Torek: Tednikov kopalni dan ! Ak^1™0 Današnji kupon za 50 % popusta Lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 17. decembra 2019. Kupon ne veLja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoLetnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon veLja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup dariLnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termaLni.park@terme-ptuj.si Ptuj • Perutnina zaprla gostilno Terme Ptuj \ v središču mesta SAVA HOTELS & RESORTS O Stran 2 v Štajerski Ptuj, petek, 11. oktobra 2019 Letnik LXXII • št. 79 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Tovorni promet na mejnih prehodih se po omejitvi ni zmanjšal Barbi Sov Njen pogled skozi rožnata očala Aktualno Videm • Cafutovi v stečaju, občina bi kupila Vrček O Stran 3 Podravje Gorišnica • Zakaj ni kočan vaško-gasilski dom v Zagojičih O Stran 5 Črna kronika Ormož • Kako dolgo bodo še čakali na obljubljeno sanacijo plazu O Stran 12 v Šport Nogomet • Drava opravila z Dobom, prihaja Krško O Stran 17 Rokomet • Slovenija odslej brez Bezjaka O Stran 18 Še vedno životarijo med tovornjaki Prepoved daljinskega tranzitnega prometa težkih tovornih vozil (nad 7,5 tone) na nekaterih naših mejnih prehodih s Hrvaško je uvedena že več kot štiri mesece. Očitno pa namen oz. cilj omejitvenega ukrepa (usmeriti težke tovornjake, ki Slovenijo zgolj prečkajo, na avtocestni križ) prebivalcem ob mejnih prehodih v Zavrču in Središču ob Dravi ni prinesel olajšanja. Nasprotno: v središki občini seje celo povečal! Več na strani 2. Aktualno • Sodijo alkoholiki in duševni bolniki v domove upokojencev? o Stran 3 V središču • Peti predmet pri poklicni maturi bližnjica dijakov^ do fakultete Politika • Govorice o reševanju Pukšičevih osebnih težav o Strani 6 in 7 TV iW. 4 Foto: MG 2 Štajerski Aktualno petek • 11. oktobra 2019 Spodnje Podravje • Tovorni promet na mejnih prehodih se po omejitvi ni zmanjšal Krajani Zavrča in Središča še vedno med tovornjaki Prepoved daljinskega tranzitnega prometa težkih tovornih vozila (nad 7,5 tone) na nekaterih naših mejnih prehodih s Hrvaško je uvedena že več kot štiri mesece. Med mejnimi prehodi, kijih prevozniki (razen z ožjega območja na obeh straneh meje) ne bi smeli več uporabljati za težke tovornjake, sta tudi Zavrč in Središče ob Dravi. Na tem območju pa je ostal dovoljen promet težkih tovornih vozil za lokalni prevoz, ki ima izhodišče ali cilj v hrvaških županijah Va-raždin ter Medžimurje in obratno, prav tako ni oviran tovorni promet z izhodiščem ali ciljem v Sloveniji. Očitno pa namen oz. cilj omejitvenega ukrepa (usmeriti težke tovornjake, ki Slovenijo zgolj prečkajo, na avtocestni križ) prebivalcem ob obeh mejnih prehodih ni prinesel olajšanja, kar dokazujejo tudi statistični podatki, ki jih zbirajo na Policijski upravi Maribor. Podatki prehodov tovornih vozil čez mejni prehod Središče ob Dravi za leti 2018 in prvih 9 mesecev letošnjega leta kažejo, da čez menji prehod ne zapelje prav nič manj (pa tudi ne več) tovornih vozil kot prej, pred uvedbo ukrepa. Skozi završki in središki » * 1 I »V I mejni prehod nic manj tovornjakov kot prej Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je povedal: »Ukrepi niso ustrezni, saj niso prinesli znatnega upada tovornega prometa, kar smo sicer itak napovedali. Promet tovornih vozil na mejnem prehodu Zavrč 2018 I I 2019 I januar 14.725 15.121 februar 14.236 15.977 marec 17.316 17.521 april 18.778 18.288 maj 17.506 17.347 junij 17.472 12.725 julij 19.744 15.577 avgust 17.166 12.853 september 18.239 14.753 Skupaj do 30. 