926.
Kakor vidimo, je Pij XI. s tem pismom načel nič manj in nič več nego rimsko vprašanje samo. Postavil je Mussolinija končno javno pred alternativo, da pokaže, ali sta mu vera in cerkcv res sveti, nad vse malenkostne politične pomisleke in namene vzvišeni ustanovi ali pa se ju je hotel poslu-žiti le kot sredstva v dosego svojih političnih ciljev. Ako je Mussoliniiu resno na tem, da
spravi Italijo z' rimsko cerkvijo in papeštvom, potem bi bil prav on kot nihče drugi poklican, da se loti rimskega vprašanja in ga reši na velikopotezen, državniški način, vreden moža, ki si prisvaja imperatorsko vlogo v novi Italiji. Če se bo pa Mussolini izognil temu pozivu in tej zgodovinski nalogi, potem bo Pijevo pismo doseglo drug, velepomemben uspeh: Fašizem ne bo mogel več vplivati na italijansko in svetovno javnost z navideznim prijateljstvom s cerkvijo, da s tem utrjuje svojo politično pozicijo.
Dolgo je potrpežljivo čakala sv. stolica, da Mussolini sam pokaže, koliko mu je in
Belgrad, 26, febr. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je nastopil kot prvi govornik narodni poslanec Vladimir Pušenjak. V razpravi je bil proračun vrhovne uprave. Obširno je kritiziral ta oddelek letošnjega proračuna, Takoj v začetku svojega govora jc poudaril, da je ta oddelek najvažnejši, ker daje predsedništvu vlade smer v celokupni finančni in državni politiki. Predsednik vlade je odgovoren za celokupno vladno delo. Radi tega je pri tej priliki potrebno kritizirali vladno delo, posebno kar se tiče njenega zakono-dajstva, ki je v zvezi s proračunom in narodnim gospodarstvom. Vlada ne kaže nobene agilnosti za rešitev perečih vprašanj.
Ker ie politika slaba, sc mora upravičeno reči, da sc v naših financah zrcali uspeh, oziroma neuspeh naše politike. Davčna obremenitev je v naši državi absolutno neenaka. Posledica pretirane preobremenitve posameznih pokrajin so težke gospodarske krize, v katerih živimo. Slaba finančna politika je upro-pastila naš kredit v inozemstvu. Proračun je prevelik radi pretiranih osebnih izdatkov, radi pretiranih izdatkov za preveliko število ministrstev in neverjetnega števila uradništva in upokojencev v naši državi. Potrebna je čimprejšnja reforma centralne finančne uprave in tudi našega računovodstva. Čimprejc je treba izvesti depolitizacijo javne uprave.
Varčevanja ne vidimo nikjer. Dispozicijski fondi se neprestano povečujejo. Iz drž. podjetij ne dobimo skoraj nobenih dohodkov. Vse to se upropašča. Nujna zahteva jc, da se čim-preje izvede komericializacija državnih podjetij.
Proračun vrhovne uprave obsega tri dele: 1. vrhovna državna uprava, nanjo odpade 130 milijonov Din,2. na pokojnine odpade 500 milijonov, 3. vojni dolgovi, ki tvorijo nekaj več kakor 570 milijonov. Celoten proračun vrhovne državne uprave znaša skoraj 1 milijardo 200 tisoč Din.
Državni svet ima skoraj 75.000 predmetov nerešenih. Ne ve se, kdaj se bodo ti predmeti rešili. Edino predsednik vlade ne daje o svojem proračunu nobenega ekspozeja, tako da ne vemo, kako je s tem proračunom.
Nato govori o upokojencih. Citira resolucije upokojencev in državnih nameščencev. Zahteva, da se v resolucijah navedene zahteve sprejmejo, ker so minimum zahtev upokojencev.
Tretji pel o državnih dolgovih je nepopoln. Manjkajo krediti za vojne dolgove, krediti za odplačilo vojnih dolgov in letečih dolgov, ker se ni preskrbelo za zadostno odplačevanje dolgov v Narodni banki. Posebno je dejstvo važno letos, ko moramo izplačevati dolgove v smislu innsbruške pogodbe in z ozirom na ravno začeta pogajanja v Washing-tonu. Glavni pogoj za stabilizacijo našega dinarja je začetek odplačevanja dolgov pri Narodni banki.
Pri Narodni banki imamo dvoje vrst dolgov: Dolg za izmenjavo kronskih novčanic znaša čez 1 milijardo dinarjev. Treba je začeti z odplačevanjem še 1. 1926. Zakon o Narodni banki navaja več virov za odplačilo dolgov pri tej banki: 1. delež iz čistega dobička, ki ga ima država pri tej banki, 2. čisti dohodki iz drž. domen v višini, ki jo določa proračun, 3. v proračunu v ta namen določene izredne dotacije, 4. 1 odstot. anuiteta od preostalih dolgov od 1926 naprej, katera anuiteta se poviša od 1929 na 2 odstot. Poslanec kritizira tako razdelitev. Ugotavlja, da je stabilizacija našega dinarja nemogoča. Imeli bomo vedno hujše krize, vsled katerih bo trpela cela država.
Poleg dolga Narodni banki dolguje naša država ogromno vsote Angliji, Franciji in Ameriki. Vlada pa se ni brigala za pravočasno ureditev odplačila teh dolgov. Značilno je, da niti ne ve, koliko je dolžna. Drugo države
koliko ni resnično do vere in cerkve. Sedaj je očividno smatrala, da ne sme več čakati; časi se dopolnjujejo. Ne sme se Mussoliniju a priori odrekati, da ne bi hotel tudi z višjih vidikov nego so politiški ustvariti trajnega prijateljskega razmerja do Cerkve, toda on mora to pokazati v dejanjih, v največjem dejanju, ki bi bilo: vzpostavitev popolne svobode poglavarja Cerkve. Ta ne bo dopustil, da bi se rešilo to vprašanje s tem, da bi Cerkev ptišla v druge vrste odvisnost od države. Katoličani vsega sveta obračajo zaupljivo svoje oči v Rim, zvesto stoječ za Pijem XI.
so pravočasno uredile te dolgove in so dosegle celo vrsto ugodnih pogojev.
Poslanec govori zelo strokovnjaško o letečih dolgovih. Izkaz letečih dolgov ni popoln. Po tem izkazu bi znašali dolgovi, ki niso tukaj všteti, n. pr. 210 milijonov na razliki uradniških plač, 300 milijonov na invalidnini.
Poslanec našteva take dolgove in ugotavlja, da poleg teh dolgov dolguje država izplačilo 20 odstotnih bonov. (Prerekanje med poslancem Škuljcm in Kelemino. Zebot: »Radičevci tega poglavja tukaj nočejo slišati. Na shodih pa govore, kako bodo vrnili ta denar!« Kelcmina: »Zahtevati je lahko!« Zebot: »Država nam je dolžna ta denar in nam ga mora vrniti!«) Vlada dolguje imeteljem kronskih novčanic izplačilo 20 odstotnega odtegljaja, kateri se je izvršil ob priliki markiranja kron. Za odtegljaj je izdala 20 odstotne bone.
Znano je, da so se o tem vprašanju vodila vsa leta dolgotrajne debate. Poudariti moram, da so ministri Veljkovid, Kumanudi in Spaho bili na stališču, da je treba 20 odstotne bone izplačati. Samo sedanji finančni minister Stojadinovič s podporo Radičevih poslancev stoji na stališču, da teh bonov ni treba izplačevati. (Zebot: »To je navaden rop na državljanih!« Škulj: »Mi zahtevamo vrnitev tega odtegljaja!«) Čudim se poslancem Radičeve stranke, ki so predvčerajšnjim tukaj izjavljali, da teh 20 odstotnih bonov ni treba izplačati. Kajti če gospodje trdijo, da se tekom šestih let v tem oziru ni ničesar ukrenilo, je to samo dokaz nepoznavanja razmer.
Če vzamejo gospodje v roke proračun 1922-23, najdejo v tem proračunu kredit v znesku 25 milijonov Din za izplačilo teh 20od-stotnih bonov v znesku 1000 K. Nadalje najdejo v finančnem zakonu določilo, da se morajo priznanice od teh bonov za zneske nad 1000 K spremeniti v državne obveznice, ki se obrestujejo s 3 odstotki in sc morajo amortizirati do 31. decembra 1937.
Ravno Jugoslovanski klub se je vedno boril za izplačilo teh bonov. Storil je vse, kar je bilo mogoče, da so prišli potrebni krediti v proračun in da so prišle v finančni zakon tudi določbe, s katerimi bi se zagotovilo izplačilo 20 odstotnih bonov. Če g. Stojadinovič tega izplačila ni hotel sprejeti, če gospodje kljub temu podpirajo njega in njegovo vlado, potem moramo reči, da ga podpirajo baš tisti, ki so onemogočili izplačilo teh bonov in so torej sokrivi in soodgovorni, da niso v proračunu za izplačilo potrebni krediti, katere so prejšnji finančni ministri postavili v proračun.
Poslanec obširno govori o zahtevah uradnikov za izplačilo razlik v znesku 210 milijonov Din, proti kateremu izplačilu je tudi Radičeva stranka nastopila, in o nujnosti izplačila invalidom, za katere nima Radičeva stranka nobenega usmiljenja.
Končuje,d a smo slišali iz vladnih vrst, da so naše finančne razmere težavne in da je treba vse storili, da ozdravijo. Toda ne vidimo v njej nobene volje, da bi se kaj storilo za resnično ozdravljenje naših fin. razmer. Zahtevamo, da bo naš proračun tak, da bo odgovarjal razmeram in davčni moči naših državljanov. Resničen je izrek angleškega fin. ministra Churchilla, ki je poudarjal, da se interesi države, čast in sigurnost državljanov sučejo okrog dobrih financ.
Pušenjakov strokovnjaški govor je vzbudil v vseh parlamentarnih krogih splošno pozornost. Za svoja strokovna izvajanja je žel splošno odobravanje. Argumentacija zahtev, ki jih je govornik navedel, so našlo polno odobravanje pri vseh objektivnih krogih. O teh argumentacijah, ki jih ie noslnnpc prvikrat od vseh narodnih poslancev navedel, se je mnogo razpravljalo.
Nato je govoril zemljoradnik Joca Jo-v a n o v i 6.
Na popoldanski seji je obema govorniko-
ma odgovarjal znani radikal, demagog Aleksa Z u j e v i 6, ki je član uprave odbora za vojno odškodnino in prejema 500 Din dnevnic. Zato ni čudno, da je med drugim predlagal znižanje dnevnic za 50 Din. Ta predlog je zanimiv, ker ga jo predlagal iz demagoškega stališča. Pri tem je treba naglasiti, da poslanci nimajo pravice neposredno pred glasovanjem predlagati kake amandemente. Zato Žu-jevičev predlog ni mogel priti na glasovanje.
Radi teh amandementov in Žujevičevega demagoškega govorjenja je radikalni podpredsednik Subotič moral prekiniti sejo, da se je moglo izvršiti glasovanje o proračunu vrhovne uprave. Kakor dosedaj so tudi sedaj radičevci verno glasovali za ta proračun.
Belgrajski listi o papeževem pismu.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Belgrajski listi prinašajo o odnošajih med sv. očetom in Mus-solinijem sledečo obvestilo: V vsej Italiji je napravilo največjo senzacijo pismo, ki ga je poslal sv. oče po svojem poslancu kardinalu Gaspariju in katerega je kardinal Gaspari objavil v polslužbenem »Oservatore Romano«. Senzacija je tem večja, ker se je v nasprotnih listih že precej govorilo o nekakem zbližanju med Mussolinijem in Vatikanom, pa celo o nekakem pridobivanju popolarov za podpiranje finančnega fašističnega režima. Misli se, da je don Sturzo, čim je zvedel za to nevarnost, alarmiral katoliško javnost z znanim pismom iz Pariza, ki ga je pisal nekemu svojemu prijatelju, in da je to pismo imelo uspeh. V pismu, ki se nanaša na nov načrt cerkvenega zakonodajstva, ki ga je italijanska vlada izdelala, sv. oče najenergičnejše pobija mišljenje, da bi se ta načrt izdelal v sporazumu z Vatikanom. Sv. oče pravi, da ne more biti govora o kakršnemkoli sporazumu, niti ne more priti do takega sporazuma, »dokler se Sveta stolica in rimski poglavar nahajata v sedanjem krivičnem položaju.«
NezadovoSjnost ¥ radikalnem klubu.
Na pritisk Jovanovičeve skupine je za nedeljo sklicana seja glavnega odbora.
Belgrad, 26. februarja. (Izv.) Ponovno smo že poročali o nezadovoljnosti posameznih struj v radikalnem klubu. Predsednik vlade je dosedaj še vedno uspel in vedno ublažil nezadovoljstva teh struj v kritičnem momentu. Zadnje dni pa je nezadovoljstvo posebno Jovanovičeve struje tako naraslo, da je bil Pašič primoran poklicati v Belgrad starega prijatelja Aco Stanojeviča, ki že par dni poskuša v Belgradu pomiriti nasprotne struje v radikalnem klubu.
Toda posredovanje Ace Stanojeviča ni pomagalo in tako je moral Pašič pod pritiskom Jovanovičeve struje sklicati za nedeljo popoldne glavni odbor radikalne stranke. Na tej seji glavnega odbora radikalne stranke bi imele pasli važne odločitve o nadaljevanji« sedanjega stanja, oziroma bi se imelo sklepati o novih kombinacijah, ki naj bi radikalni stranici pomagale v sedanjem težavnem položaju.
Pašič jo tekom današnjega dne z ozirom na sklicanje glavnega odbora imel dvoje posvetovanj s svojima najboljšima prijateljema predsednikom kluba fflubo Zivkovičem in notranjim ministrom Božo Maksimovičem.
Tej seji glavnega odbora pripisujejo vsi politični krogi poseben značaj, dasiravno ni misliti, da bi moglo v tem času, ko se v skup. ščini glasuje o proračunu, priti v obstoječem stanju do kakih sprememb. Gotovo je eno, da bo takoj po sprejetu proračuna prišlo do razčiščevanja med obema strankama v vladni koaliciji. Niso pa izključena iznenadenja za časa podrobne razprave.
S posebno pozornostjo pričakujejo radikali Stojadinovičev prihod iz Amerike, o katerem trdijo, da bo na vsak način poskušal v obrambo svoje časti napraviti krizo z ozi-rom na znano nasprotje med njim in Radičem.
KRPANJE V RADIKALNI STRANKI.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Jutri odpotujejo v Zagreb ministri Krsta Milctič in dr. Srskič, da bosta v imenu glavnega odbora radikalne stranke uplivala na tamkajšnje radikale v tem smislu, da ne bi prišlo do razcepa. Kakor znano, jc v radikalni stranki v Zagrebu grozil zadnje dni razcep med obema nasprotujočima si strujama.
Prora&nski smot mr, posl. V. Pušenjaka.
Razgovori med Ninčičem in Mussolinijem.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Iz Rima poročajo: Snoči je bilo izdano uradno poročilo o sestanku Ninčič-Mussolini. Ta sestanek se je vršil v palači Chigi. Na njem sta Ninčič in Mussolini dolgo razpravljala o odnožajih, ki obstojajo med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem sta vzela v obzir dogodke v mednarodnem življenju, posebno v zvezi s pogodbami, sklenjenimi v Locarnu, in s položajem, v katerega so te pogodbe postavile Italijo, Istotako sta se razgovarjala o koristih za skupne interese kraljevine SHS in Italije od sodelovanja, ki se je že učvrstilo s prijateljskim dogovorom, sklenjenim pred dvema letoma. Končno sc ob-
Pogreb dr. Lorkovlča.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Danes popoldne se je vršil pogreb pokojnega dr. Lorkoviča ob številni udeležbi zagrebškega občinstva iz vseh krogov, Pred Umetniškim paviljonom, kjer so truplo položili v rakev, so govorili dr. Bazala, dr. Trumbič, Drljevič in kmetski poslanec Jagatič. Pevski zbori so zapeli več žalostink, nakar se je začel sprevod pomikati po Zrinjevcu, Jelačičevem trgu proti pokopališču. V sprevodu so korakali številni akademiki, organizacija cestnih železničarjev, ki so po večini vsi bili pristaši njegove stranke, zastopniki kulturnih društev, časnikarjev in deputacije profesorskih društev. Pred krsto so peljali nebroj vencev, za krsto pa so stopali sorodniki, mestni župan, narodni poslanci in druge številne deputacije. Pogreb je vodil opat Stražniščak. Na pokopališču so se ob odprtem grobu od pokojnika poslovili tajnik novinarskega udruženja Slavko Vodvaf-ka, odvetnik Prpič iz Splita, urednik Mate Kovačič in načelnik zagrebške HFS Krčelič. Govori so bili vsi močno politično pobarvani in je iz njih odsevalo sedanje nerazpoloženje napram Radiču. Pogreb se je zaključil šele ob 6 zvečer.
LORKOVICEV NASLEDNIK VSTOPI V FEDERALISTIČNI KLUB.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Kakor se doznava, |c dal Matijcvič, ki pride na Lorkovičevo mesto v parlamentu, izjavo, da ie strinja s politiko HFS in da bo vstopil v federalistični klub. Po tej izjavi so neresnične vesti, da bo Matijevič vstopil v Radičev poslanski klub.
javlja, da se bo vršil prihodnji sestanek danes.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Iz Rima poročajo: Razgovori med Mussolinijem in Ninčičem so se tekom današnjega dne nadaljevali. Poleg splošnih stvari so se vzela v pretres tudi vprašanja, ki zanimajo obe državi. Pri tej priliki se je ugotovilo popolno soglasje med obema državnikoma. V krogih naše dclcgacijc, kakor tudi italijanske se misli, da so razgovori med Ninčičem in Mussolinijem mnogo pripomogli, da se bodo odnošaji med obema državama še bolj učvrstili. V teh krogih se gojijo najboljše nade za bodoči razvoj delovanja obeh sosednih držav.
POSLANCA ŠTRCIN IN ŽEBOT PRI MINISTRU ZA NARODNO ZDRAVJE.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Vladna večina je iz proračuna 1926-27 izpustila vse postavke za strežnike in usmiljene sestre v bolnicah v Sloveniji. Poslanca Štrcin in Z e b o t sta intervenirala pri ministru za narodno zdravje Miletiču, ki jc obljubil, da bo sprejel v finančni zakon dostavek, da smejo vse bolnice uporabljati ostanke svojih dohodkov. Poleg tega pride za bolnico v Sloveniji še 10 milijonov dinarjev podpore.
ZA OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI.
Šibenik, 26. febr. (Izv.) Gibanje za razpis občinskih volitev v Dalmaciji se vedno bolj širi. Sedaj se je postavila na čelo tega gibanja šibeniška mestna občina, ki hoče organizirati protestna zborovanja. Na meščane jc izdala oklic, da se udeleže zborovanja, ki se bo vršilo 7. marca v Šibeniku.
ZAHTEVE BOSENSKIH RADIKALOV.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Poslanci radikalne stranke iz Bosne so zadnje dni imeli več sestankov. Na teh sestankih so sklenili, da bodo ob priliki proračunske razprave zahtevali za zboljšanje razmer v Bosni več sprememb v proračunu. V zvezi s tem jc minister Srskič obiskal predsednika vlade.
KONKURZ PROMETNE BANKE V ZAGREBU.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Policija jc zasledovala že nekaj časa oba ravnatelja Prometne banke, ki jc zašla v konkurz, Nemirovskega in Kolmarja. Takoj ob napovedi konktirza jc policija aretirala prokuristinjo Krkljušcvo, ki je obdolžila oba ravnatelja, nakar jc policija izdala za njima tiralico, ker so mislili, da sta pobegnila. Danes se jo Ncmirovski sam javil na policiji. Kolmarja šc iščejo.
Društvo narodov.
London, 26. februarja (Izv.) »Manchester Guardian« izve iz angleških uradnih krogov, da smatrajo Chamberlainovo stališče za razširitev mest v svetu Društva narodov kot nepravilno. Vendar so na ministrski seji sprejeli sklep, da ima Chamberlain v Ženevi proste roke.
Berlin, 26. februarja. (Izv.) »Vossische Zeitimg« poroča iz Londona, da je japonski poslanik sporočil angleški vladi, da se Japonska protivi vsaki pomnožit vi mest v svetu Društva narodov.
Berlin, 26. februarja. (Izv.) »Daily Tele-graph« izve, da je norveški poslanik obvestil angleško zunanje ministrstvo o stališču svoje vlade glede pomnožitve mest v Društvu narodov. Norveško stališče se popolnoma vjema s stališčem švedske vlade, da se ne sme dovoliti nikako povečanje stalnih mest v svetu. Samo Nemčiji naj se prizna stalno mesto.
Pariz, 26. februarja. (Izv.) »Chicago Tribune« javlja, da zahteva Kitajska, da se ji prizna stalno mesto v svetu Društva narodov.
NEMŠKA DELEGACIJA ZA ŽENEVO.
Nemška vlada pošlje v Ženevo izredno močno zastopstvo. Predsednik delegacie je sam kancer dr. L u t h e r , čani dr. Strese-m a n n, minister zunanjih zadev, tajnika Kempner in Schubcrt, ravnatelj G a u t z , šef tiskovnega urada K i c k in cela vrsta svetovalcev, strokovnjakov in tolmačev, skupno 25 oseb. Delegacija se nastani v hotelu »Metropol«, kjer je naročila 38 sob in 8 salonov.
