rtMERISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 221 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 20TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Japonska se z vso silo pripravlja na vojno, dasi ne pozna nasprotnika Tokio, 19. septembra. Voja- Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Chicagi je umrl Josip Mihe-liČ, star 57 let, doma iz Gradca ški atašeji tujezemskih sil v tem Pri Črnomlju. Bil je ustanovitelj mestu se čudijo, ko se Japonska društva št. 466 S. N. P. J. v Wa- j z vso silo pripravlja na novo voj-terloo, Iowa. no, dasi nihče ne ve, proti komu O smrti rojaka Martin Viran- ^ bo naperjena nova vojna. Dasi ta, ki je bil brutalno umorjen v 'vsa poročila tozadevno ne more-Tazewell okrajnem zaporu v lili- jo biti potrjena, pa je gotovo, da nois, se poroča še sledeče: Po- Japonska namerava večjo eks-kojni Martin je bil marljiv člo-1 pedicijo. Tovarne, ki so dobile vek. Dne 28. avgusta ga je depu-! vojna naročila, poslujejo noč in ty? šerif Skinner poklical, da pri- dan, in Japonska dobiva tako iz de v zadevi roj&ka Petje, s ka- Evrope kot tudi iz Amerike oro-terim sta slučajno stanovala vižje in municijo. Zaman si pri-eni in isti hiši. John Petje je bil I zadevajo zunanji vojni atašeji, namreč obdolžen, da je zapleten j da bi pogodili, proti komu se v neki umor, kar pa ni res, iz Martina so pa hoteli izsiliti laž. Ker se je Martin uprl in rekel, ^a ne bo lagal, so ga postavili pod takozvano "third degree," kar Pomeni, da so ga neusmiljeno Mučili in pretepali tako, da je na zadobljenih poškodbah umrl. Maitin je povedal v celici, da je sel na večer omenjenega umora °b 9. uri spat. Takrat da je potrkal na Petjevai vrata, ki pa mu 5e velel, naj gre spat, kar je Martin tudi storil. Naslednje jutro so blizu Petjeve hiše našli na železniški progi umorjeno moško truplo. Ker je Martin Virant stanoval v isti hiši, kot rojak Petje, je obstojala možnost, da tudi Martina zaslišijo. Ker Martina 29. avgusta ni bilo domov, so šli prijatelji za njim v 11 milj oddaljeno mesto Pekin. Rojaki so prosili šerifa, da bi jim dovolil, da govorijo z Martinom Virantom, o katerem so zvedeli, da je v ječi. Šerif je pa odgovoril: "Hell, no!" Rojakom so pozneje odvetniki rojaka Petje, ki Japonska pripravlja na vojno. Neka ameriška kompanija naznanja, da je dobila naročilo za 2000 tovornih avtomobilov za Japonsko. V Dairen so dospele ogromne zaloge vojne municije. Dairen se nahaja severno od Port Arthurja. Po vsej Japonski kopičijo kemikalije, kot se rabijo v vojni. V severni Koreji gradi Japonska železnice, ki so za potniški promet brez vsakega pomena, toda v vojaškem oziru silno važne. Evropski kot ameriški opazovalci položaja so mnenja, da se Japonska1 pripravlja za vojno proti Rusiji. Oni, ki poznajo položaj, trdijo, da Japonska ne more dolgo živeti, ne da bi obračunala z Rusijo, s katero sta si v silnem navskrižju. Enakega mnenja je tudi Rusija, ki je zadnje čase silovito pomnožila svoje vojne zaloge. V japonskih krogih pa so pripravljeni računati na možnost vojne z Ameriko, dasi japonska vlada to ostro zanika. Vendar so na Japonskem ljudje Igra "Domen" je spremljana s krasnim narodnim petjem ^^^i^JSJ?