novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 700 lir Leto XII. št. 33 (343) • Čedad 4. septembra 1986 DVOTEDENSKO DELO SE BO ZAKLJUČILO V SOBOTO VI. mladinski raziskovalni tabor ali slika Kanalske doline danes Demografsko stanje, narodnostna struktura in nacionalno vprašanje, razvoj družinske strukture, generacijski konflikti, opcije iz leta 1939, podoba slovenskega narečja tega kraja, pisno in ustno sporazumevanje, planšarstvo, tipična arhitektura, naravna dediščina. To so glavna vprašanja v središču pozornosti na VI. mladinskem raziskovalnem taboru, ki od ponedeljka 25. avgusta poteka v Kanalski dolini in se je torej po treh letih spet vrnil v videmsko pokrajino. Mladi raziskovalci so namreč bili med nami že 1983. leta, ko so iz različnih zornih kotov obdelali Špeter. Vsak kraj je po svoje zanimiv in poseben. To prav gotovo velja za Kanalsko dolino, ki je med drugim stičišče med italijansko, slovensko, nemško in furlansko kulturo, kar je bilo za skupino približno petdesetih raziskovalcev - od teh je 18 mentorjev - izzivalno in je hkrati predstavljalo ploden teren za delo. Vse to je prišlo do izraza že v soboto 30. avgusta, ko je bil na vrsti po že ustaljeni navadi-pregled opravljenega dela. V jedilnici planinskega doma Man- VI. SEMINARIO GIOVANILE Dl RICERCA SUL CAMPO - VAL CANALE 6 .MLADINSKI RAZISKOVALNI TABQ KA NAL SKA 86 DOLIN, gart v Zabnicah, kjer domuje letošnji tabor, so se pred mikrofonom zvrstile vse skupine, ki so podale kratko poročilo tako o metodologiji dela in pristopa do posameznih vprašanj, kot o zastavljenih ciljih in doseženih rezultatih. Predstavitev je povezoval Milan Pahor, ki je skupaj s Pavlom Stran-jem pobudnik in organizator tabora. Kot je znano delo na taboru, ki se ga Posnetek iz sobotne predstavitve opravljenega dela na letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru v Žabnicah udeležujejo tudi nekateri Slovenci iz Koroške, je organizirano po skupinah. Letos jih je sedem in sicer arheološka, etnološka, geografska in sociološka, ki sta letos prvič delovali v tesnem sodelovanju, naravoslovna, zgodovinska in jezikoslovna. Slednjo so letos prvič uvedli in jo je vodil profesor Janez Dular s Filozofske fakultete v Ljubljani. Druga novost letošnjega tabora je video skupina, ki z avdivzualnimi sredstvi obravnava posamezna vprašanja, snema pogovore z informatorji in hkrati sledi delu skupin in poteku tabora. Takojšnjo obravnavo podatkov omogočajo računalniki, ki jih imajo na razpolago v Žabnicah. Poleg tega mladi lahko osvajajo osnove računalništva. Dokončne rezultate bodo predstavili na zaključni prireditvi, ki bo v petek 5. septembra ob 20.30. uri v dvorani planinskega doma Mangart v Žabnicah. Že sedaj pa lahko govorimo o uspehu. O tem priča resnost in strokovnost s katero je bil tabor pripravljen, saj so raziskovalci že na začetku svojega dela razpolagali z obsežnim gradivom, ki jim je služilo kot osnova inzhodišče za nadaljne delo. O tem priča zagnanost tako mentorjev kot mladih, ki so se od prvega dne resno spoprijeli z delom. O tem pričajo tudi zbrani podatki, ki bodo še kako koristni vsem tistim, ki na kakršnemkoli področju delajo v Kanalski dolini. Vsekakor pa je zanimiva isku-šnja za mlade, ki pod strokovnim vodstvom se približajo seznanjajo z raziskovalnim delom na terenu. Na koncu naj povemo še, da prireditelji maldinskih raziskovalnih taborov so poleg Slovenskega raziskovalnega inštituta in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knijž-nici se Društvo naravoslovcev in tehnikov «Tone Penko» in Društvo mal-dih raziskovalcev. V PONEDELJEK V ŠPETRU «Šola» za najmlajše se je ze Po poletnem premoru je v ponedeljek odprl svoja vrata dvojezični vrtec v Špetru. Bil je za vse lep praznik. Veseli so bili posebno otroci, ki so se letos spet vrnili in so po dolgem času srečali prijatelje in vzgojiteljice. Nekoliko bolj umerjeni so bili najmlajši, ki so prvič stopili v malo šolo in so zato, vsaj nekateri, z rahlim nezaupanjem gledali okrog sebe. Ko pa so otroci pozdravili starše, ki so bili še najbolj vznemirjeni, je vse postalo izredno živahno in za marsikoga je prvi dan male šole končal prezgodaj. Naj povemo, da so se za predčasno otvoritev vrtca izrekli starši. Tako izbiro pa je narekovala tudi pedagoška usmeritev vrtca, saj omogoča malčkom možnost se seznaniti z novim okoljem in istočasno z dvojezičnim poukom. Vrtec, ki bo prva dva tedna deloval le do dveh, bo letos obiskovalo 19 otrok. V