Damir Globočnik Ponarejevalci bankovcev Jožef Prelesnik, Jurij Potočnik in Franc Rupnik GLoBoČNIK Damir, ddr. muzejski svetnik za umetnostno zgodovino. Langusova 29, SI-4240 Radovljica 343.51(497.4)"18/19" PoNAREJEVALCI DENARJA JožEF PRELESNIK, jurij potočnik in franc rupnik Med ponarejevalci denarja, ki so bili na delu v slovenskih krajih, je bil v drugi polovici 19. stoletja najbolj znan Jožef Prelesnik (1832-1898). Prispevek podrobneje govori o ponarejevalcih denarja v prvih desetletjih 20. stoletja na Štajerskem, Francu Rupniku (roj. 1869) in več članih družine Potočnik iz Rošnje pri Št. Janžu na Dravskem polju. Jože in Gašper Potočnik, ki sta pomagala ponarejevalcu Juriju Hvalecu, sta bila obsojena zaradi ponarejanja denarja leta 1891 pred celjskim porotnim sodiščem. Leta 1909 je mariborsko porotno sodišče sodilo sinovom Gašperja Potočnika, krojaču v Rošnji Francu Potočniku (roj. 1880), Gašperju Potočniku ml. (roj. 1888) in Juriju Potočniku (1884-1927). Slednji je bil 1926 ponovno obsojen na 20 let težke ječe. Nekdanji vojak in fotograf Franc Rupnik je bil glavni ponarejevalec denarja v tej skupini. Obsojen je bil 1927, 1931 in 1937. Delovanje ponarejevalcev je mogoče rekonstruirati s pomočjo dokumentov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Ključne besede: ponarejanje denarja, fotografija, Jožef Prelesnik, Franc Rupnik, Jurij Potočnik GLoBoČNIK Damir, PhD/PhD, Museum Counselor for Art History, Langusova 29, SI-4240 Radovljica 343.51(497.4)"18/19" MoNEY CoUNTERFEITERS: JožEF PRELESNIK, jurij potočnik and franc rupnik Jožef Prelesnik (1832-1898) was the best known money counterfeiter who operated on Slovenian territory in the second half of the 19th century. The article presents counterfeiters in the first decades of the 20th century in Styria: Franc Rupnik (b. 1869) and several members of the Potočnik family from Rošnja near Št. Janž in Dravsko polje. In 1891, Jože and Gašper Potočnik, who helped the counterfeiter Jurij Hvalec, were sentenced for counterfeiting money before the Celje jury court. In 1909, the Maribor jury court tried Gašper Potočnik's sons: Franc Potočnik (b. 1880), a tailor from Rošnja, Gašper Potočnik jr. (b. 1888) and Jurij Potočnik (1884-1927). Jurij was sentenced to a further 20 years of heavy imprisonment in 1926. The former soldier and photographer Franc Rupnik was the main money counterfeiter in this group. He was sentenced in 1927, 1931 and 1937. The operations of the counterfeiters can be reconstructed on the basis of documents from the Regional Archives in Maribor. Key words: money counterfeiting, photography, Jožef Prelesnik, Franc Rupnik, Jurij Potočnik 34 VSE ZA ZGODOVINO 83 Damir Globočnik, pONAREJEVALCI BANKOVCEV JOŽEF pRELESNIK, ZGODOVINA ZA VSE Ponarejanje denarja je konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja spadalo med kriminalne dejavnosti, ki so jih oblasti strogo kaznovale. Tudi v slovenskih krajih je bila na delu kopica ponarejevalcev in organiziranih po-narejevalskih skupin, ki so si po tej poti obetali priti do hitrega in lahkega zaslužka. Lotevali so se ponarejanja kovancev in bankovcev. srebrne goldinarje so vlivali iz zmesi svinca in cinka. Kovance so tudi kovali. Ker so vsebovali manj plemenitih kovin, so bili lažji od originalnega denarja. Papirnati denar so najpogosteje ponarejali s tiskarskimi postopki. Nekateri ponaredki so bili okorni, zato so ponarejevalce in razpečevalce hitro zasačili, nekateri ponaredki pa so bili izdelani izredno spretno. Poleg ponarejevalcev so bili na delu tudi njihovi sodelavci, ki so jim nudili zatočišče ali ponaredke razpečevali med lahkovernimi kmeti, na sejmih, v trgovinah idr. V časnikih so bila večkrat objavljena opozorila na razlike med originalnimi bankovci in ponaredki. od šestdesetih let 19. stoletja so se na sodiščih redno vrstile obravnave zaradi ponarejanja in razpečevanja denarja. Ponarejevalcem so grozile visoke zaporne kazni. tako je pekovskega pomočnika Janeza Zupančiča iz Gruč, ki je s peresom ponarejal bankovce za 5 in 100 goldinarjev, deželno sodišče v ljubljani leta 1869 obsodilo na 14 let težke ječe. skupaj z Zupančičem se je na sodišču znašlo 43 sokrivcev in sodelavcev, po večini kmečkih posestnikov, ki so prejeli zaporne kazni v skupnem obsegu 223 let.1 Jožef Prelesnik s prosto roko in ne s posebnim orodjem je bankovce izvrstno ponarejal Jožef (Jože) Prelesnik, kar pa ga ni rešilo pred aretacijami in daljšimi zapornimi kaznimi. leta 1870 so ga žandarji ujeli pri nekem mlinarju v bližini turjaka. Slovenski narod je poročal: »V njegovo pravdo bo baje mnogo ljudi vpletenih, ker je, kakor se govori, hodil od hiše do hiše kakor krojači in čevljarji bankovce ponarejat, za gotovo plačo. Našli so pri njem izdelanih in pričetih stotakov in desetakov, in strokovnjaki, ki so jih videli, pravijo, da so izvrstni.«2 Prelesniku je večkrat uspelo uiti, mdr. iz zapora v ljubljanski kasarni3 in po treh letih prestajanja kazni iz zapora v trdnjavi Arad, 1874,4 vendar ga je policija dva meseca pozneje ujela v trstu, od koder je nameraval oditi v tujino.5 tudi tokrat je Prelesniku uspelo pobegniti. Avgusta 1874 so ga prijeli v njegovem rojstnem kraju cesta pri Dobrepoljah.6 1 Po: »Zaradponareje bankovcev zatožene ...«, Novice, 1869, št. 6. 2 Po: »Prelesnik«, Slovenski narod, 1870, št. 103. 3 Po: »Glasoviti vojak Prelesnik«, Novice, 1872, št. 29. 4 Po: »Znani Prelesnik ...«, Slovenski narod, 1874, št. 3. 5 Po: »Glasovitega Prelesnika«, Slovenec, 1874, št. 29. 