^ v Zedinjenih državah i niči. Soprog je pobegnil "Kdo je moj oče?" se vprašuje Domen, sirota, ki ni nikdar v življenju poznal svojega očeta. Zapeljivec njegove matere, bogat graščak Sova, je prisilil njegovo mater, svojo nekdanjo ljubico, da je prisegla, da ne bo nikdar izdala svetu očeta svojega otroka. Graščak Sova je obljubil zapeljanemu dekletu v zameno za njen molk, izplačati tri ti soč goldinarjev otroku, kakor hitro mati umre. . . To svojo obljubo je graščak Sova podal pismeno svoji ljubici. Pa se je pozneje skesal in skušal na vse načine dobiti svoje pismo nazaj. In ponosni graščak, ki ni vprašal za čast, ko je zapeljal pošteno kmečko dekle, sovraži sina že od rojstva, ker se ga sramuje in ker se boji, da pride sin enkrat s pismom na dan, zahteva doto, in bo tako svet zvedel, da je graščak Sova oče nezakonskega otroka. Medtem je pa Domen služil za hlapca pri bogatem kmetu Jur-ci, ki je vzel njegovo mater iz sočutja pod svojo streho, še pred-no se je Domen rodil. Pa tudi pozneje je pošteni Jurec skrbel za sina nesrečne ženske kot za svojega. Tudi pozneje je naš kmet Jurec skrbel za Domna. Postal je pastir in pozneje hlapec na posestvu. zrcali biserni značaj našega naroda. In naš kmet Jurec je imel edinega otroka, hčerko Anko, katero je ljubil, kot more le ljubiti oče svojo edinko. Anka in Domen sta skupaj vzrastla, in rada sta se imela od detinskih let. Zavohal je pa to razmerje največji sovražnik Domna, njegov nezakonski oče, graščak Sova. Izdal je skrivnost kmetu Jurecu. In kmet Jurec, kakor je rad imel pametnega in pridnega pomaga-ča Domna, pa niti mislil ni, da bi dal hčer Anko človeku brez — poštenega imena. Naredil je na kratko in spodil Domna iz hiše. Medtem je pa graščak Sova še enkrat skušal dobiti pismo od Mete. In ker se Meta brani, ji graščak zagrozi, da bo dal Domna med vojake, kar tudi v resnici stori. Toda Urh Zaplatnik, vaški berač, ki je nekdaj imel rad Meto, še prej predno jo je graščak Sova zapeljal, je skrivej poslušal prepir med Meto in graščakom. Tako je zvedel vse tajnosti med Meto in Sovo. .To tajnost je povedal Domnu, ki tudi v resnici najde v skrinji svoje nezakonske matere pismo, ki ga prepriča, da je graščak Sova njegov oče". Pa se oglasijo biriči v vasi, ki jatelj Mete in Domna, je sklenil, da se maščuje za vse krivice prizadete Meti in Domnu. šel je in zažgal grad graščaka Sove. Pogorelo je vse, kar je imel na posestvu. To in pa ker je javnost zvedela, da je oče Domna, povzroči, da pride graščak Sova ob pamet. Ker sluti, da mu je zažgal berač Urh, ga sledi in ga I končno najde v koči Mete, ki je' New York, 19. septembra. Dr. 1 že dalj časa se je vršil v dru-Murray Butler, predsednik sve- j žini Bučan, ki prebiva na 6003 tovno znane Columbia univerze 1 St. Clair Ave. hud prepir. Stvar v tem mestu, ima nov načrt, ka- i je prišla do vrhunca včeraj zve-ko bi bila dovoljena postavna j čer, ko je Bučan, ki živi ločeno prodaja opojne pijače v Zedi- od svoje žene na 5921 St. Clair njenih državah za slučaj, da je Ave., prišel do žene in grozil, 118. amendment zavržen. Dr. da jo ustreli in odpelje njenega Butler ima načrt, ki je podoben otroka. Mr. in Mrs. Bučan sta ležala na smrtni postelji. Ko ga ; Urh zagleda, zbeži, Sova pa plane za njim in ga s strelom iz revolverja podre. Medtem pa ob smrtni postelji nesrečne matere sklene Jurec roki Anke in Domna in prosi Meto, da oba blagoslovi, ker ne more več gledati svoje hčerke nesrečne . . . To je vsebina nenavadno lepe narodne drame, ki se b.o predstavila našemu občinstvu prihodnjo nedeljo, 25. septembra. Igro priredi "Ameriška Domovina" in ves čisti dobiček gre v korist brezposelnim v naselbini. Igro-vodja je Mr. Louis Obl?k in igrali bedo naši poznani izvrstni igralci, ki se vežbajo že mesece, da predstavijo našim ljudem nekaj kar nam bo v ponos. Vstopnice k tej prireditvi, katere dobiček je namenjen za brezposelne rojake in družine, se dobijo pri Mrs. Mary Kushlan v j načrtu kanadske vlade glede pro ■; živela vsak k sebi že štiri