jfgnblhhed md dtrtrllmtod nte permit fffo. BM) anflmrtted by tt« Act of October 6,1917. ob flto »I ftp Fort Office of Hew Tork, If. T. — By artar o»H» SfcwMw«, I.«. Dot—on. »odtaMUr Oram
lm Največj7^1oven.ki^ne^Uk D	"W" A £^4 T" A 'V ^ ^^V T\ A	Q TheUr*e«t Slovenian daily |
H -: v Zedinjenih dri„«h , ft	. | 1 I /I. ^ |Vj \ M3 š | I | \ %	| I
P v««.»"r...I	VTAJJ-^O -L^l	I ^zzszg,^ |
B^EEir"*, iix 1 »==ai - ^ s=11=10)	Ust slovenskih delavcev v Ameriki,	^ ®, ^ggaMS^naj
Hrelepbont: CORTLANDT 4687.	Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., nndet the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: CORTLANDT 4687.
I	;
NO. 213. — ŽTEV. 213.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11, 1018. — SREDA, 11. SEPTEMBRA, 1918.	VOLUME XXVL — UtTNUL XXVL
I Iz Nemčije 1
■V Nemčiji se obetajo velike izpre-Bmembe v vladi. — Pritisk z Duna Ija je bil baje merodajen. — Dvoj-Bna monarhija zahteva drastične korake.
London, Anglija. 10. septembra.', ■Poročila iz Amsterdama napovw I <1 ii je jo neposredno izpremembo Iv berlinski vladi ter se domneva
■	da bo stopil na mesto von Hert-
■	linga sedanji kolonijalni tajnik iSoltr ter da se host a nahajala v I kabinet a soeija!i*t Seheidematjn ■ter Matija Erzberger, elan nem
■	škega eeji'rtima.
(> se bodo te izpremembe de-Ijanski zvršile, je to znamenje, da
■	namerava Nem«*ija • vprizoriti ini i ■rovno ofenzivo izvanredne vaz
■	uosti.	;
Kot vodifefj socijalisticne več i ■n«- predstavlja Seheldemann veli-
■	no - i U» . doc m j** bil Erzberget Bokala. ob katero so butali valovi
■	nemške vojne politike.
'/. nemškega stališča je smatrati)'
I	te moe za zmerne, ki zagovarjajo
■	mir potom pogr junj. S'heidemanr lin Erzberger si a stalno zagovor Ijala politika zmernosti ter sta sr
■	nahajala v stalnem konfliktu z mi-
II	t n rist i.
Preveč bi bi'o, «*e bi sp pripiso-I valo Solieidemannu. da je uez.ave 1 I den ;ttroiir milit aristov in da j« I namenoma igral njih igro. Erzber I trer in Kcheidemanp sta skušala 1 I dovesti do konference z zaslopni-Iki zaveznikov v Švici v pričetkn ; I tekočega leta, vendar pa so mili-I tarifi preprečili njiju nakano • I S posredovanjem Troel>ra, nizo-I/emskega s«M»ijali>ita. je v pričet ku I I poletja skušal Scheidemann otvo, i riti pogajanja z zavezniškimi ko- 1 leijalisti.
iiotova stvar pa je, da je *sku- ' I Šala Nemčija vpriznriii korak pro ' I ti miru iti sicer z vabljivimi po I nudbami za Francijo in Italijo. '
Sedanji načrt reorganizacije. Če » I se ga bo sploh izvršilo, bo pripiso- * I vati pritisku z Dunaja ter notra-I njim težkočam s katerimi se mo- 1 I rajo boritj Hohenzollernci. Vršila I sc j«* cela serij:' pogajanj in dvoj I na moiiariiija zahteva sodu j dra-I .stične korake v smeri {»roti miru kot ceno za nadaljno pomoč.
Nemški državni zbor. b.> pod vodstvom vlade najbrž napravil prvi korak v t"j »meri.
. ♦
52,000 železnih križcev.
Pariz, Francija, 10. septembra Soglasno i "L Eclair" je bil nem ški kajzer i z van redno fajrtflftr*«'' s svojimi, podelitvami železnih križ cev. Z najvišjim nemšk m odliko-vanjem. železnim križcem prvegj razreda je bilo odlikovanih 153 prineev. f>H7 generalov. 2fi drugih dostojanstvenikov ter 51.3Rfi Nem navalilo na železniške postaje lo navadnih vojakov, ki so bil" od I i
tovan. s t« m redom, znaša le 471*1. Razventepra je dobilo ta red 12,645 podčastnikov. Število odlikovanih v avijatiški službi znaša :tf>:i4 in v mornarici	mož. —
Zdravnikov je |>ilo na ta način odlikovanih 153 in vojašk h kapla . nov #4.
Vsi ti so dobili železni križec pr vega razreda.
Število železnih križcev druge ga razreda znaša več stotisočev.
Leninov namestnik.
PetrogTjd Rusija. f>. s;-pt. — Ker se j? Lenin moral začasno u-inakniti od bo^iev^ake vlade, v »"•asn. ko je položaj bsjbolj kriti-čen.bo to najb/že vzrok, da je bo prej konee. \ »em času je bil imenovan na Leninovo mesto podpred sednik delavskih in vojaških delegatov !er Troekijev wvak Leo Kamenev. To imenovanje bo naj-biže obnovilo protisemitsko ag ta eijo proti »ovjetovi vladi. Trije najvažnejši uradi se nahajaja v židovskih rukab.	~ * - ,
Re/ristračni dan ta mladeniče in mo*« od 18. do 46. ItU je 12. lep-kmtonl
Obstreljevanje pristanišči
Angleški leta'ci so obstreljevali pomole in mornar ske naprave .v Ostende in Bruegge. — Napad je uspel kljub neugodnemu vremenu.
London. Anglija. 10. septembra Angleške mornariške zračne sile o med i. m 17. septembrom vpri-zorile štiri napade na skrivališči, nemških podmorskih čolnov in na delavnice ter pomole v Bruegge Belgija, soglasno s ofie jelnim po ročilom. katero je izdala danes an gleška admiraliteta. Avijatiki so |<loseg!i lepe uspehe. lstotako sr je napadlo pomole v Ostende ter sklad&ce motornih čolnov v Blan kenberge. kjer se je istotako do ^cglo dobre uspehe.
Poročilo je naslednje:
—	Operacije, katere so izvršil' ->ddelk' kraljevskih zračni! sil, so delujočih z mornarico v dobi od 1. septembra do 7. septembra. bile precej ovirane vsled neugod j nih vremenskih razmer.
—	Ob štirih prilikah se je na padlo skrivališča podmorskih čolnov ter pomole v Bruegge ter se je opazilo direktne uspehe. Napadlo .»p je tudi pomole v Ostendei ter obrežno skladišče motorn h
; čolnov v Blankenhnrge, kjer se je opazilo izbruh velikega požara.
—	- Z bombami ter strojnimi puškami se je vznemirjala tudi so vražne uničevalce min. Več ko*, štirinajst ton bomb se je spustilo tekom dneva in eden nnših aero planov se ni vrn 1.
X spopadih s sovražnimi a\*ija-tiki se je izstrelilo iz zraka deset sovražnih stroiev. dočim jih je bi lo .devet stavljenih izven kontrole. Pogreša se tri naše stroje.
V domačih vodah se je vzdrža I lo kampanjo proti podmorskim čolnom. Zapazilo se je podmorske čolne ter jih napadlo ter ugovilo veliko število sovražnih min. katere se je uničilo.
Skandinavski kralji
Skandinavski kralji se bodo na svojem sestanku pečali z važnimi mednarodnimi problemi.
London, Anglija, 10. septembra Soglasno z brzojavko iz Amsterdama na Exchange Tcleirraph Co pišeo nemški 1 *ti v svojih komentarjih. glede bodočega letnega sestanka skandinavskih kraljev, de se bodo monarhi najbrž poslužili te prilike ter storili korake, ki
bodo mednarodne važnosti* * ♦ #
"National Tidende" v Kodanju je dne S. septembra poročala, da -e ho tekom tepa meseca vršil sestanek treh skandinavskih kraljev, namreč danskega kralja K rist jana. norveškega kralja Tlaako-nu in švedskega kralja fiustava.
Lačna Nemčija.
Washington, D. f\, 9. sent. — Ameriški poslanik v Šved i ji Ira Nelson Morri*. ki je pred kratkih pr šel tu-sem. je rekel;
"Ni vprašanja, da vlada veliko pomanjkanje najbolj bistvenih življenskih potrebščin, toda trditev, da meji to pomanjkanje na stradanje je napačna. V mnogih krajih Nemčije je občutno pomanj kanje hrane in civilno prebivalstvo se mora podvreči na najmanj-i še racije, toda še vedno dobiva dovolj za obstoj. Boljše pa so razmere v "kmersk h okrajih, zlasti kar se tiče kmetov in posestnikov in celo v severni Nemčiji, kjer se po-majkanje najbolj občuti. Na jugu so razmere boljše in restavracije i in hoteli dajo hrano po zmernih ■ icenah. Vojaštvo pa se hrani na škodo civilnega prebivalstva."
1 1 ---
v OERMAN FJiiSOtičZS CAPTURED 3Y AHERICAKS
DRAWN BY F. ISArjVuA -FQ2<* LONDON SPHERE ©	. BY
RANJENI AMERIKANCI OPAZUJEJO DOHOD NEMŠKIH JE?NIKOV.
Amerikanci v ognju
Amerikamn napredujejo navzlic hudemu ognju. — Niti strojne puške ;:ih n:so zadržale.
Z ameriško armado na fronti ob Asni, !>. septembra. — Ass. Press. — Navzlic najljutejšemu ognju strojnih pifšk. odkar so Amerikanci prebredli Vesle. so amer ški pešci napredovali na gotovih točkah zaokrožene črte med (ilennes in Viell-Avcv v razdalji 5 milj.
Pred inianterijskim napadom je ameriška artilerija razbijala Oemško črto.
S planote so Amerikanci navalili na sovražil ka v dolini, ki se razteza proti severu; toda prodirati so morali zelo pazno. ker so Nemci imeli ugodne postojanke, na La Pelite Montague (Mala gora i, ki je najvišja točka v tej o-j kolici. Francoska in ameriška ar j t lerija je bombardirala vrh gore I kjer so Nemci z č? radii i silne utrdb«') za močne postojanke strojnih j
pušk. Pod artilerijskim ognjem so bi.'e tudi v>< nemške baterije ki so ogrožale napredovanje ameriške j>eh.»*. e.
Tekom Ineva so Nemci oh«;tre Ijevali Fismes, Bazoches. Blanevj in druse točke v namenu, da za-drže premikanje zavezn ških čet. Ogenj z La Petit Montagne j<> bil j silen in v ravni črti. Strojne puške so neprestano delovale, toda Amerikanci so v presledkih na-j predovali. skrivajoč se za vsakim kritjem: *'»da prod rali niso v velikih oddelkih.
Ameriški častniki pravijo, da so Nemci odločni džati vsako ped zemlje južno od Aisne kolikor časa je pač mogoče; vojak- pri strojnih puškah imajo povelje vstrajati toliko časa. da padejo pri svojih puškah.
Na največji odpor, na katere ga v) Amerikanci zadeli, je prihajal z La Petit Moutagne kjer se je. kakor poro'-ajo opazovalci, nahajalo 30 do 40 postojank strojnih pušk, nastanjene na vrhu gore.
Potopljen parmk j
Ameriška ladja je b la potoplje-;]
! t
na. — Prejšnja avstrijska ladja ^ Posadka se je rešila.
London, Anglija. 10. septembra 1
Ameriški narnik "Dora", ki je - . ! prej plul pod avstrijsko zastavo
je bil 4. septembra torpediran in ^
potopljen okoli 400 milj od frau- ,
coskega obrežja. Posadka sc je re.
. . |l Parnik je bil zadet ob <».20 zjn j
traj. Vsled mirnega morja sc je|,
posreč.lo celi posadki ,s."> mož. daj
s»*. je rešila. Sf»remljajoči rušilci!,
so vzeli' mornarje na krov.
Podmorski čoln se je predrzno j,
postavil 150 jardov od spremlja- i
joče skupine ter \ enaki r a/, daljin I od najbližjega rušilea t«>r jv r»d-! i dal strel na ""Doro", ki je vodila ]
oddelek treh ladij.	J,
| Torpedo je zadel ladjo od za-': !'lcj in tovor je bil vržen do vrha . jambora, toda ranjena je bila samo ena oseba.
Opazovalec je sporočil, da je o-' pazil samo j>er.-skop. toda samo za trenutek, potem pa ni bilo več vi jfleti podmorskega čolna.
Spremljajoče ladje so takoj vi« 1 gle bombe na kraj. kjer se je do ■ iiinevalo. da se je nahajal podmorski čoln. In ker so bojne ladje ope-' rirale v neposredni bližini pod-jmorskega čolna, se sme domneva-fti. da je bil uničen ali pa hudo • poškodovan.
I *
Ta napad se po svoji metodi raz Jikuje od dosedanjih, ker so pod j morski čolni do sedaj napadali laid je samo na samem, in se nlsv I brigale za spremljane ladje; zda; ;pa so postali Nemci bolj predrzni in pričeli potapljati tudi ladje }-j spremstvom.
' " I)ora*7 je bila tovorna ladja Avstrijskega Lloyda. Ko je Amerika napovedala vojno, je bila I "Dora" od vlade zaplenjena. — |Iniel.<j je 7037 ton prostornine in j :je bila 11 čevljev dolga; zgrajena . [je bila 1913 v Trstu.	]
j Nemški dezerteiji
___ / j
~ -i
j Po nemških mestih se nahaja 90 : j tisoč dezerterjev. — Našemijo se. na različne načine, da morejo pobegniti.