6 Po: »Prelesnik ujet«, Slovenski narod, 1874, št. 181. Prelesnik je kot svoj čas najbolj znani ponarejevalec denarja in večkratni ubežnik iz zaporov postal pravcati »narodni, dobrotljivijunak«7 in predmet govoric. V njih nastopa samo s priimkom. Pojavljal naj bi se tu in tam, v različnih preoblekah (kot berač, celo v ženski obleki). Izdajal se je kar za mladega cesarja. Pomotoma so namesto Prelesnika prijeli nedolžne ljudi. Pripisovali so mu nadnaravne lastnosti. ljudem se ponarejanje denarja ni zdelo nikakršno hudodelstvo, zato so bili Prelesniku naklonjeni. V poročilu iz Mirne na dolenjskem, objavljenem v Slovenskem narodu, lahko preberemo: »Osoba Prelesnik je sedaj stalni predmet kmetskih razgovarjanj. Prideš kamorkoli v krčmo ali privatno hišo na severnovzhodnem delu Dolenjske vse ti bode pripovedavalo o Prelesniku. Pravljic nahajaš uže toliko med kmeti, da se kar čudiš, -kako je mogel glasoviti Prelesnik kmetski domišljiji tako zelo se prikupiti. Vsak ti zatrjuje, da je neki zelo prijazen, lep mož, da zna veliko jezikov govoriti, laško, francosko, nemško, ogersko, da, celo španjsko zraven svojega materinega jezika; da nij še nikoli kacega druzega prostega zlo-činstva dovršil, kakor da je delal in ponarejal bankovce. Znamenito je to, da vsak zatrjuje, da ga je uže videl in ž njim govoril. I...IPripoveduje in basnuje se: da hodi včasi i preoblečen, kot cigan, včasi kot dobro oblečen žentelmen, tudi kot babica, ki prodaja: žveplenke, iglice, gumbe, milo itd. Kmetje se včasi celo šalijo, da hodi okrog oblečen in oborožen, kot žandar. - Lehko si torej mislite, da je vsled tacega govoričenja znabiti kedo si napravil šalo ter pozitivno trdil, da ga skrivajo kmetje na Mirni in zaradi tega topreiskavanje. Zelo težek stan imajo torej tujci, ki semkaj dohajajo ali skozi potujejo, ker vsak, ki tujca vidi, uže sluti v njem Prelesnika.«8 Pisatelj Janez trdina je ohranil pričevanje, da so ljudje govorili: če sme cesar, ki ima dosti srebra in zlata, delati denar iz papirja, zakaj ga ne bi smel kak revež. to prepoveduje le gospoda. Prelesnik naj bi z denarjem podpiral kmete. če je komu pretila nevarnost, da mu prodajo kmetijo zaradi dolgov, je prišel Prelesnik in ga rešil stiske.9 Prelesnik je zatočišče našel pri dolenjskih kmetih v okolici novega mesta in trebenj, za kar se jim je oddolžil s ponarejenim denarjem. H kmetom naj bi hodil kar v štero, za plačilo pa je prejemal petino vrednosti ponarejenega denarja. Zašel pa naj bi tudi v okolico Vodic in druge vasi na Gorenjskem. 7 Po: »Nekdaj in sedaj«, Jutro, 1929, št. 304. 8 »IzMirne na Dolenjskem 5. junija«, Slovenski narod, 1874, št. 128. 9 Po: »Prelesnik - sloviti ponarejevalec bankovcev I Sličica iz preteklega stoletja«, Dolenjski list, 1955, št. 33. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 2 Jožef Prelesnik je bil rojen 23. februarja 1832 na Cesti pri Dobrepoljah kot najstarejši sin polgruntarja Jožefa Prelesnika in matere Marije, rojene Lubi. Obiskoval je ljubljansko normalko. Leta 1844 je vstopil v prvi razred liceja, katerega je moral ponavljati. Nato je iz leta v leto dobival boljše ocene, tako da je do leta 1852 končal sedem razredov gimnazije v Ljubljani. Obenem se je učil tudi italijanščine in francoščine. Služboval je kot vojak, a je od tam pobegnil. Leta 1859 naj bi bil laški vojak v Veroni. Bankovce naj bi začel ponarejati že konec petdesetih let 19. stoletja. Ker je delal denar, se ga je oprijel vzdevek Cesar.10 Že kot dijak četrte gimnazije naj bi se preživljal tako, da je naredil vsak dan bankovec za en forint in ga zamenjal v trgovini.11 Cesar Franc Jožef, ki je leta 1884 obiskal trdnjavo Arad, v kateri je bil zaprt Prelesnik, mu je odpustil deset let kazni, tako da je moral prestati še pet let kazni.12 Prelesnik naj bi svojo ponarejevalsko kariero končal v zaporu na ljubljanskem gradu. Zadnja leta mu je vid precej oslabel. Umrl je 10. februarja 1898 na Vidmu pri Dobrepoljah.13 Govorice o njegovih podvigih so se na Kranjskem ohranile še globoko v 20. stoletje. Jožef Prelesnik nastopa tudi v domači literaturi. Josip stritar, ki je Prelesnika poznal, saj je bil v gimnaziji samo dve leti za njim, mu je v povesti »Sodnikovi« (Ljubljanski zvon, 1878) dal ime Zaplotnik. Josipu Jurčiču je Prelesnik služil za model pri predstavitvi ponarejevalca v večerniški povesti »Ponarejeni bankovci« (Slovenske večernice za poduk in kratek čas, 35. zvezek, 1880). Janez Trdina piše o Prelesniku večkrat (»Gospodična Cizara«, »Narodni zaklad«, »Igračka«, »Kača«). Omenja, da je denar znal ponarejati tako, da so potem pravega zavrgli. Anton Medved je napisal narodno igro v štirih dejanjih Stari in mladi, ki se dogaja za časa ponarejevalca bankovcev Prelesnika. Prelesnik je nekajkrat omenjen, vendar v igri ne nastopa. Kot rečeno so bili procesi zoper ponarejevalce in razpečevalce denarja pogosti, kazni za to obliko gospodarskega kriminala pa visoke. Anton Vogrič iz Klaštre v Slovenski Benečiji je bil leta 1878 zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev obsojen na osem let težke ječe.14 Plavec Janez Ramijak je izdelal en sam slab ponaredek bankovca za pet goldinarjev, a ga je porotno sodišče v Celju obsodilo na tri leta zapora.15 Fran Fick iz Stražišča je bil zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev leta 1868 obsojen na šest let težke ječe, leta 1877 na deset let težke ječe, leta 1888 na dve leti težke ječe. Leta 1891 je bil 52-letni Fick zaradi ponarejanja kovanega denarja iz cinka, cina in svinca, ki se je od pravega razlikoval samo po tem, da ni imel napisa viribus unitis na robu, obsojen na pet let težke ječe.16 Ponarejevalec papirnatega denarja Miha uranič iz Glinc, ki je leta 1893 prestal dvanajstletno zaporno kazen zaradi ponarejanja denarja, se je takoj znova lotil hudodelske dejavnosti. »Precej primitivne falzifikate papirnatih goldinarjev« je prodajal kmetom. Hitro so ga odkrili. V preiskovalnem zaporu se je znašlo tudi več kot dvajset njegovih žrtev.17 Ljubljansko porotno sodišče ga je leta 1894 obsodilo na dosmrtno ječo.18 Celjsko porotno sodišče je leta 1901 obsodilo Janeza Drenika (+1904) zaradi hudodelstva ponarejanja bankovcev na dosmrtno ječo. Njegovemu sodelavcu Janezu Krkoviču je uspelo pobegniti v ZDA, kjer je ponarejal ameriške in avstrijske bankovce. Leta 1904 so mu prišle na sled ameriške oblasti. Leta 1909 ga je celjsko porotno sodišče obsodilo na devet let težke ječe.19 Že v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja je bilo v slovenskih krajih na delu več razpečevalcev ponaredkov avstrijskih bankovcev, ki so jih izdelali ponarejevalci v Vidmu z uporabo fotografskih oziroma fotomehaničnih postopkov.20 Tudi nekateri domači fotografi so svoje fotografske spretnosti izkoristili za ponarejanje papirnatega denarja. Porotno sodišče v Celju je leta 1878 obsodilo na tri leta težke ječe Ano Alijančič iz Ljubljane. Njen soprog fotograf Rok Alijančič, ki je v 57-letu starosti umrl novembra 1877 v Ljubljani,21 je s pomočjo fotografskih postopkov ponaredil bankovce za en goldinar. Ana Alijančič je bila v Celju zasačena med menjavanjem ponarejenih bankovcev.22 10 Osnovni biografski podatki o Jožefu Prelesniku: France Koblar, Opombe k Josip Stritar, Zbrano delo, Četrta knjiga, Ljubljana 1954, str. 432-433. 