mese- In dobra kmečka duša, kot je pridejo lovit Domna. Pri pogo- j S. N. Domu. Vstopnice so po •ie bil tudi zaprt, povedali, da so; prepričani, da ne bo dolgo, ko Martina v zaporih tako pi-etepli, bo prišlo do vojne z Zedinjenimi da je bil ves črn. Rojaki so se!državami. Medtem pa japonska zavzeli za njega, dobili odvetni-■ vlada nič ne skriva dejstva, da ■■■■■■PIPfPVOI^iPPIPippVBVpBBII^^ bil kmet Jurec, je skrbel tudi za nu na Domna so slednjega rani- j$1.00 in 50 centov. Vsi sedeži so Demnovo mater. Ko Meta, tako je bilo ime Domnovi materi, ni mogla več služiti radi starosti in onemoglosti, je kmet Jurec skrbel tudi za njeno streho in življenje. Dal ji je bajto in ji povedal, da lahko živi v njej do svoje smrti. V kmetu Jurecu. se ka in mu plačali $100.00 na ra-ibo čun, nakar so šli v zapore, da oprostijo pod varščino Martina Viranta. Kmalu pa je šerif prišel in naznanil, da se je Martin Virant obesil. Kmalu nato so Martinovo truplo prinesli ven. Navzoč je bil tudi koroner, ki je izjavil, da se Martin ni mogel sam obesiti, za kar so pričali znaki, in da ga je nekdo drugi moral °besiti že mrtvega, šerif Skinner ni mogel tajiti svojega dejanja, ker so mu bili že za petami. Od vseh strani so vreli ljudje skupaj, da linčajo pomožnega šerifa, ]tar so njegovi tovariši preprečili s tem, da so ga odpeljali v druge zapore. Pogreb Martina ^iranta se je vršil 4. septembra, t° je, le pogrebni obredi, nakar s° na povelje koroner j a odpeljali truplo v Chicago za nadaljno preiskavo. V resnici so truplo pokopali šele 6. septembra. Ker je 'Jil umorjeni Martin Virant voj-veteran, so mu člani Ameriške legije izkazali zadnjo čast s sal-Vo» premogarska unija pa je pokojnemu priredila časten spre-v°d. Ran j ki razpušča sestro, brata, svako in svakinjo. V državno postavodajo drža-Ve Wisconsin, kandidirata rojaka John Ermenec in rojak Frank Puncer. Ermenec je že sedaj dr zavni poslanec, dočim rojak Pun-Cer to pot prvič kandidira. --o- j a p o n s k a armada imela prihodnji mesec velike vojaške manevre v Mandžuriji, ki je sedaj popolnoma pod oblastjo Japonske. -o- Roosevelt in bonus Denver, Colo., 19. septembra. Dasi se demokratski predsedniški kandidat, Franklin D. Roosevelt doslej še ni odločno izjavil, ali je za plačilo voj-aškega bonu-sa ali ne, pa se splošno smatra, da Roosevelt ne bi, enako kot predsednik Hoover, priporočil kongresu, da se bivšim vojakom izplača bonus. Ožji prijatelji Roosevelta so mu svetovali, naj se tekom svoje kampanje sploh ne dotakne tega vprašanja. Roosevelt je ukradel na črte republikancem Washington, 19. septembra. Predsednik Hoover se* je izjavil, da Roosevelt ni povedal ničesar novega v svojem govoru v Salt Lake City, Utah, ko je razpravljal o železniškem in delavskem vprašanju. Predsednik Hoover se je izjavil, da kar je Roosevelt povedal glede delavskega in že lezniškega vprašanja, da je "po bral od njega" in Roosevelt a resnici hi povedal nič novega. daje opojne pijače. Butler po-jce, toda Bučan je pogosto priha-vdarja. da mora vsaka država jal k njej in navadno sta se vedno sama za sebe prevzeti kontrolo j prepirala. Mrs. Fannie Bučan je nad opojno pijačo, da bi morala stara 25 let, lepotica in je bila vsaka država biti razdeljena v precej česa plesalka v vaude-gotove okraje, kjer bi bila zalo-1 viM Sinoči okoli 8:80 je Bučan ga opojne pijače. Pijača bi se mo- prišel v hišo, kjer biva Mrs. Bu-rala prodajati na način, da bi čan. Slednja je bila pri prijate-/država imela od tega dobiček, iIjicah na 6005 St. Clair Ave., pri ki bi se vporabil za podporo bed- Ani Paul in Juliji Sirey. Ko je nih. Zvezni in