London, Anglija. 0. septembra. "Zdaj mi je mogoče izpopolniti) iin»ja prejšnja poročila glede morah- v nemški armade", piše rot-terdamski poročevalec * Daily Te-Iegrapha". "Na prvem mestu z o-zirom na vojaške dezenacije, ni j bilo število JO tisoč, kakor sem o-j/.načil sshiio za Berlin, samo pre-i majhno, temveč se mu mora še pri-Jd«*jati število dezerterjev v dru-Igih vel k i h mestih.
Dczerterji so - ta Ko raztreseni j<Ia se njih število ne more dognati, toda lahko se reče. da jih je 70 (tisoč. Ker >e je le malokateri vrinil, -n.- dopust« s fronte ne dovoljujejo več; toda reka vedno na-Jrašča. ker se je število odsotnih v zadnjih dneh povečalo z Hezerter-ji z zapadle fronte.
V,a bojno "rto so razmere take Ida jili oblasti ne morejo obvla.
bivati. \'sak dan kupujejo vo-,i{iki civiino ob!eko. v kateri pobegnejo in v kateri jih v Nemčiji ne morejo tako naglo zaslediti.
Z Dunaja
Dunajske čete so demonstrirale pri odhodu avstro-ogrskih čet na zapadno fronto.
London, Anglija. 10. septembra. Nadaljnje napredovanje zavezniških čet na bojih poljih Francije je napravilo v Avstro-Ogrski globok litis kot sc poroča iz Curiha na "Evening Star."
Odhod avstrijskih čet z Dunaja j ti- povzročil pred kratkim hrupne prizore. Na tisoče besnih žensk je | nabalilo na železniške postaje, i kjer so protestirale proti odhodu J vojakov.	-j -
Oficijelna poročila
Francosko poročilo.
Pariz, Franc ja. 10. septembra.! Nočno. — Nadalje smo napredovali med Somme in Oise in to! kljub obupnemu odporu sovražnika. Prišli -smo mimo Hinaeou^t ter zavrnili neki protinapad, katerega se je vprizorilo v smeri proti Essignv.
Severno od A sne smo zavrnili; več protinapadov v Lat'faux o-kra.jn. -•■	j
Dnevno poročilo. Iztočno od | OozaT kanala so zavzele francoske čete (tibereonrt ter na pred o-1 vale v smeri llinneourf ter E~si-gnv-ie-Oraiid.
Južno o.i Ailette reke smo zavrnili dva sovražna napada v okraju Nanteudla-Fosne.	•
Sovražne napade v Argonih ini Vogezih se je ustavilo ter pogna lo napadaiee nazaj.
Pariz, Francija. 9. septembra. Naše čete so danes zaznamovale 1 nov napredek na različnih točkah' bojne fronte.
Severno od Somme smo zavzeli vasi Estieillers in Roupv. Preko t'roža t kanala smo zavzeli Sera-:court-le-Cirand, Piastres in Remi-! gnv. Naše napadalne čete so za-j sedle gričo 103, južno od <'onte:; court postaje, pa dalje Essigny-le-(J rand ter grič št. 117.
Severno od Oise smo zavzeli fort Liez, gozd severozapadno od <'ancler farme ter Tarmo Rouge, j
Južno *»d f>ise smo zavzeli Bri-j quettav in ServaLs postajo. V i stalem srno izboljšiiii sv.^je pozi-} cije severno od Laffaux ter med, A i >ne in Vesle.
Angleško poročilo.
London, Anglija, 10. septembra. Nočno. — Vršili so se krajevni boji v sektorjih Epeliv in ISoti-^ zeaucort. lesom katerih nam je padlo v r.»ke več jetnikov.
Na fronti ob Lys so naše pa-j trule nekolikti napredovale sever-no-iztočno od Neuve Chapelle ter zapadno od Armentieres. . Vreme-je še nadalje viharno.
London. Anglija. 10. septembra. Dnevno poročilo. — Včeraj zvečer je vprizoril sovražnik nadalj-ni prot napad j>roti našim novim pozicijam, katere smo ziivzeli včeraj zjutraj zapadno od (Touzeau-cojirt. Sovražnika se je poj>olno ma zavrnilo. Tekom noči smo potisnili svoje črte naprej južno od Ha vri neon rt:'
j Nadalje smo napredovali seve ro-iztoično od Neuve Cbapeile tri ! zapadno m severno od Armentieres.
I
Nemško poročilo.
t
Berlin, Nemčijo. 10. septembra Nočno. — Odbilo »e je obnovljene jansrleške napade iulno od Peron-. ne-Cahrai ceste ter delne franco s!ce napade na obeh straneh Ham .Sr. Quentui ceste.
Ob Ailette so se vršili krajevn. spopadi.
Dnevno poročilo. — Tekom delnih napadov, katere vprizoril [sovražnik severno od Merckeni ter severo-iztočno ihI Yprs. so o-ta'.i manjši deli zakopov v njego-.vih rokah. *
i Na obeh straneh Peronne-P-am brai ce->te so nadaljevali Nemci s svopjim: lapadi. Glavni udarec 'je bil obrnjen proti Gou'zeaucourx ;iu Epehy. Sovražnika se je za vrinilo.
Izjalovili so se tudi sveži napadi sovražnika, katere se je vprizorilo na večer od Havrineourt gozda ter južno od Peronne-Cam-jbrai ceste.
} Vršili so se delni boji v Hollon gozdu ter ob Ham-St. Quent<n ce. sti.
Naše naprej postavljene čete katere se je v nedeljo zvečer u-maknilo od Prozat kanala, so bil« j včeraj v stiku s slabimi poizvedo-jvalnimi oddelki sovražnika zapad ; no od Essignv-Vendeuil črte.
Vršili so se deln« boji južno od reke Oise. 5M»verno od reke AileT I te so s« vršili artilerijski boji. Med [Ailette in Aisne še je tekom po-Ipoldneva povečala artilerijska de;, lavnost do velike intenzivnosti, Silni in ponovni sovražni napadi ki so trajali do zvečer, so ostali brez uspeha. Pri obrambi so se posebno odiikovali brandenburški igrenadirji
Med Ainie in. Vesle se je zavrnilo napade Franco-zov. — Izvedli smo svoje lastne uspešne operacije" iztočno od Rheims, južno Perov ter ob DeMer.
Belgijsko poročilo.
Havre, Franci>a. 10. ?ep^emhra. Naše Čete so povečale nspebe, katere so * dosegle' <%e 23. avgusta na obeh'štraneh JSteestraCle-Dix-m ude ceste na frrniti ne teb k d 2000 metrov ter prodrle v prve"Čefe sovražnika v globiai enega kilometra.	...
Kdo se mora registrirati?
Vse moHic osebe, ki so dovršile svoje osemnajst* leto ter še ' niso dovršile svoje 46. leto pred 12. septembrom 1918 ali na ta dan, rasen osebe, ki so se registrirale dne 5. junija i.917, dne 5. junija 1918 ali 24. avgusta leta 1918, ali one, ki se nahajajo se daj v vojaški ali mornariški službi Združenih držav.
Osebe, ki so se registrirale pod vojaškim cenzusom v dneh 10. in 25. junija lanskega leta, niso oproščene te registracije dne 12. septembra 1918.
KDAJ? — V četrtek, dne 12. septembra med sedmo vero zjutraj <n deveto uro zvečer.
KJE? — V .uradu Local Roarda, ki ima pravosodje nad krajem, v katerem stalno stanuje oni, ki se mora registrirati ali na mestih, katere določi Local Board.
KAKO? — Pojdite osebno dne 12. septembra na svoje registracijsko mesto. 6e domnevate, da boste 12. septembra stran od doma, pojdite takoj v urad Local Boar da kjer se nahajate. Ispolnite svojo registracijsko karto ter jo dajte potrditi. To pošljite nato Local Boardu v kraju, kjer 3talno bivate. Priložite omot s svojim naslovom in znamko^ da se vam na to vrne vaš
registracijski certifikat. Če bi ne dobili tega certifikata, bi se izpostavili lahko resnim neprilikam. Poslati morate svojo registracijsko karto pravočasno, da dospe dne J 2. septembra v roke domačega Local Boarda. Če ste dne 12. septembra bolni ter ne morete 7>riti sami, pošljite svojega pooblaščenega prijatelja. Uradnik mu bo dal polnomoč, da izpolni vašo registracijsko karto.
REGISTRACIJA OSEB V BOLNICAH. — Vsi Local Boar-di, v ko jih okrožju se nahaja kaka bolnica, so dobili navodila, naj imenujejo posebnega registrarja, ki bo pričoi v dotično bolnico ca registracijski dan ter registriral bolnike, nahajajoče se v bolnici.
INFORMACIJE. — Če ste v dvomu glede tega, kaj imate storiti, ali kje se registrrti, se posvetujte s svojim Local Boardom.	\
KAZ$N za neregistrante--Neregistriranje je prestopek.
kfttereet s* Imuue s. ječo enega leta. Za posledico ima mogoče iagtfbo.	P&vic in privilegijev ter t takojšnjo stav.
ljanje v vojaško sluibo.
OLAS KARODX 11^ SEPT. 1918
uatAS naroda^
■ lOXiXKtf KTFBLI8HINO DOMPAWT
____________ ^	piowiitalMFO ______ ^
f * ! feWd aad pabllsbed bj d« I 3 Xi corporation.).,
nujfi: BAKBH. rrt^Kak	LOUIB BBNBDIK, TrSaaPtr.
Place of Business at Um corporation and addresses of above officer*j
82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. _
fta Mlo leto relja. list aa * morilo Za celo leto aa mesto New York fS.00
la Cfcnado___________________ ___ 0U0 Za pol leta aa mesto New Xork— LOO
Ea POl leU mmmmmmmmmm^mmmMmmrn 2.00 Zft Četrt leta tt SDCatO New YOlfe LfiO Be četrt leta	1.00 Za Inozemstvo ca celo leto....... 1.00
**GLA3 NAHODA" Izhaja vaak dan limema nedelj ln praznikov.
"GLAS NAHODA" ("Voice of the People") HI ffriry day except Sundays and WaiWayi
Subscription yearly $3JS0.
Adrfrtlflcncot en agpcemeot*
DopUA breu podpisa In osebnosti ae ne prloMoJejo.
Denar naj ae blagovoli pofiljatl po y- Money Order; |H gyyflMlMi Mt naročnikov prosimo, da W nam tndl prsJfcJB PiallW>
da hitreje najdemo naslovnika._
"SLAB NARODA" »a gw»wiW;i m,	New Yort Otty.
_|_ Telefon: 2870 Cortlandt
__
Nemške sanje o kolonijah
rudno jo videti nemške profesorje, žurnaliste in svetovne po-litik*.-. ki jrrade 'Srednjo Afriko" celo od časa naprej, ko ra^te • x'sM.va za nemško orožje, ki se je pričela dne 15. julija.
Tako pravi <l Krenz-Zeitun<r\ glasilo vojaškega junkerstva :
— Med zahtevami pri fcaterih mora Nemčija vstrajati pri zmagoslavnem miru. je zaokroženje njenih teritorijainih posesti v Afriki. Iztočna Afrika, Togo in Južno-zapadna Afrika bodo pred-stavljale vogalne kamene združene nemške Afrike.
Gumij in palmovo olje ter celi seznam tropi.cnih ekonomskih potrebščin drži stalno zaposlene nemške kolonijalne izvedence. Kot koionizatorji v knjižnici so Xemei naravnost čudoviti.
J*red kratkim je neki Lehmann dobrohotno zopet ustanovil ter •povečal nemške afriške kolonije. Gobblingova Južna Afrika je bita zanj otroška igra. Nemška Afrika bi postala še veliko večje vrednosti potom stalne kontrole in okupacije premogovnih in rudarjih ozemlj Belgije in Francije ter flamske obali. Za doklado je navrgel št* večji del angleške trgovske mornarice.
Kogar hoče bogovi uničiti, tega zaslepe
Med temi metra'omanskimi sanjači, ki tlele Afriko, dočim preti Nemčiji velika nevarnost doma. bi se zmerni, to je centrum. — zadovoljili, za prvo >:lo z belgijskim Kongo ter toliko francoske in portugalske zapadne Afrike, da bi se oživotvorilo nepretrgano nemško Afriko med Atlantikom in Indijskim oceanom.
Nezmerni ali desnica, šola "Kreuz-Zeit:mg" hočejo anektrra-1 i Južno Afriko ter spraviti z velikanskim grabežem v Zap a dni Afriki Togo dežolo in Kamerun v "Srednjo Afriko".
Paul Lentsch socijalistični poslanec sicer ne soglaša s "Kreuz-Zeitung", naj se izrabi "'sijajni vojaški materijal Afrike", vendar pa hrepeni kot najbolj požrešni pan-germanski ekonom po tropič-nih produktih.
Zakaj je padla nemška produkcija mieka na skoro polovico?
Ker ni nikak'h oljnatih hlebcev za krmo. Domača živina ne pro dueira tako mnogo, ne dajejo tako dober gnoj <;kot tropični produkti. ki dozorevajo na veliko močnejšem solneu. Kjer manjka t » h tropičnih produktov, pade kmalu proizvajanje mleka, koruze, sladkorja in ko/, in s trm so ogroženi tudi materijalni temelji naše eksistence."