Dejtvo, da nemško delegacijo v Ženevi vodita dr. L u t h e r inStr"semann osebno, je izzvalo tako v Berlinu, kakor v Parizu živahne komentarje. Oboje časopisje povdarja, da gre dr Luther v Ženevo samo radi tega, da v slučaju, da sc položaj v zadnjem trenotku izpremeni za Nemčijo neugodno, lahko delegacija na licu mesta prekliče prošnjo za vstop Nemčije v Društvo narodov. S tem v zvezi jc tudi obvestilo, da se bodo Briand, Strese-rnann in Chamberlain sestali še pred zasedanjem skupščine Društva narodov in obravnavali vse predloge za reorganizacijo Društva oz. dodelitev novih stalnih mest v svetu. Če ta pogovor ne bo mogel najti sporazumne rešitve, bo prišlo do velikih komplikacij. Nemčija grozi, da bo preklicala svoj vstop, Poljska pa javlja, da bi v slučaju, da se ji ne dodeli stalnega mesta, morala izstopiti iz Društva narodov in se nasloniti na Rusijo.
Vprašanje romunskega
prestolonaslednika.
Sedaj je jasno, da zasebne afere bivšega princa Karla niso bile odločilne za njegovo abdikacijo. Princ se je ostro spri z Brati-anuom in njegovim vojnim ministrom zaradi nabave vojnih aeroplanov. Dvorna kamarila je stopila na stran ministrskega predsednika in pridobila zanj tudi kralja in kraljico. Vsled tega je prišlo tik pred prinčevim odhodom v Anglijo med kraljico materjo in sinom do ostrega nastopa, ki se je končal s klofuto. Trmasti princ je odšel in se ni več vrnil v Bukarešto. Na očetovo grožnjo je napisal odpoved na prestol, zraven za hitro zastavil vse moči, da dopove svojim prijateljem, da ni voljan brez nadaljnega zapustiti prestola.
V Romuniji sami je odpor pod sedanjim režimom težko mogoč. Zato se je obrnil mladi princ na zunanji svet. Odlični vojaški krogi z zapada so posredovali in ne brez uspeha. Sam angleški kralj Jurij je zastavil svojo besedo pri romunskem kralju.
Uspeh teh intervencij je očiten v romunskem političnem življenju. Kralj je kar naenkrat čisto brez posebnega povoda izjavil, da kmetske stranke ne smatra za zaveznico boljševikov. Nastale so vesti, da Bratianu ne bo vodil volitev, imenujejo se že politiki — sami Karlovi prijatelji — ki bodo nasledovali liberalno vlado. Proces, ki ga je vojni minister dvignil proti firmi Fokker, ki jo je pro-težiral Karel pri dobavi aeroplanov za romunsko vojsko, je naenkrat izplahnil v nič. Njegove ravnatelje, ki so bili obdolženi vele-izdaje, so brez nadaljnega spustili na prosto. Vse to govori za domnevo, da je princ Karel s svojim porazom povzročil preokret romunske notranje politike.
Po najnovejših poročilih odpotuje kraljica mati z dvema generaloma v Pariz, da pridobi Karla za povratek. Karel se bo vrnil, toda najbrž ne prej, dokler ne bo padel Bratianu in kamarila, ki danes vsemogočno vodi romunski dvor.
• . .
Bukarcšt, 26. febr. (Izv.) Včerajšnja »Lupta« prinaša vest, da je prišlo med kraljem in princem do sporazuma, po katerem bi se princ vrnil v domovino kot zasebnik. »Adeverul« kategorično dementira to vest, kot popolnoma izmišljeno. Nasproti temu prinaša »Adcveruc« vest iz zanesljivega vira, da je kralj sklenil, da mora princ Karel ostati v tujini in da se z ozirom na avtentične informacije nc sme in ne more pričakovati zboljšanja odnošajev med kraljem in princem.
■BHBnMHHHHaannnnHBHMBnHHMHM
V ponedeljek bo prvega. AA Prvih deset dinarjev daj II za srečko za STADIONI U
■■■aBBHHUBMHIIBiiaaKBBanBIHMH
15eIe<žJ£e
A Čuden politik je g. Pucelj. Dasi je gla* soval za centralistično ustavo in centralistične zakone in dasi je danes član radičevskega kluba, ki se je zapisal centralizmu na življenje in smrt, je ves divji, če mu kdo očita, da je tudi on kriv centralizma in s tem vsega hudega, kar centralizem prinaša Sloveniji. V zadnji številki svojega lista se g. Pucelj zopet izkuša oprati in piše, da je laž trditev, da bi ne bilo centralizma brez njegovega in njegovih tovarišev glasov, češ, ustava je izglasovana z 223 glasovi, zadostovalo pa je 211 glasov; Pucljevcev pa da je bilo le 9 v takratni skupščini. — Torej hoče g, Pucelj s tem povedati, da bi bila ustava vseeno sprejeta, tudi čo bi on s svojimi osmerimi tovariši ne bil za njo glasoval. Ta je dobra. In zdaj še-le razumemo, zakaj je glasoval g. Pucelj tudi za ta strahoviti proračun RR-vla-de, ki bo navalil na slovenske davkoplače-vavce še težja bremena, kot so jih doslej tlačila. Glasoval je g. Pucclj za ta proračun zato, ker bi bil vseeno sprejet, tudi če ne bi bil zanj glasoval. Tu se seveda neha vsaka politična pamet, vsaka politična logika in sploh vsaka politika. Po političnih načelih in metodah g. Puclja je tudi vsaka opozicija v parlamentu odveč. In besedo ima samo večina, t. j. vlada. Če vladna večina nekaj sklene in naj bo stvar še tako slaba, potem tisti poslanci, ki so proti temu, a so v manjšini, po političnem receptu g. Puclja najbolje stor6, če tudi oni potegnejo z večino. Kaj bi glasovali proti, saj tako ne bi nič pomagalo. Priporočili bi g. Puclju, da si na svojo politiko vzame patent.
A Za poč't je, piše »Kmetski list«, glasilo g. Puclja, če misli dr. Korošec s svojimi poslanci, da bo vrgel belgrajsko »čaršijo« in radikale s Pašičem vred. Edina moč in sila v naši državi, ki lahko čaršijo in Pašiča toliko oslabi, da se bodo morali ozirati tudi na potrebe ostalih delov države, so Hrvati, In zata jc treba Radiča podpirati, kakor ga podpira g. Pucelj. — Kako bo Radič Pašiča s tem oslabil, ko mu je pomagal do večine in mu še bolj utrdil pozicijo, nam je uganka. To je ravno tako, kakor če bi močnejši pretepal slabejšega, pa bi prišel tretji zraven pomagat močnejšemu mesto slabejšemu. To je tudi čisto po političnih načelih g. Puclja: čaršija je vsemogočna, torej jo je treba podpirati — proti biti, itak nič ne pomaga. Res za poč't, ampak ne od smeha.
Ponarefevalska afera pred parlamentom.
Budimpešta, 26. febr. (Izv.) V skupščini se je danes nadaljevala debata o poročilih preiskovalne pomisije. Opozicionalni govornik Hegymegy-Tiss je poudarjal v svojem govoru, da opozicija od svoje zahteve, da mora vlada odstopiti, ne bo popustila. V imenu svoje grupe je naglašl, da mora Ogrska gledati na to, da bo v miru živela z vsemi svojimi sosedi. Časti Ogrske se nikakor ne sme istovetiti s častjo sedanje vlade in poziva vlado, da poda ostavko, ker mora preiskavo do konca izpeljati in ugotoviti pravo politično ozadje le popolnoma nepristranska vlada. Obtožuje ministrskega predsednika, da je s svojimi izjavami pred parlamentarno komisijo skušal spraviti potek preiskave v napačno smer. Tudi drugače si odbor ni mogel za mnoge nejasnosti preskrbeti popolnih dokazov. Tako je bilo nemogoče izvesti natančne poizvedbe glede Barosa, ki je denarno podprl vso to akcijo.	_
™ ZVIŠANJE CARINE V FRANCIJI.
Pariz, 26. febr. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se vse carinske postavke zvišajo za 30 odstotkov. Nezvišane ostanejo samo tarife za celulozo.
BRATIANU PRED DEMISIJO?
Pariz, 26. febr. (Izv.) »Times« poročajo iz Bukarešta, da je Bratianujeva vlada pred demisijo. Kriza sicer oficielno še ni naznanjena, vendar je gotovo, ka je kriza po zadnjem porazu vlade pri občinskih volitvah neizogibna in bo vsak čas izbruhnila.
FOL MILIJONA DELAVCEV BREZ DELA. .
London, 26. febr. (Izv.) Ker je prišlo do spora med lastniki strojnih tovarn in delavstvom, je sklenila zveza delodajalcev s 30. marcem izpreti vse delavstvo. Vsled tega bo brez dela nad pol milijona delavcev.
SILEN VIHAR.
Memphis, 25. febr. (Izv.) V okolici Mera» fidc je divjal silen vihar, ki je zahteval 10 človeških življenj.
NOV LETALSKI REKORD.
Kapstadt, 25. febr. (Izv.) Angleški letalec Copham je danes odletel z letališča Win-berg na pot nazaj v London. Pot znaša 8000 milj in bo letalec skušal doseči nov rekord.
LETALSKA NESREČA
Rim, 26. februarja. (Izv.) Na letališču Mira fioTi v Milanu je na nekem vojaškem aeroplann nastal ogenj, Aeroplan je zgorel, kakor tudi oba v njem se nahajajoča častnika.
ARETIRAN KOMUNIST.
Tnnis, 26. febr. (Izvirno.) Semkaj prispeli komunistični agp-tor Lcchla je bil takoj ob prihodu aretiran.
Glasovi o Nincifevem sestanku z Mussolinijem.
Ninčič je bil v Rimu izredno prisrčno .sprejet. Že prvi dan je razgovarjal z državnim tajnikom, ministrskim predsednikom in je bil sprejet pri kralju v avdijenci. Vse italijansko časopisje — razen par malenkostnih izjem — z izrednim soglasjem pozdravlja Ninčiča, hvali našo državo in Malo antanto. Človek nehote vpraša, kje so tisti Italijani, ki ne morejo videti »Sciava«, tisti, ki so zažgali tržaški Narodni dom, tisti, ki streljajo na naše rojake, zatirajo naš jezik in našo kulturo? I — Edini odgovor: Ninčičev prihod je velike važnosti in je bil skrbno pripravljen.
Vse italijansko časopisje skuša prikazati sestanek kot odgovor na vesti o združitvi Avstrije z Nemčijo in predpripravo za enoten nastop Male antante, Italije in Francije pri prihodnjem zasedanju Društva narodov. — Uradna poročila pa povdarjajo, da na tem sestanku ne bo prišlo do nobenih odločitev in je sestanek bolj akt vljudnosti kot kake nujne potrebe.
V naslednjem prinašamo par značilnih časopisnih glasov:
»Daily Express« prinaša senzacijo o Mus-solinijevern načrtu o ponovni delitvi Avstrije. Tak načrt je baje Italija že pred 2 leti sprožila in ga sedaj ponovno spravlja na svetlo, da se za vedno prepreči »Anschluss«.
»Agenzia Štefani« poroča; Ob 5 popoldne jc bil v palači Chiggi razgovor med jugoslovanskim ministrom dr. Ninčičem in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Razgovor je trajal poldrugo uro. Ministra sta pretresala vprašanja o novem razmerju, ki je nastalo med državama v zvezi z najnovejšimi mednarodnimi dogodki zlasti z lokarnsko pogodbo in položajem, ki ga je ta pogodba vstvarila v Evropi. Razgovor je pokazal potrebo po učinkovitejšem sodelovanju na podlagi prijateljske pogodbe, ki sta jo državi sklenili pred dvemi leti.
»Tribuna« zafrkuje takole: Bil je čas, ko se je nekaterim dozdevalo, da je Rim proč od mednarodnih cest. Danes je Rim važna postojanka na teh cestah. Vsakdo mora prej ali kasneje izstopiti v Rimu, zlasti tisti, ki si je domišljal, da mu tega ne bo treba.
Giornalc dTtalia« opozarja, da je o potovanju jugoslovanskega zunanjega ministra v Rim razpravljala že zadnja konferenca ministrov Male antante v Temcšvaru. Kajti na Balkanu se dogajajo stvari, ki Jugoslavijo zelo zanimajo in morajo vzbuditi tudi interese velesil. Opozarjamo samo na zadnji govor grškega diktatorja Pangalova v Solunu.
»Piccolo« je že pred par dnevi prinesel tedaj neopažen članek, ki sedaj vzbuja splošno pozornost. Ta brez dvoma naročen članek
iznaša potrebo po novi Antanti. Nova An-tanta naj bi upostavila ravnovesje, ki preneha z vstopom Nemčije v Društvo nar. Francija, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija morajo biti z Italijo solidarne, nc radi čustvenih simpatij, ampak radi realnih skupnih interesov. Italija stoji danes — tako je pisal Piccolo tedaj, pred enim tednom — na čelu nove Antante, ki se vstvarja, v javnem mnenju prizadetih narodov, pa je že izvršeno dejstvo.
Rim, 26. febr. (Izv.) Iz Londona je odpotoval italijanski poslanik Machese della Tor-retta. Pred odhodom iz Londona je dvakrat konferiral s Chamberlainom. Della Torretta mora predložiti italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve angleško mnenje o vseh vprašanjih, ki jih bo bravnavala prihodnja skupščina in svet Društva narodov. Prihod Della Torrette je v zvezi z Ninčičevim bivanjem v Rimu.
Rim, 26. febr. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič se je takoj po svojem prihodu razgovarjal z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva senatorjem Contarini. Zvečer bo daljši sestanek Mussolijina z dr. Ninčičem v palači Chiggi. Dr. Ninčiča bo sprejel tudi italijanski kralj in sv. oče.
Pariz, 26. febr. (Izv.) »Petit Parisicn« javlja: Razgovoru ministrskega predsednika Mussolinija z zunanjim ministrom SHS Ninčičem pripisujejo politični krogi veliko važnost. V interesu obeh držav je, da preprečita združitev Avstrije z Nemčijo in obe državi pričakujeta, da bo tudi Francija zavzela to stališče. Italija, Francija, Jugoslavija in Češkoslovaška imajo interes, da v tem vprašanju skupno nastopijo. Dr. Ninčič bo iz Rima potoval v Pariz, da tu z Briandom obravnava isto vprašanje.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) O Ninčičevem -potovanju v Rim prinašajo vsi današnji listi obširne komentarje. Zanimiva je pisava »Novosti«, ki prinašajo o tem potovanju razne kombinacije in ugotavljajo sledeče:
Vprašanja zunanje politike so na žalost prepuščena na milost in nemilost zunanjemu ministru, za pravilno vodstvo teh vprašanj pa je to zelo malo. Zato je treba pri tej priliki posebno naglasiti potrebo posebnega odbora za zunanje zadeve v skupščini, ki bi vodil nadzorstvo nad delom ministra za zunanje zadeve in ki bi bil obenem velika podpora zunanjemu ministru in bi mu lahko mnogo koristil. Ninčič je zelo napačno storil, ker ob priliki proračunske razprave ni razložil svoje politike in ker ni hotel slišati kritike o tej svoji politiki, da bi na ta način dobil potrebna navodila o javnem mišljenju v naši državi.
Ibnevne novice
•k Upokojeni železničarji. V nedeljo dne 7. marca t. 1. se vrše trije shodi železniških upokojencev in. sicer v Ljubljani ob 2. uri popoldne v Mestnem domu, v Celju ob 9. uri zjutraj pri Zelenem travniku in v Mariboru ob 2. uri popoldne v Kazini, Slomškov trg. Vsak železniški upokojenec in vdova naj se zaveda, da moremo le s skupnimi močmi zmagali ter naj se zato udeleži shoda na kraju, ki mu je najbližji. — Vodstvo centrale.
•k Oblastna železniška ravnateljstva ostanejo. Vsled vesti, ki so jih v zadnjem času prinesli razni listi, da se oblastna železniška ravnateljstva ukinejo, objavlja prometni minister pojasnilo, ki te vesti zavrača. Pripravlja se sicer preosnutje poslovanja v prometnem ministrstvu; toda naj se to poslovanje uredi tako ali drugače, gotovo je, da se oblastna ravnateljstva ne ukinejo.
•k Loterija za Stadion je sedaj glavni predmet zanimanja za vse naše telovadce in telovadkinje. Sleherni telovadec in športnik se zaveda, da je Stadion največje važnosti za napredek našega športa in telovadbe. Poskrbimo torej vsi, da bodo razprodane vse srečke.
* Rekruti, rojeni leta 1905. in starejši Ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili re-krutirani in vsposobljeni pri lanskem naboru 1925, bodo nastopili kadrovsko službo in sicer: vsi topničarji (za Kr. gardo, težko, hav-bično, poljsko in gorsko topništvo), vsi letalci, konjeniki, vozarji, peki, profesijonisti, konj. pijonirji, pijonirji, pontonirji in reflektorji dne 15. marca, en del mornarjev dne 25. marca, pehota 28. marca in avtomobilisti 29. aprila tek. leta. Vsi oni rekruti, ki se nahajajo izven svojih domovnih občin, naj po dopisnici javijo svoje bivališče pristojni občini, da bi jim mogla občinska oblast dostaviti pravočasno poziv za nastop kadrovske službe. — Komandant: polkovnik Nedič.
ir Prevare s starimi srbskimi 20 dinar, skimi novčanicami. V zadnjem času se v Zagrebu množe slučaji, da dobe ljudje namesto stodinarskega bankovca staro srbsko 20 dinarsko novčanico, ki je stotaku zelo podobna. Listi svare občinstvo, da dobro pazi, kadar sprejema denar.
•k Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začne 1. marca. Prvi dan prideta na vrsto Janez Škofljanec in Dragica Murovič radi umora oz. nagovarjanja k umom. Senatu predseduje predsednik dr. Po-lenšek, zagovarjata dr. Ivanetoč in dr. Vasič. Dne 2. marca se bo zagovarjal Ignacij Flajs ' radi uboja; predseduje senatu svetnik Kuder, zagovrja dv. sv. v pok. Garzaroli. — Na dva dni — 3, in 4. marca — pa je določena razprava proti Martinu Dežmanu, ki je obtožen roparskega umora. Senatu predseduje svetnik dr. Fischinger, zagovarja dr. Zupančič.
•k Izjava. Potrjujemo, da g. Franc Klanč-nik, zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« v Vojniku, ni pisal dopisov iz Vojnika in sploh ni z njimi v nobeni zvezi. — Uredništvo.
•k Brezplačno dobiš B srečko bogate loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, če naročiš 10 srečk in jih takoj plačaš, ko preimeš položnico in srečko. ■Piši samo dopisnico na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki ti srečke takoj pošlje. Ker je dobitkov 250 v vrednosti 50.000 Din, a cena srečki samo 5 Din, je naval na te srečke grozovit. Samo par dni in z razpe-čavo srečk se bo končalo. Zato ne odlašaj, temveč srečke takoj naroči. Pogum velja!
■k Nov nemški konzul V Zagrebu. Dosedanji konzul Nemške republike dr. Walbeck je premeščen v Černovice; na njegovo mesto v Zagrebu je imenovan Ferdinand Seiler.
•k Osebne izpremembe v upravi hrvatskih gledališč. Za vršilca intendantskih dolžnosti
na zagrebškem gledališču jo imenovan Josip Baeh; dosedanji intendant je prevzel mesto profesorja igralske šole. — Za intendanta na osješkem gledališču je imenovan dosedanji ravnatelj zagrebške opere Konjovič.
Francoski kozulat v Dubrovniku. V Dubrovniku so zelo pozdravili vest, da se bo tam osnoval francoski konzulat. S tem bo Dubrovnik zopet tesneje zvezan s Francijo, kot je bil za časa dubrovniške samostojnosti.
-k Opustitev avtomobilske poštne zveze. Dne 21. t. m. je bil ukinjen avtomobilski poštni promet med Mursko Sobto in Dolnjo Lendavo. Vsled tega se je pa uvedla dnevna poštna vožnja med Dobrovnikom in Dolnjo Lendavo.
■k Poskusen samomor 13 letnega dečka. Trinajstletni deček Ljudevit Cvetko, doma od Sv. Križa, se uči v Zagrebu čevljarstva. Kako se je dečku godilo, do sedaj niso vedeli in tudi niso dobili od njega nobenih poročil razen kart, iz katerih zveni silno domotožje in naravnost obup mladega dečka v tujini. Sedaj pa je prišlo iz Zagreba obvestilo, da je poskušal dečko izvršiti samomor. Na Savski cesti se je vrgel nenadoma pred tramvajski voz in le slučajno sta ga opazila še pravočasno dva stražnika, ki sta se vozila v vozu. Skočila sta iz voza in sta dečka v zadnjem hipu potegnila s tira. Fanta so peljali na policijo, kjer je ihte pripovedoval, da je hotel že preje skočiti v potok Črnomerec, vendar se je premislil, ker so bili vedno ljudje v bližini. Končno pa ni mogel več prenašati mučenja od strani svojega gospodarja in starejših tovarišev. Ker si ni upal domov, denarja za beg ni imel, je sklenil, da izvrši samomor. Fanta so prepeljali začasno h gospodarju, katerega je ovadila policija sodišču radi grdega ravnanja s svojim učencem.