9. 155.182 140.162 Promet tovornih vozil na mejnem prehodu Središče ob Dravi 2018 2019 januar 7.872 7.742 februar 6.996 8.901 marec 8.414 11.572 april 8.989 10.954 maj 9.442 11.102 junij 9.522 8.639 julij 10.259 10.749 avgust 9.012 7.600 september 9.549 9.049 Skupaj do 30. 9. 80.055 86.308 V ir: PU maribor Razmere se torej na in ob cesti za občane niso izboljšale, saj tako število kamionov vsakodnevno predstavlja kar veliko nevarnost na in ob cesti.« Omejitveni ukrep se je nekoliko bolje obnesel na mejnem prehodu Zavrč. Župan občine Zavrč Slavko Pravdič je komentiral: »Vsekakor pozdravljamo ukrep ministrstva in direkcije za infrastrukturo. Kljub Na mejnem prehodu Središče ob Dravi seje promet tovornjakov letos povišal. začetnemu upadu števila tovornih vozil po sprejetju ukrepa pa sedaj opažamo, da je stanje že približno na isti ravni kot pred tem, zato ne morem trditi, da bi se stanje izboljšalo. Ena lastovka še ne prinese pomladi.« Ocenjuje, da je na tovornih vozil še vedno preveč na cestah skozi naselja in premalo na avtocestah. Vir: PU Maribor V občini Središče ob Dravi glavna cesta, polna tovornjakov, vodi skozi skozi naselje mimo šole. Zato so šolsko pot varovali celo fizično. V Zavrču zaradi kolon niti do doma ne morejo Tovorni promet seveda krepko greni življenje domačinom. Žana Cvetko, ki živi v bližini mejnega prehoda Zavrč, je povedala: »Živimo čisto ob cesti. Ob vsem tem prometu je glasno. Ko se promet zgosti, se v hiši tudi trese. Moteč pa je tudi slab zrak, ki je najbolj intenziven v mrzlih dneh. Tovornjaki, ki ostanejo čez noč na bencinskem servisu, so v mrzlih nočeh prižgani vso noč, saj si vozniki s tem zagotavljajo ogrevanje. Najbolj nerodno pa je, ko preprosto ne moremo do doma. Ko je gneča na carini in nastane kolona, nam preprečijo dostop do dovoza. Tovornjaki se postavijo v strnjeno kolono in zgodi se, da šoferji sploh ne poskušajo umakniti vozil. Vsaj 3- do 4-krat na mesec se zgodi, da nas zaparkira-jo. Prav tako tovornjaki v koloni ustavijo v samem krožišču, kar nam otežuje pot do vrtca.« Kot je še dodala Cvetkova, sprememb po ukrepu omejitve tovonega prome- Vedno več težkih tovornjakov z registracijo z varaždinskega območja V javnosti se že lep čas pojavljajo namigovanja, da so se prevozniki tovornih vozil »znašli«. Namigovanja gredo v smeri, da naj bi prevozniki s premestitvami sedežev podjetij ali z odprtjem poslovnih enot zaobšli omejitev. Ukrep, ki ga je direkcija za infrastrukturo sprejela, namreč dopušča prehode za težki tovorni promet na omenjenih mejnih prehodih, če ima tovorno vozilo izhodišče ali cilj v hrvaških županijah Varaždin ter Medžimurje oz. če ima podjetje v teh županijah svoj sedež. Središki župan Borko je potrdil, da se o tem veliko govori, a uradnih podatkov nima v rokah nihče: »Je pa verjetno, da s spremembo sedežev podjetij ali kakšnimi tovornimi listi za razklad predpisani ukrep zaobidejo.« Završki župan Pravdič prav tako pritrjuje povedanemu: »Informacije o tem so, so pa tudi podkrepljene s povečanjem števila tovornih vozil. Tudi sami prevozniki z druge strani meje opozarjajo na povečano število registracij tovornih vozil na varaždinskem območju.« Na Ministrstvu za infrastrukturo ne razpolagajo z nobenimi uradnimi informacijami o tem. ta, domačini tam sploh ne čutijo: »Enako je, kot je bilo.