V kratkem morajo nemški dojenčki, kot pravi von Mach, stradati radi pomanjkanja mleka. Lentsch pa trdi slovesno ali pa v šali, da je treba Afriko organizirati v smislu nemškega državnega socijalizma.
Medtem pa »bs*aja dejstvo, da se nahaja cela nemška Afrika, v razsežnosti od 900.000 do 1.000.000 kvadratnih milj v rokah sovražnika Nemčije.
lies je, <la se pristojnega in krutega nemškega poveljnika v '/točni Afriki- polkovnika von Lettowa, še r»i ujelo. V tako razse-/ni m težavni pokrajini, je "praktično nemogoče — pravi general Smuts, ki je poskušal to skozi deset mesecev, — obkoliti sovražnika, ki je sklenil uiti.'' —
Iztočna Afrika na ni več nemška, čeprav nudi še sedaj skriva lise? za von Lettova,
Ker poznani > nemške okrutosti proti domačinom: ker vemo. da bi nobene obljube ne vezale Nemčije, da opusti vojaško izrabljanje svojih kolonij: ker vemo, kaka zaničevanja vreden sosed in sejalec nemirov je Nemčija in ker vemo. da bi tvorilo zasedenje afriških pristanišč od strani Nemčije stalno nevarnost za mir. zato smo tudi prepričani, da Nemčija ne bo dobila nazaj svojih kolonij, ^e manj pa, da J i jih smela razširiti.
Profesor Masaryk v New Yorku
Profesor Tomaž Masaryk, slavni Čeho-Sl ovak. predsednik revolucionarne provizorične češke vlade, katero se je pred kratkim priznalo od strani Anglije in Amerike kot vojskujočega se člana zaveznikov, bo govoril na velikem zborovanju v Carnegie Hall. New vork v nedeljo dne 15. septembra, popoldne.
Profesor Masaryk je ena izmed odličnih oseb v velikem revo-lucjonarnem gibanju, ki počasi ruši odpor Avstrije.
Zborovanje bo vršilo pod skupnim pokroviteljstvom Narodnega komiteja za vojno varčevanje, organizacije štiriminutnih mož, V M. C. A. ni Y. \V. C. A. ter Zunanjega urada komiteja za javne informacije.
Govorili bodo tudi zastopniki Poljakov, Rnmuncev in Jugoslovanov. Na programu je tudi godba in vojaški nastop.
Najbolj odlični čin profesorja Masaryk a v sedanji vojni je bila organizacija čeho-slovaške armade v Rusiji iz jetnikov v ruskih taleriščih ter iz številnih domoljubov, ki so pobegnili iz sovražnih črt v Rusijo. Armada profesorja Masarvka jt, ona. ki ima sedaj v rokah kontrolo nad Sibirijo in sicer za zaveznike in ta armada je edina, ki nudi organiziran odpor proti nemškemu prodiranju v Rusijo.
Profesor Mas?ryk pa je bil že v prejšnjih letih mogočen sovražnik habsburškega tiranstva.
Bil je on, ki je v časa 4'aneksije" Bosne in Hercegovine razkrinkal zaroto proti jugoslovanskim domoljubom, katero je skovala policija Habsburžanov.
Dasiravno britko sovražen od zatiralca njegovega naroda, je bilo moralno vodstvo njegovega naroda od strani profesorja Ma-.sarvfca tako odlično :n njegovo ime tako spoštovano na Češkem in Slovaškem, da je lahko mogel vršiti svoje delo brez vsake ovire.
Kmalu po izbruhu vojne je zapustil Prago in njegovo delo proti Avstriji jo bilo tako mogočno, da se boji sovražnik njegovega imena bolj kot marsikatere zavezniške armade. Rojen demokrat zdravih nazorov in tijajne zgovornosti je profesor Masarvk poleg predsednika Wilsnna eden največjih voditeljev v sedanji vojni.
I # * #
Slovence v New Yorku poživljamo, da ?e v kar največjem ste-yilu vdeleie.tega zborovanja. ______,_______ _ _ .L
Dopisi
Bridgeport, Ohio. <
Ker so redki dopisi iz naše naselbine, hočem torej jaz poročati. ( k a i; o se imamo.	j
Kar se tiče dela. je še precej por- ; voljno. Delamo * polno paro v to i Voirnah. kakor tudi v premo gor o- j vih. Zaslužek pa bo kmalu boljši v tovarnah kot v premogorovih, ker po tovarnah dobijo povišanje , plače večkrat, kar seveda pristoja , sedanjemu času, oziroma draginji. Premogarski baroni so pa d ru gae- 1 ni; so trdi kot brusilni kamen: ne gledajo nič. kako bo preniogar živel. samo da se njim kopiči in polni žep. Tukajšnje lokalne unije so •že poskusile, da bi dobila nekaj •povišanja plače, ali nasi gospodje se ne zmenijo nič za to; pravijo, da pogodba je hila podpisana do i lela 1920 in oni plačajo, kakor so| se pogodili takrat. Seveda, to jej resnica, ali tisto pa morebiti ne vedo. da je draginja z %'.•>;<kira j
dnem večja. Zatorei bi bilo dobro.1 .. » • da bi jim kdo <še tisto povedal. Ce
•ne bi kori<tilo: škodovalo bi tudi
r.e, kakor žegen svetega Blaža, ki
nič ne koristi, pa tudi ne škoduje.
Kar je narodnosti, so tudi tukaj različne; največ je mendfe Poljakov. potem so lraljani, Rusi, | Slovaki in Slovenci, ki se pa med-j sebojno dobro razumemo. Jaz sta-; nujem med samimi Poljaki v kom-j panijski hiši. ki je prav lepa terl v prijaznem kra ju: ko bi bila še na kakem griču, bi res izgledala kot kaka majhna vila kakega viteza v starem kraju.
Pred enim mesecem je hodil tukaj mož z dvema medvedoma; spoznalo se ga je. da je bil Ita-Ijan. A on ni bil tak orjak in vseeno si je upal krotiti tiste dve mr-eiiii ki sta ga tudi dobro ubogali. Plesala sta, kot jima je godci, metala sta se kakor jima je Eapove-dal in plezala tudi po telefonskih drogih. In a ko jima je zapoved al. sta tudi ipokazala, kako dela pijanec, da sta se prekucovala kot res pijana. Ali zverini je bilo žo menda dosti tega, da bi ju strahovala oseba, ki ni tako močna kot sta biia sama. Tako «ta ga usmrtila dne 30. avgusta in pojedla. Našli so samo malega medveda, ki je jedel: bila je še samo glava, in ena roka, drugo sta pa pojedla že vse. Ko so to našli, so ustrelili malo zver. velike pa ni bilo tam in so jo iskali, a brez uspeha. Medveda niso našli. Seveda mora m rein a krožiti tu okrog v bližini.
Od Bridgeporta proti Wheeling Creek, 1 ^arising in BJalriie drži lepa tlakovana eesta, ki se imenuje Pike Street; po njej vozijo avtomobili skoraj nepretrgoma. Pre-teeejii teden pa je prešla postava, da nobeden avtomobil brez velike važnosti ne sme voziti ob nedeljah. tako da imamo ob nedeljah •d sedaj naprej prosto pot se po cesti sprehajati Vidimo večkrat v tednu tudi ameriške vojake, ki se vozijo skozi v avtomobilih Strica Sama.
Letina tukaj v bližini je letos bolj slaba, ker nismo dobili dožja v času, ko bi ga bili najbolj potrebovali, in to naiu dva meseca. Ko se je začela vzbujati za^eljena spomlad, je bilo lepo. Ljudje so obdelavali vrtove, kolikor je pač kateri mogel. To je bilo videt: pridnih rok, ker vsak si je hotel potolažiti draginjo. Mis'ili smo; zemlje je dosti na razpolago, bomo že pridelali doma, da ne bo treba kupovati ter drago plačevati ; ko pride jesen, bomo začeli s svojih vrtov spravljati pridelke v kleti in shrambe, mesto da bi hodili v prodajalne kupovat. Ali suša nam je vzela več kot polovico pričakovanega. Ali kaj se hoče, potrpeti moramo, saj pravijo: "Potrpljenje je božja mast"; samo revež je tisti, ki se ž njo maže. Tako moramo čakati druge spomladi; morebiti bo drugo leto boljše, kar se tiče poljskih pridelkov v tej okolici. Kakšna je kaj letina drugod, sean radoveden, ker bi jako rad, da bi poročali tudi iz drugih krajev.
Kar se tiče podpornih društev, jih imamo več vrst in pripadajo različnim jednotam in fcveeam ter vsa lepo napredujejo. Imamo tudi dramatično društvo, katero nam prireja lepe igre vsake vrste.
Društvo SDPZ. poživlja oddaljene člane, kateri stanujejo v o-k rož ju društva SDPZ., da vzamejo prestopne liste, da ne bo v slučaju nesreče nepotrebnih sitnosti. Vsak član naj se ravna po pravilih in nobenemu se ne bo godila krivica. In kadar pišete tajniku ali kamorkolisibodi, vsak naj napise natančen naslov, ker to je najbolj važna atvar za poiiljatve,i
da se ne pripeti več slučaj kot se 1 je nedavno tega.	I
H koncu dopisa naj še omenim, 2 da priredi tukajšnje društvo Dobri Bratje št. 38 SDPZ. veselico ki se bo vršila dne 14-. septembra. Začetek ob 6. uri zvečer. Cisti do-J^ biček je namenjen za Rdeči Križ. j Zatorej ste vljudno vabljeni vsi ^ bratje in sestre tega društva, da j se polnoštevilno vdeh-7.ite. Vabi- ] mo tudi sosednja društva, da nas j posetijo omenjeni ve"-er. Ob priliki j se jim odzovemo tudi mi Tako va-bimo tudi vse prijatelje in znanec. |j Pomagajmo našim prijateljem in } bratom, ker oni se borijo s smrtjo.! Zatorej vsi na svidenje v soboto j. 14. septembra zvečer. Vstopnina j: je samo 30«* ^a odrasiie. Veselica 2 sc vrši <•- društveni dvorani na ; Bovdsville. Ničesar ne bo manj- « [kalo ne za mlade, ne za stare; za j |vse to bo skrbel v to izvoljeni odbor.
i Pozdravljam rojake in rojaki-', i nje sirom Amerike in tudi one v'; Stric Samovi armadi, tla bi že rm-'j krat prepodili kajzerja. ki posnema turške zločine.
.Martin Ross. R. V. D. 2. Box K. Bridgeport. O J
I'
t
Grass Valley, Cal.
f Dolgo časa sem čakal, da se kdo * j oglasi i/, tukajšaije zlatorudniške naselbine v našem dnevniku, tod-a se nihče ne, zato boni pa jaz po- 1 ročal. ker je danes delavski praznik, obenem pa pošiljam za list naročnino. Sem že več let naročnik in ga tudi ne bom opustil, dokler mi razmere dopuščajo, ker nam prinaša dosti zanimivega in poučljivega.
Prosim doplsnikarieo M. S., naj se zopet kaj oglasi, kakor se je 1 s konser vi ranjeni sadja. To nam je brio koristno znati, ker je *ad-ja zadosti zadosti in grozdje iprav h-po rumeni. Kakor kasže, bomo zopet vince pili; gospoda pa ji a j vodo pije, ker za delo ne trpi.
Kar se tiče dela, ga jo dosti v rudniku in doma. Dela se vsaki { dan, plača je bolj mala. $3.50 in' $4.00 na S ur; draginja pa je ka-j kor povsod. To nam nekaj porao-l iv, da si vsak lahko zelenjave za prikuho pridela. Večinoma vsi imajo po malem obdelanega, seveda je treba tudi delati ker broz dela ni jela.
Slovencev je tukaj le par družin ter nekaj samcev. V sedanjih razmerah gre vsak za boljšo plače drugam. Podnebje je primemo, še ni prevroče in tako sem tu vsta-novil dom, ker je najemnina tudi draga in bom tu ostal, dokler me pustijo ter me ne pokličejo v armado.
Poročati imam pa tudi žalostno vc-st o nesreči, ki je zadela Dalma-tinca Mateja Juretiea. Sf l je prvi: pot. na delo in ni vedel, kako se mora pri vožnji zadržati. Pri deluj mu je postalo slabo in se je hotel i odpeljati ven. pri tem pa je prišel x glavo previsoko in se je zadel ob strop. Kasneje so ga dobili' mrtvega. Bil je namenjen, da dobi sem ženo, ki jo je ostavil nekje v Portlandu, Oregon, pri njeni materi. Ima tudi dva brata; enega v Butte. Mont., iii drugega v South Ca rohni. Družba je batrojavno obvestila ženo in brate, pa do sedaj se niše nihče oglasil. Pokojnik je ležal pri pogrebniku &/> dni, ker pa ni bilo od nikoder glasu, smo ga spremili na katoliški mirodvor •dne 27. avgusta brez sorodnik o v. Pogreb je bil sijajen: skazali smo mu zadnjo čast z lepimi venci. O-menjeni je bil oženjen šele 5 mesecev in je bit star 28 let. Bil ni pri nobeni podporni organizaciji. Zcpet vzgled, kako je, biti brez podporne pouioci. Ako bi se mi ne potrudili za pokojnega, bi gu družba sama po svoje spravila in se ne bi znalo, kdaj in kako. Ako bi sJučajno kdo znal za njegove sorodnike, naj jih opomni, da se zglase, ker dobo od družbe smrt-nino za pokojnega $5000, ali -še več. Ako se niliče ne zglasi. potem se ve. kam spada pokojnina.