~k Sadovi kina. Dne 24. t. m. je zagrebška policija zaprla celo družbo mladih vlomilcev, ld je izvršila v zadnjem času v Zagrebu veliko število manjših in večjih tatvin. Zasačili so fante, ko so v nekem vojaškem skladišču kradli konjsko opremo. Bilo je 12 paglavcev, od katerih še nobeden ni dovršil 15. leta, a nekaj je šele po šest let starih.
•k Smrtna kosa. V Zagrebu ja umrl predsednik banskega stola v pok. Anton Rotter. Pokojnik je vžival kot vesten in pravičen sodnik, nepristopen vsakemu vplivu, splošno spoštovanje. Svoj čas je bil župan mesta Osje-ka in narodni poslanec.
ir. Mezdno vprašanje stavbnih delavcev v Samboru. Kolektivna pogodba somborskih stavbnih delavcev poteče koncem tek. meseca. Somborski podjetniki so vsled tega sklicali sestanek, na katerem so sklenili, da znižajo delavcem plače od 10 na 8 Din za uro. Delavci so sklenili, da na znižanje takoj odgovore s štrajkom.
*
Tinče in Tončc sta žejna postala žabe za post sta drago prodala. Tinče pravi: Jaz Kom »oUDDHA«-čfij! TonČe: Ajdi, pa še men' ga daj!
EfuMfatnfs
O Telovadna akademija Orla Krakovo-
Trnovo obeta biti prav zanimiva Saj tudi pe- j stri spored prekaša vse dosedanje Poleg od- ! sekovih in krožkovih simboličnih vaj, ki jih spremlja moški pevski zbor, bodo gotovo za- j nimive zlasti prvič izvajane športne vaje Tri- i glavskega orlovskega okrožja za prehodno da- ' rilo. Vstopnice se dobe v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v dvorani župnišča, Kole-zijska ul. št. 1, in eno uro pred začetkom akademije v šoli na Grabnu. Vsi, ki se zanimate za delo trnovskega Orla, pohitite ta dan med nas, da zopet vidite uspeh našega tihega zimskega dela. — Na svidenje. Bog živi!
© Seja Vodstva JSZ se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob 9. uri dop. v Rokodelskem domu v Ljubljani. K seji so povabljeni vsi naši delegati »Delavske zbornice«.
O Prva seja »Delavske zbornice« se vrši dne 7. marca t. 1. v magistrata! dvorani v Ljubljani.
O Ogromna zgradba stadiona bo letos močno napredovala, če se bo loterija dobro posrečila. Stori torej vsak svojo dolžnost.
O Protestni shod proti davčni obremenitvi Slovenije se vrši za občino Moste v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije g. Jakoba Novaka »Pod Lipo« v Mostah. Na shodu bo poročal predsednik g. Ivan Frelih o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz občine Moste in okolice. K obilni udeležbi vabi odbor.
© Ljudska visoka šola v Ljubljani. Po daljšem presledku vsled nepričakovanih ovir se nadaljujejo predavanja in sicer predava v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne filozof g. Srečko Kosovel o temi »Razpad družbe in propad umetnosti«. Predavanje se vrši v pevski dvorani Glasbene Matico (na Vegovi ulici). Vstop prost, Prostovoljni prispevki za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo. — Odbor DSFF.
© Ljubljanski trg. Prijavili smo kot novost na trgu v četrtek grah v strokih in sicer po 20 Din kg. V petek je pa cena grahu padla kar na 14 Din. Dobile so se včeraj že tudi prve artičoke in sicer po 2 Din kos. Posebno dobro je bil založen trg z raznimi postnimi jedili kakor z mlečnimi izdelki, različno zelenjavo, seveda največ iz Goriške in pa z domačimi in uvoženimi ribami. Izmed domačih rib je bilo jako dosti črnook po 12 Din kg, dalje peršljev, klinov, belic (cene po velikosti) in pa ščuk po 35 Din kg. Izmed uvoženih rib se je prodajala na kose tunina po 60 Din kg, brencini po 60 Din kg in pa somi, ki so bili nekoliko ceneji. Dobili so se tudi morski pajki. Tudi žab po 50 p krak in polžev po 12 za en dinar je bilo precej. Kupčija je bila živahna in je bil trg skoro celo dopoldne prav dobro obiskan.
© Turistovski klub Skala priredi v nedeljo 28. t. m. ob 11. uri v Kino Matica ski-optično predavanje o Mont-Blancu. Predava naš znanec s planin g. prof. Janko Mlakar, ki je lansko leto obiskal kralja gora. Ker je čisti dobiček predavanja namenjen zgradbi Aljaževe kapelice v Vratih, se prijatelji planin pa tudi častilci dolin vljudno vabijo, da se predavanja udeleže.
© Predavanje o toponomastiki, ki ga je imel g. dr. H. T u m a v četrtek zvečer v Geografskem društvu, je brez dvoma zaslužilo več pozornosti. V enournem govoru je nas znani alpinist in poznavalec planinskih krajevnih imen razložil svoje nazore o krajevnem imenoslovju naših Alp, poudarjajoč pri tem zlasti častitljivo starost marsikaterega imena, ki ga sedaj po krivici izpodriva tuja spačenka (n. pr. Bovški sneg — Planjal). Na podlagi svojih dolgoletnih sistematičnih opazovanj in stadij je poslušalcem odprl popolnoma nov svet in pokazal, kako važno lahko postane proučevanje naše toponomastike ne le za geografijo in njeno terminologijo, temveč tudi za umevanje zgodovinskih podlag slovenskega naroda. Ena ura je bil prekratko odmerjen čas za razlago le glavnih točk iz ogromnega gradiva, ki si ga je g. predavatelj nabral tekom dolgih let; zato je navzoče občinstvo z veseljem pozdravilo prošnjo društv. predsednika, da nam poda g. dr. Tuma ob prihodnji priliki pregled še ostalega dragocenega ma-terijala Naj bi to drugo predavanje privabilo več poselnikov, saj ia snov ne zanima le geografov, temveč tudi zgodovinarje in zlasti naše planince! Sploh vsi, ki jim je čim temelji-tejše spoznavanje naših domačih tal na srcu,
Ne zamudite ugodne prilike!
Od L do 6. marca.
Teden ostankov
modnega domskega in moškega blaga tiskovine barhenta eponža dilenov in
raznovrstnega belega blaga
pri
Oblačilnici
Za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
bi morali našemu alpinistu-znanstveniku biti hvaležni za njegovo delo.
© Pobiranje smeti. V prihodnjih dneh bo začel v notranjem mestnem okraju pobirati smeti nov voz, s katerim bo kar največ mogoče preprečeno razpraševanje smeti pri nalaganju. Mestni magistrat opozarja občin.' stvo, da smeti oddaja le v že opetovano predpisanih zaboji!}, ki imajo dolžino 60 cm, širino pa do 30 cm. Drugih večjih zabojev ali posod smetar ne bo izpraznil, ker jih v no--vem vozu tudi izprazniti ne more. Ob tej priliki nujno priporoča mestni magistrat vsem gospodinjam, da vse smeti in druge odpadke, tudi kuhinjske, sežgo v peči ali štedilniku in da končno oddado le ostali pepel in negorljive snovi v svojem zabojčku smetarju. Na ta način se izdatno zmanjša množina smeti in se tudi doseže nekaka razkužba odpadkov iz stanovanja ter se s tem zmanjša nevarnost okužbe po smeteh. Ce se bo ta način pobi. ranja smeti obnesel, bo mestni magistrat nabavil take vozove za celo mesto.
© Kristus in človeško življenje. (Foer« ster.) Tisti, ki si je izposodil rokopis (prevod) te knjige, naj ga takoj vrne.
© Aškerčeva proslava. Muzejsko društvo je priredilo dne 24. t. ni. v spomin sedemdesetletnice Aškerčevega rojstva predavanje z dcklamacijami. Predaval jc o pesniku gimn. profesor Janko Glaser iz Maribora, ki je podal verno sliko njegovega življenja in delovanja. Ker je predavatelj preštudiral tudi obširno Aškerčevo korespondenco s Pavlom Turner-jem in druge dosedaj neznane vire, je nudil lahko stvari, ki jih naši slovstveni zgodovinarji dosedaj še niso izčrpali. Gdč. Lclja Fer-mevčeva je lepo deklamirala Anko, osmošolec Veselko pa Vinsko bajko, iz katere diha »ge-nius loci« prelepih Slovenskih goric. Predavanje je bilo dobro obiskano, poslušalci so bili z njim jako zadovoljni.
© Muzejsko društvo ima za tekočo sezono na programu še sledeča predavanja: Inž. Ferdo Lupša bo govoril o svojih raziskovanjih in potovanjih po Siamu, prof, Janko Glasor bo predaval o Otonu Župančiču, prof. Anton Sovre bo razkril pred poslušalci staro grško Iiriko, konservator dr. Slelc bo govoril o umetnostni zgodovini in umetnostnih spomenikih
Posebna špeolalSteta
vinske kleti »LJUBLJANSKEGA DVORA«;
Od danes naprej vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apeiiini predvečerni zakuski po zmer. cenah.
Še vestfalsko
pustno.
Bottrop-Boy, 15. febr.
I.
Saj vas nisem mislil več nadlegovati s svojimi pismi, ker se mi zdi, da vam že — presedajo. A dobri gospod Tensundern me je izvabil iz hišice, da moram priti spet na dan in se oglasiti. V svojem pismu, nedavno objavljenem v »Slovencu«, pravi ta veliki prijatelj Slovencev, — saj se spominjate — da o verskem življenju v Nemčiji sodi drugače kakor jaz. — Aha, ste si mislili, zdaj ga pa imamo! Mi ga nismo mogli kontrolirati, le slutili smo, da ne bo vse tako, kakor piše, — Tensundern ga je pa izdali...
Potemtakem bi moja pisma no bila verodostojna in sem Vam stvar slikal drugače, kakor je. — Te pa ne morem kar tako mirno v žep vtakniti. Zato vas moram prav ponižno prositi, še za toliko potrpljenja, da se srečno obranim in stvar pojasnim.
Saj vem, da me gospod Tensundern — s katerim bivava eno uro narazen in sva seveda pogostokrat skupaj — ni hotel na laž postaviti. Zapisal je one besede le v svoji veliki dobrohotnosti do Slovencev. On trdi: Slovenci imajo same lepe lastnosti, samo pijejo ga radi. — Ali menite, da jaz ne slišim rad tako ugodne 6odbe o Slovencih, — četudi se ji moram malo nasmehniti? Nasprotno pa me neprijetno dirne vsaka neprijazna beseda ali neugodna sodba o Slovencih ali Jugoslaviji.
Da se izkažejo moja poročila kot resnična, za to moram poiskati še drage priče. In imam jih! Poleti, preden sem se spet podal od doma v Nemčijo, sem v knjižnični dvorani Jugosl. tiskarne nalašč bral v starih »Slovencih« iz leta 1899. in 1900. »Vestfalska pisma«, ki sta jih to leto pisala dr. Krek in dr. Knific. Krekovih pisem je 20, dr. Kniiic pa jih je napisal v dveh mesecih celih 29, kolikor sem jih jaz komaj v dveh letih. Zato bi se bila moja »Vestfalska pisma« morala imenovati ne »v drugi«, ampak v »tretji« izdaji. Hotel sem se prepričati, kakšne vtise sta dobila o Nemčiji ta dva. In videl sem, da prav tako kakor jaz. Krek govori v zadnjem pismu celo o »porenskem raju«, s čimer ni mislil samo na vnanje lice Porenja, ki končno tudi ni tak raj; mislil je zraven zlasti na cvetoče katoliško življenje v Porenju in Vestfaliji. Ves navdušen je za to življenje. Seveda so je v 25 letih tukaj mnogo spremenilo. Gospod Knific piše n. pr.: Gladbeck je čedua vas z 10.000 prebivalci; a danes je Gladbeck mesto s 60 tisoč prebivalci. In tako še marsikaj, kar so tiče vnanjega življenja, — a duh nemških katoličanov se ni znatno spremenil.
Pa imam še eno pričo. Neki drug gospod, ki pa morda ne želi biti imenovan, in je več let živel v inozemstvu, nazadnje tudi v Nemčiji, mi piše iz Ljubljane:
»Sami veste, kako vesel sem bil, ko st« mi povedali, da greste med naše rojake v Nemčijo. Prepričan sem bil, da boste imeli od tega koristi Vi in drugi, ki bi po Vašem
zgledu hoteli priti do pravega spoznanja o naši ozki domovini v širokem in kulturnem inozemstvu. In nisem se motil. Kakor da. bi govorili meni samemu iz srca, tako sc mi zde Vaši članki. Zato Vam izjavljam, da vse Vaše članke neizrečeno rad podpišem. Ozko obzor-! je Slovencev, ki niso pogledali čez plot, je krivo... Dokler bo med Slovenci vladalo tako bratovsko sovraštvo, se mi zdi... To bi bilo res treba vsem Slovencem na glas povedati in se potem tudi ravnati!
No, ali zdaj verjamete, da pišem resnico?
Pa imam še eno pričo! Ko sem letos poleti v neki cerkvi govoril o verskem življenju v Nemčiji, pride popoldne k meni neka priletna ženica in mi pravi: Vse je res, gospod, kar ste povedali. Bila sem 17 let na Nemškem v Gladbecku----« Naprej pa ne povem njenih besedi, ker bi Vam ne bilo všeč...
No, ali imate zdaj dosti?
Seveda tudi na Nemškem ne seje solnce brez sence. Senčne strani nemškega življenja, tudi verskega, sem Vam tudi že omenil, seveda bolj nakratko. Pisal bi bil o tem že več, pa sem si mislil: Kaj pa to komu koristi? Zdaj pa, ko me je gospod Tensundorn »izzval«, bom pa bolj na drobno popisal slabe strani nemškrgn življenja. Privoščim Vam to veselje, ki ga boste imeli, ko boste brali o nemškem — nazadnjaštvu.
Potipjrajte naše dijake.
Homec.
Spisal Anton M r k u n , župnik, V Ljubljani
1925. Natisnila Jugoslovanska tiskarna.
V vsej tiholi in neopaženosti jc izšla lu knjiga. Naši listi je menda še niso dobili v occno. Piscu teh vrstic jo prišla v roke samo po srečnem slučaju. Pisatelj jc namreč napisal to knjigo svojim župljanom ob petindvaj-setletnici svojega mešništva; z ozirom na omejeni krog bravcev, ki jim je namenjena, je izšla tudi knjiga samo v 500 izvodih. Vendar pa moramo mirno reči, da jc knjiga dosti večjega pomena, nego ga ji očividno pripisuje pisatelj sam. Knjiga ima namreč dvojni po-men: Homčani bodo v njej brali izčrpen opis svoje župnije in odlomke iz življenja svojih prijateljev in sorodnikov; slovenska javnost bo pa gledala v knjigi klasičen dokaz žive skupnosti med župnikom in župljani, naša kulturna zgodovina bo imela dokument o kulturnem delu idealnega slovenskega župnika. Če bodo brali Srbi, jim bo morebiti postajalo tudi jasno, kje ima svoje žilave korenine slov. »klerikalizem«. Vsa skromnost, s katero jc knjiga vstopila med svet, nam dokazuje, da nikakor ni imela tega »propagandističnega« namena; morebiti ga ho ps baš radi tega leni bolj — dosegala. O njej se nc bo moglo reči: »Man merkt die Stimmung und \vird ver-stimmt.«
Scstnajt let jc delal župnik Mrkun med Homčani. Župnija je štela po zadnjem ljud-
našega mesta. Tudi predsednik Zgod. društva
v Mariboru dr. Fr. Kovačič je obljubil predavanje. Predavanji inž. Lupše in konserva-torja dr, Steleta bodo spremljale skioptične slike.
Trbovlje
& Redukcija. Nameščenje delavstva na rudniških obratovodstvih je napravljeno za delo v rudnikih na dve tretjini. Odpade torej nočni šiht in delavstvo zaposleno na tretji tretjini sc odpusti. Število odpuščenih bi bilo 2000 do 3000. Dosedaj so odpustili 530 delavcev.
Orožništvo je pomroženo. Semkaj jc prispelo 40 orožnikov. To je zaradi varnosti, toda v svrho rešitve velikanskega socialnega vprašanja, ki ga je načela TPD z redukcijami delavstva, bo treba drugih odredb, v prvi vrsti te, da državna oblast prisili akcionarje TPD, da popuste od svoje samovoljnosti.
Siaba konjunktura za premog? Danes bi sc moralo na »Separaciji« naložiti pet vagonov kosovnega premoga; pošiljatev je bila nujno naročena. Odgovorni organi so pa sklenili, da zadostuje, če se naloži in odpošlje v ponedeljek! — Prejeli smo tudi poročilo, da ima rudnik nujno odposlati 800 vagonov, Če sc bo delalo tako kot s prej omenjenimi petimi vagoni, bo družba seveda lahko reducirala delavce.
Primorsko Za šoto še cerkev!
Na pročelju rojanske cerkve v Trstu jc zapisano z ogromnimi črkami; Chiesa italiana in terra italiana — chicde il iascio (Italijansko cerkev na italijanski zemlji zahteva fašjo). Za one, ki bi ne znali čitati, jc preskrbljeno z mastno karikaturo na zidu: italijanski duhovniki s karakterističnimi klobuki. Analfabetom naj bi karikatura izrazila željo fašistov, naj bi prišli v rojansko cerkev duhovniki s takimi klobuki, t. j. italijanski. Značilno je, da fašisti tako skrbijo tudi za analfabete.
Torej za šolo še cerkev! S 1. marcem se ukinejo še slovenske dodatne ure v ljudskih šolah, s tem dnem izgine slovenščina iz ljudske šole in na široko se odprejo vrata anal-fabetstvu. Odločna interpelacija poslanca Besednjaka ni nič zalegla. Slovenski starši bodo morali z lastnim denarjem vzdrževati potuj-čevalnice lastnih otrok. Fašizem je zavzel šolo, ostane še cerkev. Tu se vzpodbujajo k moralnemu življenju v materinščini. Izženimo slovanski jezik še iz cerkve in zadali smo smrtni udarec visoki morali slovanskega ljudstva in njegovemu jeziku. Potem ne bo treba več milijonov za razne »Leghe nazionale«, poitalijan-čevanje Slovanov sc bo izvršilo samo ob sebi,
S cerkvijo pa ne pojde tako lahko. Tu zadeneta skupaj dva Rima: začasni in večni. Borba bo huda, ker se večni Rim gotovo zaveda, da je v igri njegova avtoriteta. To prepričanje nam še bolj potrjuje mala epizoda iz tega boja, t. j. kampanja tržaških fašistov proti novemu tržaškemu škofu dr. Fogarju, Prvi italijanski škof Bartolomasi je moral oditi, ker ni poznal Trsta ne Primorja; sedanji se zdi fašistom prepopustljiv napram Slovanom. Tržaški fašjo je v kampanji proti škofu Fogarju popolnoma podlegel. Vodstvo tržaškega fašja je na pritisk od zgoraj odstopilo, tajnik kapitan Lupetina neomejen gospodar Trsta, je padel do navadnega častnika fašistovske milice; preiskavo vodi poslanec Ricci iz Rima.
Iz sistematične kampanje proti škofu Fogarju, oziroma proti slovenskemu jeziku v cer-
skem štetju 834 prebivalcev: 359 moških in 475(1) žensk. Zanimala ga je, očeta župnije, vse, kar je bilo v kakršnikoli zvezi z življenjem župljanov: zemljepisna lega, rastlinstvo, živalstvo, značaj prebivalstva, njegovo narečje, hrana in noša, bivališče in gospodarska poslopja, šega pri krstu, ob poroki in smrti, vraže in pregovori. Pisatelj je opisal zgodovino župnije in župne cerkve, naštel duhovne pastirje, učitelje, organiste in cerkvenike na Homcu. Pozabil ni niti na znamenja in kapelice. Da je znani organizator naštel tudi vse organizacije v župniji — in koliko jih je! — se razume samo po sebi.