« V Središču zdaj še huje: šolsko pot so varovali fizično Zastoji, hrup in smrad tovornjakov je tudi del vsakdanjika za prebivalce, ki živijo ob regionalni cesti v Središču ob Dravi. Domačin Jože Šef je povedal: »S tovornim prometom smo preobremenjeni. Glavna cesta vodi skozi naselje in mimo šole. Šolsko pot smo v septembru tudi fizično varovali.« Spomladi naj bi se razmere še poslabšale. Šef je navedel: »Odkar je Hrvaška v Murskem Središču omejila tovorni promet, so problemi. Iz vzhodne Hrvaške se namesto na Petišovce tovornjaki sedaj preusmerjajo k nam in naša cesta je še bolj obremenjena. Večinoma pa so pri nas hrvaški tovornjaki.« Karmen Grnjak Ptuj • Perutnina Ptuj zaprla gostilno v središču mesta Z gostinstvom se ne bodo več ukvarjali Goste Perutnininega gostinskega lokala v središču Ptuja je ta teden na vratih pričakalo obvestilo, daje lokal zaprt. Perutninina gostilna je v tej obliki v središču Ptuja delovala dve desetletji, odprli sojo decembra 1998. Del lokala je bil urejen kot kavarna, drugi del kot gostilna s ponudbo hrane. Obiskana je bila zlasti v dopoldanskem času, ko so ponujali malice. Gostili so tudi večje ali manjše zaključene družbe. Pred dograditvijo montažnega objekta in ureditvijo nove gostilne je na tej isti lokaciji deloval znani samopostrežni lokal. In zakaj so se odločili, da lokal v središču mesta zaprejo? „Strategija Perutnine Ptuj je osre-dotočanje na osnovno dejavnost - proizvodnjo kakovostnega perutninskega mesa in proizvodov. V prihodnje želimo naše delovanje še bolj fokusirano usmeriti v pripravo naravne, zdrave in okusne hrane Gostilna poslovala z izgubo PP Gostinstvo, ki je upravljalo gostilno v središču Ptuja, seje pri poslovanju srečevalo z rdečimi številkami. Akumulirana izguba iz poslovanja več let je ob koncu lanskega leta presegla milijon evrov. Izguba iz poslovanja lanskega leta je znašala dobrih sto tisočakov. Lani so v lokalu v primerjavi s predlanskim letom upadli tudi prihodki. Predlani so znašali dobrih 700.000 evrov, lani polovico manj. ter v razvoj in krepitev blagovnih znamk. V luči te usmeritve je bila sprejeta odločitev o prenehanju opravljanja gostinske dejavnosti," so pojasnili v podjetju. Z zaprtjem lokala so brez dela ostali tudi zaposleni; štirje so bili zaposleni za nedoločen in ena za določen čas. „Glede zaposlenih je družba ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, zagotovljene so jim vse pravice in bodo prejeli vsa izplačila, ki jim pripadajo." O tem, kaj bodo s poslovnim prostorom (gostilno) v središču mesta, v Perutnini še nimajo jasnega odgovora. Ga bodo oddali v najem, prodali, preuredili? Možnosti so različne, odločitve še niso sprejeli. „Glede poslovnega objekta iščemo možne rešitve," so med drugim navedli v odgovorih na naša novinarska vprašanja. Sicer pa spomnimo, da je Perutnina pred dobrimi tremi leti (spomladi 2016) zaprla tudi Gostilno Ribič. Po tem, ko je bila nekaj časa zaprta, jo je v upravljanje prevzel kidričevski Vital. Že kar nekaj let nazaj je prenehal poslovati tudi Pe-rutninček pri Perutninini poslovni stavbi, v katerem se je izmenjalo več najemnikov. Lokal je kljub več poskusom oživitve potem tudi dokončno zaprl svoja vrata. Mojca Zemljarič d/smmmmmmmmmmmmmtmmmmmifii. Vodstvo Perutnine Ptuj sledi strateški usmeritvi, ki gostinske dejavnosti ne predvideva. Intenzivno se bodo ukvarjali s temeljnim poslom, to je pridelava in predelava perutnine. ! Pojasnilo V članku z naslovom Bo občina »prodala« kabelsko