SOBOTO V ŠPETRU Deželni posvet o obnovi na festivalu «Unità» Leto 1986 poteka v naši deželi v znamenju desetletnice po potresu. Vrstijo se raznorazne pobude, posveti in srečanja, namen katerih je napraviti obračun obnove pa tudi poglobiti analizo o sprememb, ki jih je na raznih področjih, od gospodarskega do nacionalnega, sprožil potres. K tej razpravi je dal svoj prispevek tudi naš tednik, ki je ju lija izdal posebno prilogo na to temo. Sedaj imamo drugo priložnost poglobiti vprašanja povezana s potresom in obnovo v naših dolinah. Obnova po potresu in perspektive za hribovska področja, to je namreč naslov deželnega posveta, ki ga v soboto prireja v Špetru KPI, v okviru krajevnega festivala komunističnega tiska. Na srečanju, kjer bo uvodoma spregovoril pokrajinski svetovalec Pino Blase-tig, bodo sodelovali načelnik KPI v deželnem svetu Renzo Pascolat, predsednik Karnijske Gorske skupnosti Diego Carpenedo (KD), načelnik soicalistič-ne skupine v deželnem svetu Ferruccio Saro in Maria Teresa Valent (PSDI), članica deželnega vodstva združenja gorskih skupnosti (UNCEM). Posvet se začne ob 17.30 uri, sam festival pa bodo odprli pol ure prej s predstavitvijo razstave fotografskih posnetkov Pavla Petriči ča. Festival KPI v Špetru se bo v nedeljo nadaljeval z vrsto tekmovanj, predvsem zabavnega značaja, namenjenih mladim in starejšim, ki se začnejo zjutraj ob devetih z 10 kilometrov dolgim pohodom. Na festivalu, ki so ga organizirali po nekajletnem premoru, bojo vseskozi vrteli film «Addio Berlinguer»; na prodaj bodo tudi knjige. Seveda je tudi za dobro hrano, pijačo in ples poskrbljeno. V soboto bo za glasbo skrbel T.l.R. radio, v nedeljo bo igral pa ansambel Strange Spirited Sound. Remigio Topatig ci ha lasciati Presidente della Federazione dell’Unione emigranti sloveni per l’America Latina era emigrato in Argentina 38 anni fa Remigio Topatig na zadnjem kongresu Zveze slovenskih izseljencev v Reziji, ko izroča simpatično darilo našemu listu La notizia della scomparsa di Remigio Topatig è arrivata come un fulmine a eiel sereno lasciando sgomenti tutti coloro che avevano avuto la fortuna di conoscerlo. Non è una esagerazione scrivere che è stata una fortuna aver conosciuto Remigio. Uomo semplice, rude ma simpatico, lavoratore e dirigente d’azienda, umile nel modo di essere ma signorile nel cuore e nelle azioni. La sua vita è stata un lungo travaglio, fatta di lavoro, di amore per la famiglia e di impegno sociale. Nato il 29 settembre 1922 passa un’infanzia non certo priva di problemi. Nel 1946 emigra in Belgio dove rimane solo due anni poiché nel 1948 si trasferisce in Argentina, anche per ritrovare il padre che in quel paese emi- continua in 2a pagina Stran 2 novi matajur 4. septembra VELIK PRAZNIK V VISKORŠI IN ČRNEM VRHU Duhov. Blasutto in Spe Viskorša 26. julija segue dalla 1a pagina Ci ha lasciati grò tanti anni prima. Passa 15 anni come dipendente delle Ferrovie. Apre quindi un’impresa specializzata nella produzione di mosaici che rapidamente si sviluppa, assumendo dimensioni di tutto riguardo. La sua attività non si limita però al campo industriale. Immediatamente si inserisce anche nell’attività sociale, diventando socio fondatore della Società friulana Castelmonte di Buenos Aires. È uno dei più attivi nella costruzione della chiesetta dedicata alla Madonna di Stara gora. Come tanti emigranti rimane a lungo attivo nel locale «Fogolar furlan» finché non scopre l’esistenza della Zveza beneških izseljencev. È come un colpo di fulmine. E come se ad un tratto scoprisse il valore e l’importanza di essere sloveni in gruppo, di socializzare la propria identità etnica, di rivendicare un posto nella società. Dal suo primo impatto con l’Unione capisce l’importanza del ruolo che può svolgere in Argentina una associazione come la nostra. Si butta anima e corpo nella creazione di una sezione a Buenos Aires. In pochi anni, sotto il suo impulso l’Unione si sviluppa in modo da imporsi indiscutibilmente all’attenzione di tutta l’emigrazione italiana in Argentina. Nasce l’idea di una sede propria. «Se abbiamo costruito una sede per i friulani, perchè non potremmo costruire una per noi?». A 60 anni suonati, quell’uomo progetta una sede per le attività dell’Unione, intuendo che è nei giovani che si trova il futuro delle associazioni degli emigranti. È uno dei più accesi sostenitori delle iniziative a favore delle nuove generazioni. Quando le altre associazioni entrano in