Znaten del knjige je posvetil življenju v homski župniji med svetovno vojno. »Živimo v velikih zgodovinskih časih, kakršnih svet še ni videl. Da bi zanamci vedeli, kako je bilo življenje ob času svetovne vojne 1914—1918 v mali homski župniji, jc tudi vzrok, da sem napisal to knjigo. Dogodki, ki so se vršili v tem času na Homcu, so precej natančno in resnično opisani.« Tako pravi pisatelj v predgovoru. Pisatelj je vestno pisal kroniko med svetovno vojno. Njegova »kronika gospoda Urbana« obsega 127 različnih dogodkov. Pod št. 48 nam je ohranil tudi nekaj podatkov o Kreku med svetovno vojno. Ne bomo sc čudili, da je bil Krek sumljiv vojaški oblasti. »Če jc prišel (Krek) za časa vojne na nedeljo na Homec, se je vselej vršil sestanek mož, na katerem jc razložil vedno politični in vojaški položaj. Naročil je, da od ust do ust tajno agitirajo, da se nihče ne vpiše med prostovoljce. Radi vojnih posojil je priporočal, da jih čimprej prodamo, čc nas oblast prisili jih vzeti!«
Našteti so tudi vsi vojaki iz nomske župnije, ki so bili mobilizirani med svetovno vojno; 141 jih je, torej šestina prebivalstva ali dve petini vseh moikih. Padlo jih je 16, po
kvi, samo par vrstic iz fašistovskega »Popolo di Trieste«;
Uvodoma pripoveduje omenjeni list, da jc uredništvo prejelo pismo, ki pravi, da je tržaški škof Fogar odredil, da sc morajo med postom vsako nedeljo in praznik vršiti v cerkvah sv. Jakoba in Vincenca pridige v slovenskem jeziku; v cerkvah Sv, Antona Starega, sv. Jakoba in sv. Vincenca tudi križev pot. »Ker v tej škofovi odredbi ni govora o predmestnih cerkvah v Skednju, na Katinari, v Rojanu, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, nada-lj"j »Popolo«, jc umevno, da se vršijo cerkvena opravila v teh cerkvah v taki izobilici, da bi videli — ako bi jih navedla kurija v tej naredbi med mestnimi cerkvami — kako sc stara igra slavizir&nja cerkve do skrajnosti nadaljuje kljub polomu Avstrije in jadranskega panslavističnega programa. Jasno je, da ne zadostuje menjati škofa, ako kapitelj šc nadalje vodijo slovanski in slavofilski kanoniki, ki mislijo, da je še mogoča politika raznih Dobril, Glavin in Šterkov, ki je stremela za tem, da ustvari »slovansko tradicijo« v primorski cerkvi sploh; posebno pa v tržaški. Še nedavno je splitska »Nova doba« priznala {v članku, ki ga jc »Edinost« pošteno ponatisnila), da se slovanski narod v Primorju ne more sklicevati na pravo in zgodovinske tradicije. To je narod priseljencev in vsiljencev, ki so ugrabili zemljo in zasedli mesta najprej pod pritiskom elementarnih potreb in so potem v svoji funkciji uzurpatarjev postali avstrijski rablji. Si-st matična akcija za slaviziranje tržaških cerkva se je pričela 1. 1831., ko je Avstrija postavila na stolico sv. Justa, prvega slovanskega škofa Ravnikarja. Pozneje ni mogel priti Trst do škofa lastne krvi do odrešenja. Prvi je bil mons. Bartolomasi, drugi mons. Fogar. Toda mesto sc ne zadovoljuje s škofom italijanske krvi in italijanskega imena: hoče, da postanejo tudi njegove cerkve, stare in nove, italijanske. Mesto jc že dovolilo dovolj predmestni manjšini, ki je ni več, s tem, da trpi, da se vršijo še za nekaj let cerkvena opravila v slovenščini v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah, na Katinari in v okolici. Toda v mestnih cerkvah — mons. Fogar naj gleda! — se morajo opustiti radi miru in javne sloge. Mons. Fogar gotovo nc želi, da bi se mir v cerkvi kršil z javnimi demonstracijami proti opravilom, ki se po izgonu Avstrije s te zemlje ne morejo opravičevati niti s »politično afirmacijo«.
Po vsem tem bi v 1. 1926. zahtevali lahko nekoliko več: n. pr. da se morajo v vseh cerkvah tržaške občine vršiti ccrkvena opravila v italijanščini ali vsaj v latinščini. Omejujemo se na zahtevo, da morajo biti v italijanščini ali lrtinščini vsaj v mestnih cerkvah; to je najmanj, kar moremo zahtevati.«
Kakor torej vidimo, zbližanje Italije k Jugoslaviji nikakor nima učinka na nacionalno politiko fašizma v slovanskem Primorju. Po-
italijančevalo sc bo krepko naprej.
# * *
Zakaj je bšl zaplenjen »Mali list«. Tržaški prefekt je zaplenil ljudski tednik »Mali list« radi sledeče notice: »V Trstu je koncem leta 1925. bilo 248.524 prebivalcev. Večina je slovenske krvi.« Radi teh zadnjih štirih besed je oblastvo zaplenilo celo tedensko naklado lista.
Pogreb tržaškega senatorja Hortisa, ki je umrl v torek, se je vršil v petek z vsemi svečanostmi, ki se tičejo italijanskemu senatorju in odličnemu zgodovinarju. Attilio Hortis ni kot politik igral važne vloge; 1. 1907. je prišel v ožje volitve s slovanskim kandidatom za mestni svet. Zaslovel je bolj po svojih literar-
JUM&EaKIMgMBaiiaiUI' mt	.MJMII
povratku domov jih umrlo na bolezni, dobljeni v vojni, še precej — knjiga jih našteva sedem. Če računamo število vojnih žrtev na 23, je to šestina vseh vpoklicanih ali 2.8 odstotka prebivalstva. Svetovno vojno in njeno gorje nam slika 71 odlomkov iz vojaških pisem i:i pripovedovanje 31 vojakov. O nekaterih pismih — v župni kroniki jih jc par sto prepisanih! — pravi pisatelj, da so tako ganljiva, da se človek komaj zdrži solz. Na str, 99 beremo lep izraz domotožja po lepi homški župniji: »Meni je vsak dan na misli naš domači kraj, naša prelepa homška cerkev, ki bi jo rajši videl, kakor da bi mi eden dal milijone.« Tudi gorenjskega korajžnega fanta, ki sc rad malo pobaha, srečamo v vojaških pismih. Na str. 101 piše brat sestri: »Vojne sem se pa tudi že čisto privadil, Se nič ne bojim, čeprav neprenehoma cviii okrog glave. Italijanom pa šc bolj cvili kot nam.« Beda beguncev v Lipnici se zrcali v temle pripovedovanju na str. 110: »Umrlo je zlasti otrok silno veliko. Neko jutro je bilo mrtvih 40 otrok,«
Naj bo dovolj! Vsekako je knjiga zanimiv dokument čisto svoje vrste. Nc moremo želeti drugega, nego da bi naš narod imel mnogo duhovnikov, ki bi bili taki pastirji svoji župniji. Potem ne more izostali posledica, da se bodo bližnji in daljnji sosedje radi hodili učil k nam. Kdor želi kupiti knjigo, naj sc — po-žuri. Na razpolago je samo še 150 izvodov. Naroča se pri pisatelju na Homcu, p. Radomlje in pri Ničmanu v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Cona je 15 Din in poštnina 1.50 Din, Cena je dokaz, da pisatelj ni pri knjigi iskal nikakega honorarja — kakor ga je tudi knjiga vredna! Za 131 strani velikega formata in poleg" tega še s prilogo deseiin strani slik na boljšem papirju se nam zdi pri samo 500 izvodih naklade cena zelo nizka.	I, D.
no-zgodovinskih štujjijah in po svoji zgodovini Trsta. Za izdajo te knjige je zbiral material nad 50 let; knjiga pa ni izšla, med delom ga je zalotila smrt. Ves ta material jc zapustil mestni knjižnici, V oporoki je izrazil željo, naj mu prebodejo srce, preden ga položijo v krsto.
V Istro prihaja luč. Zadnji »Mali list«, ki so ga oblastva zaplenila, poroča iz Ospa v Istri: Na dopis iz Ospa v »Malem listu« z dne 22. januarja nam je poslal gospod Camerano, ondotni učitelj dolg odgovor, katerega bi z veseljem priobčili v celoti, a se bojimo, da bi ostal čitateljem nerazumljiv, Spisan je z visokim pesniškim zanosom in preveden na slovenščino med jokom in stokom. Da nc bomo bravcev mučili, prinesemo le bistvene trditve g. Camerana, kakor smo jih izluščili po truda-polnem študiranju. Najprej trdi' mladi gospod učitelj, da je bilo dobro ospensko ljudstvo že dolgo časa zapeljevano od »elementov«, kateri so ga pustili v nevednosti zato, da so ga bolje izkoriščali. Sedaj bo pa vsega izkoriščanja konec in zlati vek Ospencem zdaj zašije. Krožek je g. Camerano ustanovil zato, da prinese Ospencem luč. Nadalje nam pove odkritosrčni gospod tudi to, da smo v Italiji, ker tako je hotel Botf, kateri je Italiji dal naravne meje v Alpah. Potem navede za trdnejši dokaz znane vrstice iz Danteja. Nadaljuje dobesedno: »Smo prišli v te kraje, da bi objeli svoje brate, potem ko smo jih odrešili s svojo krvjo barbarske sužnosti. Ospenci so bili prisiljeni od Marije Terezije, da so tajili svojo narodnost. Bili so namreč Italijani, pa Marija Terezija ali Franc Jožef jih je prisilil, da so morali postati navdušeni Slovenci, kajti Marija Terezija jc bila huda Slovenka, Franc Jožef pa še hujši Slovenec. Lepo pa vendar ni bilo od bojazljivih Ospencev, da so zatajili svoj pravi izvor, toda g. Camerano jim velikodušno odpušča. Sedaj so se poboljšali in »našli v novem učitelju svoj lastni jaz, svojo zavest«. To je močno po nemško, zavita modrost, po domače bi se reklo, da je g. Camerano sedaj prva oseba v Ospu. To mu pa že radi verjamemo, če misli, da je on več kakor brigadir. Slednjič svetuje novi ospenski »jaz« dopisnikom, naj si prihranijo nadalnjc ugovarjanje, in smatra zadevo za končano.
Vprašanje narodnega poslanca dr, Jos. H o h -n j e c a na ministra notranjih del, ministra ver ter ministra vojske in mornarice v Belgradu.
Proselitska propaganda, ki hoče z nedovoljenimi sredstvi pomnožiti število pristašev lastne veroizpovedi, se mora najstrožje obsoditi, ker ustvarja med posameznimi veroizpovedmi ne samo zaostrene, marveč popolnoma zastrupljene odnose. V avstro-ogrski monarhiji se je propaganda za odpad od Rima vodila od velenemške strani, v naši državi pa so propagando za odpad od katoliške cerkve vzeli v svoje roke velikosrbski krogi. Edini motiv, ki je za izstop iz ene verske izpovedi v drugo moralno dovoljen in upravičen, je verska isti-na in njeno spoznanje, vsaka nacionalno-šovi-nistična tendenca pa je vredna najstrožje obsodbe.
Smatram za svoje pravo in hkrati tudi za svojo dolžnost, da obrnem vašo pozornost na enega izmed slučaejv proselitske propagande, ki se v zadnjem času pojavljajo. To jc slučaj prestopa 20—26 katoliških delavcev in uslužbencev v pravoslavno cerkev v Skoplju.
Dokazano je, da so v Skoplju prišli h kandidatom za odpad od katoliške cerkve agi-tirat tudi metropolit Varnava, veliki župan Vi-dovič, general Terzič itd. Na nalašč za to prirejenem sestanku, na katerem so bili omenjeni trije visoki cerkvcni, politični in vojaški dostojanstveniki, je veliki župan Vidovič imel govor, v katerem je oklevetal vrhovnega poglavarja kat. cerkve sv. Očeta, obetal odpadniškim kandidatom ugodnosti od strani državnih oblasti ter jih cclo zagotavljal, da jim hoče sam najti kumove za dan prestopa, Temu de-mageškemu proselitstvu sta prisostvovala metropolit Varnava, general Terzič in drugi. Slavnosti na dan odpada so se zopet udeležili metropolit Varnava, veliki župan Vidovič, general Ristie, ki je v svojem odušcvljenju za odpad fungiral kot kum, in drugi. Tudi na banketu, ki sc je priredil v proslavo odpada od katolicizma, so sodelovale civilne in vojaške oblasti. Pripomniti je tudi treba, da je neki brezposelni šofer v Skoplju takoj potem, ko jc odpadel od katoliške ccrkve, dobil mesto pisarja v metropolitovi pisarni.
Spričo tega Vas vprašam, g. minister:
i Ali Vam je znan obrazloženi slučaj izstopa iz katoliške cerkve v Skoplju z vsemi njegovimi podrobnostmi?
2.	Ali Vam je znana nedovoljena agitacija za odpad od katoliške ccrkve in sodelovanje pri tem odpadu od strani Vam podrejenih organov?
3.	Ali hočete tc organe, ki so se pregrešili zoper ustavo ter sovražno postopali zoper katoliško cerkev in njene člane, pozvati na odgovornost?
4.	Ali hočete v bodoče energično preprečiti vsako tako propagando od strani Vam podrejenih organov, katero morajo vsi zavedni katoličani tem težje in bridkeje občutiti, ker sc sama državna oblast po svojih reprezen-tantih postavlja v nasprotje s katoliško cerkvijo?
Dr&gim rojakom ¥ domovini.
Letos od 20. do 24. junija se bo vršil v Chicago veliki svetovni mednarodni evhari-stični kongres, prvič v zgodovini Združenih držav. Velikanske so priprave, ki se vrše v Clicago in po celi Ameriki. Ameriški katoličani hočejo pod vodstvom velikega kardinala Mundeleina, chicaškega nadškofa, pokazati Gospodu Jezusu v Presv. Zakramentu na naj-slovesnejši način svojo ljubezen in udanost. Obenem pa hočejo opozoriti cclo človeško družbo, ki pravkar boleha na velikih in ze-vajočih ranah, na tega edinega dobreag Pastirja, ki more edini pripeljati človeško družbo nazaj v srečno in zadovoljno življenje, na to zdravilo, ki ga imamo katoličani skritega v naših labernakljih, ki edino more ozdraviti vse te rane. Opozoriti hočejo vse diplomate sveta (ki potujejo od mesta do mesta in sklepajo mirovne pogodbe, da bi dali svetu mir. pa bolj ko sklepajo ta mir, manj miru je na svetu) da je samo en ogelni kamen, na katerega sc da postaviti stavba svetovnega miru — Jezus Kristus,
Zato pa bodo porabili vse, kar si more človeški razum le izmisliti in človeška roka narediti, da se bo ta shod nekaj tako sijajnega, nekaj tako veličastnega, nekaj tako velikega, da bo dosegel kolikor največ mogoče vse te svoje vzvišene namene, nekaj, česar svet do sedaj ni videl.
Udeležba iz držav naše Unije bo velikanska. Posamezne države tekmujejo med seboj, katera bo več storila in več pripomogla k veličastnosti tega shoda.
Pa tudi vsi katoliški narodi iz vseh delov sveta ne počivajo. Ze se gibljejo množice in pripravljajo, da bodo vsi narodi v kolikor največjem številu zastopani. Cele velikanske ladije so že najete, da bodo prenesle sem vse te množice.
Podpisani odbor za slovensko sekcijo 28. mednarodnega evharističnega kongresa je dobil od centralnega odbora nalog, da poskrbi za kolikor največjo mogočo udeležbo tudi od strani katoliškega slovenskega naroda tu iz Amerike, pa tudi od Vas iz domovine.
Zato se podpisani odbor obrača tudi na vse drage rojake v domovini, predvsem na naše slovenske nadpastirje, nadškofa in škofe, na vso čč, slovensko duhovščino in na vse katoliške lajike, može in žene, ki le zmorejo velike stroške, da bi se v kolikor mogoče največjem številu udeležili tega velikanskega slavja našega evharističnega kralja in pokazali ob tej priliki celemu svetu, da je-slovenski narod sicer majhen po številu, da, eden izmed najmanjših, vendar po svoji ljubezni do< Evharističnega Kralja pa eden izmed največjih. Nikjer na celem svetu se presv. Evha-ristijo tako splošno, narodno ne časti kakor se časti ravno po Sloveniji z javno večno molitvijo.
Zato pridite, bratje in sestre sem! Pridite in se združite z nami te dni velikega slavja, da bomo ameriški Slovenci in Slovenci iz domovine te dni eno veliko srce, ki bo ljubilo tega kralja, en jezik, ki ga bo slavil — poveličeval.
Podpisani odbor je sprejel nalogo poskrbeti za Vas, ko pridete sem, Vam na potovanju pomagati, da boste udobno in varno potovali po Ameriki in sc tudi srečno vrnili domov. Takoj v Newyorku, ko boste stopili na tla naše lepe domovine, Vas bo sprejel odbor in potem skrbel za Vas, dokler Vas zopet ne spremi na parnik, ki Vas bo odpeljal v domovino.
Ta obisk, zlasti duhovnih nadpastirjev in vseh voditeljev naroda, svetnih in duhovskih, nc bo brez koristi tudi za cel narod doma, o tem smo prepričani, temveč bo gotovo mejnik dveh dob narodnega napredka, posebno v verskem oziru,
Zato, pridite bratje in sestre! »Stric sam« vas vabi. Pridite! Stotisoč ameriških Slovencev Vas vabi! Pridite, vabi Vas cela ameriška katoliška cerkev!
Rev. John Plevnik,
predsednik.
Rev. Kazimir Zakrajšek OFM, tajnik.
•
Vse železniške kompanije so dovolile z& udeležence tega shoda polovično vožnjo po železnicah, kar pomenja samo od Newyorka do Chicago 30 dolarjev, t. j. 1500 Din manj.
Svetujemo, da bi se takoj sestavil posebni odbor, ki bi takoj stopil v zvezo s pre-komorskimi parobrodnimi družbaftni glede parnika. In katera Vam da bolje pogoje, tisto bi si pa izbrali. Zalo svetujemo, da bi potovali vsi udeleženci skupno, vsaj v Ameriko.
Ker je pa žc sedaj nad en milijon udeležencev priglašenih in so vsi hoteli že razprodani in bodo Kmalu oddana tudi vsa zasebna stanovanja in ker mora podpisani odbor skrbeti tudi za prenočišča tisočem ameriških Slovencev, zato prosimo, da bi se nam kolikor mogoče kmalu naznanilo število udeležencev, da vemo za nje prihraniti prenočišča.
Prosimo vse liste, da bi to povabiio po celi Sloveniji ponatisnili, da se kolikor mogoče razširi po vsej Sloveniji.
Proti uradni propagandi za prao&lavje
Atentat kapitalizma na delavstvo.
Delavci - delavke!
Jugoslovanska strokovna zveza vabi krščansko socialistično delavstvo, da se v velikem številu udeleži 3hoda, ki bo
v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10 dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani
2 dnevnim redom:
t. Protest proti nameravanemu krivičnemu od; pustu tisočev delavstva in znižanju plač pri Trboveljski premogokopni družbi; govori Franc Terseglav.
2.	Naše bodoče delo; govori France žužek.
3.	Slučajnosti.
Delavstvo cele Slovenije mora priskočiti rudarjem na pomoč, da obvaruje pred katastrofo tudi sebe. Vse naše delavstvo se niora te dni izjaviti solidarno z rudarji, proti brezobzirni kapitalistični Trb. prem. družbi.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Proti Trboveljski prem.
V četrtek 25. t. m. se je vršili v »Delavski zbornici« posvetovanje zastopnikov vseh strokovnih organizacij, o nameravanih redukcijah in zndžanju plač pri Trboveljski prem. družbi. Danes dopoldne se isti zastopniki ponovno se-stanejo k razgovoru o enotni akciji vsega delavstva proti TPD, za zaščito gospodarskih in socialnih interesov rudarjev in vsega ostalega delavstva.
Naši posianci proti nameram TPD.
VPRAŠANJE POSL. DR. ANDREJA GOSARJA IN TOVARIŠEV NA MINISTRA ŠUM IN RUD G. DR. NIKIČA V BELGRADU.
Gospod minister! Trboveljska premogokopna družba je pričela zadnji čas v velikem številu odpuščati svoje delavce. Dosedaj je bilo odslovljenih ca. 500 rudarjev, katerim naj bi v najkrajšem času sledilo ie nadaljnih 600 delavcev. V celoti pa namerava trboveljska premogokopna družba po izjavi njenih ravnateljev zmanjšati število svojega delavstva za ca. 3.000, to je ravno za */» dosedanjega staleža.
Trboveljska premogokopna družba utemeljuje to vsojo namero predvsem s tem, da se je odjem premoga zadnji čas baje znatno skrčil. Poleg tega je baje produkcija premoga pri trboveljski premogokopni družbi predraga ter se morajo produkcijski stroški znižati, da bo podjetje rentabilno in konkurenčno. To naj bi se doseglo deloma z znižanjem mezd, predvsem z odpravo družinskih doklad in nabavnega prispevka, deloma pa s podaljšanjem delovnega časa.
Dne 22. februarja t. 1. se je vršila pri trboveljski premogokopni družbi zadevna en-keta, kjer eo delavski zaupniki pristali na to, da se za časa krize, če in kolikor se podjetje resnično v nji nahaja, dela v treh garniturah, tako, da bi bila vedno po V» delavstva na dopustu. To pa le tedaj, če ostanejo vsi ostali delavni pogoji nezpremnjeni.
Kljub temu, da je delavstvo pokazalo s tem voljo, odreči se prostovoljno 4/» zaslužka, samo za to, da ne bi naenkrat na stotine iu tisoče delavcev ostalo popolnoma brezposelnih, je trboveljska premogokopna družba vstrajala na tem, da bo odpustila še več delavcev. Poleg tega je izjavila, da bo enostransko razdrla kolektivno mezdno pogodbo, ki jo veže z delavstvom že od leta 1923, ter bo znižala delavsko plače, zlasti pa odpravila družinske doklade. Vrh vsega tega je proti zakonitim določbam o osemurnem delavniku hotela pripraviti delavske zaupnike do tega, da l>i pristali na podaljšanje delovnega časa.