omrežje Telemachu zgolj za zavezo o posodobitvi?! ne drži podatek o vlaganjih. Podatek 5 milijonov evrov, ki so ga iz Telemacha sporočili v odgovoru, je znesek investicij celotnega obdobja, ko ima Telemach sklenjeno pogodbo (od leta 2010 naprej) z družbo KKS Ptuj. Napačen podatek je posredovalo podjetje Telemach. Ur ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmf / Foto: MZ petek • 11. oktobra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Varstvo oseb s posebnimi potrebami v domovih upokojencev Sodijo alkoholiki in duševni bolniki v domove upokojencev? Številni domovi upokojencev zraven svoje osnovne dejavnosti, oskrbe starostnikov, skrbijo tudi za osebe s posebnimi potrebami. Večinoma so to mlajše osebe, ki so bodisi gibalno ovirane zaradi poškodb bodisi imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, so alkoholiki... Prav s slednjimi imajo pogosto največ v enoti doma v Muretincik ie mveč težav z alkoholiki, ki so u stanju J pijanosti pogosto agresivni in nevarni ljudem okrog sebe. Do alkohola pa težav, ne le stanovalci, pač pa tudi zaposleni. Trenutno je v domski enoti Mu-retinci 40 stanovalcev v posebnem varstvu, od tega je 17 alkoholikov. Velika večina, kar 32, je starih manj kot 65 let. Vsi ti so nastanjeni v enoti Muretinci. Najmlajši stanovalec šteje komaj 35 let. Čeprav so upravičenci do posebnega varstva nastanjeni v dveh etažah ločeno od starejših, to očitno še zdaleč ni idealna rešitev. „Stanovalci v posebni obliki varstva imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, zmerne motnje v duševnem razvoju, kombinacijo motenj ter poškodbe glave. Pri 17 stanovalcih je prisoten sindrom odvisnosti od alkohola ali poškodbe možganov zaradi uživanja alkohola. Pri teh posameznikih so prisotne tudi druge duševne in vedenjske motnje zaradi dolgoletnega uživanja alkohola. Pri teh osebah je potrebno nenehno usmerjanje in korigiranje njihovega vedenja, kar vključuje tudi obravnavo agresivnega vedenja. Ker večina izmed teh stanovalcev ni bila nikoli vključena v zdravljenje alkoholizma, V enoti Muretinci so pod skupno streho nastanjeni vsi, ki potrebujejo posebno obliko varstva. niti za zdravljenje niso motivirani, pogosto prihaja do ponovne zlorabe alkohola, kar lahko privede do agresije in posledično do nevarnosti za druge. Ti stanovalci so praviloma vsi pokretni in zmorejo Direktorica Jožica Šemnički: »Strokovna obravnava pomeni tudi višje stroške« Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički izpostavlja, da obravnava odraslih oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in odraslih z več motnjami (osebnostnimi, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbo glave), kamor sodi največ stanovalcev, zahteva strokovni pristop: „Alkoholizem sodi med bolezni in vpliva na duševno zdravje. Potrebna strokovna obravnava pa seveda pomeni tudi stroške. Vendar le kompleksna strokovna obravnava zagotavlja sobivanje teh oseb v instituciji." poskrbeti zase," je pojasnila strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Starejši stanovalci se jih včasih bojijo Dejstvo je, da so v posebno obliko varstva vključene osebe, ki imajo vedenjske težave, kar privede tudi do trenj in nestrpnosti med njimi. Po ugotovitvah zaposlenih v DU Ptuj imajo največ težav z opijanjem. „Ko so pod vplivom alkohola, se jih starejši stanovalci bojijo. Poleg tega so interesi, potrebe in tudi sposobnosti dojemanja med različno starimi uporabniki doma različni, zato