crisi, la nostra colleziona successi e diventa un’eccezionale momento aggregante di tutta la comunità emigrata della nostra Regione. Nel 1985, in occasione di una grande manifestazione organizzata in occasione del V° anniversario della sezione di Buenos Aires, viene eletto presidente della Federazione dell’America latina della Zveza. Nell’autunno dello stesso anno è uno dei protagonisti della III Conferenza regionale dell’emigrazione e del Congresso della Zveza. Con Topatig, nato a Canebola, scompare uno dei più attivi dirigenti dell’emigrazione regionale in Argentina che seppe con grande sensibilità ma anche determinazione, coniugare la sua cittadinanza italiana con il suo essere profondamente sloveno della piccola Patria del Friuli. Come non pochi ha saputo felicemente combinare le sue diverse appartenenze trasformando il suo multiculturalismo in dato di fondo della sua personalità. Deciso nelle sue convinzioni dimostrava nei confronti degli altri una grande tolleranza, frutto di una maturazione culturale conquistata tra la difficoltà della vita e costruita tra le maglie di una rete eccezionale di rapporti umani estremamente ricchi. Di lui si può veramente dire che è stato alla scuola della vita: da alunno a professore. Chi ha conosciuto Remigio non lo dimenticherà. Spetta ora all’Unione, a tutta la minoranza, impegnarsi affinchè l’opera di lui avviata venga portata a termine, perchè noi tutti gli dobbiamo qualcosa. Alla moglie Liliana Cont (anche lei di Canebola), alle figlie Isabel e a Ester il nostro giornale porge le più sentite condoglianze. Don Arturo Blasutto je v soboto 26. julija daroval zlato mašo pri Sveti Trojici v Viskoši. - Kot Kristusov duhovnik je bil posvečen ravno na 26. julija 1936. Počaščen od vaščanov je prvič daroval sveto mašo v cerkvi Sv. Mihaela v Viskorši. Bil je župnik v Osojanah (Oseacco) in na Liesah, kjer je vnesel med ljudmi pevsko kulturo. Zvest ljudstvu Benečije in Rezije je začel braniti vrednote naroda, domače kulture, jezika, pesmi in izročil. Žejen resnice in svodobe se je v Reziji vključil kot aktivist v O.F. in po- stal borec rezjanskega bataljona od 1943. do 1945. leta. Po vojni politično zastrupljeno ozračje mu je ustavarjalo nasprotovanje z namenom, da ga potisne ob stran. Ni se mu dovoljevalo, da poživlja narodnostno identiteto. Toda Arturov ponosen značaj ni klonil. Klic rojstnega kraja ga je izvabil nazaj v Viskoršo, kjer seje s pasivnim odporom zoprstavljal preganjanju in krivici. Zahteval je spoštovanje Kristusovega evangeljia in narodne stvarnosti svojega ljudstva. Od tu je bodril sobrate in rojake, naj vrednotijo značilnosti domačije in naj gredo naprej. Za svoje poslanstvo je dobil priznanje Osvobodilne fronte slovenskega Naroda. Ob zlati maši mu je Papež Janez II podelil apostolski blagoslov in Kardinal Casaroli mu je s telegramom čestital. Slovenci Videmske pokrajine, duhovniki in TO SKGZ za Videmsko pokrajino ob tem jubileju čestitajo zlato-mašniku don Arturu ter se mu zahvaljujejo za zasluge za obstoj in ohranitev slovenske besede po slovenskih dolinah v Furlaniji. V. Črni vrh 15. avgusta Na petnajst avošta na dan Matere Božje Vnebovzetja je mons. Pre Angelin Specogna imeu zlato mašo. Velika čast za Černiverh in Černovaršanji so tudi zviestuo počastili njih kaluniha. Veliko število ljudi je bluo par sveti maši, mons. Pre Angelin je zahvalu vse tiste, ki so organizal lepo fešto in po vangele je tudi jau an par besied. Zahvalu je ta parve Boga, de je učaku tel njega liepi dan. Obeču je, de bo molu za vse njega dobruotnike, ki so mu nomali prit do zlate maše, potem za-vse od njega vasi, za Platiščene, kjer pou-no jih je paršlo dol v Černivarh, saj so bli dužni prit, kier je biu med njim 38 liet. Pa vselih njega jubezen je do njih in do vsieh judi poznanih od njega. Po sveti maši je bluo ta za cierkujo za pogrist an popit za vse. Vas pozdraven za drugič Mežnar iz Platišč An skoraj trideset let stari sliki od leve duhovniki Gujon, Cracina, Birtig, Blasutto (zlatomašnik), Laurencig, spredaj pa Jaculin Nediža je nevarno narasla Po dugi suši, ki je ustvarila mar-sikajšno težavo kimetam pa tudi ljudem po vasieh, saj je po vsieh naših dolinah manjkala uodà an koder jo niso uozil sudati so jo murli pa špar at an zaperjat čez dan, se je prejšnji tiedan parkazu dai. Kot rečeno, vsi so ga teskuo čakal, beden pa ni mislu, de bo šu s tako silo. Po patokih je uoda mocnuo narasla, narhujš pa je bluo v Podbo-niescu, blizu