Delavski zaupniki na vse to kajpak niso mogli pristati in tako 6e je omenjena enketa končala brez pozitivnega uspeha z izjavo trboveljske premogokopne družbe, da bo enostransko naznanilo tSelavstvu nove delovne pogoje.
Delavstvo je s svojim predlogom, da ho-čejo vsi solidarično nositi breme sedanje krize, pokazalo v tem primeru maksimum dobre volje in zavesti moralične odgovornosti zn dalekosežne posledice, ki bi jih rodila nameravana redukcija delavstva. Trboveljska premogokopna družba pa se je baš nasprotno postavila nastališče zgolj privatnega delodajalca, ki mu je merodajna za vse njegovo ravnanje izključno le višina dobička, ki se mu v danih prilikah obeta. Zavedajoč se svoje premoči nad delavstvom se trboveljska premogokopna družba najmanj ne meni za dalekosežne socialne posledice njenih ukrepov. Vprašanje kdo bo skrbel za odpuščene delavce in njihove družine, je ne zanima. Pač pa skuša sedanji neugodni položaj delavstva izkoristiti za znižanje itak že prenizkih plač ter celo za protizakonito podaljšanje delovnega časa.
Vse te okolnosti kakor tudi naglica, s katero ho?e trboveljska premogok pna družba družba celo to vprašanje pač z enostranskim diktatom presekati, upravičujejo domnevo, ki jo vzbujajo tudi številni podatki o mezdah, o produkciji premoga in njegovi reni, blan« trboveljske premogokopne driube itd., da namreč kriza, o kateri govori t:boveljska premogokopna družba, nikakor ni niti približno
tako resna, kot je ona slika. Paš pa se na osnovi navedenih dejstev in okolnosti vsiljuje misel, da je ta kriza trboveljski premogoknpni družbi le dobrodošla kot ugodna prilika za nov naskok na žepe dolavcev in konsumentov v prid tnjezemskim delničarjem. To nam potrjujejo zadevna poročila, ki jih imamo Iz verodostojnih virov. Ta poročila pravijo, da tiči za celo akcijo trboveljske premogokopne družbe načrt izkoristiti v bi; žili bodočnosti do skrajnosti vsa ugodna premogovna ležišča, zlasti pn dnevne kepe, ter tako izvršiti noke vrste »Raubbauc, kateremu bi kajpada sledilo novo znižanje mezd odnosno zvišanje cen premogu. Vse to kaže, da gre tu za dobro pripravljen in organiziran napad na naše narodno gospodarstvo. Kajti trboveljska premogokopna družba z vsemi njenimi rudniki nikakor ni in ne more biti privatna zadeva nekaterih delničarjev, saj gre tu za podjetje, ki ima ca. 20 odstot. bruto-dohodkov vsega slovenskega gospodarstva. Na ta dejstva smo Vas opozorili ve v vprašanju 18 decembra 1925, na katero še nismo dobili odgovora.
Zaradi tega nam je ';ast vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali so Vam opisani dogodki pri trboveljski premogokopni družbi znani?
2.	Ali ste voljni ukren:ti vse potrebno, da s« opisane namere trboveljske premogokopne družbe zaenkrat ne izvTše izvzemši onih. na katere so delavski zaupniki izrecno pristali, t") je, da se začno dela v '-'/» ter da bo '/» delavstva vedno na dopustu'
3.	Ali ste voljni v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo odrediti, da se potom posebne strok»vnja$ku komisije preglc-da delovanje trbov&ljdin premogokopne družbe, zlasti da se pTonrleda njen gospodarski program za dogleduo bodočnost ter njeno sedanje gospodarsko stanje in rentabilnost njenih podjetij zanesljivo dožene, tako da se bvdo morebitni nadaljni ukrepi izvršili šele na osnovi poročila te komisije in sporazumno z delavski/mi zaupniki"
Prosim za pisnvm: odgovor
Belgrad, 24. 'ebruarja 1926.
Dr. Andrej Go«ar.
Vprašanje na ministrstvo za soc. politiko.
1.	Ali so Vam dogodki pii TPD znani?
2.	Kaj nameravate ukreniti v zaščito ogri-ženih rudarjev, ak-> bi I PD še nadalje idpu?-čala svoje de\av;e?
3.	Kaj nameravate ukrenili, da se namera TPD preti zakoniti določbi 8 urnega delavnika pravočasno prepreči?
»Narodni Dnevnike z dne 26. t. m. štev. 4.5. na strani 3. poroča pod naslovom: »Kdo je proti Trboveljski premogokopni družbk sledeče: »Delavske organizacije nameravajo prirediti v nedeljo velik protestni shod proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe. Vabljene so tudi klerikalne organizacije, ki so pa, najbrže po direktivah višjih, sodelovanje odklonile. Ob tej priliki opozarjamo na naš včerajšnji uvodnik. Vsekakor je ta slučaj vreden, da se ga zabeleži!«
Da ne bo naša javnost napačno informirana o stališču Jugoslovanske strokovne zveze do skupnih organizacij vseh obstoječih del. strok, organizacij, kadar se gre za obrambo splošnih gospodarskih in soc. interesov delavstva, se mi zdi potrebno podati riedeoo pojas-nilo:
Ze na zadnji anketi zastopnikov vseh strokovnih organizr.cij, ki jo je sklicala Delavska zbornica v jeseni 1. 1. v Ljubljani, za konsolidacijo strokovnega pokreta, sem predlagal v imenu Jugoslovanske strokovne zveze, da se sestavi v Ljubljani permanentni akcijski odbor iz vseh strokovnih organizacij, ki naj vodi skupne akcije, kadar se gre za položaj in zadevo celokupnega delavstva. Podobni odbori naj 6e organizirajo tudi v vseh obratih, kjer obstoja več. delavskih organizacij. Ta predlog je bil po daljši debati tudi sprejet z dodatnim predlogom, da da iniciativo in ga izvedo upravni odbor »Delavske zbornice«-.
Do danes je preteklo od tega že več mesecev, a socialni demokratje, ki sedijo z absolutno ve2ino v upravnem odboru, tega še niso poskusili izvesti.
Dne 24. t. m. sla se zglasila pri meni v tajništvu gg. Sedej in Štukl 6 pismenim vabilom, da prirede skupen shod proti nameram TPD »Strokovna komisija« in »Jugoslovanska strokovna zveza«, v nedeljo v Ljubljani. Jaz sem misel pozdravil in priporočal, da se povabijo še ostale organizacije. Izjavil sem, da predložim vabilo seji načelstva JSZ še isti dan, kar se je tudi zgodilo.
Načelstvo JSZ je k stvari zavzelo svoje stališče in sklenilo:
>Z ozirom na to, da je »Strokovna komisija« sklicala v Trbovljah prejšnjo nedeljo shod vsega delavstva proti nameram TPD, ki so se ga udeležili tudi naši člani, pa so socialistični govorniki neupravičeno napadali našo organizacijo in voditelja parlamentarnega kluba stranke, kateri krščansko socialistično delavstvo politično pripada, ker »o hoteli prejšnji teden socialisti v tobačni tovarni pri skupni akciji našo organizacijo'le isigrafe in so %
hrbtom intrigirali proti JSZ, in ker ne moremo dobiti garancij, da ne bi na skupnem shodu v Ljubljani socialistični in komunistični govorniki ne postopali enako kot v Trbovljah in kakor vedno dosedaj, ali ob taki priliki ne agiti-rald za svojo organizacijo, je nevarnost, da pride na shodu do disharmonije in prerekanja, s čemur bi dosegli ravno nasprotni uspeh. Zato je za stvar boljše, da takega shoda za enkrat ni, dokler se no doseže tozadevni sporazum z vsemi organizacijami, kar je želeti, da bi bilo čimprej.«
Toliko v pojasnilo. »Nar. dnevnik«, »Del. politika« pa naj iščeta podrepnikov in odvis-nežev Trboveljske preniogokop. družbe nekje drugje in ne pri JSZ, dokler jo bodo vodili delavci sami kakor sedaj. — Ivan Gajšek, gl. tajnik JSZ.
Redukcija rudarfev TPD.
Intervencija centralnega tajništva Delavskih zbornic pri ministru za šume in rude.
Trboveljska premogokopna družba je pričela z organiziranim napadom na rudarske delavce. Ona je odpustila 500 rudarjev in preti, da jih odpusti s 1. marcem t. 1. še 3000. Od onih, ki ostanejo v delu, pa zahteva, da priznajo redukcijo plač za 10 odstotkov in podaljšanje delovnega časa, kar naj bi se izvršilo na ta način, da bi se uvoz in izvoz iz rudnika ne vršil več na račun delovne dobe, temveč izven iste, s čemer bi se podaljšal delovni čas dejansko na 9 ur dnevno.
Gospod minister, v najkrajšem času Vam pošljem podatke, iz katerih se boste uverili, da se ta napad na rudarje, katerih položaj jc notorično zelo beden, ne da obrazložiti z drugimi ekonomskimi razlogi, kakor edino s težnjo Trboveljske premogokopne družbe, da izkoristi trenutno slabšo konjunkturo v svrho povečanja svojih dobičkov.
Rudarji, ki jih je zaposlenih v premogovnikih imenovane družbe okrog 9800, so nad postopanjem družbe vznemirjeni, kar je spričo preteče brezposelnosti razumljivo. Oni zahtevajo soglasno, da se nc sme nihče odpustiti, pač pa pristanejo v skrajnem slučaju na to, da bi en del dclavcev vsak mesec po teden dni praznoval, samo da bi se preprečili odpusti in obvarovalo propasti one, ki bi jih odpust zadel, Ako Trboveljska premogokopna družba niti na to nc pristane, potem je njen cilj popolnoma jasen.
Ogromno je prirodno bogastvo, ki ga je država prepustila Trboveljski premogokopni družbi, pri kateri je dve tretjini akcij v rokah inozemcev, in jc baš država njen glavni odjemalec, kajti njen konsum na premogu znaSa nad 50 odstotkov. Država torej lahko prepreči to katastrofo radarjev in je tudi nujno potrebno, da jo prepreči.
Gospod minister! Prosim Vas za nujno intervencijo. Predvsem Vas prosim, da v prvi vrsti odločno preprečite odpuste rudarjev in da ukrenete vse potrebno, da se vse odpuščene zopet sprejme na delo, in ako je za Trboveljsko premogokopno družbo nujno potrebno, da sc produkcija omeji, da izvede družba organizacijo omejitve v vsakem slučaju v sporazumu z delavskimi zaupniki.
Sprejmite gospod minister zagotovilo mojega spoštovanja.
Za Centralno tajništvo Delavskih zbornic:
Dr. Živko Topalovšč, tajnik.
Belgrad, dne 22. II. 1926.
CJublfansUo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota, 27 febr.: -,Obrt gospe \Varrenove« Red P. Nedelja, 28. febr.: Ob 15. uri pop.: »Naša kri«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer: ^Deseti brat«. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 1. marca: »Henrik IV.« — Red C. Torek, 2. marca: zaprto. Sreda, 3. marca: »Ana Christie«. Red A. Četrtek, 4. marca: »Zapeljivka«. Red F. Petek, 5. marca: »Naša kri«. Red B. Sobota, 6. marca: ob 15. uri pop. »Pegica mojega srca«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sobota, 27. febr.: zaprto.
Nedelja, 28. febr.: ob 15. uri pop. »Zvedave ženske«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, t. marca: Zaprto. Torek, 2. marca: »Večni mornar . Red B. Sreda, 3. marca: Orfej v podzemlju«. Red E. Četrtek, 4. marca: -.Joungleur de Notre Dame«.
Red D. Petek, 5. marca: zaprto. Sobota, C. marca: »Večni mornar«. Red F.
Uprava Narodnega gledališča obvešča p. n. abonente in drugo gledališko občinstvo, da se je moral že objavljeni repertoar vsled obolelosti ve-čih članov spremeniti m velja za danes soboto iu naslednje dni repertoar, kakor je zgoraj objavljen. Prihodnji, teden prideta na vrsto dve premijeri v operi in sicer v četrtek in v nedeljo zvečer.
■\Volf Forarrijcra opora »Zvedave žene« se v nedeljo pop. ob treh poje zadnjikrat v letošnji sezoni. Opera so odlikuje po gracijozni glasbi, lepih melodijah in svoji zabavni vsebini. Pri prvi popoldanski vprizoritvi dne 14. t. m. je žela narav, nost velikanski uspeh. Predstava se začne ob 15. uri, konec pred 18. uro, tako da je mogoč vmmii zunanjim udeležencem pravočasen odhod z večernimi vlaki.
Iz Polhovega gradca nam poročajo: Osebni avtomobil, ki je lani vozil od nas v Ljubljano in se vračal se isti dan proti večeru v Polhov gradeč, bo prihodnji mesec zopet stopil v službo, kar je večini prebivalstva zelo všeč. Le škoda, da je cesta na nekaterih krajih jako ozka, a od Dobrovo do Ljubljane tako slaba, da nikoli tega. Bržkone imajo v Albaniji boljše kolovoze. Ta cesta jasno priča, kako propadajo nekdaj vzorno lope ceste v Sloveniji. Pravijo, da se po cestah sodi kultura d etične, države in po tem sodeč, je naša kultura na rakovi poti. Plačujemo ogromne davke, a ceste so tako razoranj iu J-.ota.ijaste, da so v muko iti težavo vpTežni živini in ljudem. — Kakor se čujp, se bo vršila prihodnji mesec licitacija poštno vožnje Polhov gradee—Ljubljana. Ali bo obdržal poštno vožnjo sedanji podjetnik ali kdo drugi, bomo še poročali. Želimo pa, da ostane sedanja dnevna vožnja i nadalje v veljavi in da se ne skrči na gotove dni v tednu, kakor jo bilo, žal, leto dni. Poštne pristojbine so priznano visoko ter občinstvo upravičeno zahteva, da skrbi poštna uprava za redno prevažanje pisemskih in paketnih pošiljk kakor jo v vseh modemih državah navada.
Heiica. Dne t4. t m. je tamburaški odsek društva »Peca« priredil II. koncert in sicer tokrat v dvorani g. Troha. Koncert se jo obnesel nad vse sijajno. Društvo je zopet pokazalo, kaj da zmore vztrajnost in požrtvovalnost, kajti točke sporeda n. pr. »Proljetni san« od Hruzo, Schuhmannovo »Sa-njarenje« in »Manon-valček« iz opere »Manon« so pač z ozirom na kratek obstoj tega odseka res težke. Poslušalci so koncertu sledili z velikim zanimanjem. Prijatelji taniburaši! Ponosni ste lahko na svoje uspehe; je tako naprej, ne glejte ne r,a levo, ne na desno. Eno še pač manjka -- lastnih prostorov. Mogoče bodo tudi ti, če se ojunačite!
Nasnanlla
Občni »bor Poselske zvezo se vrši v nedeljo 28. febr. ob 5. uri in ne ob 3. uri popoldne, kakor Je bilo objavljeno v dvorani Mestnega doma. Letno poročilo bo zanimivo, zato ste vabljene vso služkinj*. Pobirala se bo Članarina, ter vpisovalo nove Hanice. — Tajnic«.
Glavna sknplflna ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega krila se vrši v sredo, dne 3 marcu 1026 ob 6. uri popoldne v posvetovalni«! ljubljanskega magistrat«. Dnevni red običajen. Odbit vabi članstvo k polaoStavilai udeležbi.
Na klavirskem koncertu, katerega priredi naj« odličnejši naš pianist prof. Anton T ros t v po-nedeljelc, dne 1. marca ob 20. uri zvečer v dvorani Filtiarmonično družbe, so zastopani tudi trije ruski skladatelji in sicer Balakirev, Rahmaninov in Skrjabin. Balakirev je bil rojen 1. 1873. v Nižjem Novgorodu ter umrl v Peterburgu leta 1910. Naj-prvo je študiral naravoslovje, potem se je pa popolnoma posvetil glasbi ter je nastopil leta 185a. z največjim uspehom kot pianist v Petrogradu. Njegov pokrovitelj je bil slavni ruski skladatelj Glin-ka, ki ga je določil tudi svojim naslednikom. V hiši Balakireva so se shajali vsi takratni mladi glasbeniki: Cuj, Musorgski, Rimski-Kor/.akov, Boro-din. Ti so reformirali rusko glasbo in tvorili v tistem času nekako rusko moderno. Balakirev je zložil več velikih orkestralnih del, izmed klavir-sitih skladb pa je najbolj znana njegova »Orijen-talska fantazija Islamey«, katero igra Trost tudi na našem koncertu. Drugi Rus je Sergij Rahmaninov, rojen leta 1873. in živi sedaj v Newyorku. Rahmaninov je izvrsten klavirski virtuoz i:i sve> tovnoznan kot skladatelj najrazličnejših del. Nekaj časa je bil ludi kapelnik carske opere v Petrogradu. Poleg teh dveh je zastopan na koncertu tudi Skrjabin, rojen leta 1872. v Moskvi, umrl leta 1915. Od leta 1890 do 1903 je bil prof. klavirja na konservatoriju v Moskvi. Sicer pa jo večinoma živel izven ruske zemlje. Njegove kompozicije, ki so brez dvoma pod velikim vplivom slavnega Chopina, so zelo duhovite, vendar kažejo včasih nekako prisilno originalnost in pa bolna umetnikova čustva. Po skrbni izberi koncertnega sporeda pomeni Trostov koncert pravi umetniški dogodek v letošnji koncertni sezoni. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Simfonični koneor »Glasbene Matice« v Ljnb-Ijani. V petek, 5. marca priredi Orkestralno društvo »Glasbeno Matice«; simfonični koncert, katerega bi pravzaprav lahko nazvali »suitni koncert«, saj je na koncertu več suit za godalni odnosno veliki orkester. Koncertni spored ima dva dela. V prvem delu se nahajajo izvirne skladbe domačih komponistov in sicer Mihevčeva uvertura »Planeti«, Šantlova »Mala suita« za veliki orkester, pa Adamičeva suita za godalni orkester: ^Ljubljanski akvareli«. — V drugem delu pa se izvajajo Caj-kovskega »Karakteristični plesi« in pa Borodinovi plesi iz »Kneza Igorja««. Spored izvaja orkestralno društvo »Glasben« Matice«, pomnoženo s člani Drav-i sko divdzijske godbe in opernega orkestra pod ' vodstvom skladatelja Emila Adamiča. Predprodaja vstopnic je od danes naprej v Matični knjigarni.
K.m$i<ge: in reui/e
Vse, ki so bili t ruskem ujetništvu bo zlasti zanimala nova knjiga pod naslovom »Štiri leta v ruskem ujetništvu«. Napisal Josip Grdina. Knjiga w dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kdorkoli bo dobil to knjigo v roke, jo bo citat z zanimanjem, s kakršnim ni čital dosedaj še nobene knjige, predvsem pa jo bodo brali naSi možje, ki so se hudo preizkušeni vrnili iz ruskega ujetništva. Saj «o Grdinovi doživljaji v marsičem stični njihovim doživljajem. Ob čitanju G ni in ovc knjige so jim bodo vzbujali spomini na njihove lastne doživljajo, v knjigi bodo morda našli celo svoje lastno ime ali pa imena drugih svojih znancev iz ujetništva. Grdina navaja vse Slovence, s katerimi se je sešel in seznanil bodisi v galiških bojih, bodisi v ujetništvu Čudimo se pisatelju, da je kot priprost vojak, oziroma ujetnik pokazal tak talent opazovanja in da je ob vseh grosotah svojih doživljajev našel sleherni dan priliko za beležke v svojem dnevniku. S tem dnevnikom se je prebil skozi boje ined donskimi kazaki in boljševiki in srečno prispel preko Poljske v Budimpešto in nato domov. V tej knjigi boste brali lastne doživljaje vsi, ki ste biLi na Ruskem, in jih spopolnjevali s svojim opazovanjem; še vaši sinovi, vnuki in pra-vnuki bodo iz knjige črpali zgodovino svojega deda in hranili knjigo, kot trajen družinski spomenik za svoje potomce. Knjiga je zelo obširna in je opremljena s slikami; obsega 611 strani v veliki obliki in se dobi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani za nizko ceno 80 Din. Jugoslovanska knjigarna je oskrbela tudi zelo lično vezavo v celo platno in stane veean knjiga 100 Din.
PROTI ITALIJANSKIM POLITIČNIM EMIGRANTOM.
Rim, 26. februarja. »Tribuna« poroča, da bo komisija za izvršitev zakona o političnih beguncih na svoji prvi seji izključila iz italijanske državljanske zveze: Nittija, Salvemi-nija, Donatija, De Ambrisa in bivša socialistična poslanca Tonella in Vaclrca,
Manjšinsko vprašanje.
Dr. Val. Rožič:
Bol za južno Koroško.