državni davek Mrs. Bučan stopila pri vratih bi se moral naložiti na opojno ven na dvprišče je Bučan prijel pijačo. Izbera porotnikov Včeraj se je pričela dolgo pričakovana sodni j ska obravnava proti Maurice Maschketu, vodi-} tel ju republikanske stranke v Clevelandu in proti celi skupini prominentnih republikancev, ki so obdolženi, da so ukradli mnogo stotisoč dolarjev iz davčne blagajne. Včeraj so ves dan porabili za izbiranje porotnikov, in izbrali so jih komaj 'šest, enega moškega in pet žensk, pa še te li, a Domen jim pozneje uide. Ko ! lezervireni. Od naših ljudi-pri- niso gotove, če bodo dbdržane. pride Domen domov, najde ma- jčrlcujemc; da napolnijo v nede- Zjutraj se obravnava dolgo ni ter na smrtni postelji. Kmet Ju- jljc zvečer prostorno dvorano S. mogla pričeti, ker so se odvetni- . . . v . rec jo je našel v snegu vso zmrz- ]N. Doma. Pomagati moramo ki, ki branijo obtožence več lcoi!j0se' da se Je najbrz sam e | z a revolver in oddal pet strelov proti njej. Eden izmed strelov ijo je pogodil v dolenji del telesa in je naredil dvanajst ran v drobovju. En strel je pa zadel tudi lil letnega Henry Krajewski, pastorka Bučanovega. V bolnici so mu dresirali rano, nakar je šel lahko domov. Mrs. Bučan je pa bolj nevarno ranjena. Najbrž bo morala dobiti danes v Glenville bolnici drugo kri, ako |hoče ostati pri življenju. Bučan je po streljanju skočil preko plota v ozadju hiše na 6003 St. Clair Ave., kjer se je pripetila tragedija. Policija ga do danes zjutraj šs ni mogla izslediti. Boji- njeno. Brezsrčni graščak Sova j eden drugemu, ko pomislimo, da jo je po pseh dal iztireti iz gra- smo si medseboj bratje in sestre, da, ko je prišla prosit miloščine, j Videli bomo, kdo bo navzoč v ne-Urh pa, ki je bil vedno zvest pri- del j o. Mati podpredsedniškega kandidata nevarno bolna Detroit, Texas, 19. septembra. Podpredsedniški kandidat demokratske stranke, John Garner, je danes dospel sem z zrakoplovom iz Washingiona, in je prišel baš prav, ko se je njegova 82 let stara mati nahajala na smrtni postelji, žena se je komaj slišno izjavila, da hi rada dočakala čas, ko bo njen sin izvoljen podpredsednikom Zed. držav. V nemških tovarnah sol Slamnik lahko nosite, npeljali tedensko delo, dokler ga hočete ki znaša samo 40 ur dve uri posvetovali. Prva ose ba, katero so poklicali za porotnika je bil Charles Lušin, 225; E. 156th St. Povedal je, da ne pozna nobenega obtoženih, da pozna le John Princa, pomožnega lil, ker se je prej poslovil od svo-| jih dveh otrok, katere je polju-|bil. Zakonski par ima dva sina Antona in Adolpha. Mrs. Bučan je bila poznana kot igralka pod imenom Fannie Clearent, in je tudi v naselbini dobro pozna- Berlin, 19. septembra. Na povelje nemškega delavskega ministra so včeraj vse tovarne v Nemčiji u pel j ale 40 urno delo na teden za delavce. S tem se je uresničila ena točka programa novega nemškega ministerst-va. Pod trdnim pritiskom, katerega izvaja sedrnja diktato-rična vlada v Nemčiji, so se raz- Asheville, North Carolina, 19. septembra. Navada v Ameriki je, da se nosi slamnik kot pokri- i i t t i i * i nakar je bil Lusm oproščen po- valo do Labor day, ah do prve-: , . v, _ . ' . , ,., ' , T rotne službe. Pričakuje se, ga pondeljka v septembru. In', , , . , , . , , , . , , , , i bo obravnava trajala tri tedne, navada je tudi bila, da so ljud-1 je onim, ki so nosili slamnike po ! Surovo postopanje na-Labor day, slednje vzeli in jih j pram komunistom uničili. Tako se je pripetilo j Tampa, Florida, 19. septem državnega pravdnika, katerega sosed je, da je bral v časopisju o jna' Maschketu in drugih, in da