Stupice. Nediža je u vic prestoru narasla do cieste, poplavila njive an športna igrišča. Le napriej je šla gor an so se že vsi bal hujšega. Potle pa se je začela počasi nižati. Na slikah vidimo Nediio v Bar-nase, kaka je bila pred pouodnjo an po nji. Novo italijansko jugoslovansko podjetje V Messini sta na tamkajšnjem Velesejmu jugoslovansko in italijansko podjetje podpisali sporazum o tehničnem in trgovskem sodelovanju na kmetijsko-prehrambenem področju. Novonastalo podjetje so poimenovali Agriadria, v njem pa sodelujeta Midas Proteins Company Mpc iz Rima ter Sour Poljoprivredni Kombinat «Beograd» Pkb iz Beograda. Sporàzum za sodelovanje sta podpisala direktorja obeh podjetij: za Mpc je bil to Giuseppe Bertolucci, za Pkb pa Milojko Veljovič. Sporazum predvideva uresničitev raziskovalnega programa na področju tehnoloških novosti prav v kmetijsko prehrambenem sektorju: poseben poudarek je podjetje Agriadria namenilo vzreji živine in komercializaciji kmetijskih proizvodov; predvidevajo, da bo skupni kapital krožil sprva v višini 30 milijonov dolarjev, do konca leta 1986 pa bo dosegel 500 milijonov dolarjev. 8 - VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Lizo, un raro caso di «vero» suonatore popolare La recente uscita di una cassetta di musica popolare edita da una giovane etichetta friulana, la LEI), ci permette oggi di parlare di un simpatico personaggio molto conosciuto ed apprezzato nelle Valli del Natisone e nel Friuli intero. Si tratta di Ližo, al secolo Eliseo Jussa, di Ponteacco che con la sua pur non più giovane età si porta in giro per feste e sagre ogni estate il suo organetto. Con questo è capace di imbastire ogni volta un invidiabile repertorio da ballo con šta-jare, polke e valzer elettrizzanti e divertentissimi, dove la creatività individuale bene si inserisce sull'immenso ancor vivo patrimonio popolare. Per Ližo dopo le passate espe- rì Valter Colle rienze in gruppi quali i Bintars o i Folketitrai è la prima uscita da solo su cassetta ed è estremamente significativa in questo momento quando di lui si sono cominciati ad interessare diversi etnomusicologi e ricercatori di musica popolare non solo italiani. In effetti rimane uno degli ultimi e più interessanti esempi di or-ganettista tradizionale nello stile a tre file con bassi helicon, stile presente e diffuso nella tradizione bavarese, austriaca e naturalmente slovena. È in definitiva forse il più tipico suonatore tradizionale che le valli possano vantare: di una naturale simpatia umana, musicalmente originale, mai ripetitivo, autentico nella sua creatività sempre e co- munque legata al mondo della musica di tradizione. È difficile aggiungere altro a queste considerazioni o forse si potrebbe completare il quadro che si è fatto di lui con quello che mi riferì un musicologo. Dopo averlo ascoltato attentamente mi disse che in fondo, molto semplicemente, Ližo non era altro che uno dei rari casi di «vero» suonatore popolare. Ultima e unica considerazione che mi sembra giusto fare a proposito della pubblicazione da cui abbiamo preso spunto oggi è che i limiti della cassetta o di qualsiasi altra pubblicazione non ci permettono di conoscere e valutare il vero Ližo che rimane e sarà sempre un suonatore da ballo che solo «dal vivo» sa esprimere tutto sè stesso. 13° congresso provinciale dell’A.N.P.I. di Udine Il 13° Congresso Provinciale del-l’A.N.P.I. friulana e carnica si terrà nei giorni sabato 25 e domenica 26 ottobre 1986 presso l’Auditorium dell’Istituto Tecnico «Zanon» di Udine. L’inizio dei lavori è stato stabilito per sabato pomeriggio, con la relazione del presidente Federico Vincenti ed i saluti degli invitati. L’assise dei resistenti friulani e car-nici assume particolare significato perchè avviene nel 40° anniversario della proclamazione della Repubblica. Saranno presenti delegazioni straniere, autorità civili e militari, rappresentanze dei Partiti democratici, delle Associazioni Combattentistiche e d’Arma, dei Sindacati, dei Circoli Culturali della Provincia. La conclusione è prevista per domenica, dopo gli interventi dei delegati, con la stesura del documento politicoprogrammatico per il prossimo quinquennio e l’elezione delle nuove cariche associative. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU ČEDAD Srečanje med slovenskimi in furlanskimi balinarji V sproščenem in prijateljskem vzdušju se je v soboto ponovilo blizu Čedada, v Kararji, že tradicionalno srečanje balinarjev iz Čedada in Tolminskega. Tekmovanje se odvija že več kot deset let, utrdilo pa se je po potresu, ko je dobilo tudi boljšo organizacijsko obliko. Pobudnik srečanja je Benečan Mario Specogna iz Črnegavrha, ki je sam strasten balinar. Pred petnajstimi leti se je preselil v Čedad, kjer ima znano gostilno in lepo balinarsko igrišče. Tu se ljubitelji tega športa zbirajo in trenirajo vsak dan, tu se odvijajo tekmo- vanja tudi na pokrajinski ravni. Mario Specogna od vedno goji družinske in prijateljske stike s Tolminsko in tako, kot rečeno, je že pred leti dal pobudo za to srečanje, ki poteka dvakrat v letu, ankrat v Kararji, drugič v Tolminu. Cilj in namen pobude pa je, pravi, utrditev športnega sodelovanja med sosedi in poglobitev prijateljskih vezi. Zanimanje za to srečanje narašča iz leta v leto in če je moral prva leta Specogna prevzeti sam vso organizacijsko breme, sedaj za to skrbi čedajsko balinarsko društvo, ki je prav na osnovi tega tekmovanja nastalo. V soboto se je na čedajskem športnem igrišču, kjer sta plapolali italijanska in slovenska zastava, pomerilo okrog 10 ekip (vsaka ima 4 tekmovalce) in zmagali so Čedajci, dobitni triletnega trofeja, medtem ko so maja v Tolminu zmagali domačini. Srečanje, ki je potekalo ob izrednem lepem vremenu in velikem številu gledalcev, se je zaključilo s pozdravi predstavnikov iz Tolmina in Čedada, z nagrajevanjem in s tradicionalnim izmenjanjem daril. Torneo delPamicizia Nella finale che vedeva opposti gli interisti ai padroni di casa del N.K. Drež-nica, si è assistito ad una bella ed avvincente gara che ha entusiasmato i presenti. L’interclub ha opposto agli attacchi iniziali dei padroni di casa una difesa imperniata sugli insormontabili Dugaro Terry e Silvano (Cinghiai), agendo con rapidi contropiedi: risultato finale per i neroazzurri 3-1. 11 torneo si è svolto in un particolare clima di amicizia e cordialità anche sul terreno di gioco con la massima sportività. 11 consiglio direttivo dellTnter club di Cividale, desidera esprimere il suo particolare ringraziamento a tutti i giocatori che nei vari tornei disputati hanno tenuto alti i colori neroazzurri con grande impegno, ottenendo splendidi risultati. Marko Predan di bocce Si è svolto l’ormai tradizionale torneo di bocce a qiiadrette organizzato dal Bar da Mario di Carraria che vedeva opposti giocatori della Bocciofila ducale di Cividale e del Š.B.K. di Tolmin. 11 trofeo triennale non consecutivo è stato conquistato dai ducali, che lo conserveranno nella propria bacheca per un anno, grazie al migliore punteggio a punti ottenuti 229-311, essendo le gare finite in parità (11 a 5 Tolmin, 5-11 a Cividale). La classifica per quadrette: 1 ) Busiz, Ducale Cividale; 2) Olivo Ducale Cividale: 3) Podreka Š.B.K. Tolmin; 4) Conzut Ducale Cividale. Un premio al giocatore più giovane ed al più anziano sono stati consegnati ai giocatori di Tolmin. Dopo la beffa di Livek 86 (ennesima finale persa ai calci di rigore) l’inter-club di Cividale si è preso una bella rivincita contro la sfortuna, andando a vincere alla grande il torneo di calcetto a otto squadre di Drežnica. L’inter club di Cividale, l’unica squadra italiana presente a questo torneo, era composta in maggioranza da giocatori delle Valli del Natisone. Le altre squadre partecipanti erano: N.K. Čezsoča, N.K. Drežnica, N.K. Livek, N.K. Žaga, N.K. Cezar, N.K. Mi, N.K. Metalfle. Nella prima partita l’inter club è stato opposto al N.K. Cešoca; dopo un avvio incerto prendeva decisamente il largo alla distanza vincendo la gara con il risultato tennistico di 6-1. La seconda gara è stata praticamente dominata da Čhiacig Walter e compagni, che permetteva agli avversari ben pochi tiri in porta difesa ottimamente da Fabrizio Vogrig: 4-0. AL TORNEO DI DREŽNICA Finalmente la sfortuna volta le spalle all’Inter Club Cividale Le due squadre prima dell'incontro di finale di calcetto EUROPEI DI ATLETICA A STOCCARDA Rudi non si è ripetuto Martedì 26 agosto, ore 19. A Stoccarda ai campionati europei sono in corso le eliminatorie dei 400 ostacoli. Alla gara prende parte Giorgio Rudi, che cerca di ripetere la buona prestazione di un anno fa a Mosca. Ventuno centesimi di secondo di differenza dal quarto migliore tempo che dava diritto alla semifinale sono stati fatali al valido atleta di Osgnetto, che è stato inserito in una batteria con i più forti atleti europei della specialità. Passavano in semifinale i primi tre