(»Der Kampf um Siid-Karnten,«)
Oprostite, gospod urednik, da se tudi jaz še enkrat oglasim o »Koroškem vprašanju«. K temu me sili obljuba napram »Manjšinskemu institutu«, ki mi je že kmalu po petletnici plebiscita izročil knjižico »Der Kampf um Siid-Karnten. Karntens Lage am fiinften Jahres-tage der Volksabstimmung«, slov. Boj za J u ž -n o Koroško. Položaj Koroške ob petletnici ljudskega glasovanja, s prošnjo, da naj o tej knjižici, ki jo je spisal znani koroški nacionalni agitator in pisatelj, deželni arhivar prof. dr. Martin Wutte, napišem par stavkov. Knjižici, ki izvira iz književnega podjetja »F 1 u g -schriften des Deutschen Schul-vereinesSiidmarkuberdasGrenz-und Auslanddeutschtum je pridejan na koncu tudi zemljevid, ki naj bi jasno pred-očeval jezikovno pripadnost in pa (»neopravičene«) jugoslovanske obmejne zahteve. — Ker ste v včerajšnji številki »Slovenca« zopet omenili »Koroško vprašanje«, me je to opogumilo, da napišem par vrstic o tej veleaktu-alni Wuttejevi brošuri, ker se mi zdi, da je še noben slovenski list doslej ni omenjal.
Najprvo mimogrede konstatiram skoraj frapantno dejstvo, da nosi Wuttejeva brošura skoraj dobesedno isti naslov kot »moja«: »Boj za Koroško« itd. Vidi se vendarle, da nisem v temo streljal, ko sem ob petletnici »reševal« koroške Slovence, kajti Wutteja ni podcenjevati v njegovem delovanju pri zidanju nemškega mostu čez »trupla« Slovencev do Adrije.
Prof. dr. Wutte je svojo knjižico razdelil v sledeča poglavja:
1.	Položaj Koroške ob petletnici ljudskega glasovanja.
2.	Organizacija nacionalnih Slovencev na Koroškem.
3.	Slovensko-nacionalne zahteve koroških Slovencev.
4.	Ljudsko štetje 1. 1923.
5.	Politično združenje ljudstva v jezikovno mešanem ozemlju.
6.	Dozdevno zatiranje koroških Slovencev.
7.	Nadalnje zahteve in cilji slovenskih nacionalnih koroških voditeljev.
8.	Zadržanje ljublj-nskih politikov.
9.	Zadržanje (obnašanje) belgrajske vlade.
10.	Končni cilj slovensko-nacionalnih politikov in stališče Koroške (nem.).
Naj mi bo dovoljeno k vsaki točki samo par pripomb.
1. Sedanji položaj na Koroškem, pravi dr. Wutte, bi bil za Nemce čisto zadovoljiv, zlasti z rezultati ljudskega štetja (1923) v primeru s prejšnjimi ljudskimi štetji bi človek
mislil, da napreduje nemštvo na Koroškem z nezadržljivimi koraki, kajti slovensko prebivalstvo je padlo od leta 1920 od 66.000 na 37.000 (seveda po nemški teoriji).
Toda koj nato pravi Wutte, da kdor nacionalne razmere bolj natančno pozna, ta ve, da položaj Koroške na noben način ni brez nevarnosti. Vzroki trenotnega nazadovanja koroških Slovencev, pravi Wutte, so prvič: nesrečno izpadlo glasovanje, drugič, ker je mnogo priseljenih Slovencev, zlasti inteligence, se po plebiscitu izselilo iz Koroške (nad 20.0001). — Vendar, pravi Wutte, se koroški Slovenci, ki so bili po nesrečnem plebiscitu r.ekako des-orijentirani, zmešani in obupani, šc niso udali in so ostali trdni, nespravljivi (unversohnlich)! — Še vedno trdno upajo na združitev z Jugoslavijo.
2.	V drugem poglavju našteva vso organizacijo koroških Slovencev: »Politično društvo«, »Stranko« koroških Slovencev, »Koroškega Slovenca«, imenuje Mohorjevo in Ciril-Metodovo družbo, ki deluje med njimi, dalje izobraževalna društva (38), predavanja, igre itd., čitalnice, religiozna verska društva (cerkvene bratovščine), hranilnice, posojilnice in druge gospodarske zadruge s koroško Zadružno zvezo! Vrhunec nevarnosti pa tvori slovenska nacionalna duhovščina (podčrtal dr. Wutte), katere je še čez 100 v deželi. — Boji se slovenskega inteligentnega naraščaja, ki študira na univerzah v Avstriji in Jugoslaviji.
3.	K točki pravi, da so slovenske nacionalne, kulturne (šolske), jezikovne zahteve pretirane, ker st. žermenska pogodba uveljavlja nemški državni jezik v celi Avstriji, torej tudi v Koroški.
V nadaljnjih poglavjih sc peča z ljudskim štetjem, seveda dosledno zagovarja ponemče-valni nasilni sistem; ljudstvo, pravi, še ni narodno zavedno, vendar se mu čudno zdi, da je v 18 občinah zmagala slovenska večina, toda tolaži se s tem, da te nacionalne občine ne teže strnjeno skupaj, ampak so presekane po mešanih in z nemško večino organiziranih občinah! — Slovenci, pravi W., zastopajo torej le manjšino »koroških« Slovencev! —
Zatiranje koroških Slovencev je le dozdevno, namišljeno, toda nacionalni koroški slovenski voditelji imajo še dalekosežne gospodarske in politične cilje. Se še nismo udali! — Ljubljanski politiki pa jih organizirajo in ščuvajo proti Nemcem. (Gosposvotski Zvon, Jugoslov. Matica itd.), Belgrajska vlada pa se obnaša zaenkrat še objektivno-pasivno, kar pa mu tudi ni prav! — Končni cilj voditeljev koroških Slovencev pa je, da se ob priliki priključitve Avstrije k Nemčiji združijo tudi koroški Slovenci z Jugoslavijo. — To pa, pravi, se ne sme zgoditi, ker je plebiscit enkrat za vselej odločil — za Nemce!
Letošnje vladno poročilo o številu rojstev in smrtnih slučajev na Francoskem je izzvalo kakor vedno vihar razburjenja. Rodilo se je lani samo 760.000 otrok, med tem ko jih je bilo na Nemškem 1,500.000. Časopisi pišejo o samoumoru velikega naroda in prorokujejo, da bo Francoska po desetih pokolenjih izumrla dežela. Imajo seveda prav in oblasti so v resničnih skrbeh. Prejele so tudi več nasvetov: eni hočejo vpeljati visok davek na samce in zakonce brez otrok, drugi predlagajo, naj se vpelje obvezen pouk o »nujnosti otrok« na vseh visokih šolah in naj se odlikujejo z nagradami romani, pesmi in drame, ki povzdigujejo rodbinsko življenje. Vsi ti načrti ostanejo na papirju, ker poleg Angleške ne stori nobena država na svetu toliko za prepre-čenje porodov kakor ravno Francoska. Letno število rojstev ne znaša, kakor smo videli, niii 800 tisoč, a število splavov — presega 100.000 v Parizu samem in 1.000.000 v celi republiki! Najvišji sloji: vojvode, grofi, markiji nimajo nekdanjega političnega vpliva in z njim zvezanih dohodkov ter sploh ne skrbijo za nadaljevanje rodu. Premožni meščanski sloji pa ee zadovoljijo z enim otrokom, ker nobeden odvetnik, zdravnik, tovarnar, založnik, trgovec itd. noče »upropasliti« svoje obrti z delitvijo premoženja med dediče. Vsako zmanjšanje glavnice se smatra v teh krogih za ponižanje, rodbinsko sramoto. Pri srednje in manj premožnih meščanskih slojih vplivajo poieg psiholoških še več gmotni razlogi. Vsak ftoo« uven »primerno« in en otrok več po-menKuzemm ljudem že »ogroža« redni proračun.
»Times« piše. da je bilo lani število rojstev na Anglešl em nižje kakor na Francoskem: 18,3 in 18,7 na vsak tisoč prebivalcev nII natnnčno 704.550 novorojencev na Francoskem (38.400 000 prebivalstva) in 773.900 na Angleškem (39,210.000 prebivalstva). Množijo ne povsod samo nižji sloji: mali uradniki, trgovski nnstavljenci, obrtniki, delavci, kratko-mtlo mesini proletarijat. Stariši se ne bojijo. da bodo njih otroci obubožali, saj so Itak revni. V nekaterih slučajih bodo podpirali si-no i očeta pozneje v starosti. Obenem nima Sena pismonoše, železa, čuvaja ali čevljarja
onega strahu pred otrokom kakor premožna žena. Ne skrbi za podaljšanje svoje mladosti in se ne boji, da bi zamudila kake družabne zabave in dolžnosti, ker jih sploh ne pozna v svojih skromnih razmerah. Množijo se torej le reveži, pri katerih pa zopet umira največ novorojencev vsled slabe prehrane in oskrbe. Višji družabni sloji pa so zapadli sebičnosti, ki je nadomestila versko prepričanje starejših pokolenj, ne da bi ustvarila kako novo nravstvenost. V Parizu visijo na vsakem križišču veliki lepaki: »Faites des enfants!« (»Imejte otroke!«) A ljudje gredo mimo in se posmehujejo, češ, naj država otroke tudi redi. Vsi Francozi od milijonarja do hišnika ne marajo otrok. Družina z otroci le težko dobi stanovanje, ker pokvarijo otroci stopnice in parkete, so na potu drugim strankam in slično. Dva otroka sta na Francoskem neprijetnost, rodbina s tremi otroci pa je povsod — tudi na deželi — predmet zasmehovanja in obsojanja. Mogoče bodo smatrali Francozi čez nekaj desetletij, da je tudi en otrok — preveč. Kajti ravno ti »edinci« so vse kaj drugega nego dobro vzgojeni. Razvajeni in obenem strogo nadzorovani »nasledniki« so mali trinogi, ki prezgodaj dozorijo in postanejo sitni, neodločni, muhasti in neodkritosrčni ljudje. To pokoljenje ne pozna otroških let in prispeva velik odstotek zločincev in samomorilcev.
Najbolj bogate države zapadne Evrope so v zagati, iz katere jih bo rešil samo nravstven preporod. Njegov predpogoj pa je obu-jenje nekdanjega verskega življenja. Ce se bo življenski materijalizem sedanje Evrope še dolgo nadaljeval, bo nravstveno popolnoma propadla in fizično izumrla.
i Čred®.
Kakor znano, se je v Rusiji osnovala pod pokroviteljstvom sovjetske vlade »Živa cerkev«. Zdaj Izvemo za njeno veroizpoved, ki jo radi zanimivosti prinašamo: 1. Verujem v edino Veliko Silo, ki je ustvarila nebo in zemljo in vidne in nevidne svetove. — 2. V edino vesoljno človeštvo in sredi njega velikega človeka Boga, Imenovanega Jezus Kristus.— 3. Kateri se je rodil po vseh človeških lastnostih od Deve Marije. — 4.Kateri ie trpel
radi našega odrešenja za svoj nauk pod Pon-cijem Pilatom in je bil razpet na drevu križa, je umrl, bil pokopan in za svoja dejanja po /judeh pobožen (deificatus) in povišan do nebes. — 5. In v duh vesoljnega človeštva, ki je prebival v vseh nas kot Bog razuma in tvori velika svetovna dela. — 6. Priznam korist očiščenja pred Gospodom človekom Jezusom od svojih grehov in srčnih težav. — 7. Priznam en krst. — 8. Priznam edino krščansko pravoslavno rusko duhovščino. — 9. Pričakujem sodbo nad vestjo naših duš po smrti naši. — 10. Verujem v bodoče neskončno življenje človeškega duha. našega razuma. — 11. Verujem v životvornost in odrešujočo moč Kristusovih naukov, ki so sestavljeni po štirih evangelistih Mateju, Marku, Luki in Janezu, osebnih pričah Kristusovega življenja in božanskega nauka.
Kakor vidimo, je ta veroizpoved za en člen okrnjena in prežeta najplitkejšega in naravnost smešnega racionalizma.
ŠTEVILO PREBIVALCEV JAPONSKE.
Zadnje ljudsko štetje se je zaključilo dne 1. oktobra lanskega leta. Rezultat, ki so ga objavili šele v decembru, izkazuje, da se je prebivalstvo v zadnjih petih letih pomnožilo za 3,773.651 duš, v odstotkih za 6.7%, torej za 730.000 letno.
Če primerjamo stafstiko Japonske z drugimi državami, ki vodijo svoje statistike v redu, vidimo, da gre med temi Japonski trelje mesto. Le Zedinjene države severnoameriške s 105,710.620 in Nemčija s 62,475.872 prebi-
valci sta močnejši kot Japonska z 59,736.704. Kitajska, Indija in Rusija so seveda tudi močnejše, a iz teh dežela ni točnih podatkov.
Zanimivo je dejstvo, da je po spolu več moških kot ženskih in to 288.936. Na 100 žensk pride 101 moški. Ta pojav opažamo sicer le po deželah, kjer je priseljevalni tok zelo močan kot v Kanadi in Zedinjenih državah in na Švedskem. Na km2 pride 157 stanovalcev, vendar pa je v resnici obljudenost večja, ker odpade 7 desetink dežele na gorat in nekulturen svet, zlasti na premnoge ognjenike.
Prebivalstvo se je pomnožilo predvsem v večjih mestih, dočim na deželi ni opažati kakega prirastka. To je posledica velikega napredka industrije. Osaka šteje 844.072 družin z 2,114.809 udi, Tokio 429.985 družin in 1,995 tisoč 303 ude, Nagoya 164.248 odnosno 768.560, Kyoto 148.870 in 679.976, Kob<5 151.505 in
644.212, Jokohama 95.377 in 405.888. *
-(-Hiše potujejo. Ni še dolgo, odkar je star angleški gradič, Warwick Priory, nastopil potovanje preko Atlantskega oceana — v Ameriko seveda. Sedaj se pripravlja na tako pot tipičen dom iz časa Tudorjev, »Ageoroft Hali«. Stara, tiha angleška veleposestva so se industrializirala, gradovi se poleg tovarn ne počutijo dobro in zato se selijo v Ameriko. Ameriški bogataši jih potem zopet v prvotni obliki postavijo na svojih posestvih. Tehnično je vsekakor zelo zanimivo, kako se cel stari grad razloži, prenese in zopet zloži. Dokazuje pa tudi, da se kaprice ameriških bogatašev pred ničemer ne ustavijo.
Nova angleška „Discovery" ekspedicija.
Med največja lovišča kitov na svetu sploh spada obrobni pas Antarktike. Radi tega je Anglija vedno gledala na to, da bi čim preje spravila omenjene predele pod svojo oblast. Ze v letih 1908 in 1917 je priklopila lovišča pri južnih Shetland otokih in pri južni Geor-giji pod F&lklandsko okrožje. Leta 1923. si je Anglija prisvojila še južno Viktorijino deželo in Rossovo morje. Na ta način je dobila Anglija lovišče kitov pretežno v svojo oblast in začela misliti, kako bi preprečila preveliko izrabljanje lova na kite. V to svrho se je sestavila posebna komisija, ki je sklenila med drugim tudi to, da bi bilo najbolje v dotični pokrajini napraviti kako znanstveno ekspedi-cijo. Po angleških poročilih se je ta ekspedi-cija začela že koncem junija lanskega leta in bo po načrtu komisije trajala celih pet let. V ta namen so opremili staro znamenito ladjo »Discovery«, po kateri je dobila ekspedicija svoje ime in ki jo je že Scott uporabljal. Namen ekspedicije je predvsem ugotoviti način življenja posameznih vrst kitov, zlasti kako se množe in kako se selijo. Dosedaj so tekom druge polovice lanskega leta ugotovili, da se kiti s svojega glavnega revirja, subantarktike, selijo koncem vsakega poletja proti severu. Mnogo so jih ulovili tekom zime ob zahodni obali Afrike že blizu ekvatorja. V teh toplejših morjih se namreč kiti množe. Da morejo posamezne kite pri njih selitvi zasledovati, jih poprej zaznamujejo na ta način, da vstrelljo v kožo kitov male tablice s številkami. Preiskovali so nadalje hrano kitov in dognali, da zavisi množina te popolnoma od hidrografskih odnošajev. Radi tega so zbirali po celem okolišu hidrografske in planktološke podatke. Zlasti natančno so preiskovali v Gvinejskem zalivu, ker poteka tu severna meja priseljevanja južnih kitov. — Pot ekspedicije se jc začela na zahodni obali Afrike pri takozvanih kitovih postajališčih, nato je šla v Capstadt, nadalje na Tristan da Cunha, čez Falklandske otoke v južno Georgijo. Odtod je šla v januarju lctošrjega leta čez Sandv/ich otočje na južne Shetland otoke. Od tu dalje bodo šli, čc bodo ugodne razmere, proti jugu do Neu-mayr kanala, ki se nahaja južno otoka Ant-werpen v Palmer arhipelu. V marcu bodo šli zopet nazaj na Južno Georgijo, nakar bodo potem prezimili ob afriški obali. Nadaljni program ekspedicije še ni določen. Špecielno geografskih raziskovanj v subantarktičnih in an-tarkičnih otokih se ne bodo lotili, vendar pa lahko upamo, da bomo dobili marsikaj podatkov o morfologiji morskega dna, zlasti ker jim je angleška mornarica prepustila dva aparata za akustično merjenje morske globočine. — Vodja ladje je kapitan J. R. Stenhouse, vodja znanstvene ekspedicije pa dr. Stanley Kemp. Poleg tega šteje ekspedicija še šest zoologov in dva hidrografa.
Spomin pri mravljah.
Življenje mravelj je tako smotreno urejeno, da jih že davno štejemo med najvišje stoječe avertebrate. Ker so zelo pripraven objekt, se je z njimi mnogo eksperimentiralo in so dosegli pri teh eksperimentih naravnost čudovite uspehe. V zadnjem času se je mnogo z njimi bavil znani zoolog prof. E. Meyer. Napravil je umetna mravljišča z vsemi potrebnimi hodniki, prostorčki itd. ter vložil v ta večje število mravelj, ki jih je imel 25 dni separirane, bile so pa iz istega mravljišča. Sprva so se živalice v novem umetnem mravljišču druga drugo napadale, kmalu pa so se spoznale kot nekdanje znanke in začele skupno življenje. Enake poizkuse je potem ponovil
prof. Meyer, le da je imel mravlje 37 dn) separirane, a so se tudi te po kratkem času spoznale. Najdaljša doba, ki jo je dosegel na ta način pri spominu mravelj, je bila 95 dni dolga. Nadaljni poizkusi pa so napotili prof, Meyerja do tega, da obstoji spomin mravelj prav za prav samo v tem, da imajo vse mravlje enega mravljišča svoj poseben duh, ki ga ohranijo še dolgo potem, čeravno zaidejo v kako tuje mravljišče. Vonj pa je pri mravljah v njihovih tipalkah izredno fino razvit kot pri malokateri živali. O spominu v našem navadnem pomenu pri mravljah torej ni nika-kega govora. Podoben spomin s pomočjo vonja imajo čebele razvit, ker se nekatere cvetice od drugih često ločijo samo po duhu, do-čim jim je barva in zunanja oblika precej slična. Eksperimentalno pa je to silno težko ugotoviti, ker niso čebele tako pripraven objekt kot so mravlje.
• »
Azovska ekspedicija na Črnem morji*.
Preteklo leto se je vršila na Črnem morju ta-kozvana »azovska ekspedicija«, ki je zbirala biološke podatke in določevala kemizem morske vode. Pred kratkim je izdala znanstvena komisija te ekspedicije svoja poročila. Po teh poročilih posnemamo, da se nahaja meja mrtve vode, to je take, ki vsebuje žveplovodik, strupen plin, tem bližje gladini morja, čim' dalj se oddaljimo od obale. Ta meja se nahaja približno med 100 in 150 m. To mejo so določili s pomočjo Nansenove zaklopne mreže in titracijami joda. Vendar pa se s pomočjo jodovih titracij po mnenju znanega oceanografa Knipoviča ne more dobiti točen rezultat, ker se nahaja v Črnem morju šc mnogo drugih snovi, ki na jod enako reagirajo. Nadalje so dognali, da se tudi razmerje kisika do drugih plinov znižuje z oddaljenostjo od obale. Kar se tiče organizmov, so dognali, da sega plankton ob kavkaški obali 200 m globoko, ob krimski pa samo 130 do 190 m. Pozimi sega plankton nekoliko globlje radi vertikalne konvekcije morske vode. Pod navedenimi globinami sc nahajajo samo še bakterije. Kakor meni profesor Isačenko, je glavni vir za nastajanje žveplovodika v Črnem morju redukcija žveplenokislih soli po-tom bakterij Microspira. Mnogo manjšega pomena pa so one bakterije, ki tvorijo potom razkrajanja organskih substanc žveplovodik.
Vas brez prebivjdcev/ Malokje nahajamo kako vas, ki bi bila skozi več mesecev popolnoma brez ljudi. V naših krajih nahajamo v Boki Kotorski nekaj takih selišč, ki jih j« prebivalstvo zapustilo in ki se nahajajo že v popolnem razpadu. Na visokem severu pa dobimo prave vasi, ki so tekom poletja naseljene, komaj pa žetev pospravi, zapusti prebivalstvo vasi in se preseli v južnejše kraje, kjer si preskrbi za zimski cas primernega zaslužka. Taka znana vas je v severni Švedski Pitkajarvi, ki se nahaja blizu finske meje. V septembru jo že začenjajo zapuščati prvi ljudje, proti koncu novembra pa odidejo zadnji delavci, ki so imeli opravka še s pozamezni-mi hišnimi deli. Hiše pred svojim odhodom dobro pregledajo, da ne bi ostalo kje še kaj žerjavice, jih dobro zaklenejo in zapro z zapahi, nato jih pa navadno še nekoliko ograde, da jih morebitne živali, ki bi jih huda zima prignala v vas, ne bi preveč poškodovale.