11 Po: »Ponarejevalec«, Dolenjski list, 1975, št. 30. 12 Po: »Prelesniku, znanemu ponarejevalcu bankovcev...«, Slovenski narod, 1885, št. 87. 13 Po: »Iz Dobrepolj«, Slovenec, 1898, št. 34. 14 Po: »Obravnava pred porotniki«, Soča, 1878, št. 5. 15 Po: »Ponarejalec bankovcev«, Slovenski narod, 1878, št. 21. 16 Po: »Izpred porotnega sodišča«, Slovenski narod, 1891, št. 134. 17 Po: »Nevaren ponarejevalec bankovcev«, Rodoljub, 1893, št. 18. 18 Po: »Izpred sodišča«, Slovenski narod, 1985, št. 54. 19 Po: »Iz sodne dvorane. Celje 28. aprila 1909 / Ponarejevalec bankovcev«, Narodni dnevnik, 1909, št. 96. 20 Po: »Izpred porotnega sodišča«, Slovenski narod, 1891, št. 134. 21 Po: »Umrli so«, Slovenski narod, 1877, št. 262. 22 Po: »Iz Celja (Porotna sodnija)«, Slovenski gospodar, 1878, št. 5. 94 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, pONAREJEVALCI BANKOVCEV JOŽEF pRELESNIK, ZGODOVINA ZA VSE Ponarejevalca Jurij Potočnik in Franc Rupnik V prvih desetletjih 20. stoletja so tedanji časniki poročali o dejavnostih ponarejevalcev denarja na Štajerskem. V njihovem ospredju sta bila moža, ki sta obvladala tudi fotografske postopke. Podatki, ki jih lahko razberemo iz sodnih dokumentov, zapisnikov, izjav, ovadb, kazenskih in drugih spisov, iz časopisnih poročil in podlistka v Slovenskem gospodarju, se sicer v nekaterih posameznostih ne ujemajo, a nam dokaj izčrpno predstavijo delovanje obeh ponarejevalcev in njunih sodelavcev. Franc Rupnik je bil nekaj časa fotograf v Ljubljani. Za potrebe ponarejanja bankovcev se je s fotografijo seznanil tudi Jurij Potočnik, ki je bil član prave pona-rejevalske družine, saj so se s to nezakonito dejavnostjo pečali tudi njegov oče in trije brati. Prva ponarejevalca denarja v družini Potočnik sta bila Gašper Potočnik in Jože (Josip) Potočnik (+1913) iz rošnje pri Št. Janžu na Dravskem polju. leta 1891 je celjsko porotno sodišče obsodilo zaradi ponarejanja denarja Jurija Hvaleca iz Velikega okiča na 15 let zapora in njegova pomočnika gašperja Potočnika in Jožeta Potočnika na sedem in 15 let zaporne kazni. Njihove ponaredke so zasledili na Ptuju in v Krapini.23 gašper Potočnik je bil oče Jožeta in Jurija Potočnika. gašper Potočnik je umrl v ječi zaradi vodenice. Josip Potočnik je bil obsojen na pet let težke ječe. Po dveh letih in pol je bil pomiloščen.24 Pred mariborskim porotnim sodiščem je 16. in 17. junija 1909 potekala obravnava zaradi ponarejanja denarja. 28-letni krojač v rošnji franc Potočnik (roj. 1880), 21-letni gašper Potočnik ml. (roj. 2. 1. 1888 v rošnji) in njun brat Jurij Potočnik (roj. 4. 4. 1884 v rošnji), kateremu je uspelo pobegniti, so bili obtoženi, da so konec leta 1908 in na začetku leta 1909 ponarejali bankovce za 50 kron. 43-letni posestnik Jernej Pauko iz gorice je bil obtožen razpečavanja ponaredkov v slovenski Bistrici in središču, njegova 37-letna žena neža, da ga je k temu nagovarjala, mizar Jožef Kolenc in njegova žena Terezija iz sv. Martina, okraj gornji grad, da sta bratom Potočnik dala na razpolago potrebna sredstva, krčmar in posestnik v račjem 54-letni Valentin mohorko in njegov zet, 34-letni zavirač južne železnice Jože Zagovec in njegova 25-letna žena, da so Jurija Potočnika nagovarjali 23 Po: »Porotne sodbe v Celji«, Domoljub, 1891, št. 13. 24 SI_PAM/0645, Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IX, 21.6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. k ponarejanju bankovcev. obtožnica je navajala, da izhajajo bratje Potočnik iz zloglasne rodbine ponarejevalcev denarja, saj sta bila zaradi tega hudodelstva obsojena njihov oče in brat na 7 in 12 let težke ječe. 21. januarja 1909 so v središču zaprli Jerneja Pauka, ker je dal v obtok dva ponarejena bankovca. na podlagi Paukovih izjav so aretirali vso ponarejevalsko druščino, ki ji je uspelo spravila v promet osem ponarejenih bankovcev. Zbirali so se v gostilni mohorko v račjem. Jože kolenc je povedal, da se je v Ameriki seznanil z Jurijem Potočnikom, ki mu je v milwaukeeju obljubil 1000 dolarjev za nakup nekega posestva na spodnjem Štajerskem, če mu da 400 dolarjev za nakup stvari, ki so potrebne za ponarejanje denarja. gašper in franc Potočnik sta bila obtožena kot neposredna storilca po § 106 državnega zakonika, drugi pa kot sostorilci. Porotniki so odločili, da sta kriva ponarejanja franc Potočnik in Jožef kolenc. obsojena sta bila na tri leta težke ječe, poostrene s postom vsakega četrt leta. ostali obtoženci so bili oproščeni.25 septembra 1909 so na poti v Švico ujeli tudi vodjo ponarejevalske druščine Jurija Potočnika.26 2. decembra 1909 je pred mariborskim porotnim sodiščem potekala obravnava proti devetim osebam, obtoženim ponarejanja bankovcev. obtoženi so bili: Jurij Potočnik in vsi člani družine Veg iz sv. florijana v okolici Ptuja oziroma gomilice pri Šentilju, 59-letni viničar mihael Veg, ki je v mariboru hotel kupiti hlače s ponarejenim petdesetkronskim bankovcem, njegova žena marija Veg in otroci, 26-letna marija Veg, Vincenc Veg, 22-letna katarina Veg in 17-letni mihael Veg, ter 36-letni kaj-žar Jožef Šlamberger iz hajdine in mati glavarja, vdova margareta Potočnik. Jurij Potočnik je bil obsojen na 15 let zapora, mihael Veg st. na 5 let, marija Veg st. na 10 mesecev in katarina Veg na tri leta zapora. »Pri razglasitvi obsodbe so ostali vsi mirni, edino Katarina Veg je pričela krčevito jokati.