stremimo k temu, da se za stanovalce posebne oblike varstva organizira bivanje v ločenih enotah, kot bo to urejeno v Juršincih," pravi strokovna vodja DU Ptuj. Kljub naporom in ločevanju aktivnosti imajo zdaj namreč pogosto težave pri delu v posebni obliki varstva, ključni razlog pa je prav zloraba alkohola, do katerega ni težko priti. ni težko priti ... Namesto za položnico raje denar za alkohol... Odvisnost posameznikov pa se ne odraža le v odnosih, pač pa tudi v plačilni nedisciplini. Alkoholiki namreč denar za plačilo položnic mesečnega varstva raje porabijo za alkoholne pijače. V DU Ptuj skušajo z vsakim posameznikom delati individualno in mu pomagati. Zaposleni morajo zato pokazati veliko mero potrpežljivosti. Včasih pa ves trud enostavno ne pade na plodna tla. Pred nekaj dnevi so se srečali celo s primerom, ko je agresiven stanovalec (z oddelka posebnega varstva) delavko napadel s škarjami. Zadeve so seveda predali pristojnim organom, omenjenemu stanovalcu pa aktivno iščejo namestitev v drugem zavodu. Nujno potrebne manjše bivalne enote Vse našteto pa še zdaleč ni le ptujski problem, saj se s tovrstnimi težavami srečujejo v vseh domovih po državi. Rešitev bi tako bilo očitno treba vpeljati na sistemski ravni. „Želeli bi si predvsem več sodelovanja z drugimi organizacijami, kar bi lahko omogočalo intenzivnejšo obravnavo predvsem zasvojitvenega vedenja. Kot rešitev vidimo tudi ločeno enoto za posebno obliko varstva, kjer bo delo lahko usmerjeno samo nanje, mogoče bivanje v manjših bivanjskih enotah. Na sistemski ravni bi ljudje s tovrstnimi težavami za svojo reintegracijo potrebovali vmesne strukture, kjer bi se intenzivno delalo z njimi," meni Šiplič Horvatova. Posebno varstvo v domovih upokojencev pa je tudi za plačnika (to pogosto ni stanovalec) precej drago, saj stane med 32 in 59 evrov na dan, kar znese tudi do 1.830 evrov na mesec. Ker gre pogosto za posameznike, ki sami ne zmorejo plačevati oskrbe, pa ta strošek prevzamejo občine. Dženana Kmetec Foto: CG Videm, Soviče • Del denarja za kupnino skupnega objekta že v proračunu Cafutovi v stečaju, občina bi kupila Vrček Peripetij, ki so se dogajale med nekdanjim videmskim županom Friderikom Bračičem in podjetnikom Cafuto iz Sovič, kije bil prevoznik in gostinec, se še verjetno marsikdo dobro spomni. Cafuta in Bračič sta sicer v sorodstveni povezavi, nesoglasja izpred kakšnega desetletja pa izhajajo iz skupne nepremičnine v Sovičah, kjer si občina in Cafutovi delijo lastništvo. Gre za objekt ob glavni cesti med Vidmom in Leskovcem, v katerem sta krajevna dvorana in gostinski lokal. Solastnika objekta sta občina in Cafuta. Ker je slednji v stečaju in ker bo objekt predmet stečajne mase, se na Občini Videm nadejajo, da bi celoten kompleks odkupili. »Naš interes je, da pridemo do lastništva na objektu, saj se je gradil z občinskim denarjem in prostovoljnim delom krajanov, ki so prispevali tudi material. Situacija v preteklosti je nanesla, da se je v zemljiški knjigi vpisalo solastništvo Občine Videm in Janeza Cafute. Občinski del predstavlja krajevna dvorana v zgornjem delu objekta, ki pa se ne koristi za potrebe kraja. Želja krajanov naselij Soviče, Dravci in Vareja je, da lastnica objekta postane občina in da bi ta služil potrebam kraja,« je pojasnil videmski župan Branko Marinič in dodal, da so za dosego tega cilja že v letošnjem proračunu rezervirali sredstva za nakup. Ker pa se prodaja v okviru stečajnega postopka