V nedeljo popoldan bo v šoli na Grabnu
trnovskega Orla
Gospodarstvo
Uvoz krompirja v Italijo.
Ker vlada med našimi gospodarskimi krogi netočno mnenje glede uvoza krompirja v Italijo, smo vprašali za informacijo pri kom-petenlniih krogih, ki so nam sporočili naslednje:
V Italijo je prepovedan uvoz krompirja iz vseh držav, tako iz Jugoslavije kakor tudi iz vseh drugih. Prepoved je torej splošna in je posledica strahu pred krompirjevimi boleznimi, predvsem pred rakom na krompirju, ki ki se je pojavil v Nemčiji in v današnji Poljski, kjer pa izgleda, da je zopet popolnoma izginil. Nadalje imajo v Italiji strah pred koloredskim hroščem, katerega fo zanesli iz Amer.ke v Evropo in se je pojavil po vojni predvsem v Franciji, posebn > v departmauu Bord.. iB >r-deaux). Ta hrošč je zelo nevaren in škodljiv, ker požre vse listje, a ne samo na krompirju, temveč tudi na paradižnikih in drugih rastlinah, ki spadajo v isto družino kot krompir (Solanaooe). Če pa listja ni, tudi gomoljev ne bo.
Izjemoma se pa lahko uvaža v Italijo krompir za seme. Za to pa je potrebno posebno dovoljenje, katerega izda »Rastlinozdravstveni zavod< v Milanu, ki je neposredno podrejen ministrstvu. Dovoljenje pa dobe lahko samo kmetijske organizacije. Predno pa se dobi uvozno dovoljenje, se mora vložiti prošnja v kateri mora biti navedena tvrdka, ki želi krompir uvoziti, potem tvrdka, ki krompir dobavi (inozemska) in pa naslovi in kraj posestnikov, na katerih zemlji raste krompir. Zastopnik milanskega rasiinozdravstvenega zavoda gre potem preiskat krompir na lice mesta in ako ogled izpade ugodno, dovoli uvoz. Stroški ogleda gredo seveda v breme tvrdki, ki prosi za uvoz.
Do letos ni šel iz Jugoslavije noben krompir v Italijo, razen oni, katerega utihotapijo čre zmejo. Utiii.-tapljeno količine so pa večkrat znatne.
Letos pa gre v Italijo precej jugoslovanskega semenskega krompirja in 6icer ima dovoljenje za uvoz jugoslovanskega krompirja v Italijo samo Zadružna Zveza v Gorici (Corso Verdi 37), ki se je podvrgla vsem birokra-tičnim sitnostim, ki so potrebne za dobitev dovoljenja.
Predno je bilo uvozno dovoljenje izdano, je prišel zastopnik Rastllnozdravstvenega zavoda v Milanu ogledat krompir, in sicer si je 'ogledal krompir v okolici Kamnika, Kranja in Škofje loke. Og el se je izvršil amo v imenovanem okolišu, ker je bil zaprošen uvoz samo iz imenovanega okoliša. Slovanski kmetovalci v Italiji sade namreč krompir, katerega imenujejo »Kamnik« (pomeni, da je prišel iz okolice Kamnika), pravo ime pa je »Oneida«. Ker pa ni bilo seme, predvsem na Goriškem že več let zamenjano in je zamenjava semenskega krompirja nujno potrebna, se je izkazala nujna potreba iskati vsa pota, da se doseže dovolje-Dje za uvoz. K' urtpi- igra namreč v g(\«p dar-stvu slovanskih kmetov v Italiji zelo važno vlogo in ako ni pridelka krompirja, nastane mizerija
To se je zgodilo ravno letos. Znano je namreč, da izvaža slovenska goriška okolica vsako leto do 300 vagonov krompirja predvsem v Nemčijo, na Dunaj, na Češko, v Švico itd. Tudi letos se je izvažalo, a žalibog je večina krompirja po poti segnila (vzrokov je več) in vsled tega so goriški' okoličani zgubili težke stotiscčake lir. Da se ne bo to ponovilo, se
skuša letos dobav!ti seme bolj >d daleč n preizkušati poleg vrste »Oneida« tudi zgodnji ho-landski krompir z helim in rumenim mesom, katerega uva"a Italija iz Holandske la kr m-pir sade v ok »liri Neaplja že novembra in de-oembra meseca in ga potem izvažajo po zelo visokih cenah. Zadružna zveza v Gorici skuša letos napraviti poskuse s tem krompirjem na široki podlagi (dva vagona semena). Ako ne bo pomagala spremenitev semena udomačenega krompirja vrste »Oneida« im tudi ne uvoženo sem iz Holandske, bo potrebno napraviti poskuse še z drugimi vrstami. Poskusiti je pač potrebno vse, da kmetsko gospodarstvo ne propade.
Torej letos ima uvozno dovoljenje za jugoslovanski semenski krompir v Italijo Zadružna Zveza v Gorici. Dovoljenje pa ni neomejeno, temveč določeno na gotovo število vagonov. Kolikor nam je znano, je že polovica vagonov zapustila nase domače postaje, polovica pa odiide najpozneje do 15. marca (dovoljenje je namreč omejeno na količini in tudi na čas, 31. marec t. 1.). Vsakemu vagonu ozir. voznemu listu mora biti priloženo uvozno dovoljenje, teh pa je bilo izdanih 46 (za enako število vagonov).
Ali bo šel krompir tudi drugo leto v Italijo, zavisi od tega, kakšno seme pride in kako se bo obneslo. To so točni podatki ki se tičejo tega vprašanja.	R.
Konkurz velike nemške tvrdke. Delniška družba »Donaulandische Werke A. G. na Dunaju, ki je bila ustanovljena 1. 1924 v Berlinu, je proglasila konkurz. Pasiva znašajo 2.4 šilinge (1,920.000 Din).
Carina na petrolejske proizvode. Generalna direkcija carin je preklicala prejšnjo naredbo glede plačevanja carine na petrolejske produkte. Sedaj se bo carina plačevala od stvarne teže izvoznih produktov.
Državna podpora dalmatinski zadrugi. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo dalmatinski zadrugi »Trava« v Milni, ki se bavi s produkcijo eteričnih olj, podporo v znesku 50.000 dinarjev, ker je zašla v težkoče.
Nov zakon za pospeševanje živinoreje. Poljedelsko ministrstvo izdeluje nov zakon o pospeševanju živinoreje, ki mora biti izdelan in predložen v najkrajšem času.
Razglasitev konkurza. O imovini tvrdke »Juhan«, d. z o. z. za izdelovanje in trgovanje hranilnih snovi v Ljubljani, je razglašen konkurz. Upravitelj konkurzne mase je dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani.
VII. trgovski sejem v Bruslju. Za VII. trgovski sejem v Bruslju, ki se vrši od 7. do 21. aprila 1926, dobijo interesenti legitimacije v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Trgovski stiki z Južno Ameriko. La Co-mercial Sud-Americana-Buenos Aires, U. T. 44-Juncal, želi zastopati jugoslovanske tvrdke na južno ameriških tržiščih. Daje tudi na vsa vprašanja brezplačne informacije.
Nove delniške družbe. Po podatkih ministrstva trgovine in industrije je bilo lani v državi osnovanih 63 novih delniških družb. Svoj kapital je povečalo 293 delniških družb, zmanjšalo pa 4. Od 1. januarja pa do konca februarja t. 1. je odobrena ustanovitev .11 delniških družb.
Nova knjiga g Savica. Izšel je 5. zvezek Savičevega dela »Naša industrija, zanati in trgovina«. V tej 5. knjigi razpravlja znani na-
sprotnik slovenske industrije predvsem o produkciji koruze, sadja, zelenjave, o ribolovu in o vinogradništvu. Velik del knjige (od 220. do 298. strani) pa se bavi pisec zopet s problemi državne obrambe in razpravlja v tej zvezi o vseh mogočih gospodarskih problemih. Knjigo jo izdalo ministrstvo trgovino in industrije. Cona je 25 Din.
ttorssa
2ti. februarja 1!)26.
Denar.
Zagreb (sklep): Berlin 13.5210 do 13.5610 (18.5175 do 13.5575), Italija 227.65 do 228.85 (227.70 do 228.90), London 276.13 do 277.33 (276.18 do 277.88), Newyork 56.60 do 56.0250 (56.658 do 56.958), Pariz (207 do 209), Praga 168.10 do 169.10 (168.09 do 169.09), Dunaj 7.9050 do 8.0350 (7.991 do 8 031), Ziirich 10.9257 do 10.9657 (10.9339 do 10.9739).
Curih. Pešta 72.80 (72.70), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.87 ( 20.87), London 25.2675 (25.265), Nevvvork 519.80 (519.50), Pariz 18.87 (18.95), Praga 15.3950 (15.375), Dunaj 73.25 (73.10), Atene 7.40 (7.37), Bukarešt 2.1950 (2.175). Sofija 3.75 (8.75), Madrid 73.25 (73.30), Beljrrad 9.1250 (9.1250), Varšava 64.50 (66). Amsterdam 208.12 (20S.10), Bruselj 23.62 ( 23.00), Storkholm 139.40 (139.12), Oslo 113.25 (111.25), Kopenbagen 135 (135).
Dunaj (Dovize). Belgrad 12.44 do 48, Kodanj 183.50 do 184.20, London 34.08 do 48, Milan 28.40 do 52, Newyork 707.75 do 709.85, Pariz 25.6S do 78, Varšava 90.55 do 91.05. (Valute), dolarji 707.50, francoski trank 25.80, lira 28.58, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.93.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 76 do 78, vojna odškodnina 279 do 281, zastavni listi 20 do 22, kom. zadolžnice 20 do 22, Celjska 200 do 205, Ljubljanska kreditna 200 do 220, Merkantilna 100 do 104, Praštediona 973 do 980, Slavenska 50, Kredit, zavod 175 do 185, Strojne 120 bi., Trbovlje 392 do 398, Vevče 110 bi., Stavbna 90 do 100 šešir 115.
Zagreb. 7 odst. inv. pos. 77 do 78, vojna odškodnina 278 do 279, za marec 281 do 282, Hrv. esk. 120 do 122, Kred. 128 do 130, Ilipobanka 66 do 69, Jugobanka 104 do 105, Praštediona 972.50 do 975, Ljublj. kred. 200 den., Srpska 144 do 145, Eksploatacija 22 do 24, Šederana 410 do 430, Nihag 34 bi., Gutmann 300 do 805, Slavex 148, Slavonija 43 do 45, Trbovlje 372 do 880, Vevče 105 den., Danica 65.
Dunaj. Don.-savska-jadranska 764.000. Živno 798.000, Alpine 143.000, Greinitz 123.000, Trbovlje 471.000, Hrv. esk. 140.000, Leykam 152.000, Jugobanka 129.000, Hip. banka 82.000, Gutmann 890.000 Mundus 985.000, Slavonija 54.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi neobrobljeni plohi, od 70 do 120 mm, od 2 m napr., do 20 cm sir. napr., fco vag. meja 1100 bi. Smrekove hmelovko zimske sečnje, dolge, brez zadnje letne rasti, po m, na koncu 7—8 cm debele, s samo do 10% od 7 m, neodrgnjene in neokoničene, fco vag. nakl. post. 4.85 den. Javorjevi hlodi, od 40 cm naprej in 3 m dolžine naprej, fco nakl. post. 450 den. Bukova drva, suha, 1.20 m dolga, do 10% okroglic, fco vag. nakl. post 22 blago. Bukovi plohi, I., II., od 40—80 cm deb., od 25 cm šir. napr., o<l 2 m dolž. napr., fco meja 1 vag. 500, zaklj. 500. Bukova drva, napol suha, 1 m dolž., fco nakl. post. 10 vag. 17.50, zaklj. 17.50. Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosoeve, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 00 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35/60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 30/35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10/20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kocko v eo 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76/77, 2%, fco vagon nakladalna postaja 200 bi. Koruza času prim. suha, gar. zdravo prispetje do sev. Italije, fco Postojna tranz. 2 vag. 158, zaklj. IBS. Koruza Sašu prim. suha, feo Postojna trans. 1 vag. 155; zaldj. 155. Koruza umetno suSena, fco vag. nakl. post. 1' vag. 140, zaklj. 140. Koruza času primerno suho, za IV., V., VI., fco Postojna tram. 175 bi. Koruza inzulanka, feo vag. Cakovec 162 bi. Oves slav., zdrav, suh, rešetan, par. Vinkovri 185 bi.
Oves bački, fco vag. nakl. post. 185 bi. Oves beCki, par. Ljubljana 217.50 bi. Ječmen 63 kg, par. Ljubljana 195 bi. Ajda prekm., fco Ljubljana 270 bi. Proso prekm., fco Ljubljana 225 bi. Rž medjtmur., fco vag. Ljubljana 200 bi. Rž 72/73 kg, vlast., fco vag. Ljubljana 225 bi. Otrobi drobni, fco vag. slav. post. 120 bi. Gradbeni materija! : Prima Portlaud-cemnt »Zagorka«, v sodčkih po 190 do 200 kg, za 100 kg brutto s sodom 64 bi., v juta-vrečah po 85 do 50 kg, za 100 kg brutto brez vreč 54 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg brutto z vrečami 58 bi., fco vagon postaja Zidani most.
Marifonetna gledišče
v Narodnem doma.
Začetek ob 3 pop. in ob 6 zvečer.
Marijonetno gledališče v Narodnem doma vprizori v soboto 27. in v nedeljo 28. febr. ob 6. popoldne Poecijevo pravljično igro »Gozdni kralj Larrin«.
Na to uprizoritev posebno opozarjamo ljubitelje lutk. iger in občinstvo sploh, saj je ta igra doi-egla že prvič neobičajen uspeh. Tu je prikazan pravljični svet tako živo kot v malokateri Poccijevi igri. V mračnem gozdu se odigrava dvoboj med dobrim in zlim svetom in kot jutranja zarja pri-plove skoti budeio se gaje duh dobrote in plemenitosti — kralj Lavrin. Tudi Gašperčka ne manjka. Ta mali burkež je zopet tu kot razpletavec vseh zadreg in zanjk in vzdaje celoti živahnost in razgibano«!. Poleg umetne inscenacije pa močno vplivajo vpletene glasbene točke, kot n. pr. godbe-na spremljava Lavrinovih besed in drugo. Griegovi akordi se sozvočno zgrinjajo na poetično dejanje, v katero poslušavca uvede prav laka godba. Za to predstavo je gledališče pridobilo godalni kvartet.
Opozarjamo občinstvo, da se predstave vrše odslej vsako soboto in nedeljo ob 5. uri pop.
Cene običajne; eno uro pred začetkom predstave je blagajna odprta.
Šport
Nogometno prireditve. Pokalna tekma med obema najjačjima domačima rivaloma se je proSlo nedeljo prekinila predčasno, vsled česar se bo nadaljevala danes v soboto. Reči moramo, da nas je nedeljska igra obeh moštev precej zadovoljila, kajli obe moštvi sta predvedli v večjem delu tehnično dobro igro. Pohvale je vredno korektno obnašanje prisotne publiko ter pričakujemo, da ni to bilo v prvič in poslednjič. Kdor zna ceniti pomen športa ta se bo vedno pri tekmah vedel spodobno in aportmanu primerno. Skratka, utis, ki ga je napravila publika pri nedeljski tekmi, je bil nad vse ugoden. Tekmo bo sodil tudi danes g. Ochs iz Celja. Igra se na igrišču SK Ilirije s pričetkom ob 17. uri. Cene »o znižane z ozirom na to, da se bo igralo samo 25 min. Jutri v nedeljo se j>okalna tekmovanja nadaljujejo in sicer na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Za semifinale sta se kvalificirala SK Slovan in SK Jadran, a ZSK Her-mes ni bil v prvem kolu izžreban. Žreb je določil v drugem kolu sledeče protivnike: SK Slovan : ZSK Hermes, SK Jadran : zmagovalcu v tekmi SK Ilirija : ASK Primorje. Kakor zgleda bo tudi semifinale zelo zanimiv, saj bodo nastopili najboljši klubi, z izjemo mogoče ASK Primorje aH SK Ilirija, Iti nastopita danes v podaljšku in od katerih bo eden izpadel. Telune se bodo odigrale sledeče: ob 13.45 SK Slovan : ŽSK llermes, ob 15.30 SK Jadran : zmagovalec tekme ASK Primorje : SK Ilirija. Poleg gornjih tekem se bodo odigrale še sledeče prv. tekme rezervnih moštev, ki spadajo še v jes. sezono: SK Ilirija rez. : ŽSK Hermes rez. in ASK Primorje rez. : SK Slovan rez. Te tekme se odigrajo na igrišču SK Ilirije in sicer ob 8.30 nastopi prvi par, ob 10.15 pa rezervi ASK Primorja in SK Slovana.
Mednarodne smuške tekme m Finskem.
Tri ure železniške vožnje severno od Helsiu-forsa, 130 km, leži mestece Lahlis. V zimskem športu bo imelo v bodoče isti pomen kakor norveški Holmenkollen. Na kratko smo pisali, da so se vršile tam velike smuške tekme, dvoboj Fincev proti Švedom in Norvežanom. Udeleženci iz srednje Evrope so samo gledali, niso mogli nič napraviti. Povprečni mraz pod 25 stopenj pod ničlo, to za nas ni Pa tudi, če bi ne bilo tako mraz, bi srednjeevropri ne imeli nobenega uspeha. Splošni rezultat je bil ta, da so Norvežani v skoku slejkoprej prvi, a Pinci so jim tik za petami. Na kratke razoalje so zmagali Norvežani, na dolge po Finci, kakor so hoteli.
Otroka kapitana Granta.
208
(Potovanje okoli sveta.)
IfrancoskJ spisal Jnles Verne. — Poslovenil A. C.
—	Duncan! je zaječal John, spustil veslo in naglo vstal.
—	Da, smrt od obeh plati!« je mrmral Glenarvan, ki so ga tolike preskušnje ubile.
Da, to je bila plemenita škotska jahta, o tem ni bilo več mogoče dvomiti, bil je D u n c a n s tolpo zločincev. Major se ni mogel več zdržati: s pestjo je zagrozil proti nebu. Bilo je preskušenj že res preveč!
Med tem je bila piroga prepuščena sama sebi Kam naj se naravnajo? Kam naj beže? Ali je bila mogoča izbora med morskimi roparji in divjaki?
Iz najbližjega divjaškega čolna je počil strel. Krogla se je zarila v Wilsonovo veslo. Par udarcev z vesli je takoj približalo čoln D u n c a n u.
Jahta je plula s polno paro in ni bila oddaljena več kakor pol milje. John Mangles je videl, da jim jo odrezana vsaka pot in ni vedel, kaj naj počne. Ubogi ženi sla zdrknili na kolena in molili.
Divjaki so začeli streljati kakor besni in krogle so kar deževale okrog čolna. V tem se je razlegel z ladje močan pok. Krogla iz ladijskega topa je siknila nad glavami ubežnikov. Ko so ti videli, da so v dvojnem ognju, so jim omahnile roke. Ostali so nepremično med D u n c a n o m in med divjaškimi čolni.
John Mangles, ki ga je obup spravil skoro iz uma, je pograbil za sekiro. Ilotel je razklati pirogo in jo potopiti hkrati z nesrečnimi popotniki. Tu jc vzkliknil Robert:
—■ Tom Austin! Tom Austin! Vidim ga na krovu! Nas je že spoznal! S čepico nam mahal«
Sekira v Johnovi roki je omahnila.
Nad glavami je zažvižgala druga krogla. Razklala le najbližjo od treh divjaških pirog. Na krovu D u n -
ca na se je ozval gromovit: hura! Prestrašeni divjaki so zbežali in se skušali rešiti na obalo.
:>Sem, sem k nam, Tom!« je bil zaklical z radostnim glasom John Mangles.
In par trenutkov pozneje je bila ubežna dese-torica v varnem zavetju na Duncanovem krovu, ne da bi vedela, kako in kedaj.
Sedemnajsto poglavje.
Zakaj je D u n c a n k r i ž a r i i na vzhodni obali Nove Zelandije.
Kako bi mogli popisati čustva, ki so navdajala Glenarvana in prijatelje, ko so zopet zaslišali pesmi stare Škotske. Ko so stopili na D u n c a n o v krov, je začel dudlar narodni napev o malcolmskem gradu. Moštvo je sprejelo gospodarja z viharnimi vzkliki.
Glenarvan, John Mangles. Paganel, Robert, da celo major sam, vsi so jokali in se objemali. To ni bilo več samo veselje, to je bila že razposajenost. Zemljepisec je še posebno ponorel. Skakal je po eni nogi in nastavljal doljnogled na cči, da bi videl zadnji pirogi, ki sta se bližali obali.
Ko pa je ladijska posadka natančneje pogledala Glenarvana in tovariše, ko je zapazila njihovo raz-drapano obleko in trudni izraz na obrazih, ki je govoril o prestanem trpljenju, tedaj je umolknila. Ti, ki so se vrnili na krov, niso bili več pogumni, goreči iskalci, ki jih je pred tremi meseci zVabila kapita-nova sled, bili so bolj podobni strašilom. Slučaj, samo srečen slučaj jih je pripeljal nazaj na ladjo, ki je niso menili več videti. In kako so izmučeni, izčrpani!