F. Petach, Box 623, Grass Valley, Cal.
Mirovna ofenziva.
Washington, D. C., 6. sept. — Nemčija in Avstrija sta se sporazumeli, da zdaj ni čas za mirovno ofenzivo, kakor pravi neko poročilo iz Švice, ki poroča o zadnji dunajski konferenci med admiralom Hintze in baronom Burianom.
To poročilo pravi, da sta se dogovorila, ua se more ententa prepričati, da maršal Foch ne more prebiti nemške fronte in da bo tre-1 ba vee let, predno bo Nemčija pre-| magana.
Oplenjena | Estonija
Nemci so oplenili Estonijo. — Pobrali so veg živež in živino. — V-zeli so celo zvonce pri železnicah.
Pise A. Ransome.
Stockholm, 8. septembra. — Nek mlad Estonec, čegar imena iz različnih vzrokov ne maram navesti, je prišel tu-sera. Imel je velike težkoče, predno je prišel iz Estonije, ker Nemci smatrajo vsakega Estonca, ki namerava, iti iz dežele, za begunca in nemške oblasti zahtevajo od jsakega potni list z njegovim imenom, številko in odtisom prstov.
Ta mladenič je izpovedal, da so si Nemci naglo nakopali sovražnosti v Estoniji z zaplenjeva-njem. Polastili so se vseh zalog živeža, lesa in bombaža; pobrali so celo signalne zvonce na železniških postajah.
| Vse mleko je bilo poslano v to-Ivarne, kjer je bilo predelano v sir. ki je bil eksportiran. Popisali so vse krave in je bilo določeno, koliko mleka so morali lastniki pridelati od vsake krave. Od vasi so nemške oblasti zahtevale velike množine jajc, katera so j bila odposlana v Reval. Spočetka je bilo mnogo pokvarjenih jaji*. zato so Nemci zahtevali, da vsak kmet zapiše na jajca, katera je oddal, svoje ime.
Mladi Estonec je rekel, da so Nemci odprli urade za prostovolj ce, ker so pričakovali, da se jih bo mnogo oglasilo za nemško armado. Ti uradi pa so popolnoma zgrešili svoj cilj.
Nato so vpaduiki poskušali dobiti delavce za Nemčijo. Nabili so velike lepake z nemškim, letskim in estonskim besedilom, ki je obljubljalo zapeljivoplačo ,obilo hrane in druge ugodnosti. Nekaj ljudi se je dalo zapeljati tem obljubam. toda na potu so stvar premislili in skoro vsi so se vrnili, predno so šli predaleč.
Mladenič trdi. da .je stara disciplina nemške armade izginila. 18 vojakov je na pr. vkradlo i motorni čoln; prepeljali so se čez jPejpuško jezero in pobegnili v Rusijo. V mnogih slučajih vojaki j niso hoteli streljati na dezerter-ije in ječe v Revalu, ki so bile nekdaj potlačene z boljševiki. so zdaj polne nemških vojakov.
Narodov čut v Estoniji je bolj naroden kot revolucjonaren; toda brez dvoma vlada revolueijonarni duh med nemškimi vojaki.
POZIV SLOVENCEM.
Slovenski prostovoljec Rado Lenart i/ Goriškega, seržant v srbski I vojski na solunski fronti, piše v pismu o<i 23. julija meri drugim sledeče:
| "Čudim *e. kako je mogoče še danes dobiti take elemente iz na-jšega naroda, kateri tavajo po te-jmi, kateri ne znajo prave poti. i Saj je vendar stvar tako čista, tako lepa. taki> privabljiva in ni dvo jiua več. di je to tlelo ustvarjeno
da je to. že davno posejano seme padlo na prava tla. iz katerih bode pognala naša svoboda, naše "ust a jen je.
• Ali na žalost ima takih, ki pri čakujejo, da se jim ta svoboda pri nese na dom na pogrnjeno mizo in mogoče ima tudi še slabših od njih....
Mi tukaj imamo vso pravico, da jih sodimo, mi, kateri stojimo na vratih naše domovine in ki nismo nikdar pomislili na nevarnost, ki nismo nikdar obžalovali naše ek sistence, katere so ostavili, oziroma izgubili tam. Mi tu jim kličemo ob 12. uri: "Vrzite črne misl* od sebe, dokler je še čas, in pridite tudi Vi k nam!"
To je naše izporočilo, to so pozdravi nas vseh, kateri tukaj že tri leta v težkoči in trplenju, a vendar neustrašeno čakamo s puško v roki na izhod, ker smo gotovi. da se nam bode rodilo solnce svobode in sreče.
Tukaj se vsaki dan množe naši fantje; prihajajo iz Rusije. Italije. Francije in Amerike. V naši sosednji diviziji imamo dobre pevce pri katerih smo se za Veliko noč prijetno zabavali.*'
Pač uvaževanja in poštevanja vredne besede, o katerih bi morali razmišljati vsi naši rojaki. S samimi besedami in prepiranjem se ne dobi nobena borba, zlasti pa ne naša obupna borba za svobodo in zjedinjenjc. Na bojnem polju se odločuje usoda narodov, vsa njih ,bodočnost in sreča; zmaga li nemški militarizem in avtokracija, za-
Isužnjen bo svet, tlačen in zatiran po nemški oholosti in traniji; zmaga li pravična stvar zaveznikov.
—m —" r
BI1	—	1E3
Jugoslovanska	Katol. Jed nota
Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad ^	MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, b<>x jr,l. Conemaugh. Pa. Podpredsednik: LOUIS PALANT. box 106. Pearl Ave Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely. Minn. Blagajnik : GEO. L. BROZICI1. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrt ni n- LOU IS' COSTF. LI.O Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. .T. V. GRAHEK, $4:1 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: •JOHN GOUŽE. Ely, Minn. ANTHONV MOTZ. 9fi41 Ave M\ So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. ."»126 Natrona Alley. Pitt-burgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. POREXTA. box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK box 4M). Eh . Minn. JOHN RUPN1K. S. R. box 21, Export". Pa.
PRAVNI ODBOR: •JOSEPH PLAUTZ. Jr. 4:HJ-7th St.. Calumet. Mieh. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Dnluth. Minn. MATT POGORELO, 7 W. Madison Sr.. Room 60"». Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. F. Cleveland, <» FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63. Denver Colo. GREGOR HREŠCAK, 407-šth Ave., Johnstown," Pa.
Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, v-e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na o->*bna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota -e priporoča v-em Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje j>o "National Fraternal Congress" lestvic«. V blagajni ima okrog ^'.00 000 tri-stotisoč dolarjev . Bolniških podpor, iioškodnin in smrtnin je /,• izplačala do šl.500.000 (en miljovi in pol dolarjev .
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bol nik si je sves* da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote <e nahajajo po raznih naprednih sloven, skih naselbine.h. Tam. kjer j h še i i. priporočamo vstanovite / novih. Društvo se lahko v-tanovi z - člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se j.- obrniti na glavnega tajnika.
oddahnili se bodo vsi narodi, kajti; dosegli bodo največje dobro. >vo bodo in neodvisnost.
Naprej toraj slovenski junaki! Poslušajte poziv onih. ki -e že tri leta bore za svobodo naše domovine. sledite njihovim pozivom dokler še oi prepozno, kajti potem pride tudi za nas dan plačila in
obsodbe od celokupnega narodu.
1 ■ ——■—
Kako odgajajo slovenske janičarje
t '
Obzor piše 19. VIL: Slovenski Narod poroča i/ Maribora: Berlinski denar marljivo deluje v zadnjem času. Lotili	najnežnej-še deee. otrok iz prvih razredov ljudske šoie. Od njih >e zahteva da morajo nositi na kapah vidne nemške znake. To se posebno opaža v nedeljo pri službi božji. Ti <»-troei nočejo odgovoriti, kadar jih kdo kaj vpraša slovenski. Ako pa ji kdo vpraša, zakaj nosijo nemške znak«* na kapah, da-d S!«i-veci. odgovore: tako so nam za po vedali v šoli. To j* en slučaj velike in žalostne zgodovine o jn.^r;nj ku slovenskih janičarjev.
;
Za Krekov spomen'k.
Slovenec od 27. junija javlja, da je bilo zbranih v lianjaluki v Bosni 275;) kron za Krekov >p<» menik.. Med prispevatelji je tudi tamošnji vladika franjevae <>■/.** Gavrič in pravo-,bivni metrop<d;T Vasilij Popovič.
WŠŠj :VVSS AVSS W|Š VVSS WSS
i Za Jugoslovansko deklaracijo.
i
j Slovene od 4. VIL javlja, da -e I je izrekel /.u jugo>lovansko dekla I jraeijo obč nski odbor mesta Imot- I |^ki v Dalmaciji ter pri tej priliki I zaključil, darovati 2000 kron /a I Krekov spomenik. Za jugoslovan- I i>k<i deklaracijo se je »>t?iko izre- I ikla ob.'ina Komiža na V,sn. Žene I ! in dekleta, kakor tudi občin-ki od- I j bor \ Kropi -o se soglasno izre- I ikle /n dunajsko deklaracijo.
PRED SODIŠČEM
Cleveland. Ohio, s. septembra. Evgen V l>eb<. ki je bil že štiri-jkrat -ocijalistični kandidat za pre.Ncdnika Združenih držav, bo juiri prišel pred sodišče pod ob-■ lolžitvij<»; da i». pregrešil proti ;sj»ijonažni postavi. Proti nj-mn je
dvignjenih 10 obtožb. Ako bo il>eb^ »poznan krivim, ga zadene j kazi-n JO b-t je,-,- in 1(1 t >,».- dolar-vsi ko obdojžitev.
Rad b: i^v.-d'! za eiojega bratranca f.OUJSA FLVK. I'red tremi j if ti j« '-ival v « Icvelandu. Ohio. i#:>ene'u hj rad i'.vcdcl za mojo se^tj ••'-ijo M Ab'IlK Hot*'EVAI». I'ici! Ti'-«ai b-l i je bivala v oico-lit-i llibbing. .Minn. Prosim cc-I njen« rojake. <e kdo v« za a t'*ri nas'ov da mi blagovoli na -i znaniti. ali ]>a če sama čitata ta •»glas. prosim naj se rili ja\ita. Jaz >lu"im Strica Sama Moj na«lov ie: John L. Marr.lt, Com-j [»an; K. 2nd Div.. Bn. ir.7. I)c-! pot B:i*»ad". < nui]> Gordon. Ga.
JJ^IBoysezdra^
i Profesor Doktor B. F. Mullin	j
Slovenski zdravnik-špecijalist
41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.	i
(Naa*Mtigh«MpMU. Čairt* ml.gi »4 SmhUnU Si. PuiU •• mm i Mjia imtmmm. >
|	Jaa sem nastareJSl rdran»lk-Sp®-	|
^AbgA.	cljalist za Slovence ▼ Plttsbargho.	\
f+ m - ffi^^K^	Zdravim ž« več kot 38 let bolne	j
vflcSBt^ w moške in Ženske. Ozdravil sem že na	|
^^Ba	tisoče iu tisoče oseb in morem tn<II	|
fl^jJLf^M vas. V z«Iravljcnja raznih bolezni	|
liua.n največjo iskoSnjo. Rabim sa-	| f' HyU IJL BaVffBK 010 najboljša zdravila. Imam najbo-
t WBBJ1F ™ TWT Uši električni »troj za preL«kaTanja,	j
j I^H IBa^Mfln mm	potom katerega me vidi celo vafie	\
IB "UmuE CT (Sf tel° kot na	K meat prihajajo	\
I	HW ljuilje «1 blizu in daleč, da Jih zdra-	j
f	vira. Zdravim razne bolezni nffpeft-	\
L	_J no «d naglo. Govorim čisto »lor»	j
f T j i	*o. Maje cene so zmerne. Znanstve-	j
I wm preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelja.
I U»4m wnt od 9. ur« sjatrmj do 6. zvvčer. V iwdeljo ramo od 10. ure zjutraj do 2. popoldo«.	|
___ GLAS KAKOftA. 11. SEPT.	— .........—
NOVOOTVORJENA ZRAČNA FOoTA MED NEW TORKOM TEE CHICAGO.
___ ^^^ ji ----—
et3VC:iNMf N-r OPFCIA15 »rri	Pošr RASTER Ttoms MrrreM ?MSSIN& • VI-	— 1
r	_jTA^T WV.CR__- - - -	^ ^'-^r E VC^MEP.
slika nam kaže prizore ob priliki otvorjenja zračn-e poštne zveze med New Yorkom in Chicago. Na .liki je videti uradnike, ki pri-_ "p^tviij^jo odhodu zrakoplovea ter poštnega mojstra, ki je vzročil avijatiku vrečo s pošto.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA /^X 1NK0RP0R1RANA
6. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedeš: Denver, Colorado.
uii&TNI ODBOR:
Pretodntk: JOSEPH PR LI AT EL. 5232 Wash. Street, Denver. Oolorada.
Podpredaednlk: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK S K RAB EC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station. Denver, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St.. Denver, Oole. Blagajnik: JOH V1DETICH, 4480 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREIX »VIČI 4837 Washington St.. Denver, Colo.
NADZORNI ODBOB:
L nadzornik: JOHN GERll, 316 Palm Street, Pueblo. Colorado. 2. nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwlnd Ave, Pqeblo, Cola •. nadaornlk: M THAU KAPSCH. 00« N. Spruce. Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
1.	poročnik: PETER M EDO S, Route 8. Box UM, Pittsburgh,
2,	porotnik: JOHN HOČEVAR, B14 West Chestnut St., Leadvtlle, Col«. I. porotnik: JOHN JAK&A, Bo* 2T2, LouIhvM, Colorado
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. 8. BFRKLT. 448T Washington St.. Denver, Colo. f
ITRADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlanat Street, New York, N. Y. Vse denarne nakaznlre In vse uradne stvari se poBJljajo na gl. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Vesti iz stare domovine
Otroci, ki ljubijo svoj narod.