«27 V slovenskih konjicah so februarja 1909 aretirali posestnika in fotografa Ivana tomšeta, osumljenega povezav s ponarejevalci denarja.28 tomše je bil sodelavec franceta Potočnika. Birmanskega botra, akademskega slikarja in fotografa v slivnici pri mariboru simona frasa je prosil, naj mu kupi kemikalije, saj je Jurij Potočnik prinesel francetu Potočniku iz ZdA kemikalije, ki so bile primerne samo za barvanje obleke. franc Potoč- 25 Po: »Iz sodne dvorane Maribor, 18. junija /Ponarejevalci denarja«, Narodni dnevnik, 1909, št. 138, in »Ponarejevalci denarja«, Slovenski gospodar, 1909, št. 25. 26 Po: »Načelnika družbe ponarejevalcev denarja...«, Slovenec, 1909, št. 213. 27 Po: »Zopet aretacije radiponarejevanja denarja«, Slovenec, 1909, št. 151, in »Mariborski okraj / Mariborsko porotno sodišče«, Slovenski gospodar, 1909, št. 49. 28 Po: »Ponarejevalci denarja«, Slovenec, 1909, št. 27. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 2 nik in Ivan Tomše sta nekaj časa izdelovala 50 kronske bankovce. France Potočnik in mlajši brat Jurij sta se odločila preseliti k posestniku Štahlu v Gornjo sveto Kungoto. franceta Potočnika so kmalu aretirali, saj so odkrili ponarejene bankovce, ki jih je izdajal Pauko. Jurij Potočnik se je zatekel k viničarju Veku v Ekenbergu pri svečini v slovenskih goricah, kamor ga je spremljala Štahlova hči. tomše je bil aretiran, vendar ni bil obsojen. kasneje je odšel v Ameriko.29 Leta 1925 so mariborski orožniki aretirali Jurija Potočnika in njegove pomagače. kot navaja Slovenski gospodar, si je Potočnik, rojen v Št. Janžu na Dravskem polju, že leta 1906 (najbrž 1909) zaradi ponarejanja prislužil 15 let ječe, ki jih je prestal v kaznilnici v karlau pri gradcu. Prav tako sta bila obsojena njegova brata na 12 in tri leta in pol ječe. Potočnik je bil kmetovalec, a je bil izredno nadarjen, saj naj bi se »kot samouk izučil v izvrstnega fotografa«.30 fotografirati se je naučil v graški kaznilnici, kjer je bil zaprt zaradi ponarejanja denarja.31 Jurij Potočnik, ki je bil poleg tega leta 1923 ponovno obsojen na šest mesecev ječe, ker je nekemu kmetu izvabil denar z obljubo, da bo napravil novega, je na dravskem polju organiziral ponarejevalsko mrežo, v katero so spadali nekdanji fotograf v ljubljani oziroma Mariboru franc Rupnik, kmet iz Zlatoličja pri Ptuju ivan mlakar, kmet Anton lozinšek in želar oziroma kaj-žar matija svenšek, oba iz v trnovcev v Ptujskem okraju. Potočnik je ponarejal dolarske in dinarske bankovce. odkrili so ga maja 1925 v vasi dobrovce na dravskem polju, kjer je spravljal v obtok petdesetdolarske bankovce. med aretacijo je streljal na orožnika.32 10. maja 1925 ob dveh zjutraj je patrola štirih žan-darjev iz postaje račje preiskala hišo franca Špuraja v dobrovcih zaradi suma, da se v njej skriva Jurij Potočnik. Podnarednik Alojz regul je naletel na Potočnika, ki je klečal na senu. Pozval ga je naj se ne gane in vzdigne roke kvišku, kar Potočnik ni storil. iz samokresa je iz razdalje štirih korakov streljal na podnarednika Alojza Bajca, ki je po lestvi plezal na senik. Podnarednik regul je s karabinko ranil Potočnika v desno ramo. Potočnik je iz razdalje štirih ali petih korakov dvakrat ustrelil proti regulu, vendar ga ni zadel. regul je po prvem 29 SI_PAM/0645, odd. IX, 21.6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 3-4, škatla 126. 30 Po: »Ponarejevalci denarja pod ključem«, Slovenski gospodar, 1925, št. 50. 31 SI_PAM/0645, odd. IX, 22. 6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 1, škatla 126. 32 Po: »Lov za ponarejevalcem denarja«, Jutro, 1925, št. 272, in »Po- narejevalci dolarjev«, Jutro, 1925, št. 275. strelu repetiral karabinko in z drugim strelom zdrobil Potočnikovo nadlahet.33 ranjenega Jurija Potočnika so zvezali in prepeljali v splošno bolnico v mariboru, iz katere je pobegnil. komandir žandarmerijske stanice v račjem mih. romih je sicer predhodno opozoril na Potočnikovo begosu-mnost. »Ker ima Potočnik težko kazen za pričakovati vsled njegovih izvršenih zločinov, se je bati, da bode isti skušal pobegniti iz bolnice čim bo malo okreval. Radi tega prosim, da se od tamkaj v zadevi potrebno ukrene in njegov beg prepreči. Ob enem prosim, naj se bolnici zaukaže, da se vsaki obisk od nepoklicanih oseb prepreči, ker bi to otežkočilo še v teku stoječo preiskavo, posebno pa glede ponarejanja bankovcev, kojega dejanja je kakor omenjeno nujno sumljiv.«34 Jurij Potočnik se je zatekel k Blažu Avguštinu (roj. 1891) v loko št. 3 in nato k mihaelu medvedu in Jerneju kirbišu v starošnice. Na sled so mu prišli novembra 1925 v Braunšvajgu pri Hočah. Pred orožniki je z vozom pobegnil v slovensko Bistrico in nato v maribor. mariborski izvošček misleta ga je zvečer istega dne odpeljal v gornjo sveto kungoto h kmetu, ki se je nedavno preselil z dravskega polja. Potočnik je imel s seboj velik zaboj. V hiši v gornji sveti kungoti, v kateri se je Potočnik skrival, so našli pravcato »tovarno« za izdelovanje bankovcev: stroj za saturiranje (nem. saturiermaschine), valjarje, zalogo papirja za bankovce, cinkove in fotografske plošče, mnogo bolj ali manj izdelanih stodinarskih bankovcev in bankovcev za 10, 20 in 50 dolarjev, nemške knjige o fotografiji, mdr. novo knjigo o kromolitografiji (barvni litografiji), in kemikalije za t. i. svetlobnobarvno razmnoževanje, ki jih je Potočnik kupoval pri tvrdki gleitsmann v Zagrebu oziroma zastopniku te dunajske tvrdke Vrhovniku ter pri zagrebški tvrdki chromos. Potočnikovi ponaredki dinarskih in dolarskih bankovcev so bili brezhibno izdelani. falzifikati dolarjev so imeli številko 19890075A. dobro izvedene so bile modre črte, ki naj bi jih bilo pri dolarjih najtežje ponarediti. Potočnik je leta 1924 v Zagrebu kupoval kemikalije pod imenom Janez majer, kot se je pisal neki mariborski fotograf (mayer).35 33 SI_PAM/0645, Žandarmerijska stanica Račje 11. maja 1925 Državnemu pravdništvu v Maribor, 21.5.1925, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 3-4, škatla 126. 34 SI_PAM/0645, Žandarmerijska stanica Račje 11. maja 1925 Državnemu pravdništvu v Maribor, 21.5.1925, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 3-4, škatla 126. 