di ogni batteria, ed il quarto migliore tempo. Il collega ed antagonista Cosi si qualificava sul filo di lana entrando così almeno lui in semifinale. Giorgio, intervistato dai giornalisti, ha dichiarato di essere partito lentamente ed al momento di «spingere» si è trovato «imballato» nell’affrontare gli ostacoli, riconoscendo che la concorrenza per le qualificazioni è stata spietata. Un’esperienza la sua ai campionati europei nonostante tutto positiva che potrà rilevarsi utile nel futuro, perchè queste manifestazioni ad alto livello servono da stimolo per migliorare. Mercoledì 3 settembre Giorgio e Franco Rudi saranno in gara al Meeting che si disputerà allo Stadio Friuli per ricordare Fulvio Costa, lo sfortunato atleta che difendeva gli stessi colori di Giorgio e Franco, le Fiamme Oro di Padova. Legno più in festa! Si è svolta presso una trattoria a Cosson di Prepotto la cena a base di selvaggina offerta da! titolare del Legno più di Clodig, Gianni Scu-derin ai giocatori che hanno difeso i suoi colori al torneo di calcetto di Liessa. Il gruppo fotografato al termine della cena qui a fianco. 1 GIRONI DEI DILETTANTI la Categoria - Girone A Azzanese, Cividalese, Codroipo, Flu-mignano, Julia Cavalicco, Olimpia Udine, Pro Aviano, Pro Fagagna, Pro Tolmezzo, SPAL Cordovado, Spilim-bergo, Tamai, Tavagnàfelet, Torre Pordenone, Torreanese, Valnatisone. 2a Categoria - Girone C Asso S. Osvaldo, Audace, Aurora Linea Zeta, Azzurra Premariacco, Bres-sa, Colloredo di Prato, Corno, Dole-gnano, Gaglianese, Lauzacco, Natisone, Paviese, Sangiorgina Udine, Serenissima Pradamano, Stella Azzurra, Union Nogaredo. I Gironi del settore giovanile La Federazione Provinciale Gioco Calcio ha reso note le squadre che parteciperanno ai campionati provinciali dei Giovanissimi e degli Esordienti. Nei Giovanissimi sono iscritte le seguenti formazioni: Aurora-Linea Zeta, But-trio, Cividalese, Cussignacco, Donatello, Gaglianese, Lauzacco, Percoto, S. Gottardo, Valnatisone. Negli Esordienti: Audace, Aurora-Linea Zeta, Azzurra, Cividalese, But-trio, Manzanese, Gaglianese, Percoto, Serenissima, Valnatisone. Il campionato inizierà sabato 20 settembre alle ore 15. I campionati provinciali Under 18 e 3a Categoria partiranno domenica 28 settembre, sono iscritte Valnatisone, Pulfero e Savognese. La Valnatisone si aggiudica il primo derby della stagione AUDACK-VALNATISONK 0-3 (0-1) Audace: Predan Tiziano, Vogrig Giuseppe, Dugaro Terry, Buonasera Corrado, Tomasetig Pio, Stulin Gianfranco, Caucig Roby (Bergnach Graziano), Paravan Alberto, Chiacig Walter, Stulin Adriano, Servidio Gianfranco. Allenatore: Carrer Gianni. Valnatisone: Venica Claudio, Costa-peraria Guido, Bardus Franco, Mar-cuzzi Arno, Zogani Alessandro, Mo-reale Renato (Pinatto Cesare), Barbia-ni Cristiano, Sfiligoi Germano, Sedi Roberto, Chiacig Flavio (Zilli Fabio), Liberale Carlo (Miano Massimo). Allenatore: Barbiani Valter. Arbitro: sig. Pestrin di Udine. Marcatori: al 33’ Barbiani; nella ripresa al 7’ ed al 25’ Miano. S. Leonardo, 31 agosto - Sul magnifico tappeto verde del comunale di S. Leonardo, tirato a nuovo durante la pausa estiva da Dino Terlicher, si sono affrontate per la coppa Regione l’Audace e la Valnatisone. Ufficialmente il derby non si disputava dal 1979, l’anno in cui le due formazioni militavano entrambe in seconda categoria, anche se nel recente passato c’erano stati alcuni allenamenti fra le due compa- Flavio Chiacig, capitano della Valnatisone sta scegliendo il campo; a fianco il direttore di gara Pestrin, Pio Tomasetig e Gianfranco Stulin dell'Audace gini. La gara odierna è stata corretta e anche divertente grazie al prodigarsi dei giocatori che, nonostante siano ancora nella fase di preparazione al campionato, hanno dimostrato di essere sulla buona strada, fino a quando il fiato ha tenuto. Il primo tempo è stato equilibrato e ricco di spunti da una e dall’altra parte, con due grosse occasioni per l’Audace ed una per la Valnatisone, neutralizzate con bravura dai rispettivi portieri. La Valnatisone è passata in vantaggio al 33’ con una rete di Barbiani, a seguito di una bella triangolazione che il pubblico ha calorosamente applaudito. Una grossa opportunità per il pareggio si è presentata a Chiacig, ma è stata neutralizzata da Venica. Nel secondo tempo la gara ha perso di spettacolarità in quanto l’Audace (che ha incominciato la preparazione più tardi) è calata sul piano fisico; la gara ha avuto due scossoni