Pod tem naslovom poroča trža-I ška Kditiost" T. junija: Na Ko-I zini se je zbrala družba solskih otrok Lu je priredila veselico v ko-I rist šentvidski šoli. Venelica je *l:i -la K 2">.10. Imena otrok so: Teodor Previd, Radovan r.< nvi,*, Anion Pavleti"-. Svetozar Sosič, Sonja I>okleva. <«rnzdana So^rtr, .Milena Sosič. Kiistina Kapotrc, Zoran;« Sturm, Danica Kapotee. Ka-ko lepa narodna imena! Živeli na-redni otroeiei, živeli Kozanei, j;i imajo t si«> mladino! < jist. jim!
Slavna ministerijalna komisija
— tal;o j»i>" *'Kdinost' — tist.n nature«-, ki je imela /a- jt-seni priti v l>h]|naeijo, da hi j>reiskala in prtcirila nasilju in kri\iee, ki s<> se godile narodu začetkom vojne: ta komisija ne pride v Dalmacijo,k 'm sedaj". Nekateri člani so baje prt-ve t'' zaposleni, druirim iduk>-nira vročina Vemo in veruje mo. da ji- " v iM.'e" i i '-rt i m. ki jili poslali. j mi /e v slovenskih pokrajinah do/iveli izkušenj, kakršnih trotovo niso pričakovali. Niso , raeuilali na to, da bodo imeli ljudje tolik" -Teiiofiti. da bodo tudi odkrilo govorili. Ali, srr»vorili so. Pa se kako! Nam je znano, da se je izrazil neki član tisti* komisije da je v slovenskih pokrajinah nabrano gradivo tako. da se morajo eloveku lasje jeziti in da bi bil — če bi se objavilo vse to — pravi kulturen škandal. Po 4 'viti izkušnjah je razumljivo, ua e gospodi ne mudi v Dalniaeijo, kjer so s»-dopajate ^e vse drugačne stvari, nego ]»a v slovenskih pokrajinah. Si.-er p«i naj ne bo Dahuatineem bo tj ve kako žal, če ta komisija nc pride. "Narodni List"' konstatira, da jc bila že neka vojaška komisija v to svrho. A kje so sadovi nje preiskav • Naj le gospodje na-didje nič ne delajo! Razočur:uii narod itak nima več nikake vere v take l»irokrati«*ne i«re. St-vdler J jevo odkrito nasprotstvo nam jej ljubše. ko vemo. da iud; hlmjeno| prijazno lice nie ne izpreminju naj njih resničnem položaju na>proti; nam.
Vstanovitev "Narodnega Sveta".
"Edinost" poroča 3. junija: V soboto popol-dne 1. jun.j se je vršila v Ljubljani v hotelu 1 nion pod predsedstvom načelnika «ht-croslovanskesa kluba <lr. Antona Korošca Konferp- glede ustanovitve jupeslova >kega Narodnega Sveta Navzoči so bili zastopniki Slo\enske ljutlske stranke in Ju-sroslo\anske demokratične stranke; politično društvo Edinost je za« topa I tajnik tir. -T. M. Čok. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum in j«* biLa sklenjena u-stanovitev Narodnega Sveta za t/lslajtanijo. Istra in Dalmacija in socialisti niso bili zastopani. Sklenjeno je bilo, da se jim dopošljejo pravila, da stavijo svoje event.il-oLne izpreminjevalne predloge, 0-ziroma '; se sploh izjavijo o njihovem, italteeu napram te umu vprašafclu.
Nov slovenski list.
Časopis za slovenski joaik, knji. ževnoet in zgodovino. 1. in 2. snopič I. letnika. Trejajo: profesor A. Kaspret, dr. A. Kidrič, vseuči-
liški jirofesor dr. Raiko Nahti'/pl. Ljubi j ana—Cradee—Dun«j. l^HS.'; Izdajajo prijatelji slo\etLske zna-T nosti. Natisnila Lj-. pl. Kleinmaver'] iV Kerd. 1 'amberg v Ljubljani. Vsebina: Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa jti Jij«*govih prepiskov za \prašanjc o postanku in domovini sloveuskiii odlom-': kov. Prispevki in oj>onibe k dovini reformacije na S}0veu-'; skem. Ivan Xniruad v prognan-,< stvu. Staroslovenska d:*užba in , j njeni st«T»ovi. h nameravani usta-'-novitvi škofije v («omjem gradu' leta 12^7. Prispevek k rodovniku I Franceta Prešerna. Izjava ure d- . iiištva.	[.
tem li^tu piše "Edinost" /n-\
i - 1 eetkom jonija: Pred nekaj dno\-
j« i/šla prva številka novega slo- < venskega znanstvenegri časopisa, • ►ki je velike važnosti za naše kuL turno življenje. Doslej jii«o imeli slo\Tn>ki znanstveniki, ki so gojili i vedo, kateri je predmet slovenski'] narod sam. svojega strokovnega'-ulasila. iCamiola In mariborski ] "Časopis za zgodovino m narodo-'; pisje" sta se vzdiimila le začasno! nad lokalni pomen. \ eeinoma so' hodili na<i znanstveniki v go^te k ■ raznim časopisom iwiialnega in V lejioslovnega z.načajtl ter ]»»-ji vzrojili pri naročnikih povsem razumljivo ogorčenje, ker naroe-' nikoiti lepr.sl«j\ nevra lista gre pred vsem za loposlovje ne pn za znan-J sivo. In tako ->o bili naši najboljši možje potisnjeni v tuji -vet. odtod1 prikazen, da obljubljal Skrabecj svoje znamenite razprave na plat* ni-ah nabožnega lista in da so' drugi znanstveniki tiskali -voje nizprave o slovenskem jeziku, o slovenski zgodovini in o slovensl-ri književnosti v tujcjctzičnih časopisih, ki ^o ostale vsled tega slovenskemu občinstvu neznane in nedostopne O itod kotieeno po-ijav, da se j«1 širil v domovini li-jletantizem v znanstvenih stvareh, a tujina ->e je iličila z delom sl<»-venskega uma! Preko zn^nstveni-Ika ima znanstveni časopis pomen j za narod in njega razvoj — Tem-; bolj pa ' Časopis ", ki zastopa ve-j do, k at vi predmet je slovenski narod sam. "Casopiis" i/jdajajo prijatelji slovenskega znan^rva. društvo, iz katerega se lunu obeta razviti slovenska znanstvena akademija. 1'redništvo "Časopisa i^a misli razširiti že sedaj svoje delovanje tudi na izda Vanje posebnih znanstvenih knjig — in ima v tem oz.ru tudi že ponudbe (tir. L Prijatelj in dr. A. Žigon) — seveda je odvisno tudi od občinstva. v kolikor i>o omogočilo podjetju izvršitev tega namena. Deležniki podjetja morejo postati tisti, ki pošljejo enkratni prispevek HKJ K «-el ali v obrokih L Na-l!ročnina /naša s kron. za dijake ' in učitelje 6 kron.
ZAHVALA, t
Tem potom izrekam najsrčnejo zahvalo vsem znancem in prijateJ 1 lj^m za velikodušno podporo mo J jemu pokojnemu možu v bolezni in jegovim sobratom za udeležbo k pogrebu ter patru K. Za-krajšek. Naj bi bilo vse obilno poplačano.
Lojza Zavrtanek in otroci, Brooklyn, N. Y.
Postopanje z jetniki
| Ljudje, ki so se vrnili iz nemškega • jetništva, pripovedujejo o brutalnostih, katerim so bili izpostavljeni v Nemčiji.
i
London, Anglija, 1». septembra. Raujeni angleški jetniki, katere ! se je pos'alo domov i/. Nemčije, poročajo < brutalnem postopanju 'z vojnimi jetniki od strani Nem-eev. Ti jetniki so dospeli sedaj v lliing. Z vsemi vojnimi jetniki se J v Nemčiji slabo postopa ter mora-•jo naravnost stradati, delniška ta-br>'išča v Soltau in Crossen v Pru- ( siji so l>aj" v prav posebno slabem', (stanju.	I
j ^elgijsk'in vojnim jotnikom. kij
^o bili najbolj številni v Soltau.j* sta. se približala pred par meseci | dva tivilisla. ki sta trdila, tla stal Flamca. Pripeljal ju je poveljniki
•	. . M
v namenu, da pregovori Belgijec, j
naj stopijo na nemško stran. Bel-1'
gijei so pa kamenali oba odpo I
slaidka in posledica i-ele zadeve je''
bila ila je bilo celo taborišče ka-j!
znovana za štirinajst dni.	|l
j Razmere med ruskimi vojnimi j1
'.jetniki po »-Hi Nemčiji, kamor so -
pr.'ii ti a:igleški vojni jetniki, -o 1
'soglasno /. njih izjavo, naravnost '
Jobžalovanja vredne. Med Rusi je 1
bilo zaznamovati veliko smrtnih
slučajev, ki ^o bili posledica la- '
kote. Veliko Rusov se je ustrelilo. '
J doeim se je <irujre pretepalo, ker 1
niso bili sposobni, da bi izvrševali 1 t • i določeno jim delo.	1
Veliko augleških vojakov je prišlo iz Stralkovo. provinca I'o- ; se?i kjer .je zaprtih nekako 30<) Angležev. Pred tremi tedni je do- i spelo tjakaj tudi trideset Amerika neev.
Tirana jetnikov je obstajala L>. kruha. Ce ni-o zjutraj dosti hitro krua. Ce r.iso zjutraj dosti hitro : vstali, s»- jih je suvalo z bajoneti ter bilo s kopiti pušk. Izjavlja se. : da se je našlo enega moža. s katerim -e je postopalo na ta način. ; drugega dne mrtvega v postelji.
Večina teh mož je'dospela v ta-J orišča (irossen dne 24. avgusta in ; sii-ej- v kaj resnem stanju.
Slovenske novice
__ i
i
Bradley, 111. |
Iz našega nK-sta je Šel dne 2H. maja Slovenec Frank Plut k vo-| jakom. Zdaj je bil na obisku do-: ma pri svojih stariših zdrav in ve sel, pa zadovoljen. Rekel je tudi,! da je zadovoljnost močno orožje, ki vse težave premaga. Znance.
Milwaukee, Wis.
Preminul je nepričakovane smrti rojak Mike Savor, star *50 let. n-t svojem stanovanju 662 Madison St. 4. -opt. ob T. uri zvečer. Zadela ga je srčna kaii*. Ves dan je še delal. Pokln-afrt zdravnik ni » mocel pomagati drugega kot da je jkonštatirtl smrt. Pokojnik je bil j član dveh društe-v, in sicer Lilije in >v. Janez« Ev št. 65 KŠKJ. Ro-dom je bil iz Radovice pri Metliki. Bil je same«-. Tukaj iztapuSca brata Johna, ki se nahaja v Girandu. O. .Nesrečnež je bii tihega in mirnega značaja ter po-vsod zelo priljubljen. Bil je med ustanovitelji sam.
fluladeniškega društva Lilije, katero se je zelo lepo razvilo za časa svojega obstanka, v teku (> lei. Ž njim je izgubilo društvo požrtvo-vahiega čiami. To je prvi smrtni slučai [>»i tem mbiden: dr.ist\"U. Pogreb so je vi šil 7. se]>t. Člani obeh drnštev so -p udeležili ]>o- i grelna korporativno ■/. godbo. Lah-j; ka inn liorli ameriška zemlja!
Potopljena ladja
i
Washington, D. C . li. r,ept. — J Nemški podmorski čoln je torpe- 1 diral veliko transportno ladjo j 'Mount Vernon" prej nemška ladja "Kronprinzevvin Ceeilie". ka- ' (je znana tudi pod imenom "zlata j ladja", ker j»- o|> času izbruhal] |vojne bila /. zlatim tovorom name-J^ j njena i/. Združenih držav v Evro-j, i po. i»a se je vrnila v Ameriko i j kjer je bila internirana.
Mornariški tajnik Daniels .je bil danes popoldne po kablu ob\> iščen, da je bil "Mount Vernem" danes popoldne torpediran 2<X1 ( .milj otl franeoske obali, tla pa se^ (je vrnil v pristanišče z lastno pa-! ?ro. "Mount Vernon" je ravno do-j i končal j»ot v Francijo, kamor je i ]»ripeljal vojaštvo in je bil na po-vratku. To je četrti veliki nemški ■ parnik. katerega je ameriška vlada zaplenila'. "Mount Vernon" ima 1^,50o ton prostornine in je tis.") čevljev dolg. Pred vojno je bil lasi Severnega nemškega Llovda ter j*- bila najhitrešja ladja te družbe.
Kakor je razvidno iz poročila tajnika Danielsa. se je izvršilo torpediran je brez izgube človeškega življenja. Poročilo se glasi:
S. S. Mount Vernon je bil | včeraj zadet od torpeda okoli 200 j milj od francoske obali, ko je bil! na povratni Vožnji, toda se je vrnil v pristanišče z lastno paro. V poročilu se ne omenja nikaka izguba ; tudi se ne omenja, v koliko je bila ladja poškodovana, foda domneva se. da ni bil« hudo poškodovana. ker se je vrnila ter vozila po 14 vozlov na uro.