letos najverjetneje ne bo izvedla, bodo postavko za nakup oblikovali tudi v proračunu 2020. Na postavki bodo rezervirali 50.000 evrov, kar pa za nakup celotne nepremičnine najverjetneje ne bo dovolj. »Interes občine je, da postanemo lastnik,« poudarja Zasebni gostinski lokal Vrček in krajevna dvorana v Sovičah sta pod isto streho, v objektu ob glavni cesti med Vidmom in Leskovcem. Vrata gostilne in dvorane so že lep čas zaprta. Solastnika celotnega objekta sta Občina Videm in Janez Cafuta. Ker je slednji v stečaju, se občina nadeja, da bi v stečajnem postopku prišla do celotnega lastništva na objektu. Namenili bi ga za delovanje KS in društev, pa tudi za kakšno lokaciji primerno komercialno dejavnost. Marinič. Da v objektu ne bi bilo življenja, se po njegovem mnenju ni za bati. Na razpolago bo krajevni skupnosti in lokalnim društvom, ki jih je kar nekaj in delajo dobro. Del objekta bi lahko namenili za komercialne vsebine. Ne gre namreč spregledati lokacije, na kateri stavba stoji: ob glavni cesti, ki je v času poletne turistične sezone (pre)pol-na prometa. Na drugi strani ceste, nasproti nekdanjega Vrčka, pa naj bi se v prihodnje urejalo obcestno počivališče. Župan Branko Marinič pričakuje, da bi občina nepremičnino lahko kupila v prihodnjem letu. Mojca Zemljarič Foto: MZ 4 Štajerski Politika petek • 11. oktobra 2019 Hajdina • Jesen začeli s sejo Hajdinčani prerazporejajo denar Proračun za leto 2019 je svet občine Hajdina sprejel že junija lani. V tem času so ga dvakrat spreminjali. Minuli teden so namreč drugič z rebalansom usklajevali proračunske prihodke in odhodke. Občinski svet je brez velike razprave potrdil tako rebalans proračuna za leto 2019 kot vse druge točke dnevnega reda. Prihodki so se povečali za 80.413 evrov, po rebalansu znašajo 4.648.005 evrov. Višji so tudi odhodki, s prvotno planiranih 4.558.191 evrov so jih povišali za 108.869 evrov. Vsebinsko je na prihodkovni strani malo sprememb. Dodatno so vključili prihodke od podeljenih koncesij za vodno pravico in vračilo razlike med ocenjeno in realizirano vrednostjo izgradnje OŠ dr. Ljude-vita Pivka. Skupaj gre za 77.000 evrov. Precej več sprememb je na odhodkovni strani. Po prvotno planiranem proračunu je bila načrtovana zadolžitev v višini 100.000 evrov, s prvim rebalansom so jo povečali na 200.000 evrov, z drugim pa na kar 300.000 evrov. Nameravajo namreč odplačati že najeti kredit, s čimer bodo povečali kreditno sposobnost za najem novega. „Tega pa planiramo najeti predvsem za energetsko sanacijo osnovne šole," je pojasnil župan Stanislav Glažar. Ker nekaj načrtovanih projektov ne bo realiziranih letos oziroma se načrtovane investicije prestavljajo v naslednje leto, so nekatere postavke v proračunu zmanjšali. Gre med drugim za sanacijo fontane, pa nakup pisarniškega pohištva in opreme. Na drugi strani delež sredstev povečujejo za vzdrževanje lokalnih cest, nekaj več jih namenjajo tudi za izgradnjo pločnika na lokalni cesti, odcep PSC Hajdina-Maja. Planirana je bila tudi preureditev trikrake-ga križišča na regionalni cesti na Zg. Hajdini, a letos ni bila izvedena, ker Ministrstvo za infrastrukturo kot investitor ni objavilo razpisa. Sredstva „premetavajo" po potrebi V planu so tudi tri različne smeri kolesarskih povezav, ki naj bi peljale skozi občino Hajdina, večina sredstev bo zagotovljenih iz evropskih virov. V pripravi je projektna dokumentacija, ki pa je cenejša, kot je bilo planirano, zato so del načrtovanih