con le reti di Massimo Miano, la terza rete è stata da antologia. Va detto che, le due compagini nel campionato che disputeranno potranno contare anche su alcuni giocatori che attualmente non sono scesi in campo; per l’Audace: Oviszach, Chia-bai, Gariup; mentre per la Valnatisone: Specogna, Stacco, Urli. Questi certamente potenzieranno con il loro apporto la competitività delle due formazioni che sapranno certo difendere degnamente i colori delle nostre Valli. Domenica prossima trasferta per ambedue le formazioni: la Valnatisone giocherà a Corno di Rosazzo, mentre l’Audace a Manzano, alle ore 16.30. Risultati Coppa Regione Girone N Audace-Valnatisone 0-3 Manzano-Corno 3-3 Classifica Valnatisone 2, Corno, Manzano 1, Audace 0. Girone O M aianese-T orreanese 1 -1 Cividalese-Atletica Buiese 2-0 Classifica Cividalese 2, Torreanese, Maianese 1, Atletica Buiese 0. novi matajur DREKA SREDNJE Liepa pravca Morene an Pasquala Zapoznala sta se na Sieteh pred Marijino kapelco an glih tle sta se poročila v saboto 2. avgusta Morena Drescig - hči Dina Moholjovega iz Praponce an Brune Štengarjove iz Cuoderna - an Pasquale Liotino iz kraja S. Nicola di Bari. Ko sta se srečala ona je bila doma na dopustu, saj je živiela z družino v Žvi-ceri, on je pa dielu v Dreki kot financ. Na liepi poroki na odpartem je bila vsa žlahta noviču, bluo pa je tudi dost ljudi iz bližnjih vasi, saj so vsi pravli, de take poroke v Dreki jo še ni bluo an jo na bo. Že med mašo an potle pa še na kosilu so jim godli an piel Keko an Roberto, Margherita an Monica. Mlademu paru, ki bo živeu blizu Vidma želmo srečno an veselo skupno življenje. Sriednje- Gniduca Danila an Adriano sta jala «ja» Danila Qualizza-Hlaščjanova iz Sriednjega an Adriano Chiabai-Kulažu iz Gniduce, Chicca an Kulažet za par-jatelje, sta v saboto 30. vošta stopnila na skupno živlienjsko pot. Poročila sta se v cierkvi Svetega Pavla go par Čer-nec (Sriednje). Glih an tiedan priet, v saboto 23. vošta, v Gniduc pred njih obnovljeno hišo sta Danila an Adriano napravla veliko fešto za vse sovasnjane, za parja-telje an žlahto. Je bluo kieki posebnega, pravi vaški senjam: luči, grilja, pijača, rimonika an... brejar! Ja, Danila an Adriano sta napravla tudi brejar. Vsi so se veselili, do pozne ure plesal an piel. Za jih zahvalit za telo lepo fešto so jim parjatelji napravli na dan poroke dva lepa purtona dan v Gniduc, dan v Sriednjem. Nie manjkalo strejanja. Danili an Adrianu, ki bota živiela v Gniduc, želimo puno puno zdravih an veselih liet skupnega živlienja. Puno dobrega jim željo beneška folklorna skupina Zivanit, v kateri Danila pleše, kolegi od Beneco-Kronos an od Hobles. Preserje Zapustu nas je Zanet Tinaju Po dugi boliezni je v čedajskem špi-talu v pandiejak 25. vošta umaru Giovanni Cernetig - Zanet Tinaju za par-jatelje. Imeu je 75 liet. V veliki žalost je pustu ženo Rosa-ho, hčer Loretto, sinuove Itala, Romea an Franca, zeta, nevieste, navuode an vso žlahto. Zanet Tinaju je biu puno poznan, ne samuo v sriedenjski dolini. Puno liet je imeu z družino oštarijo an butigo. Dielu je tudi kot taksist. De je imeu puno parjatelju, je pokazu tud njega pogreb, ki je biu v sriedo 27. v cierkvi Svetega Pavla go par Černec. Puno, zaries puno judi je paršlo dajat zadnji pozdrav. Ocnebardo Zapustu nas je Amedeo Ukljetih Na hitro je na svojim duomu umaru v nedieljo 31. vošta Amedeo Trusgnach - Ukljetih iz naše vasi. Imeu je 66 liet. Biu je dobar, dielovan an napreden mož an vsi so ga imiel radi an spoštoval. Zatuo mu je paršlo dajat zadnji pozdrav na njega pogreb, ki je biu v tork 2. septembra pri Devici Mariji, prou dosti ljudi. Naj v mieru počiva. Družini an žlahti pa naj gredo naše kondoljance. Praponca-Kala Poročila sta se Diego an Bruna Tel liep poletni čas, ko se tudi v naših dolinah vrstijo poroke, sta zbrala za začet njih skupno življensko pot Diego Namor - Zahišnikov iz Praponce an Bruna Maion iz Kal. Poročila sta se v rojstni vasi noviče v saboto 30. avgusta. Mladem paru, ki bo živeu v Špietru želmo dosti sreče, zdravja an veseja. PISE PET AR MATAJURAC PODBONESEC Gorenj Marsin-Manzan V saboto 12. luja je v čedajskem spitale umaru Valentino Medveš - Sinkove družine iz Gorenjega Marsina. Imeu je 74 liet. Lieta 1962 je šu živet z družino v Manzan an tle je biu v pandiejak 14. luja njega pogreb. Okuole žalostne žene, sinov an žlahte se je stisinlo puno parjatelju iz njega rojstnega kraja, pru takuo iz Manzana. Muš Pravca (osel), vou in