"Mount Vernon"' je bil pre^ nemški parnik Kronprinzessin Ceeilie. ki je hil interniran v ameri-iških vodah: ko pa je šla Amerika ; v vojno, ga je zasegla ameriška J vlada in ga izpremenila v transportni parnik.
I "Mont Vernonu" poveljuje ka-' pitan Dougles F. Dismukes. La-I dja je izkrcala čete, katere je v« I žila čez morje ter se je vračala, ko •j*1 bila torpedirana.*'
PESEM MLADOLETJA.
'	Zložil Ivo Pemzzi.
Odgrnil Bog je zlati pas, iz njeiga slavčki so vzleteli. Li branil si jim. oče beli. da v polje šli so k cvetju v vas.'
- Li karal si jihi, ko zvečer so peli vroče melodije o sreči, ki na zemlji ni je. o rajih, ki jih ni nikjer?
Ne I Ti si zarjo spet razvil. [ tla v tvojo moč so se poskrili in sanje cvetk, ti oče mili, si v mlade dušice jim vKl...
Izreki znamenitih mož
i
Naslednje izreke znamenitih ] mož. v pi-vi vrsti Slovencev, z ozi-jTOm na narodno stremljenje in na 'sedanje obupno prizadevanje našega naroda za priboritev svobo- 1 I de in zedinjenja. je zbrala ljub- , ! 1 jaiiskii "Domovina", tednik;	]
"Mi smo že na mnogih shodih dokazali, -ta deklaracija naših poslancev giblje na postavnih tleh. i S to deklaracijo zahtevamo, da ta lepa zemlja, katero so obdelo- ] vali naši predniki in katero obdelu jemo sedaj mi. ostane naša in samo naša. in sicer i j.ko. kakor jeze- . mlja. katero obdelujejo Nemci, samo nemška. Naša zahteva je pra- j vična. ila pravičnejša biti ne more. —
Dr. Ivan Tavčar.
"Izgovora, ki ga nisem smel go voriti". Slov. Narod, 1M. IV.« f
Tako <o nas tujci in potujčen ••i delali majhne in slabe, tla smo , nazadnje že sami verovali v U. ]j -.vojo neznatnost in nemoč. Izkazalo pa se je. da nas ta silni vi- , liar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca. nas pomladil. nas dvignil k višku.
Ivan Cankar.
_
Kdor je velik? Kdor svoj čas' izpolni,	f
kdor.življepja vso žrtvuje moč idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga nc zagrne v noč...
Anton Aškerc.
-7—	1
Nikdar se še ni naš slovenski
narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih j d veh letih vojne. Dokazal j t- vse-i mu svetu, da je zrel za svobodo, jzrel za lastni svoj dom.
Ivan Cankar.
Jaz verujem v to družino svobodnih narodov, .laz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo človeštvo prorojeno! Bil bi hinavec in lažnjivee. ee bi se imenoval socialista, pa bievgloboči-n i svoje duše ne veroval v svoje ideale. Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice. Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeni)! v to verujemo, v to zaupajmo — in lažje nam bo trpljenje. Kristus je zmagal, k") je bil na križ razpet; človeštvo je moralo.brezmejno trp; ti. da si je zaslužilo pre-rojenje in vstajenje.
Ivan Cankar.
Očiščenje in prerojen je.')
Stalnost odločnost in nepopust-Ijivost — to so lastnosti, ki jih mora imeti neizogibno vsak narod, .ako hoče okrepiti svoje pravice in svojo svobodo.
X. Havliček.
Balkansko bojišče.
Paru, Francija, 6. septembra.
V sinočnih francoskih oficijelnih poročilih se naznanja, da so s^ pričele akcije na celi balkanski fronti. 'Na celi fronti je bita veli-
Baker in rekruta
Vojni tajnik Baker je vodil dva rekruta po vojnem departmentu. 1 Izvedel je, kaj vojaki mislijo o njem.
(Danes je izvedelo, kako je vojni tajnik Baker razkazoval dvema rekrutoma vojni department. Pri tem se je prepričal, kaj navadni vojak misli o vojnem 1aj-niku.
Bilo je ob enajstih ponoči. Baker je delal od 9. ure zjutraj. Pred poslopjem vojnega urada je čakal na svoj avtomobil, ki pa ni prišel.
Po cesti sta-prišla dva rekruta iz Camp Meade.
"Say. Mister, to je poslopje vojnega urada; ali ne?" sta ga priprosto vprašala. , "Da", jima odgovori mali mož.
"Well, Mister. midva sva iz zapada in zdaj. ko sva pri voja-, kili, hi rada videla, kako izgleda vojni department", pravi eden re-krutov. "Toda straža tam gori nama je povedala, da n imava ničesar tukaj opraviti ponoči.
"Mislim da vaju morem nekoliko prepeljati okoli, kajli jaz de lam tu notri", je rekel prijazne mali mož.
Nato so se odpravili proti voj-,nemu departmentu. Mali mož ->e ni predstavil rekrutoma iz West a in jih je peljal po brezkončnih hodnikih ler jim kazal zanimive prostore in predmete.
Slednjič so vsi trije šli mimo so be vojnega tajnika.
"Ali bi rada videla tudi to'" vp aša spremljevalce vojaka.
"You bet, da želiva", odgovorita.	f
Vojni tajnik ju jc prepeljal sko-zo urad in jima pokazal zastavo, s katero je bila pokrita krsta pred sedn i ka Lincolna; nato pa ju je peljal v privatne sobe vojnega tajnika.
"Ta Baker", je pričel spremljevalce", ima posebno strast do pip.' Mislim, da bi bilo prav. ako odprem njegovo pisalno mizo, da vama pokažem njegovo zbirko."
Vojaka sta debelo gledala, ko jima je privlekel iz miziiice pipo, iz morske pene, raznega lesa in! ilovice.
Spremljevalec jima je ponudil stole, da sedeta in da ž njima1 nekoliko pogovori.
'"Kaj mislita o vojni? Kaj mislita o vojnem tajniku Bakerjn?V
Povedala sta mu vse brez obo-; tavljanja Priznala sta, da je ar-j mada izborila in sta menila, daj mora biti ta Baker pravi mož, kajti gotove stvari, katere je odredil on. so se izkazale kot prave.
Pogovarjali fin se <lo pol ent ponoči.
'"-Jaz sem Baker", je rekel vojni tajnik, ko je prišel čas ločitve. "Želim, da vzameta te dve pipi v spomin."
In vojaka sta začudena odšla.
ka artilerijska in poizvedovalna1 aktivnost'*, se glasi v poročilu "posebno zapadno od Vardarja 1 kjer je bil sovražni presenetilni napad odbit v kolenn Črne. V Al-J bani ji'je položaj neizpremenjen."
Jugoslovansko y-prašanje in Madžari
"EdinoM" piše začetkom junija :
— 17 Budimpešte se poroča, da se -matra potovanje ministra Bu-riana v Berlin za velepomembno. ker naj bi se ob tej priliki, kakor vedo pripovedovati, ne rešilo -.a-mo poljsko, temveč tudi jugoslovansko vprašanje. Za rešitev jugoslovanskega vprašanja se smatra priklopii»-v Bosne in Hercegovino Ojrrski. Dalmaeijr- p;t Hrvatski.
V tem slučaju bi stopila Bosna in Hercegovina v take odnošaje napram Ogrski, v kakršnih se nahaja danes Hrvatska napram O-irrski. Na čelu Bo^ne in Hercegovine bi. kakor na Hrvatskem, stala posebna baltska vlada, pojavil se je pa tudi še drug predlog. — namreč, da bi se Bosna in Hercegovina neposredno priklopili t>-grsiii. Seveda pa pravijo, tla so To le predlogi in načrti, o katerih j»-treha temeljitih posvetovanj.
Rešitev jugoslrtvanskega vprašanja tla je v veliki meri odvisna od vprašanja, kaka l»o usoda Srbije in C'rne »ore.
Kakor je toraj jasno razvidno, pričakujejo v Budimpešti, da 'reši' jugoslovansko vpraašnje Pero lin. in sicer v korist Madžarom in sicer tako, da bi se pač nekako združile hrvatske in srbske dežele. kolikor jih je na oni strani, toda brez ogrskih pokrajin, v katerih bivajo Jugoslovani, tako prekmurski Slovenci. Medjumurei ter Hrvatje in Srbi na oni strani Drave. oziroma Donave in Ti-*e.
Dalmacija naj hi <e priklopila Hrvatski, ne pa tudi Bosna in Hercegovina, kateri naj bi ostali "ami zase. a vendar enako odvisni od Budimpešte, kakor je odvisna danes Hrvatska.
O nas Slovencih v Avstriji so. sploh ne govori, mi naj bi pač o. stali pod nemškim jarmom.
Verjamemo, da bi taka rešitev jugoslovanskega vprašanja ugajala Madžarom in prav tako tu di Nemcem. Madžari bi imeli poleg večjega dela morske obali v svojih rokah tudi velikanska naravna bogastva, ki tiče nerazkri-ta in seveda še manj izkoriščena v Bosni in Hercegovini. Jugoslovani v Adriji pa bi bili omejen! edinole na slovenske pokrajine in hrvatski del Istre, toraj znal no oslabljeni, da hi se težko ali — sploh ne mogli dolgo upirati nemškemu pritisku.
Najznačilnejše na vsej stvari pa je. da naj bi taka 'rešitev' ju-goslovanskega vprašanja prinesel gfof Burian. 7 vr-t zaplenjenih"*.
Mislimo. Ja nam ni šele tr<-ha povdarjati. da z vso odločnostjo odklanjamo tako reševanje in tako reštev našega vprašanja.
t
Angleži v Rusiji.
London, Anglija. »',. septembra. Včeraj so prišla vznemirjiva poročila o resnem položaju angleških podanikov v Rusiji, f "Dailv Kxpress" pravi, da ie bila aretirana eela angleška naselbina v Petro grad u s. konzulom Wood house.
Položaj v Moskvi je še bolj vznemirljiv, kakor pravi boljše viški list. ki poroča, da tamošnji .boljše vi k i delujejo z očividnim sovraštvom proti angleškim in francoskim podanikom.
hist pravi, da podrobnosti o tem ni. da pa je dovolj znano, da mo-1 re povzročiti največjo bojazen. >!__
IS C7E SE
I mladeniča za razpošiljanje »n ki se L j hoče pokazati, da je marljiv. Delovodja je Slovan.
T. S. Card Index Co.. j 113 Cedar St., New York. N. Y.
. I (lx)
Pomnožite svoje znanje »naravoslovju.
I Narava nam daje mnogo rastlin. • katerimi je mogoče zdravit! razue bo-Jaz imam v zilo^i ter razpošiljam raznovrstne suho rastline, cvetja, jagrtfe m korenine, take, ki Izvirajo )a vseli delov sveta. Pi3ite r*> mej brt»-• pfeft.1 cenik. Knjiga "MiD donmfi - zdravnik", ki stane samo 25 ceotov. obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni tn kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite . takoj to ponCljivo knjigo.
MATH.' PEZDIR, M P. O. Bex T72, CHy HaO Sta,
New Tark. H. I. t—---
i Rojaki, naročajte n na "CRaa JHaroda", največji dovtaaU dattr-' tdk t Zdrni. čtUv*. jmm»**
ObAS NARODA, ilr SEPT. 1918
SLOV. DELAVSKA ffiffl PODPORNA ZVEZA
la, ITrnu •	lokorporirasa 22. Aprila \90t _ * driavi Pmi
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI DBADN1DI fiMwim; ITiH PROSTOR, 1088 Norwood rd, OmM, OU*,
fodpredaedalk: JOSIP ZOR K O. H. F. D. 2, Box US, Wnt NavMk, Vftj •taval tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Uain St.. Joanatowa. Pa. L Po«, tajnik: FRANK PAVLOVClč, 834 klala St., Johnatowa, Pa. ». Rom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Mala Street, Cnwim. Pa. Blacajalk: JOSIP 2KLH. «502 Bt Clair At«.. Cleveland, OUa Ni Macajalk: ANTON ROČnVAR, a F. D. 1 Boa 29 Bridgeport,
RADIOBNI ODBOBl PiMaadalf aadaor. odbora: JOSIP PCTRRNRL, Bok M, Wm#*t, M.
1 nadzornik: NIKOLAJ POVSK, 112S Fabyan City View, X. S.
Plttshurfli. Pa.
I. aodoarnlk: I VAB RROlRLJ, «■ B. 117 tk SC. CUvelaat. OU«.
POBOTNI IDBOIt Praoow*nfS pmi adkora: MABTOI OBBBftAB, Boa fS, M MllU
L porotnik: PRANO TRROPČlO, B. P. O. S Bos 1M. Pprt taltt, Axft. 1 porotnik: JOSIP 43OL0B, ISIS So. 14CS BL, HpHafflOti, DL
VHOVNI BMUYNIKI	_
D», KOBZP T. BBAHBK, SM B. Oklo ft, PlttaSvsl, 9+
(Naval ara«: SSf Mala 81, filaHiti. Pa.
(JBADNO GLASILO I "•Lil BABO DA", M Oortlaadt Street. No« leaf
rmjai drufltva, oMraaa njih uradniki, ao oljndao pxoSari, pMtjiM Vaa doplaa aararuoat na fUmco tajnika in nikogar drnftfla. OMfil aaj ao poiljo odlno potum Puitnih. Expr»«nllL ali Bančnik deoaralk aakaanlc. nikakor pa no Dotam prtratnib Okov. Nakaanlof aaj a*
r.iislovijajo: lila? Novak, Tlttlo Tru«=C K Guarantee To. in tako naslov-Ijeu«* piAllJaju • meoetalm poročilom na naslov gl. tajala.