sredstev za to prerazporedili na druge postavke. Med drugim so povečali stroške odvoza salonitnih plošč, ki jih je s sklestilo neurje. Realizirana ne bo niti načrtovana investicija na Sp. Hajdini, kjer so želeli graditi hodnik za pešce. Športno igrišče: dela potekajo Višina sredstev za izgradnjo igrišča z umetno travo se v proračunu povečuje. Sredstva, ki jih je občina Hajdina zagotovila iz drugih virov, morajo počrpati do konca oktobra, kar pomeni tudi sorazmerno višji delež za občino. Zagotovili so si kar štiri vire sofinanciranja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Fundacija za šport in Nogometna zveza. To pomeni, da bo na tej postavki večji investicijski ciklus letos, manjši od predvidenega pa v naslednjem letu. Postavka se namreč usklajuje glede na pridobljena nepovratna sredstva in terminski plan izgradnje. Svetniki na omenjeni predlog rebalansa niso dali nobenega amandmaja, tudi na seji ni bilo nikakršnih pripomb. Dženana Kmetec Taksa bo plačljiva šele od naslednjega leta Marca letos so občinski svetniki na Hajdini obravnavali in sprejeli predlog Odloka o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora. Veljati je začel aprila, zaradi seznanitve javnosti z novo ureditvijo pa so se odločili, da se začetek uporabe odloka odloži in se začne navedena taksa obračunavati od 1.1.2020 naprej. „Prav je, da občani imajo vsaj do konca leta možnost brezplačno podajati pobude," je pojasnil Glažar. Sveti Andraž • Polletna realizacija nekoliko nižja Občina postaja računovodski servis Županja Darja Vudler pravi, da občine večino časa plačujejo za transferje, na katere nimajo nobenega vpliva, zato je prepričana, daje že skrajni čas, da se jih prenese na državo, saj so izključno v njeni pristojnosti. Iz pregleda izvrševanja andra-škega proračuna za prvih šest mesecev leta je razvidno, da so bile potrebne nekatere prerazporeditve znotraj prihodkov in odhodkov, vendar skupna višina proračuna kljub temu ostaja v sprejetih okvirih. Odhodki v prvem polletju znašajo 586.000 evrov in so bili realizirani v višini skoraj 40 odstotkov. Razloge za to, da realizacija ni bila večja, pa gre po pojasnilih županje Darje Vudler pripisati dejstvu, da se vse investicije in projekti zaključujejo v drugi polovici leta. »Občine smo vse bolj v vlogi računovodskega servisa, večino časa plačujemo za transferje, na Direktor Občinske uprave Ceh opozarja na težave z plačil, zaradi katerih je še majhna občina kaj kmalu dna. Foto: SD Miran zamiki posebej nelikvi- Priključitev k vzhodnoštajerski pokrajini Poročali smo že, da se je občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah v osnutku zakona o ustanovitvi pokrajin znašla v pokrajini Zahodna Štajerska s središčem v Mariboru, čeprav bi v vseh pogledih, tako geografsko, zgodovinsko in upravno sodila v pokrajino Vzhodno Štajersko s središčem na Ptuju. Andraški svetniki so zato podali uradno pripombo na osnutek zakona, ki pa bo po vsej verjetnosti še tako ali tako močno spremenjen; trenutno namreč niti ni več aktualna delitev štajerske pokrajine. Po dvanajstih letih višje grobnine Andraški svetniki so potrdili višje cene grobnine in uporabe mrliške vežice; obstoječe so namreč nespremenjene že od leta 2007, torej 12 let. Ker stroški za vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice presegajo prihodke iz grobnin in uporabe mrliške vežice, so na občini predlagali minimalno povišanje, kije, kot je razvidno iz tabele, primerljivo