Predno so pomislili na utrujenost, na lakoto in žejo, je Glenarvan povprašal Toma Ausiina, kako je prišel v te kraje.
Zakaj je pravzaprav D u n c a n križaril ob vzhodni oba i i Nove Zelandije? Kako. da ni bil v rokah Bena Joycea? Na kakšen čudežen način ua je
božja previdnost pripeljala v skrajni sili v rešitev ubežnikov?
Zakaj, Kako? Na kakšen način? Tako ali podobno so se začenjala vsa vprašanja, ki so ž njimi navalili na ubogega Toma Austina. Stari mornar ni vedel, koga naj posluša. Sklenil je torej, da bo poslušal samo lorda Glenarvana in tudi odgovarjal samo njemu.
—	Kaj pa konvikti? je vprašal Glenarvan, kaj ste naredili s konvikti?
—	S konvikti?... se je začudil Tom Austin kakor človek, ki mu je stvar docela neznana.
—	Da, da, zločinci, ki so napadli jahto?
—	Kakšno jahto? se je zavzel Tom Austin, pa vendar ne jahte vašega blagorodja?
—	I, katero pa, Tomi Duncana, našega Duncana! In tisti Ben Joyce, ki je prišel na krov?
—	Jaz no poznam tega Bena, nikdar ga nisem videl, je odgovoril Tom Austin.
—	Nikdar, praviš! je vzkliknil Glenarvan, ki so ga odgovori starega mornarja popolnoma zmedli. Pa mi boste vendar vedeli povedati, Tom, zakaj jahta sedaj križali ob novozelandski obali?
Ce Glenarvan, lady Helena, miss Grantova, Paganel, major, Robert, John Mangles, Olbinett, Mul-rady in Wilson niso mogli razumeti začudenja starega mornarja, kako so se šele zavzeli, ko jim je Tom Austin mirno odgovoril:
—	I, D u n c a n križari po leh krajih, kakor je ukazalo vaše blagorodje.
—	Kakor sem ukazal jaz!
—	Vi, mylord. Storil nisem drugega, kakor da sem se ravnal po vašem pismu z dne 14. januarja.
—	Po mojem pismu i Po mojem pismu J
V tem hipu je vseh deset popotnikov obkolilo Toma Austina in ga gledalo, kakor da ga hočejo z očmi pojesti. Torej je pismo, odposlano od reke Sno-wy, vendar prišlo na Duncana?
iiiiEiif
O 03
a. © >
<£> C. ^
:rf ► o ~ m

"C
> £ N o>
^ es
C
•S. I
. C 3
e
& •: S
>
e N a
s . a
® 9
O
« o ,
£ «a •S S 1
. O *! K U £
R O s. « a
O U
2 <8* * 2 8.
a .. -s
o >■ 5
S » >:
° C * 13 t* ~ H ^ o CU K
=IUE1U
Naj prvo so tekmovali na 80 km, po gozdnati pokrajini, sem in tja, s kratkimi nastopi, s strmimi sestopi po niikem gozdu, s smučanjem po jezerih. Vse je bilo prikrojeno norveškim tekmecem. Vi-žinska razdalja se je gibala med 40 in 100 metri nad morjem. Ob 25 stopnjah pod ničlo so se Finci izredno dobro počutili in so drugim kar ušli. Delajo z vsem telesom, pomagajo si s palico na vbo moj, telo jim je nagnjeno daleč naprej. Čudovito so trenirani, širokopleči, zelo žilavi in hitri, bolj majhni kot veliki. Smučanje je na Finskem narodni šport in ga gojijo že najmanjši otroci. — Na 30 km je startalo 20 tekmecev; 10 Fincev, 6 Švedov, 2 Norvežana in 2 Čehoslovaka Zmagal je Rai-v i o, Finec, pismonoša; vsak dan mora nositi ^pisma 20 do 30 km daleS in mu je njegova služba obenem najboljši trening. Čas 2 uri 20 min in 55 sekund; drugi in tretji je bil tudi Finec, četrti je bil Šved, čas teh treh od 2.27 do 2 28. Tudi 15. po vrsti ni porabil več kot 2.4o — Drugi dan tekma na 15 km. mraz 27 stopenj. Prvi je bil Norvežan Grottumsbraaten v 1.20.27; tudi drugi je Norvežan, tretji Finec. Se 21. je dosegel čas 1.50. ! Startalo jih je 29: 13 Fincev, 7 Norvežanov, 4 Šve- I di, 4 Čehoslovaki, 1 Nemec.
V skakanju je bil najboljši Norvežan Tul- : lin T h a m s, pri kombinaciji skoka in teka pa Grottumsbraaten.
Sledila je nato tekma na 50 km, smuški Maraton, po krasnem, zelo raznoličnem terenu. Imenuje se »tek Salpavselke-t, po ledeniški groblji istega imena, ki se vleče daleč tja po Finski. Krasno solnce, 30 stopenj pod ničlo, a vendar 25.000 gledavcev. Startalo jih je 21, Finci z originalno volneno krinko; višinska razlika 40 do 105 m nad morjem. Neverjetno hitro so drvili Finci; Raivio je porabil za 50 km 4 ure 18 minut in 18 sekund; drugi je bil tudi Finec, tretji Norvežan, četrti Norvežan — ta je tudi pismonoša — itd. Šved Anders-son je kot 14 in zadnji prišel na cilj, je porabil 4.50. — Nato so spet skakali in spet je bil Thams najboljši. V Lahtisu so se po holmen-kollenskem zgledu omejili s skakalnico, ki omo- j goča samo skoke do 40 metrov. Ne velja višina j skoka, ampak slog in izvedba. V najlepši harmo-
niji so je končal ta klasični boj. In nato se je pripravila in je odšla vsa elita na holmenkollenske tekme pri Oslo na Norveškem. 0 teh pa drugič.
Turistka
Boh. Bistrica, 26. febr. ob 7. url + 6° C, za zimski šport neugodno.
Kranjska Gora, 26. febr. ob 7. uri, -f 1° C, barometer se dviga, pooblačeno, sVen 10 tm.
I ss predi stališča
Blejski mesarji so bili pred kratkim obtoženi, da so navijali cene pri mesu in sicer v mesecu maju 1925., ko se je pričenjala sezona. Ovadili so jili orožniki, ki so pregledali cenike in ugotovili tudi, da eden mesarjev ni imel za neke vrste mesa označenih cen. Prva obravnava se je vršila v Radovljici in so bili obsojeni po členu 6. in 8. zakona o pobijanju draginje Ivan Zrimec na osem dni zapora in 5000 Din globe, Fr. Mali na pet dni zapora in 3000 Din globe in Zdravko Ambrožič na tri dni zapora in 25(X) Din globe. Obsojeni so se pritožili na deželno sodišče ljubljansko in včeraj se je vršila pred vzklicnim sennlom tozadevna obravnava. Obtoženi so se zagovarjali, da za njihove razmere in z ozirom na drag okraj te cene nikakor niso pretirane. Vsi kupujejo prvovrstno živino na ljubljanskih sejmih, vs»'ed česnr imajo veliko večjo stroške in režije pri nakupu in prevozu živine na Bled kot pa drugi mesarji, ki kupujejo po ceni doma. To sta potrdila tudi ljubljanska izvedenca gg. Mrirčan in Zaje, ki sta ugotovila, da mora prodajati mesar pri normalnih razmerah, če hoče doseči postavno dovoljen zaslužek, meso za dvojno ceno, kolikor je plačal žival po živi vagi. Tudi ni predpisano za mesarja, po čem smo prodajati takozvano izluščeno meso, ker | je to špecijalite-ta in se dobavi slrankam le po j izrecnem naročilu. Pri tem odpade seveda vsa pri- j vaga, zato pa se cena za posebno delo in privago primerno kraju in čnsu tudi zviša. Za to zvišanje pa ni nobenih posebnih določil. Na podlagi teh izjav je vzklicni senat razveljavil sodbo prvega
sodišča v Radovljici in je vse tri obtožence oprostil.
Pasje klobase. Neki nagajivec, ki je znan, da ima precej oster jeziček, je naletel v neki okoliški gostilni na znanca, ki je mtsar Ker j« imel že delj časa nanj piko, ga je začel dražiti in mu je končno očital, da je zaklal domaČega pen, starega Sultana in ga podelal v klobaso. Meear je zlobneža tožil in pri obravnavi se je zagovarjal obtoženec, da je mesar res zaklal psa, ker je videl Sultanovo kožo pod njego\im ostrešjem. Če je pri tem govoril morda tudi kaj o klobasah, tega pa se ne spomni, gotovo pa mu ni hotel očitati Snil-tanovih klobas. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in jo obsodil hudornušne-ža na 100 dinarjev globo in v plačilo vseh stroškov. Ker pa mož s to obsodbo ni bil zadovoljen se je pritožil in bodo prišle te pasje klobase še pred deželno vzklicno sodišče.
Zato ker je imel prav! Pred vzklicni senat
stopi star možiček, sključen, siv, na pol plešast ogrnjen v star oguljen iiavelok z veliko prece, debelo brezovko v roki. To je užitkar Bašelj Milu iz Smoldna pri Škofji Loki. Predsednik vzklicnegi senata ga nagovori: »No oče, zakaj pa se vi prito-žujete čez tisto sodbo?« — »Ja, gospod«, pravi stari mož počasi in potrka s palico ob tla ter pokima j glavo, »zato, ker sem imel jaz prav!« Mož je bij namreč zašel v spor s svojci in pričela se j« pravda. Med pravdnim postopanjem je nekoč na-hrulil svoje nasprotnike kot užitkar z besedami: »To ste hudiči neumni, ko ste zapregli to tožbo; pa tudi g;oljufi ste, ker ste mene ogoljufali!« Radi tega je bil mož obsojen na 24 ur zapora. To pa se mu je zdelo krivično in ker je uverjen, da ima on prav, se je pritoži! in prišel sam v Ljubljano k zeleni mizi. Toda revežu ni nič pomagalo. Senat je sicer nekoliko modificiral sodbo, toda kazen 24 ur je ostala in stari mož bo moral kljub temu iti v svojih poznih letih še v zapor.
Meteorološki ravod v Ljubljani, dne 26. februarja 1926. višina baromelra 308'8 m
Opazovanla		Baro melei	loplolo T C	Kel rlag« ' 1»	Veter in brzino v m	Oblačnost 0-10	Padsvin				
krni	I rei						v sin		tnno2rna v mm da 7»		
	7	774-0	7-7	85	mirno	10			dež 1*6		
Liublganz (dvorec)	K	774'4	7-8	84	N 0.5	10					
	14	772-8	10-6	61	NE ;5	10					
	21	/72-9	7-0	76	NE t,'5	3					
Zngreb		774-6	8-0	92	E 3	10			dež 0-1		
Be.(;rad		774-1	3-0	97	mirno	10					
Sarajevo	8	773-1	4-0	96		10			dež 1-0		
Shopie		7723	8-0	68	W 1 5	10			dež 01		
Grui - Dub. ovnih		770-1	13-0	59	NE 1-5	9					
Praga	7	776-1	3-0	—	E 1-5	10	megla		dež 5-0		
Barometer je reduciran na morsko gladino.
UNDE
pri £ud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon štev. OSO.
O0D
Vsaka drobna vršilca I>!n 1'30 ali vsoka beseda SO par. Najmanjši - Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
dobite danes ža! prav malo ali nič, vendar na morete 2e za 2 B' naročiti znesek <3 Uall m a I oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Več o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravnlštvo
vajenca
fti ima resno voljo, izučiti se mizarstva, sprejmem. - Lovrenc Mačič, str. mizarstvo, Prevalje.
Tščempletiuo,
Naslov pove upravništvo lista pod Številko 1273.
IŠČEM za gozdno vele-posestvo starejSega, po možnosti vpokojenega
GOZDARJA
i državno skušnjo; nastop takoj, služba lahka, na razpolago lepo stanovanje in njive, zato se reflektira le na cenejše moči. Vpraša se pri upravi pod St. 1247.
STROJNIKA
prve vrste, ki se razume na pogon z Sauggasmo-toriem 80 HP in vse posle pri strojih, za ope-karniško industrijo, oso-bito popravil ustnikov in miz za rezanje strešne in zidne opeke, se išče za takojSnji nastop. — Parr.a ciglana KUMAN, Vinkovci. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo takoj.
Sprejmem
zobotehniško vajenko
z dovršeno mešč. šolo. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1354.
naročnino!
pr? m s®
gospa
z večletno trgov, prakso, srednjih let, želi takojšnje službe v kako podružnico ali konsum. — Ponudbe pod »Poštenost St, 1357« na upravo lista.
šofer"
r. a n e s 1 j i v , ki je dober aiito-montcr, sc sprejme. - Pismene ponudbe z natančno navedbu zmožnosti, starosti, službe ter znhtcv na »PoStni predal 113« v Ljubljani. 1316
Kot občinski tajnik
iščem službe. Naslov pri upravi pod štev. 1320.
VAJENEC se sprejme
za čevljarsko obrt, iz poštene družine. Več ust-meno. - Anton Brecelj, Ljubljana, Gajeva ul. 2.
Trg. pomočnik
mlajši, speciarist, išče službe za takoj. Pogoj: hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor.
Viničar
se sprejme s tremi osebami. . 'Naslov: Franko-panova nlica 14, Maribor.
Posrcdoual. za služkinje
Pavla Mrak
(prej v posredovalnici g. Novotny), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4, poleg zmajskega mostu, se naj-topleje priporoča.
Orehi
po najugodnejših cenah se dobe pri tvrdki
Franc MATHEIS-ovi nasled. v Brežicah.
Vsakovrsten 2AGAN IN TESAN
^a l^ii ^^
(suhe deske, trami)
za mizarje in tesarje, vsako množino - po najnižji ceni - se dobi vsak čas v največji zalogi pri tvrdki
Fran šuštar
lesna industrija, trgovina in parna žaga,
LJUBLJANA Dolenjska cesta 12.
Prodajo se dobro ohranjene
lončene ploščice (pečnlce)
Štedilnika in krušne peči. Ogleda se lahko v Ljubljani, na Gruberjevem nabrežja št. 6.
Prazno sobo
veliko, v priti., z elektr. razsvetljavo, iščem. —
Naslov v upravi: 1275.
ZBIRKA SLOVENSKIH MRODHIH PESMI
Hormanizlrci in uredil Marko M. — Besede opisal Dr. 3. DebEuec.
__PIm 16*—.
::	KNJIGARN** V LJUBUANI ::
strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani
Dobro izurjeno
pletiSko
se sprejme takoj v stalno službo. - Poizve se: Rožna dolina II./13.
Prodam jako dobro ohranjen Piny & Kai
POLNOJARMENIK
650 mm. Vpraša se pri upravi lista pod št. 1246.
A. §USNIK
železnina Ljubljana, Zaloška cesta
PRODAM
POSESTVO
v izmeri 10 oralov, v najlepši ravnini, ob cesti, hiša in vsa gospod, poslopja, novo in z opeko krito, voda in elektrika pri hiši. - Več pove Jan. Jenko, Sp. Brnik št. 33, p. Cerklje pri Kranju.
Franc Fujan
LJUBLJANA Galjevica štev, 19
(pri dolenjskem kolodvoru), izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s škri-ljem, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga azbestnega Skrilja.
Naprodaj je

Ilustriran)
ilOVCIlCC 1923
Nekaj posameznih številk lanskega letnika te ilustrirane priloge je še v zalogi. Kdor si želi popolniti letnik, naj naznani upravi „Slovenca" manjkajoče številke. Znesek po 1 Din za izvod se lahko pošlje v znamkah
Prvovrstna moška
IV
popolnoma perfekten korespondent v slovenskem in nemškem jeziku (prednost znanje srbohrvašč.), strojepisec in stenografist, dober knjigovodja, le z večletno prakso, se išče. — Pogoji: trezen, soliden, neoženjen, vojaščine prost. Nastop takoj ali po dogovoru. Na nekvalificirane in nezadostno izvežbane moči se ne more ozirati. — Ponudbe z navedbo spričeval in zahtevo plače pod šifro: »VESTEN« St. 1330 na upravo »Slovenca«,
I II "l 111	_	I pl
T. RABIČ •]
Ljubljana '"^orskn,1
KOKS -CEBIN
Woliova ulic« 1/il. - Teleton G!i
pri Kočevski Reki, s skednjem, 30 oralov zemlje, kjer se lahko redi 8 glav živine — v poletnem času paša. - Proda se tudi 500 komad, črnega LESA in bukov les za oglje. — Naslov pove uprava lista pod št. 1085,
KuDimo STRUŽNICO
za les (draksl). Ponudbe z navedbo cene na: A. Šinkovec, d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
Naprodaj je po nizki ceni
več spalnih OPRAV
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa — pri JOSIPU KURNIK, Zgor. ŠiJka št. 51.	1319
| Zahtevajte povsod
ki zanesljivo in popolno-| ma pokonča mrčes (ščurke in ruse). Škatlja 250 gr. velja 15 Din. Ako ne pomaga, vrnem denar. — j : Pošilja po pošti :
Lekarna Krajčovič,
Vukovar.
Zelo dobičkanosno ZASTOPSTVO
oddaja velika inozemska tvrdka agentom, zastopnikom itd. Dopise pod: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse« St. 9784 na »PIRAS«, Praga, Jlndflč-ska 18, ČeSkoslovaSka.
Kupujem
lepa zdrava JABOLKA, sveže kravje MASLO. -
Cene in ponudbe na: L. NouSak, Bos. Dubica.
Svilene in spomladanske
od 120 Din naprej priporoča modni salon M. JEGLIČ, Llnbljana, Slomškova ulica 27.	758
Krompir
zdrav in prebran, dobavi Kmetijska zadruga • Ptuj.
hovo mmmuo
z norimberSkEmi
zelenjacinlmi, cvetličnimi in poljskimi I® otvoril
@
lju&ljana, Sv. Petra cesta 7 (Hotel Llayd).
Zahteva.!« ceniki
&
i. soba
s posebnim vhodom se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1353.
dobite uro na 15 rubinov ali srebrno cigaretno dozo poleg (ovarnišblh cen, če kupite eno obleko, oblekco za otroke, ali posamezne hlače etc. v naši detajlni trgovini na Erjavčevi c. št. 2.
Glejte letake!	Glejte letake!
Konfekcijska tovarna
FR HM DSRiSNDA & Cie
Ljubljana.
OBVESTILO.
Družabniki javne trgovske družbe »SMREKA«, FRANC HROVAT & CO. v Vavti vasi: Ivan Nose in Franc Drobcič iz Rumanje vasi, Matija Kren iz Vavte vasi in Franc Hrovat st. iz Vavte vasi sporočajo, da nima Franc Hrovat ml. iz Rumanje vasi pravice, zastopati družbo in sklepati v njenem imenu nikakih kupčij in da ne prevzamejo za od njega sklenjene kupčije nikakih obveznosti.
Vavta vas, dne 25, februarja 1926.
Ivan Nose, s. r., Franc Drobnič, s. r., Matija Kren, s. r., Franc Hrovat, s. r.
Industrijalci!
Ljubljanska tvrdka, protokolirana, strogo solidna.
ozir zalogo primernih izdelkov domače industrije za Ljubljano odnosno za Slovenijo. — Ponudbe pod šifro: »Ljubljana« na Oglasni zavod Kopitar Ljubljena, Čopova ulica 21.
novo prezidana v Novem mestu, z dvema stanovanji (eno prosto), z elrktr. razsvetljavo, vodovodom, vrtom in njivo, se proda. - Naslov se izve v upravi i p »Slovenca« pod St. 1279.
Proda se
ali IHT ZAMENJA
za hišo ob prometni cesti, v okolici Maribora, enonadstropna HIŠA poleg cinkarne v Oaber|u (z gostiln, koncesijo). — Ponudbe sprejema Jakob ŠRIBAR, Gaberje - Celje.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes zjutraj ob četrt na deset, večkrat previdena s sv. zakramenti, po dolgi in težki bolezni zapustila naša zlata mati, gospa
Dornig roj. Kališnik
posestnlca.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ceč.
Pogreb nepozabne nam mamicc bo v nedeljo popoldne ob 4. uri na farno pokopališče.
Vsom, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin in molitev. — Svete maše zadušnice sc bodo darovale v župnih cerkvah v Tržiču in Kranju dne 27. februarja. Tržič, dne 26. februarja 1926.
ANA DORNIG, hči. — FRANCI DORNIG, vnuk. — JOZEFINA DORNIG, slnaha.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec,
najpopolnejši STOEWEB šivalni stroji
zo šivilje, kro;ače In Cev-liano ter za vsak dom. Preden si nabav, jtro, ogrnite si to Izrednost uri tvrdld
E,. BARAGA
..jubllcinn Selenburgova ulice št. 6/1. Brezplačen pouk isi. i«mi.
Teloton štev 080.
II. Mmii rarčni vtUii
v Poznanfu - Poljska
od 2. do 9. maja 1926.
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. - Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov med Jugoslavijo in Poljsko. - Za Jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. - Železniške in vizumske olajšave. - Brezplačna pojasnila in informacije daje generalni reprezentant
R. GOLEBIOWSKI, Ljubljana, Stari trg 19. Urednik: Franc Tersc<flav.