▼ MnCaJa. da opatijo drultveul tajniki prt pacoPUS tlnay ta}-alkn kat# pomanjkljivosti. na} to nemudoma naaaanljo arada jtoii— tajnika, te h i prihodnjo popra vL
Magdalen ina kita
Francoski apisal JBAN RAMEAU.
1 )	Nadaljevanje.)
—	Prav dobro. »ospoJ Roumigas.
Vrjamem lo -> vi li na vas. — V zadnjih dneh ste vf popolnima i/.premeni 1 i. Toda prejšnji teden. oprosiile, — sem se pa res hal za vas.
_ _ Seveda, trdaj mi je šlo slabo. veliko skrbi >em imel. gospod lt"U»nigas.
—	Tako? - Zde j so pa gotovo prešle?
—	Ah. da. prešle!
-	Zdaj ga moram — je pomislil ahhe. — Zdaj, ali nikoli.
Weraj mi .j' pisal >in. .i«- začel vračar znova. — Pravi, da
bo š( ! prihodnji t-den v Pan. Želel hi. da hi ~uu dali priporočilno pi-smo za prednico, da ho lahko videl Jakobino.
O, jo bo že videl — je odvrnil glasno, polinoma pa pristavil: Zdaj, a!i nikoli! — Gospod Roumigas. ravno zastran moje nečakinje sem prišel . — _'Iad bi govoril z vami.
Kako svečano govorite. — Človek ->i mora nehote misliti, da posluša pridigo.
—	No, pridiga ravno ni. pač j«' pa nekaj ravnotako resnega. Tedaj je pa pogledal vračar ahheja v obraz, in njegove sive bo-j
tleče oei so mu hotele prodreti v dušo.
\hbe se je hote pogladil z roko preko čela.
—	Gospod Uouivigas, zadnje dni sem veliko premišljeval in prijel slednjič do zaključka, da se moja nečakinja in vaš gospod sin ne moreta vzeti.
Pri teh besed al se je vračar stresel.
-	Kaj pravita ? Ta zakon ni mogoč? — Kako. gospod župnik ? — Prosim vas *
Tedaj j* pa duhovnik strahovito kihnil.
—	Aha. — j*"1 rek« 1 sam pri sebi — sedaj mi je pa že odleglo. —• Zdaj bomo posvetili deden, da ho pomnil.
—	Xa zdravje, irospod župnik:
—- Hvala. Povedati sem vam hotel, jroKpod Roumigas, da se je i M) loža j moje nečrkinje v /.adn j<-m mesecu zelo izpremenil. — Vi! semi dobro vest«*, dr; je Jakobina brez premoženja, in da sem jaz -krnel za njeno v z g »jo. — Misli sem, da bo dobila večjo doto, kot jo >o v resni. i. — Moji dohodki so se namreč silno zmanjšali.
Kak*, to?
—	Slapa nimair več. gospod Roumigas: — Saj vendar veste.
—	I),». seveda »hipa nimate več. — To je velika nesfečal — Imate pa z.ito še precej posestva.
—	No. to ni imena vredno.
—	Kaj bi ne hi.o imena vredno? — Vaša hiša v fta.rgo.su, vaša i! a v \ rgelez in restavracija v Aigues Vi ves?
—	Posestva niso toliko vredna kot so bila. — Pa tudi več ne no.'ijo toliko kot so prejšni časi. — ("M vsega kar imam, dobivam komaj dvatisoč frankov rente.
—	Vi so malo pieveč podcenjujete, gospod župnik.
—	Ne, na, — iaz prav dobro vem, kaj rem in na čem sem. — Prihodnje leta bom prisiljen prodati svojo vilo in če bo šlo tako naprej ter če i>oin ^e :»r; življenju, bona čez dvajset let prodal svoj re-sl a vrant.
—	Ah, ji a kaj š *. — Vi boste ničesar prodali, to prav dobro v-on. — Z dvema ti-«>čema frankov na leto se pa v (iargosu prav prijetno živ*. — s:t. r vam pa moram povedati, da no."-eni oženiti svoj-ga sina zarod; ticnarja. In tudi moj sin jo preveč plemenit, da 1». mislil ka.i takegi. — Fant ima sr.»e na pravem mestu, jhz pa in i i. — Prepričan ?ew da bi se. izza onega časa. ko vas je zadela nesreča, kdo drugi prav cisto nič ne brigal za vašo Jakobino. Mi sin«» pa drugačni ljudje. .Jaz nimam navad? pozabiti prijulelja, Če pride v nesrečo. Moj fiaston bo «lobil stotisoč frankov. Vašo nečakinjo bo vzel. t ud L ee bi ne imel nobenega beliča. — Lepo, od vas gospod župnik, iln ste <e spomnili tega, toda meni skoraj ni bilo neha pripovedovali. — Le pomiriti se. ("v je dal Roumigas svojo b»>s*ldo. jo ho tudi .*!*žai.
Ahhe pa ni reke! ničesar. — Nekaj časa je jjledal v lla. potem j" pa sačel zopet njuhati tobak.
—	Vrjamem da ^e lahko vsak človek zanese na vašo besedo, %r*kor na mojo. Re*. ie, .la st-m obljubil vašemu s nu svojo nečakinjo. toda pomi<liti morate, da mu ni ona ničesar obljubita.
T»*«laj * ■ pa ni mogel Roumigas več zadrževati. — Grdo je pogledal in vzklikni'r	- ' . •
—	Povejte vendar brez ovinkov. — Torej vaša mala noče ničesar slišati o moi-m Gastonu.
—	Da, zdi se mi da ni posebno navdušena zanj.
—	To je neumen ponos. — Na eelem svetu ne bi. dobila tako doV-ega ženina kot ie moj sin. — Saj je vendar advokat.
i — Zara li tega m? bo zadovoljila s proprostcjŠim možem, i — Ah, torej jo hočete poročiti?
■ <- D»- ' ...______ __________________________k.
Alf 3te bolni?
Ako tmnto kako bolesen, ao glfdo na to, kako dolgo ta ao orfrajo m na to, kateri adravnik vaa al »ocel oadrarltl, pridite k	TraB
tmm io vato idnrjt,
nOddaljeaoat all pa pomnnjkanjo denarja aaj ta no zadržuje. Vas adrarlm enako: bosata la Jut ki v Pittsburgh^ najbolj« ipodJallM i moffke la kb aaatanjen io mnogo lot lata kjboljo opremljen urad, tudi itn« aa X-ftarka» katerimi morem videti akod raa, kakor akoM :ekk>. Imam itojo laatno lekarno, ▼ kateri m ihnjajo m vrata domaBlh la Imortiranlh adrtiH « bodite bojeil la pridite k amal kot k prijatelja, ovorlm t vaSem Jeziku. En oblak tu bo preprl-iL, kaj morem aa t«i atorltL _ Imam Erlicho* aloritl 600 m krme bolenl la oadrarlm bolezni ? nekaj daeh. OadravU aem tl-aoBe aluCaJer ealaheloatl, kotne bolemH, rermatlanw, telodCae la Jetrna boioani, srbenje, aaoaole la vae kroaUno HoIiimI
Prof. Dr.TT'G. BAER,
Sil 8MITMFIKLP BT,	PITTBBtTBGB. PA.
■ ■ ■,.-,1*1 ■■ .Ha
aaaproo pota ▼AŽNO-—OdreSl to la prtaeM ■ aeboj.
—	S kom pa?
—	S Siiverom Montgnilhelmom.
—	S Kagotom? — !Moj Bog, človek bi počil samega smehn. — Moj Rog. kaj takega pa ne morem vrjeti. — Na vsak način moram povedati Hillouni. — Oh, videli boste, kako se bo smejala.
j »fstopil je par korakov naprej, potem se je pa ozrl in nadaljeval:
• •— Pa ie menda šalite, gospod župnik? — To nikakor ne mor« hiti resnica. — Le priznajte, <1a se Kalite, pa. bova zopet prijatelja.
—	l>a. jrosped vračar, resnica je, da se bova jaz in Sil vere .tekom desetih m.nut odpeljala v Pau. — ^la bova po .Takobino, nakar bomo vsi trije določili dan poroke.
—	Dobro, dobro, to mi zadostuje. — Toda, lepo vas prosim, j kako ste se mogli odločiti da jo boste dali Kagotn. sinu krofaste matere____
—	Dovolite nn, Silvere ni Kagot.
—	Tako? — Saj ste vendar sami pripovedovali, da je. — Vi ste ga prvi označili kot Kagota.	""'-^Im ^'H^^hB
—	l)a. toda delri sem mu krivico. — Silvere je imeniten in pa-; met t n fant. — Njegovo srce je zlato in v kratkem času bo obogatel — Toda za to sr ne brigam. — On je potomec poštene družine.
—	Poštene dru ine! — Ali morda »e poznate Silverovega bra-iia? — Samo brata poglejte, pa boste videl., kakšen je on.
—	Prosim vas. ne blatite njegovega imena, če hočete, da bomo ' .spoštovali vaše ime. — Pozdravljeni, gospod Roumigas!
Zatem se jc abbe vrnil in sieer veliko hitreje kot je pa prišel. M Mil je. da iet«- mimo njegove glave veliki špičasti kamni, toda to
0	bili sami ostri pogledi starega vračarja, ki je ostal kakor jko-jvnn na mestu.
—	Moj Rog, -- se je jezil Gastonov oee. — to je pa res lepo
darilo!
Stal je sredi vrta in gledal. — In videl je Silvera. ki je prišel s vo.dm oslom pred /upn šče. videl je župnika, ki mu je stopil ves 'prijazen nasnroti in videl je. kako sta se «»ba odpra\ila.
—	Da. re«i je — je za mrmral. — Gresta lopova. Zatemje stisnil }>est in zaktipal z zobmi.
Če se Ga>ton ne poroči s tem dekletom, sem jaz uničen.
—	- Ulllounal — je zaklieal nenadoma — HiHounal Prihitela je tara dekia ter si brisala roke ob predpasnik.
! . -— Kaj je gospod ?
—	Pove i mi, če je bil Emile še kdaj pri meni?
—	Kateri Emile?
j — No, EmiK Sitvetrov brat, tisti bolan fant, katerega sem že I ve-''.krat- odpravil.
—	Da. spominj*im se. — Ne, od onega -asa ga ni bilo več.
—	Dobro, pojdi takoj k njemu. — Veš. kje stanuje? — V zad- i nji koči kon~em vasi. — Reei mu. naj pride sem, da mu imam nekaj važnega povedati.
—	Dob ro, gospod Roumigas. takoj boni šla.
—	No, pa 1«» hi>ro.
—	Ne ta poroka se ne bo izvršila. '— je zamrmral ter se odprl vil v hišo.
Pola goma so začeli prihajati ljudje.
Ta je potreboyal zdravilo, «'-eš, da ima njegova krava krvavo mleKo, drugi je hote! vedeti, kam so mu šle ovce, tretji je prišel •<ot»et vprašati, kaj bi bilo- dobro za bolnega konja.
Da! jim je rezil;; maz.la, priporočil čudne molitve, vozle in kri-l i že. iu spravil v žep približno dvajset frankov predno je prišel Emile, Silverov brat.
. Bil je velik, suh in slaboten fant, udrtih oči in rmenkastega o-bra'.a.
—	Ne bo dolgo — je pomislil Roumigas sani pri sebi. — Star je bil približno trideset let. pa je bil podoben sedemdesetletnemu starcu.
—	Kliciii sto me. gospod Roumigas — je rekel boječe z zamolklim glasom ter vrtel v rokah svojo kučmo.
—	Da, veliko stvari ti imam povedati. — Predvsem se moram opravičiti. - Pred tremi tedni si bil pri meni, toda jaz te nisem mouel sprejeti, ker M-m imel zelo važen opravek. — Žal mi je bilo, to«1a mislil sem, da boš prišel naslednji dan. Ker te pa le ni hotelo biti, sem po-lal IJillouno pote. — Saj mi ne.zameriš?
—	O, gospod Roumigas, hvaležen sem vam. da ste se me spomnili. — Vsled tega me ni bilo. ker si nisem upal.
—	Zakaj pa ne?
—	Predobri ste, — meni ubogi revi. katere se je lotila tako hu-ua bolezen, ste mi že večkrat dali dober sv«'t, katerega pa nisem mogel drugače poplačati kot z. besedami. __(Dalje prihodnjič.)
j Dr. LORENZ644'Penn J
♦ EDINI SLOVENSKO lit f	«
I GOVOREČI ZDRAVNIK	&Y6DU6	J
I MOftKIH BOLEZNI Jt^P* Pittsburgh, Pl. !