35 Po: »Lov za ponarejevalcem denarja«, Jutro, 1925, št. 272, in »Ponarejevalci dolarjev«, Jutro, 1925, št. 275. Seznam corpora delicti v kazenski zadevi zoper Jurija Potočnika in tovariše navaja naslednje pripomočke: tiskalnica za litografijo, fotoaparat brez leče, povečevalna stekla, brisalni kamen, okvirja za 94 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, pONAREJEVALCI BANKOVCEV JOŽEF pRELESNIK, ZGODOVINA ZA VSE Preiskava je odkrila, da sta Potočnik in Franc Ru-pnik najela skupno stanovanje pri obtoženem Zupančiču. od tam sta se preselila k Antonu Lozinšku, posestniku iz Tržca, ki je prodal celo svojo kravo, da je Potočnik lahko kupil ponarejevalske pripomočke. Na pomoč je priskočil tudi Potočnikov svak Ivan (Janez) Mlakar (roj. 1892) iz Zlatoličja. rupnik se je preselil k matiji svenšku. 20. novembra 1925 so oblasti prišle na sled Potočniku in njegovim pomagačem v hlevu Vinka Pignerja (roj. 1902) v vasi Braunšvajg pri Hočah (Braunšvajg št. 54). Potočniku je dan prej (19. novembra) uspelo pobegniti.36 ivan mlakar se je branil s samokresom in vilami. »Ko se je dne 19. XI. ob približno 24 uri pri posestniku Vinko Pigner v Bravnschweigu vršila preiskava za Potočnikom se je našlo v hlevu najboljšega in najbližnjega prijatelja ter konfidenta ponarejevalca denarja Jurija Potočnika v osebi Ivana Mlakara. - Pri aretaciji se je Mlakar naj poprej uprl in branil s samokresom k sreči ni bil napaljen, a ko se mu je samokres s silo odvzelo - porabil je moment in pograbil za gnojne vile, ter se hotel z istimi braniti in iskal priliko pobegniti kar pa mu ni uspelo.«37 plošče, leseni plošči, ovoj papirja za stodinarske bankovce, valjarčki, tehtnica, zavitek papirja za dolarske bankovce, zavitek šelatina, 4 steklene plošče, 18 plošč iz cinka, porcelanska plošča, rumeni stekli, knjiga Reproduktionstechnik, knjiga Chromolithographie, 18 odtisov stodinarskih bankovcev (stekleneplošče), 10 odtisov dolarskih bankovcev (stekleneplošče), zavoj raznih kemikalij, 11 ravnih slik idr. (Seznam corpora delicti v kazenski zadevi zoper Jurija Potočnik in tov., katere se izročijo podružnici narodne banke v Mariboru v smislu dopisa z dne 15. 8.1925 br. 85120, SI_PAM/0645,11.11.1927, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 2, škatla 126. Policija je zaplenjene predmete oddala Okrajnemu sodišču na Ptuju. »Zaplenjena tovarna za ponarejanje denarja obstaja iz sledečih predmetov. 1 stiskalnapreša, eden kompletni fotografski aparat za slikanje bankovcev, eden zaboj steklenic s kemikalijami za ponarejanje denarja, 23 ploče, škatlje z različnimi barvami, 2 kamena za pripravljanje barv, 5 valjarjev, razmnoževalni aparat, 11 cinkastih plošč, 1 koščena žlica za barve, 2 steklene plošče, 9 učnih knjig kot pripomočki za ponarejanje denarja in naročevanje kemikalij, 4 plošče odtisnjene s 5 dolarji, 1 plošča odtisnjena s 50 dolarji, 2 plošči odtisnjene s 100 dinarji, 1 plošča odtisnjena s številkami serije, 2 plošči s 4 na pol izdelanih in ponarejenih 100 dinarskimi bankovci, 1 škatljo svilnenih trakov za dolarje, 28 komadov papirja pripravljenega za dolarje in že prevlečeni s svilnenimi nitmi, večjo množino klep papirja za dolarske bankovce skupaj lepiti, 2 komada modela za vodotisk za 100 dinarske bankovce, 1 papirnati vodotisk za 100 din. bankovce, 2 male steklene plošče s vodotiskom za 100 din bankovce, 1 amerikanski grb za odtis na dolarje, 6 steklenih plošč s odtisnjenim amerikanskim grbom za dolarje, 6 komadov plošč s številkami ('serije') za dolarje, 1 steklena plošča s ponarejenim napisom za 100 dinarske bankovce, 5 komadov na cinkastih ploščah ponarejeni podpisi za 100 dinarske in dolarske bankovce, 1 komad ponarejeni 50 dolarski bankovec in 1 komad ponarejeni 5 dolarski bankovec.« (Dodatno k ovadbi broj 2142 dne 16.11.1925, SI_PAM/0645, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII 557/25, škatla 126). 36 Po: »Mariborska porota«, Slovenski gospodar, 1926, št. 25. 37 Dodatno k ovadbi broj 2142 dne 16.11.1925, SI_PAM/0645, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. že 12. maja 1925 so aretirali Gašperja Potočnika.38 rupnika so 25. novembra 1925 aretirali pri posestniku Alojzu Kacu v loki. 22. novembra je patrola hotela pridržati franca Potočnika, ki pa je pobegnil in se naslednjega dne sam javil policiji v mariboru.39 upokojeni stražnik Alojzij lipič (roj. 1883) je na policijskem komisariatu 24. novembra 1925 (dan pred aretacijo) o francu rupniku povedal naslednje: z rupnikom se je seznanil okrog leta 1920 pri fotografu kurniku v mariboru, rupnik ni imel svojih prostorov in priprav, zato je v kurnikovi delavnici izdeloval fotografije, oba sta včasih pomagala kurniku. »Rupnik je takrat pripovedoval, da študira neki model, ozir. klišeje za umetno slikanje ter razmnoževanje časopisnega tiska potom njegove iznajdbe in da ima vse te poskuse doma v njegovem stanovanju v Jezdarski ulici št. 6., kjer je imel v najemu eno sobo. Ker je Rupnik trdil, da ima za to iznajdbo že zagotovoljenpatent v Beogradu, me je zelo zanimalo in sem radi tega Rupnika večkrat v njegovem stanovanju obiskal. Sicer mi Rupnik klišejev ni hotel pokazati, pač pa sem videl v njegovem stanovanju neke modeli izgipsa (razne slike za razglednice) in močne steklene plošče, na katerih je preparil gelatino in klišeje.« rupnik se je leta 1922 preselil k čevljarju Beraniču na Pobreško cesto 2. redko se je zadrževal v mariboru. Pravil je, da dobro zasluži s fotografiranjem, zlasti v slovenski Bistrici. urar Dreu mu je povedal, da rupnik biva pri nekem starem umetnem fotografu, ki je bil dvorni fotograf v kairu. ta fotograf, ki je bil že slep, je rupniku dal navodila za umetni tisk. fotograf kurnik se je leta 1932 izselil v Ameriko.40 že štiri dni prej (20. novembra 1925) je Jurij Potočnik, ki je bil osumljen tudi tihotapljenja kokaina in saharina iz Avstrije v Zagreb,41 izdal sodelavca franca rupnika: »Rupnik je imel vsega orodja in materiala za falsificira-nje bankovcev 8 kovčegov in za več milijonom dinarske vrednosti izdelanih falzifikatov v dinarskih, lirah in ame-rikanskih dolarskih bankovcih. Že tedaj, ko sem bil jaz še pri njem, je velik del ponarejenih bankovcev zakopal v bližini hiše - ter meni pokazal mesto, kjer jih je skril.