iz tavžent in Živcu je bogat kupac (trgovec), kije imeu dar, je zastopu žvino, kadar se je med sabo pogovarjala, pa ni smeu obednemu odkrit tele skrivnosti. Če bi biu komu odkru tale njega dar, bi biu zgubu iivlienje. Njega kumet je imeu v hlevu musa (osla) a n vola, ki sta bi a par pet a za iste jasla. En dan je bogati kupec sedeu na stolu blizu njih in po-slušu tale pogovor: «Kakuo si srečen, če pomislim, da počivaš, če pru niesi trudan. Imaš moža, ki te z veliko skarbjo govedari (komodava). Te umiva, ti daje zajest narbuojš ječmen, ti daje za pit čisto in frišno vodo. Največji tvoj trud je, kadar peješ našega gospodarja na kajšno potovanje. Brez tega bi preiiveu vse tvoje živi ie nje v počivanju in brezdelju. Maniera, s katero me mene trata-jo, je puno, zlo drugačna. Že kot se začne delat dan, me parpnejo za drevo, ki ga muoram težkuo vleči celi božji dan za drobit zemjo. To delo me tako utrudi, da mi vičkrat zmanjakajo moči. Na koncu, ko sem orau od jutra do večera, kadar se varnem v hlev, mi kumi dajo za jest suh in piškan bob, ki ni dobar za sjat, al pa kajšno drugo, še manj vrjedno rječ. Za varh mizerje, kadar se najem tele nič vredne reči, muoram prespat nuoč v svojem gnoju. Vidiš torej, da imam ražon, če sem nevošljiv tvojemu lepemu Živlienju!» Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31813 Telex 460412 AGRBAN Takuo je vou pravu mušu. Muš ni nikdar ustavu al pa pretargu govor vola in ko je vou zaključil, se je pa oglasu: « Vi ne zanikate, ne tajite vašega imena, ki je ime neznanja, nemo-drosti, ime iniorance. Se ubivate za počivanje in profit tistih, ki nam niso nič hvaležni. Bi ne biu takuo tra-tan, če bi bla vaša kuraža enaka vaše moči. Kadar pride kmet za vas parpet h drevesu, zaki se mu ne uprete? Zakaj ga ne napadete z rogovi? Zakaj ne pokažete vaše jeze s tapatanjem po tleh? Narava (natura) vam je dala sredstva (mezzi) za se branit in se stuort spoštovat, zakaj se jih ne poslužujete? Zakaj jih ne nucate? Vam dajejo suh, piškav bob in slavo slamo? Ne jejte jo! Samo povonjajte jo. Če bole poslušu moje nasvete, bate videu, de se vam hitro spremeni stanje in zatuo mi bole hvaležen». «Dragi muš - je dodau vou - sigurno se bom poslužu nasvetu, ki ste mi jih dau in bote videu, kakuo se jih bom poslužu!» Drugo jutro, kadar se je začeu delat dan, je kmet šu v štalo po vola, ga parpeu za drevo in ga petju na navadno maltro. Vou pa se ni pozabu nasvetov (consigli), ki mu jih je biu dau muš. Tisti dan se je pokazu kmetu zelo jezen in razska-čen in zvečer, kadar ga je kmet pe-ju h jaslem, se je poslužu vseh nasvetu, ki mu jih je dau muš. Kadar je drugi dan šeu kmet po vola, da bi ga peju na vsakdanje delo, je do-biu jasla pune boba in slame, ki mu jo je biu poluožu zvečer. Kmet je mislu, da je vou zlo bolan in se mu je Mstnilu. Hitro je šeu do gospodarja, bogatega kupca - tisti, ki je zastopu jezik in pogovore žvine, gospodar, ki je poslušu pogovor med mušam in volam. «Kaj naj napravim? Takega ne morem peljat orat!» je jau kmet svojemu gospodarju. Gospodarje hitro zastopu, da je vou luožu u pratiko gardo mušovo učilo, zatuo je teu muša štrafat, kakor je biu vredan: «Pojdi - je kuazu kmetu - odpni muša in parpniga za drevo, namesto vola, z njim orji in lepuo utrudiga!» Kmet je bugu. Muš je biu parmuoran vlačiti drevo ves tisti dan in na varh tega, so ga še s palco tukli, takuo de kadar je paršu v hlev, ni mu stat na nogah. Med tem pa je biu vou zlo veseu. nadaljevanje prihodnjič Novi Matajur odgovorni urednik: tole Namor Folokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska žjjpf Trst / Trieste f' Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun ,50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 N D 'OGLASI: I modulo 34 ntm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Speter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdi 10.00-11.00. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Slregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. saboto od 9. do 10. ure. U Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 6. do 12. septembra Podbonesec tel. 726150 Čedad (Fontana) tel. 721163 S. Giovanni al Natisone tel. 756035 Zaparte zaradi počitnic Svet Lenart od 8.9 do 14.9 Premariah od 1.9. do 14.9. Oh nedieiah in pra/nikah so od parie samuo /jutra, /a ostali čas in /a ponoč se more klicat samuo, če riccia ima napisano «urgente». kmet ena noč San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30.