9	MoJa at reka Jo ndrarljenjo akutnih ta tronienih bolesaL Jaa	I
I	mm ie adravlm nad 28 let ter Imam akufiaje v raeh boleanlh la	I
Z	ker mmm alovensko, aato raa morem popolnoma razumeti In epa-	I
a	anati rafio bolezen, da van osdrarim in vrnem moč in sdrnTjo.	I
I	Bkosl let tem pridobil posebno akoinjo pri adrnrljenju moiklk	Z
t	boieioL Zato ae morete popolnoma zaneotl na mene, moja akrb pa	i
|	K da Taa poopolnoma oodrnvlm. No odlaiajto. ampak pridi ta	2
4	prejo.	i
i	Jaa oadrarlm aaatrupijeao kri, amaulje ta llaa po teieao, ho-	I
9	»oanl r grlu. Izpadanje ina, bolečine t kosteh, stare rane. Krte	9
f	boleanl, oe>nbeloat, boleanl t mehurju, ledlcah. Jetrah la lelodca.	f
I -	rmenioo, rermatlnem, katar. Blato iilo, narduho ltd.	|
Z	(JradM are ao: V ponedeljkih, tredah la petkih od «•	I
f	ajutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in aobotah od 9. ara	f
1	ajutraj do & ure arečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne«. — Pa	T 9	i**« ne adrarlm. Pridite oaebnoi Na poanblte Ima la nnMor:	I
j Dr. LORENZ, 644 P« an,, Plttskirife, Pa. i
I	Nekateri drnal adraralkl rablja tolmače, w raaumejo. T
J Jaa aaa hrvatsko la la adim kraja, aato raa ladjo adrarlm. |
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V ammott
THE SLOVENIAN NATIONAL ALLIANCE. Sedež in glavni urad: Cleveland, Ohio. Inkorporiraxui v državi Ohio, fine 26. avgusta, 1018.
VI. Zapisnik seje iz^rševalnega odbora "S. N. Z." v Ameriki, kate- ; ra se je vršila dne 20. avgusta 1918 v pisarni Zveze.
G. predsednik Paul Schnel'er otvori sejo ob S.30 zvečer. Tajnik nato prečita imena urednikov.
Navzoči so: — Paul Schiieller, Lonls »J. Pire, Agnes Zalokar, ' Frank Hudovernik, Dr. Frank J. Kern.
Odsotni so: — Dr. J. M. Scliškar, Joseph Svet, Anton Grdina in ' Jakob Ambrož.	.
Poleg odbora si a bila tudi prisotna gg.: Lonis Žužek in Matt F. Inlihar.
Tajnik prečita fi. zapisnik in se sprejme dobesedno, kakor je bil prečit an.
Ker je 4. mesto v nadzorniskem mestu prazno, je bil na njegove ;,iesto imenovan g. Lonis Žužek, član podružnice iz Chicago, 111. šr — L. Žužek se s primernim nagovorom zahvali za to mest«t.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se lokalne podružnice št. 1., 2. in ženska podružnica volijo 4 člane v pomožni odbor, ki bodo zahajal, na ;*eje izvrševa'nega odbora in to glede tega, ker je od vsake seje po več glavnih odbornikov odsotnih, ker so zadržani pri njih po- ' slih. —	j
Podružnica št. 1. si lr-hko voli 2, št. 2. enega in ženske eno za-; stopnico, skupaj 4.
Dopisi in draga tajniška poročila: Houston, Pa. — J. P. Bo:; 174, zastopnik Ave Marije, pošilja svoto $2.00 za pristop in darilo za ŠNZ. Pojasnjuje položaj iste na-selb -ne, ter prosi za informacije za ustanovitev nove podružnice.
Briedgeportf O. — Rojak M. II. naznanja, da mu za sedaj ni mogoče, da bi ustanovil podruznieo za k SNZ., da *e sedanji položaj med SRZ. ii SNZ. bolj razrolmači občinstvu. Pošilja, svoto denarja za njegov pristop ;n zi* njegovega prijatelja, ter obljubuje, da bo vedno gledal za napredek SNZ
rhieagor 111. — Poroča tajnik podružnice, št. 7, da so si na zad-jiji seji zbrali ime k'Woo.1 row Wilson", nadalje prosijo za njih ue katere člane "Identification cf*cd" in pošiljajo imenik novo spre jetih članov. Kakor tudi več*izjav za Narodni davek SNZ.
Oarbondale, Pa. — Poroči, tajnik podružnice, št. 21, da so si izbrali ime "Soča"', pošiljajo imenik novih, članov in več izjav za Narodni davek SNZ.
Huaron, Peru. - - G. Milan MarjAnovič, član Jugoslovanskega
Odbora pošilja lepe pozdrave In čestita SNZ. k tako lepemu raz-
—
Chisholm. Minn. — Podružnica "Simon Gregorčič'', št. pošilja več podpisanih izjav za Narodni davek SNZ. in poroča, da podružnica lepo napreduje. "
Pueblo, Colo. — Podrnžnica '4 Sava'št. 22. pošilja imena no-v;h članov in nekaj denarja za članarino in knjige. Obenem poroča jo. da je sedanji tajnik zapustil naselbino in bodo na drugi seji volili novega.
St. Louis, Mo. — Poroča Jugoslovanska ivrdka Momcilovich brata, da so pustiii eden Jugoslovanski znak delat za vzorec in kakor h tro bo gotov, bodo ga poslali na ogled in obenem ceno istega.
K-oek Springs, Wy. — Poroča podruinica "Ilirija", št. 27. o st iiatorjn John B. Kendriek. kako se_ on zanima za našo stvar. Nadalje p Jšiljajo celi imenik članov pri podružnici in večjo svoto de-i.arja, ki so ga taruošnji člani darovali v blagajno SNZ.
New York, N. V- — Srbska N rodna Obrana pošilja več brošur tiskane v angleškem jeziku "Foi Freedom", ah sprejem Srbske Misije v Ameriki.	_
Washington, D. C. PoŠftjajo sliko od neke osebe, ki bi rad imel " Ident l'ication card". Vie prošnje in slike, kateri hoče dobiti. i*te vrste karte mora najprvo predložiti prošnjo svoji podružnici in poimžniea predloži glavnemu odboru SNZ. in SNZ. potem preskrbi karto. Te vrste -karte so zelo važnega pomena za naše ljudi, ki nihajo drugega ameriškega papirja. Zatorej naj tudi podružnice dobro pezijo, komu dovol jo izdati te vrste karte.
Camp Lewis, Canada. — Pošilja član SNZ. g. Louis Jager naj-U-ir.e pozdrave od bregov >-eke sv. Lovrencije, ter želi obilo" uspeha pri narodnem delu SNZ. On odhaja na Solunsko fronto k Jugoslovanski armadi, kot prostovoljce
Jollet, lil. — Podružnica "Knezoškof Jeglič", Št. 5 pošilja imenik odbora in članstva.
Black Diamond, Wash. — Podružnica št. 17 poroča, da so si izbrali ime *'I>r. Ivan Hribar". Nadalje omenjajo, da imajo zelo težko stališče, da je še veliko Avstrijakov, ki vedno še mislijo na nji-
ho.o staro .....ter upajo, da jih bodo s časoma pridobili na njih
stranko.	.
Bizerte Tunis, Afrika. — Louis Adamič, bivši Sokol in član SNZ. sedaj oficirski aspirant pri Jugoslovanski armadi, pošilja slike teli prostovoljcev, ki so st- lansko leto podali v boj na Solunsko fronto, kjer je ključ, naše nove domovine. Nadalje želi najboljši uspeh pri našemu delu iu pozdravlja v . imenu vseh Slovencev iz daljne Alrike vse člane in članice SNZ.
Geneva. Švica. — Anton Lnšin, Slovenec, sedaj uslužben pri Srbskem Rdečem križu v Gene v i, pošilja nova pravila novo ustanovljenega društva "Janez Krek"; to društvo ima iste cilje, kakor SNZ., združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno demokratično državo. To društvo izdaja brošure v francoskem, italijanskem in an gk-škem jeziku ter jih pošilja na vse glavne osebe po širnem svetu, da se prinese naše zahteve naprej. Član tega društva postane lahko v-ak Slovenec ali Slovenka. Za iiuformaeije naj se obrne na slovensko društvo "Janez Krek", Geneve, Švica, Case postale Plainna-la.s 11262.
Cleveland, Ohio. — Cleveland Americanization Committee pro si SNZ. za več podatkov o Jugoslovanih in gibanju SNZ. Prosijo za narodne noše in jugoslovansko zastavo, ker bo imelo mesto svojo rr/.stavo y Edgawter Parku od 21. avgusta do 2. septembra, da bi Hm rabili te stvari. Njih prošnja se je vzela z velikim veseljem \ • nznanje, in se je naredilo vse potrebno, da se je vse preskrbelo kar so želeli.
Brooklyn, N. Y. — Urednik "Ave Marije" prosi za imenik podružnic SNZ. in drugih podatkov o SNZ.; da bo rabil za letošnji koledar 1019. Zahtevano se je poslalo na svoje mesto.
Druga rasna poročila: Tajnik "poroča, da 'slike iz slavnosti dne 4. julija t. 1. v Washington, D. S., so tukaj izven one slike, kjer so Jugoslovanski zastopniki slikani ?kupaj z državnim tajnikom R. A. Lansing-om.
Iz Rock Springs, Wyo. se poroča, da je umrl Član Anton S -dej. Se vzame na znanje.
Jugoslovanski Kaneelariji v Washington, D. C., se pošlje ček za M>00.00 za pripomoček pri delu za osvoboditev Jugoslovanov iz pod avstrijskega jarma.
Identification card: se predložijo prošnje in se odobrijo za sl*-dfče člane:
Frank Mohorele. Cleveland, O., št. 1. Mike Qrdovi,č Chicago, 111., št. 7. Mike Kavčič, Chicago, 111., št. 7. Andrew Poje, Chicago, 111., št. 7-
S. R. Z. Krfska deklaracija in 13. točka, se sklene, da se priobči in da tiskati vce malih brošur, kakšno staliSče zavzema SNZ. napram Krfski deklaracij, ker pristaši SRZ. vedno v oči mečejo, de late za kralja in 13' točkf in da se, enkrat jim zaveže beseda o tem Ler to nam le škodrje. So bili izvoljeni trije odborniki, da sestavijo Cedilo te resolacije.
X*er je* bil s tem dnevni re"dgotovi zaključi predsednik sejo ob 11. zvečer.	^
Paul fcbntUer, predsednik.	Frank Hudorartik, tajnik.
t . *
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. JANKO PLEŠKO
ter pobiral naročnino, zato ?a rojakom toplo priporočimo. i'o prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista, a':o ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi zakon.
1'pravništ vo C jasa Naroda.
Kje je ANDREJ MAVEC? Doma je iz tržaške <» k o lice. Pred enim letom je bil v Newburghu, O., (Cleveland lai sedaj ]>a ne vem, kje se nahaja. I*rot>im ga, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi poroča. — Mike Križmančič, c o Simpson 4 reek Coal Co.. Mines 2 & Galloway, W. Ya. 110-12—0'
j *4
DELO! DELO!! DELO!!
Charcoal Iron Co. of America v Newberry, Mich., potrebuje de 'lavee v gozdu za delati drva. Plača od klaftre ^'2.40. Gozd je lep, še ni bil sekan; kampe nove, vse dobro urejeno, blizo za hodit de-lat. Za vsa nadaljna pojasnila ^e obrnite na: Charly Laurič ali Math. Kerne, McMillan, Mieh., ali na John Knaus. "Newberry, Mieh.
VABILO
na plesno veselico, katero prir-^di dniAtvo "Narodni Dom" št' 107 SDPZ. v Homer « 'ity. Pn . v r>obo to 14. ^ptembra na 1'apmi »obrata Fianka Fareničakn. Tem potom vabimo vsa društva iz Homer Litv in Luzerne Mine«?, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, tla s*1 v polnem .št.*.il>i vdoleže naše. veselice. Začetek ob b. uri /večer. Vstopnina za moško je $1.75. dame vo vstopnine pr««s"ie Za dobro postrežbo in sveža okrepčila bo dobro preskrbljeno. Torej na »■•vi-denje \ soboto 14 soj>t.' Odbor.
Želim izvedeti za svojo prijalelji-eo MARIJO ŠLOSLR. podoma-če Kovr.čica iz Zabič pri Mii-ski Hi«tnei na Notranjskem. Prosim, cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da ga uii nazn-a-ni ali naj se pa sama javi svoji prijateljici: Mrs. Helen Rolth. r.ox 621. Kane. Pa. <*>.]]_!)
njegov redanji naslov bi rati iz-# vedel Jo» Musich, A. V. S. «*o , l^eadville. C'oio. Cenjeni rojaki v Colorado so vljudno prošeni, da mi sporoce njegov sedanji naslov, :>ko pa slučajno sam ta oglas tira, naj se zgla.si na ?rnri navedeni naslov. Joe Musich. f7-l 1—9)
NAZNANILO.
Rojakom v državi Wis. naznanjamo, da jih bo obiskal naJ zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati uaročni-no za "Gla.s Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravniatve.
HARMONIKE
bodlal kakrinekoll vrste tadelajea ta popravljata po najnižjih eenab, a del« trpežno In aaoeeljlTo. V popravo aa-nesijtro vsakdo poilje, ker aem ie nad 18 let tukaj r tem poela la sedaj v trojem laetnem doma. V popravo v«a-mem kranjske kakor vse druge barmo-olke. Stare kupim ali sprejmem v aa* mena
JOHN WKNZXL, flT KMlOagt. gg^ Pate.
Dr. Koler
SIOVCMW1IDRAVMK
m Pc— Avt^ Rttibnryk Ps
tiiarift,
mi
Nftjta Wi.^tr ^
X*iaaaOe. kae ta •ua	iintiTai
j v »S^aiinia Sirupi! "" jjjjj^^elj^kii Ifcvefle la atil
iSJIeaS! iiwlin M I. M tm* iNlil avefcvi w aetttk e« a mm-
tml 4» t, lailteli f r'Tft" e* a ■■■■■ ■■
VSMvtai mt	aeefea.
mmtwwaMitnMHPwvww
■* *" ■** •*** t" . • -