je T„ . stvoril svojo sodbo glede tega,! Prepozni komunisti Včeraj zvečer je imela mest (ja!na zbornica svoje zborovanje, j in komunisti so zopet sklenili, i da korakajo proti mestni hiši s I svojimi zahtevami. Toda včeraj so jih councilmani ulcanili. Zborovanje mestne zbornice je John Bramlettu vtem mestu. bra. Harry Gordon in Fred (trajalo samo 14 minut, iij coun-Prišel je včeraj na sodnijo in ho- j Crowford, ki sta bila v ponde- ciimani so se razšli, ko je priko- tel vzeti lovsko licencd, ko so pa- lljek aretirana, ko je policija raz-dli po njem in mu uničili njegov ' pršila zborovanje komunistov, Kclo ima peč? Ako ima kdo peč na premog Plin in ki je ne rabi več, bi •l0 morda podaril revni slovenski fužini. Za naslov vprašajte v ttašem uradu. Šest zrakoplovcev se je pretekli teden ponesrečilo nad At-lantskim oceanom. Vaje za igro Radi spremeb za vaje z igro "Mučeniška smrt sv. Neže," se naznanja, da je nocoj, v torek, vaja samo za prvo in četrto dejanje, in sicer privatno. Igralci naj se zglasijo pri igrovodji. V sredo, 21. sept. ob 7:30 zvečer, pa je vaja v S. N. Domu in sicer za drugo dejanje in tretje. Vsi igralci naj pridejo v sredo, 21. sept. v SND. — Igrovodja. Prodajanje na cestah Sodnik Day je obsodil tri moške včeraj, ko so mu priznali, da so prodajali od hiše do hiše gotove stvari, ne da bi za to imeli permit. Vsi trije moški so brezposelni in so se preživljali s prodajo od hiše do hiše. Sodnik Day jim je povedal, da imamo tozadevno postavo, ki prepoveduje prodajanje brez licence. Rekel jim je, da če prelomijo eno postavo, da lahko prelomijo tudi drugo, nakar jih je obsodil. Sodnik je bil mnenja, da so dotični ljudje vlomilci, ko hodijo od hiše do hiše prodajat gotovo blago, da se seznanijo z notranjostjo hiše, nakar pridejo ropat. Kako je s Hoover jem? Poskusno štetje glasov med državljani v Clevelandu je do danes prineslo na dan, cla Hoover nima dosti prijateljev v Clevelandu. Dosedaj je bilo pri tem poskusnem glasovanju v državi Ohio oddanih 22,31,1 gla-JSkerl. sov za Roosevelta, demokratičnega kandidata, in 9,685 glasov za Hooverja. rakalo 500 komunistov pred City Hall. Bili so možje, ženske Zaeno mere znatno oblažile, in ljudje slamnik. Sedaj je Bramlett.vlo- jsta bila danes odposlana v bol- otroci. Zaeno s komunisti je se zopet vračajo k normalnqnu žil tožbo proti "odvetnikom, po-jnico. Kakor hitro sta se oba piigej tucjj 2upan Miller v City življenju. Adolf Hitlei', vodja stopačem in barabam," ki so mu i komunista nahajala v ječi, se je: Hajj to navdahnjen od divjaškega pokol ja 5000 kristijanskih branilcev — iz rok osveteželjne barbarske tolpe 250.000 mož pod neusmiljenim Mohamedom II — 14531 ARNOLD ZWEIG Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U, Von Lychow je zopet vzel v roke spise, da jih ponovno pregleda. Nenadoma se je zgodilo ono, cesar se je Winfried že dolgo bal: v velik strah odvetnika je nenadoma ze. grmel naslanjač, v katerem je ekscelenca sedela, na tla, rdeč srda je general vstal, tiščal v rokah spis ter zavpil: "Svinje! Takega vmešavanja ne bom trpel! Naučil jih bom, da se ne bodo več vmešavali v postopanje mojega sodišča. Sod-nija moje divizije ne bo sprejemala nobenih nalogov od nikogar. Ako Schieffenzahn tega še ne ve, bo kmalu izvedel!" Posnansky se je zbral in se nasmehljal. Bog blagoslovi Ly-chowa za njegovo vrlino! Pa tudi Lychow se je tako zbral spomnil se svojih gostov, ter segel Posnanskemu v roko. Brzojavno se bo pogovoril, je dejal, s Schieffenzahnom jutri ali po-jutršnjim. Ne, jutri, kajti take stvari se ne sme odlašati. Po-snansky se je hvaležno priklonil