« Jurij Potočnik je povedal, da je rupnik v letih 1923 in 1924 stanoval 16 mesecev v podstrešni sobi pri posestniku francu horvatu v starošnicah. horvat se je vozil na dunaj, v Berlin in leipzig po barve in fotografske plo- 38 Žandarmerijska stanica Račje 12. maja 1925 Državnemupravdni-štvu v Maribor, SI_PAM/0645, Vr VII557/25, str. 3-4, škatla 126. 39 Dodatno k ovadbi broj 2142 dne 16.11.1925, SI_PAM/0645, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. 40 SI PAM/0645, Zapisnik, 24.11.1925, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII 557/25, škatla 126. 41 SI_PAM/0645, Zapisnik vodje policijskega komisariata v Mariboru, 20. 5.1925, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 2, škatla 126. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 2 šče za Rupnika. Za 7.500 dinarjev je kupil 500 kg težek tiskarski stroj, ki so ga zakopali na Horvatovem posestvu.42 Sam naj bi se z Rupnikom seznanil v Mariboru leta 1924. Pri fotografu Kurniku na Meljski cesti je hotel kupiti nekaj kemikalij, potrebnih za ponarejanje. Kurnik ga je napotil k Rupniku, ki je živel v Beraničevi hiši.43 Seznam corpora delicti v kazenski zadevi zoper Franca Rupnika in tovariše navaja naslednje predmete: fotografski komplet (fotoaparat in razne kemikalije), fotoaparat, leča in okvirji za fotoaparat, 4 štirioglate steklene posode, okvir za steklo, zaboj raznih kemikalij, stojalo za fotoaparat, meh, steklene plošče, mala tiskalnica za fotografijo, valjarja za litografijo, 13 kopiranih stekel z raznimi podobami, škatlica raznega orodja, knjige Über photografische Entwicklung, knjiga Herstellung der Abziehbilder, knjiga Rezepte und Tabellen, revija Photo-Börse, model za stodinarski bankovec, zaboj raznih kemikalij, knjiga z raznimi zapiski, dve stekleni plošči, 8 plošč iz cinka, dve kamniti plošči, žepna knjiga Praktische Photographie, 13 kopirnih stekel, dva dotisa petdolar-skih bankovcev, zvezek za razne beležke, knjiga Josefa Berscha Cellulose (1904), knjiga Ottomarja Volkmerja Betrieb der Galvanoplastik mit dynamoelektrischen Maschinen zu Zwecken der graphischen Künste idr.44 20. januarja 1926 so Jurija Potočnika ujeli v Gornji Sveti Kungoti. Tu naj bi bil po Potočnikovem zatrjevanju skrit tudi veliki tiskarski stroj. Stroj naj bi bil zakopan v šupi Ivana Horvata v Sarešincih, na mestu, na katerem je imel Horvat shranjen koleselj. Potočnik in Rupnik sta bila partnerja, vendar sta ovajala drug drugega. Potočnik, ki ni vedel, da so Rupnika že aretirali, je povedal, da izdeluje falzifikate različnih bankovcev neki Franc Rupnik. Izdal je tudi, kje naj bi se Rupnik nahajal. Tiskarskega stroja žandarji iz Brega pri Ptuju na omenjenem mestu niso našli. Vendar je ravnatelj Mariborske tiskarne d. d. Stanko Detela pričal, da je Rupnik res kupil tiskarski stroj, kar je potrjevalo Potočnikovo izjavo. Detela je povedal, da je bil Rupnik v tiskarni leta 1922 (tedaj je stanoval pri čevljarju Beraniču v Mariboru). Izdajal se je za fotografa iz Celja, ki je iznašel nov način tiskanja brez črk. Skupaj s Potočnikom sta se zanimala za stari ročni tiskarski stroj (Handhebelpresse K. Krausea), ki je 42 SI_PAM/0645, Zapisnik, sestavljen pri kr. policijskemu komisa-riatu v Mariboru, 20.11.1925, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. 43 SI_PAM/0645, odd. IX, 22. 6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 1, škatla 126. 44 Seznam corpora delicti v kazenski zadevi zoper Jurija Potočnik in tov., katere se izročijo podružnici narodne banke v Mariboru v smislu dopisa z dne 15. 8.1925 br. 85120, SI_PAM/0645,11.11.1927, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 2, škatla 126. primeren za hitro razmnoževanje in tudi za tiskanje v barvah. Rupnik je v navzočnosti Jurija Potočnika kupil stroj za 25.000 jugoslovanskih kron. Dejal je, da ga bo uporabljal za izdelovanje razglednic. Za nakup stroja je 20. julija 1922 jamčil Janko Tavčar (Lesna industrija Bratje Tavčar). Rupnika so sumili, da je leta 1923 s tem strojem ponarejal bankovce za 1000 lir. Glavna razpečevalca ponaredkov sta bila Anton Beranič iz Cirkovc pri Ptuju in nekdanji policijski uslužbenec Bogomir Malenšek.45 »V zaporu se je Potočnik hlinil blaznega in je uganjal najgorostašnejše stvari. Otorepcu, ki je bil z njim zaprt, je pa priznal, da je hlinil.« Proti Potočniku sta pričala mariborski trgovec z barvami Vrhovnik, pri katerem je pod imenom Majer kupoval kemikalije, in trgovec K. Verčič iz Ptuja. »Potočnik vztraja do konca v hlinjeni blaznosti,« je poročal Slovenski gospodar. Ugotovljeno je bilo, da je Rupnik skupaj s Potočnikom kupoval barve in nasploh sodeloval s Potočnikom. Kmetje Ivan Zupanič, Anton Lozinšek in Matija Svenšek so krivdo priznali. Izgovarjali so se na stisko, v kateri se nahajajo. Ivan Mlakar je tajil vsako sodelovanje, čeprav je bil večkrat v Potočnikovi družbi in mu je pomagal pri begu. Razprava pred mariborskim porotnim sodiščem je potekala 16. junija 1926. »Pri razpravi je Potočnik še vedno simuliral blaznost ter je ostal ves čas molčeč in se za razpravo ni zanimal. Tembolj so bili vznemirjeni od njega zapeljani tovariši, kmetje, ki so mislili, da si bodo gmotno odpomogli, pa so si nakopali zapor in sramoto.« Sodni zbor je porotnikom postavil 19 vprašanj. Po govoru državnega pravdnika dr. Zorjana so zagovorniki uspešno zastopali obtožene kmete, češ da so bili zapeljani in žrtev slabih razmer in velikega pomanjkanja. Jurija Potočnika je mariborsko porotno sodišče obsodilo na 20 let težke ječe. Franc Rupnik je prejel milo trimesečno zaporno kazen, ki jo je prestal v preiskovalnem zaporu, zato je bil po razglasitvi sodbe izpuščen. Ostali obtoženci so bili oproščeni.46 Na zaslišanju pred sodnikom Juhartom je Jurij Potočnik podal naslednjo izjavo: »Moj oče Gašper Potočnik je imel 8 otrok in sicer Josipa, ki je umrl okrog leta 1913, Marijo, ki je tudi že umrla, Apolonijo, umrla, Janeza, roj. okrog 1878, ki je sedaj doma na naši domačiji v Rošnji št. 23, Franca, roj. okrog 1880, krojač v Loki, nato mene, nadalje Ivano, kasneje poročeno Lešnik, umrlo okrog leta 1924 in Gašperja rojenega okrog 1888 leta. 45 Kr. policijski komisariat Državnemu pravdništvu v Mariboru, 27.10.1926, SI_PAM/0645, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. 