ter sedel, da spiše primeren odgovor. Ko je šel general po stopnicah in skozi vrtno ograjo, je z za dovoljstvom, kakor vedno, ogledoval železne okraske, ki jih je v početku devetnajstega stoletja skoval mojster-umetnik Abraham Frum, ded pisatelja Nachu-ma Fruma, ki se je sedaj mudil v Odesi. Medtem ko je Lychow korakal mimo železnih okraskov, je nekoliko postal, da se zbere, predno se zopet pridruži gostom. Seveda bi bil ta trenutek najraje sam. Vojna s Schieffenzahnom! Ni -bila to lahka stvar in vsak človek bi se bil obotavljal . . . Prvi korak pa je vedno odločuj oč: samo dve možnosti je videl general pred seboj: molčati in ne storiti ničesar, ted?j se udati — ali pa se postaviti do skrajnosti. Ali pa, je bila ta Bjuševa zadeva vredna toliko neprijetnih prerekanj s človekom, katerega zmožnosti je von Lychow v celoti priznaval? Albert Schieffenzahn bo pobesi) svojo čeljust in tiščal kakor pes. On pa, Lychow je bil že nad sedemdeset let star, potreben počitka. V trenutku je genera? ovrgel Vsa talca razmišljanja. Ali stoji Nemčija še za pravico — ali pa bo izbruhnila anarhija, dvignila svojo strašno glavo, re-žečih zob in oči, nabreklih zmagoslavja. Ekscelenca se je globoko oddahnil, ko je u videl odgovornost, ki visi nad njim in kateri se ni mogel izogniti, ne da bi žrtvoval svoj samougled in svojo čast. Mehanično je odtrgal vejico jasmina ter si jo za-teknil v gumbnico. Vojna s Schieffenzahnom? čemu naj bi bila le voj na ? Lychow se j e takoj potolažil ob misli, da se be morebiti stvar mirnim potom iztekla. Schieffenzahn, ki je imel dovolj drugega posla vsak dan, je najbrže podpisal obsodbo, ne da bi poprej natančno poizvedel. Kakor dnevna luč jasno pa je tudi, da ni imel niti generalni kvartirni mojster pravice vmešavati se v pravno upravo von Lychowe divizije. Tak pogrešek se tedaj lahko popravi v par besedah, a Otto Gerhard von Lychow, ki je sedemdeset let star in tudi po službenih letih starejši nego Schieffenzahn, sme tega poslednjega posvariti, ne da bi se imel zato bati kakega ukora. Vendar mora zadevo najprej prespati. Jutri zjutraj, pač bolje še popoldne po kosilu, bo o stvari telefonično spregovoril s Schieffenzahnom. Seveda za stvarjo je na vsak način tičal predsednik sodišča pri glavnem stanu, tet stari lisjak. Kako se že imenuje? Hm, Wilhelmi, da! Bolj miren in zbran je sedaj sto- k paviljonu, katerega so postavili komandaturni tesarji. V paviljonu so se zabavali starejši gospodje ter kegljali. Vsakemu keglju so bili dali svoje imeP a čim se je kak prevrnil so za« vpili veselega, razposajenega na vdušenja. Vzkliki so spremljali padec Lloyd Georga, Nikolaja Nikolajeviča, Clemenceau-a, Wil-sona, a naravnost pravi grom krohota je nastal, kadar se je prevrnil Bethmann, Erzeberger ali pa Scheidmann. (Liebknech tovega imena seveda niso hoteli uporabljati: to je po njihovem mnenju spadalo- edino le v ječo.) Ekscelenci von Lychowu tako početje ni baš ugajalo. Upal je ;la se izmuzne mimo paviljona ter stopi nenadoma med mlajše častnike ter se z njimi pozabava Sedaj pa se je moral pridružiti tej skupini. Rdeče porte na njegovih hlačah so se zablestele v solnčnih žarkih, vzkliknil je nenadoma: "Bravo! Vseh devet!" Van Hessta, ki je bil med družbo najbolj) glasan, je nenadoma utihnil. Po par vspodbujeval-nih besedah je izvlekel von Lychow iz žepa poročilo glavnega stana, katero je bil mimogrede vzel v svojem uradu, ter pričel glasno čitati: "Zapadna fronta je mirna, z izjemo lahkega bo jevanja blizu Leintrey-a. Tu na vzhodu pa so se dogajale pomembnejše stvari: severovzhodno od Cernovitz so Bohm-Ermol-lijeve čet