46 Po: »Mariborska porota«, Slovenski gospodar, 1926, št. 25. 94 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, pONAREJEVALCI BANKOVCEV JOŽEF pRELESNIK, ZGODOVINA ZA VSE la;» s« cla, elt4ii 3c45 j— pj t j^j a*r TZtlp bi, ]hi (¡avti j rt, na] in u.iJLr. J.Airjs. iéi gt , i. ] t*4l sla =f r.vfef .« i: I ü . rtuttlli, ijc. tuji □ -i S. lLl}u GJ Ld L!> ' □ :■ E J L 11 t . ¿ i i LE ill J -ii ¡ \ l ui'., Lgjil »J üalias In r^-ifijiti, hI 4=1 > £ÚOQ pit Ib IU D» t* E.B1ÍE ■ foül'.s, bl tlluzv 7- r, t-h-it, dl ll lm. ■ l. - ld 11 m _ mm— T }1IM1 l4ti Uj¿ ja c-ilaJJ K «+B¿ P4HIUU Iran Lull-L? ll .llcrhn i*VBDlr ta L H i*ldt»ta t gevtrJBl^ u: -i ?«Dtlí3Ln lillí. r n r-J ^ Ljta- 1 uatiijl, iilfi :- prUil nfblt cmt Hhi, l*e rtijMfrtl rijjn Del izjave Jurija Potočnika, v kateri našteva osebe, ki so ga pregovarjale k ponarejanju denarja. (Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IX, 21.6. 1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 8, škatla 126, Pokrajinski arhiv Maribor). Kar pomnim, je naša družina zapletena v ponarejanje denarja od leta 1890, ko je bilo meni komaj 6 let. Takrat se je bavil s ponarejanjem denarja neki Hvalec, soboslikar iz Leskovca pri Ptuju, o katerem ne vem ali še živi, ali ne. S tem Hvalcem sta se seznanila moj oče in moj brat Josip, kateremu je bilo takrat okrog 19 let. Moj brat Josip je stopil s Hvalcem takoj v zvezo, ter jima je moj oče doma v Rošnji prepustil postransko sobo v svrho izdelovanja denarja. Pri Hvalcu se je moj brat Josip takrat naučil ponarejanja denarja. Ponarejevalci pa so bili kmalu odkriti, ter se je našlo pri njih nekaj ponarejenega denarja. Denarja so tudi bili nekaj izdelali, vendar se pa ne spomnim, koliko. Ponarejevali so takrat, kolikor se morem spominjati, stare 50 goldinarske bankovce.«47 47 SI_PAM/0645, odd. IX, 21.6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 1, škatla 126. Jurij Potočnik je na okrožnem sodišču v Mariboru tudi poskušal pojasniti, zakaj je streljal: Ana sagadin, posestnica pri sveti Kungoti in znanka njegovega brata Gašperja, ga je povabila, da bi »preslikal« njeno hišo. Drugi dan ga je prosila, naj ji napravi nekaj denarja in mu dala tisoč dinarjev. odšel je po svoje stvari k Antonu Lozinšku. Pri Ani sagadin je ostal nekaj dni, a je bil ves čas bolan, delati ni mogel. 9. maja 1925 se je odpravil domov, spotoma je obiskal brata gašperja, tako da se je vrnil ponoči. Zato ni šel spat v hišo, ampak na seno. Tisto noč je bil tudi precej vinjen, kar lahko potrdi gašper, ki mu je dal revolver, ki ga je pri mihaelu medvedu dobil v zameno za neko staro repetirko. Revolver j e potreboval, ker se je odpravil domov ponoči. »Ko sem nekaj časa spal, zagledam naenkrat žandarje. Razumljivo je, da sem se vstrašil, ko sem naenkrat zagledal pred sabo žandarje. Danes ne morem več pojasniti, kako je bilo takrat, vem samo, da sem streljal in da sem bil tudi jaz ustreljen.«48 Jurij Potočnik je navedel, da je Franc rupnik nekaj časa ponarejal bankovce tudi pri njegovem bratu francu Potočniku v loki.49 tudi franc Potočnik je bil fotograf. Fotografija Potočnikovih - stoji Jurij Potočnik, sedi Gašper Potočnik (Pokrajinski arhiv Maribor). 48 SI_PAM/0645, odd. IX, 24. 6.1926, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, škatla 126. 49 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 2 Jurij potočnik (Pokrajinski arhiv Maribor). Jurij Potočnik je kmalu po obsodbi umrl za jetiko v mariborski kaznilnici. Policija je sumila in hitro dobila v roke dokaze, da je bil Rupnik glavni ponarejevalec. Državno pravdništvo je odredilo Rupnikovo aretacijo.50 Franc Rupnik, ki je bil rojen 2. februarja 1869 v Pre-mu pri Postojni, je bil pred vojno podoficir. Pri vojakih je služil 23 let (pri konjenikih v Brnu, Lvovu, na Dunaju, v Mariboru in Varaždinu). Nekaj časa (do 1916) je deloval kot fotograf v Ljubljani. Atelje je imel na Taboru št. 1. Med vojno je bil mobiliziran. Dalj časa je bil kot štabni narednik vodja konjske bolnice v Slovenski Bistrici. Tu se je seznanil z bivšim dvornim fotografom egiptovskega podkralja Schmittingenom (+1924). Schmittingen je zatrjeval, da lahko tako spretno ponaredi vsak bankovec, da ga ni mogoče ločiti od pravega.51 Kot prostovoljec se je po koncu vojne boril za mejo na Koroškem in na Štajerskem (Špilje, Radgona).52 Rupnik je bil manjše kor-pulentne postave. Prosil je za pokojnino, a je ni dobil.53 Franc Rupnik je na zaslišanju 22. junija 1926 povedal: »Do leta 1916 sem imel v Ljubljani moj fotografični atelje na trgu Tabor št. 1., kjer sem imel stanovanje sam zase, obstoječe iz ene sobe in kuhinje, katere hiše je lastnik neki gospod 'Dreo' stavbenik. Ko sem bil vpoklican v vojaško službo v Graz k Train-divizionu št. 3 kot narednik vodnik, in moj atelje v Ljubljani sem izročil neki gospe Gasperič fotografinji, katera je mojo obrt nadalje peljala. Za nadzorovanje moje obrti sem izročil nekemu višjemu magistratnemu uradniku Svetlič Rihardu, s prošnjo da mi nadzoruje mojo obrt, in 50 Po: »Mariborska porota«, Slovenski gospodar, 1927, št. 11. 51 Po: »Porote / Ponarejevalec bankovcev / Maribor, 12. marca«, Jutro, 1927, št. 62, in »Porota / Mariborska porota«, Slovenec, 1927, št. 59. 52 Franc Rupnik, Gospodu sodniku Kramer, 6.5.1931, SI_PAM/0645, Kazenski spis Kzp VI668/31 Okrožnega sodišča Maribor, škatla 213. 53 Franc Rupnik, Okrajni sodniji v Mariboru, 30.12.1936, SI_ PAM/0645, Kazenski spis Kzp VI 1682/36 Okrožnega sodišča Maribor, škatla 271. da mi tu in tam sporoča kako da moja obrt gre, in kako da je Gasperič skrbna za delo. Nekaj časa potem mi je Svetlič sporočil, da Gasperič ne dela dobro, da razmetava denar in da je tudi neke stvari od mojega ateljeja zastavila. Okoli 1918 leta sem se pa napotil v Ljubljano, sem pa dobil tam moj atelje zaprt in sem doznal, da je bila Gasperič v zaporih deželnega sodišča radi poneverbe.« Prodal je ostanek fotografske opreme in inventarja. Marca 1918 je bil premeščen kot štabni narednik v konjsko bolnico v Slovenski Bistrici, kjer se je seznanil z bivšim fotografom egiptovskega kralja Schmittingom, ki je bil popolnoma slep.54 Rupnik je priznal, da je ponaredil petdolarski bankovec, a ne iz goljufivih namenov. Hotel je dokazati, da je mogoče ponarediti denar s pomočjo fotografskih postopkov. Potočnika je nameraval ovaditi, a so ga prej aretirali. Ker so prišli na dan novi dokazi (s Potočnikom je v Mariboru nabavljal kemikalije, v Mariborski tiskarni je kupil tiskarski stroj/stroj za izdelovanje razglednic, Potočnika naj bi napeljal k ponarejanju denarja in mu kot spreten fotograf pomagal pri delu), so Rupniku na drugem porotnem zasedanju leta 1927 v Mariboru do-sodili zaporno kazen v trajanju devet let težke ječe.55 Orožniki in mariborska policija so novembra 1928 našli tiskarski stroj, kemikalije, veliko literature o foto-kemiji in svetlotisku, fotografski aparat za povečevanje slik, fotografije, fotografske plošče in klišeje posameznih delov bankovcev in razne vrste papirja. Falzifikatorske pripomočke je Rupnik imel skrite v hiši nekega kmeta in bivšega orožnika pri Spodnji Polskavi. Rupnikova ponarejevalska delavnica je bila še večja od tiste, ki so jo našli pri Potočniku. »Ponarejevalec, ki je ravnal s tem strojem in uporabljal vse te fotokemične in tiskarske potrebščine, je bil mojster in velik talent. Kako vesten je bil v pripravljanju papirja za ponarejene bankovce, pričajo razne vrste prepariranega in črtnega raznobarvnega papirja. Ponarejevalec se je posluževal vseh fotografičnih in drugih pripomočkov, da je zadel pravo barvo in sestavo papirja, iz kakršnega so bankovci.«56 54 Izjava Franca Rupnika, Zapisnik, sestavljen 22. 6.1926 pri policijskem komisariatu v Mariboru, SI_PAM/0645, Kazenski spis Okrožnega sodišča Maribor Vr VII557/25, str. 2, škatla 126. 55 Po: »Porote / Ponarejevalec bankovcev/Maribor, 12. marca«, Jutro, 1927, št. 62, in »Porota / Mariborska porota«, Slovenec, 1927, št. 59. 56 Po: »Odkrita tiskarna zaponarejevanje bankovcev«, Slovenec, 1928, št. 251, in »Razkritje velike delavnice za ponarejanje bankovcev«, Slovenec, 1928, št. 257. 94 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, pONAREJEVALCI BANKOVCEV JOŽEF pRELESNIK, ZGODOVINA ZA VSE raster papir, ki je bil najden pri rupniku (Pokrajinski arhiv Maribor). Corpus delicti (Pokrajinski arhiv Maribor). poskus ponarejanja bankovca za 50 šilingov (Pokrajinski arhiv Maribor). Mala tiskalnica in kovček, zaplenjena Francu rupniku (Pokrajinski arhiv Maribor). Franc Rupnik, Gašper Potočnik in Marija Potočnik 41-letni Gašper Potočnik, brat Jurija Potočnika, je leta 1930 začel s pripravami za ponarejanje denarja. Matija Klajnšek mu je dal 300 din za nabavo materiala in star sa-tinirni stroj, s katerim naj bi tiskal ponarejene bankovce. Tudi Žitnik mu je izročil 1000 din za nabavo materiala. Potočnik se je na začetku leta 1930 preselil na Vršnik k posestniku Antonu Gabrijanu (roj. 1886). Tu ga je decembra 1930 obiskal Rupnik. Dogovorili so se o podrobnostih glede ponarejanja in razpečevanja denarja. Januarja 1931 je dal Gabrijan Rupniku 1000-dinarski bankovec, ki naj bi služil za vzorec. Potočnik je od Gabrijana dobil 800 din za nabavo potrebščin. V skupnem sodelovanju Potočnika in Rupnika je ponarejanje denarja hitro napredovalo. Rupnik je izdelal tri fotografske posnetke stodinarskih bankovcev. Potočniku je leta 1931 prinesel fotografski posnetek stodi-narskega bankovca, ki so ga v Potočnikovem stanovanju prenesli na cinkasto ploščo. S tem je bilo vse pripravljeno za ponarejanje denarja. Zaradi spora med Potočnikom in Gabrijanom je slednji poslal ovadbo na žandarmerijsko postajo v Svetem Juriju v Slovenskih Goricah, da Potočnikovi v njegovi hiši ponarejajo denar.57 Obtoženci in priče so izjavili, da je glavno vlogo imel tedaj 61-letni brezposelni fotograf Franc Rupnik, ki je bil po preteku štirih let zaporne kazni amnestiran.58 2. marca 1931 so žandarji iz Sv. Jurija ob Pesnici in mariborski policisti aretirali Franca Rupnika v njegovem stanovanju (Meljska cesta 59). Med hišno preiskavo so našli razvite fotografske plošče (negativi bankovcev za 100 din in 50 šilingov), fotorazglednico s kopijo bankovca za 100 din (ne pa tudi negativa na plošči). Zaplenili so fotografske aparate, pove-čevalnike, barve, kemikalije, knjige za izdelovanje vrednostnih papirjev s fotokemičnimi postopki. Hišno preiskavo so opravili tudi pri zakoncih Alojzu in Erni Jug, ki sta junija 1930 dala Rupniku na voljo brezplačno stanovanje in hrano ter mu nabavljala fotomaterial in barve ter mesečnik z navodili za fotokemične reprodukcije Reproduktionstehnik, ki je izhajal v Frankfurtu ob Maini. Alojz Jug je bil črkostavec v Mariborski tiskarni. Pri Jugovih so zaplenili fotografski objektiv in del ročnega tiskarskega stroja. Jugova sta trdila, da sta se z Rupnikom povezala samo zaradi izdelave klišejev in štampiljk.59 Franc Rupnik, ki je skoraj pol leta živel pri zakoncih Jug, je zatrjeval sodniku Kramerju: »Dam mojo častno besedo da izpovem in vse kar sem že izpovedal vse resnično.« Pri 57 Po: Sodba, 11.4.1932, SI_PAM/0645, Kazenski spis Kzp VI 668/31 Okrožnega sodišča Maribor, škatla 213, str. 9-10. 58 Po: »Kovačnica falzifikatov«, Slovenec, 1931, št. 63. 59 Predstojništvo mestne policije v Mariboru Državnemu tožilstvu v Mariboru, 18. 3. 1931, SI_PAM/0645, Kazenski spis Kzp VI 668/31 Okrožnega sodišča Maribor, škatla 213. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 2 /p £ »J-.: 'S?«, t^vj/vr tti. ff-i/fct 6 '-«"ti-tr.rj> fir.i/J -nCpjZo fvjbi Cfrč&M (rffA^/i -0.' ri -i^.^-it' fcjcjžfŽA tn-č B 'Vfi-J^v J^f ¿.i tver&t^fea^f tj j /-'i rssr-Čt f/L&jt ^M t M?J\ mte j (t 1 ffljn? trJeo/z žiso-vKt fe^jAt e^eo 'ffiCj* fof**^^ č&jjSčt -r?^ ii**^ .-y f f.^ i, Jm&jfč '¿<<- ffičt f&s žo^č Jk. /ntfi&C, i&srj&A. e-Tisot, Vr M-vem- Jokate,