z veljavnimi cenami v sosednjih občinah. Z dvigom cen se bo v občinski proračun steklo dodatnih 1800 evrov, ki pa po besedah županje Darje Vudler ne bodo uspeli pokriti stroškov vzdrževanja pokopališča. Kot marsikje po Sloveniji, tudi pokopališče v Vitomarcih ni povsem v občinski lasti, saj ga del pripada župniji. katere sploh nimamo nobenega vpliva: socialo, vrtec, šolske prevoze ... Že dalj časa opozarjamo državo, da gre za stvari, ki so v njeni pristojnosti, zato bi bil že skrajni čas, da se jih prenese nanjo,« je prepričana Vudlerjeva, direktor občinske uprave Miran Čeh pa je ob tem opozoril, kakšne težave jim povzročajo zamiki plačil. »Ne le, da se uresničitev projektov zamakne, majhna občina, kot je naša, je zaradi zamika plačila kaj kmalu nelikvidna, zato je izjemnega pomena, da smo natančni in se držimo rokov, in da se seveda tudi drugi držijo obveznosti do nas.« Po treh letih je občini uspelo dobiti potrebna soglasja za potrditev novega občinskega prostorskega načrta. Kot marsikje drugje po Sloveniji je bilo tudi v Svetem Andražu nekaj težav s poplavno študijo, ki jo je zahtevala direkcija za vode, vendar so z izplenom zadovoljni, saj jim je uspelo v OPN vključiti večino sprememb, za katere so prosili občani. Županja je posebej zadovoljna, ker imajo potrjeno širitev središča v Vitomarcih pod šolo za stanovanjski namen, s čimer bodo pridobili nekaj prostora za novogradnje in potencialne nove občane. »Vsem seveda nismo mogli ustreči, a smo veliko dosegli. Občina se je pri pogajanjih zelo angažirala, zato je tudi trajalo dlje, ker smo trmasto vztrajali. Ker pa je prostor živa stvar, bomo najbrž morali že kmalu začeti nove postopke za spremembo OPN, kajti že prihajajo novi zahtevki občanov.« Senka Dreu Prikaz primerjave cen grobnin in najema mrliške vežice po okoliških občinah jjjjjlll (nova cena 2019 Trnovska vas ) Destrnik Juršinci Enojni grob, novi najem (22 % DDV) 61,00 70,00 60,00 80,00 NI Enojni grob, najem (22 % DDV) 27,45 30,00 30,00 25,00 36,00 Družinski grob, novi najem (22 % DDV) 85,40 95,00 95,00 100,00 NI Družinski grob, najem (22 % DDV) 30,50 35,00 35,00 35,00 36,00 Najem vežice (9,5 % DDV) 21,90 na dan 50,00 na pogreb 85,00 v celoti, 30,00 na dan pogreba 50,00 na dan pogreba 30,00 na dan pogreba/na pokojnika; 50,00 dva dni ali več/na pokojnika Vir: Občina Sveti Andraž Markovci • Vesela novica za mlade Do 50 % znižanje komunalnega prispevka Občina Markovci bo stopila naproti mladim in mladim družinam ter jim pri reševanju prvega stanovanjskega problema s prihodnjim letom pomagala s subvencijo komunalnega prispevka. To dajatev jim bodo namreč zmanjšali tudi za polovico oz. do največ 2.000 evrov. Na septembrski seji so svetniki opravili drugo branje in dokončno sprejeli odlok, na podlagi katerega bo občina mladim, ki niso stari več kot 35 let, priznala 40-odstotno subvencijo od odmerjenega prispevka, a največ 2.000 evrov. Mladim družinam, v kateri nobeden od staršev ne presega enake starostne meje (35 let) ne glede na starost otrok, ter družinam z otrokom do največ dveh let, ne glede na starost staršev (če gre za prvega otroka obeh staršev), pa bo subvencionirala polovico prispevka, prav tako pa največ 2.000 evrov. Do subvencioniranega plačila komunalnega prispevka bodo upravičeni občani, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje bodisi z gradnjo novega stanovanjskega objekta bodisi z rekonstrukcijo obstoječega. Monika Horvat Foto: Arhiv ST Foto: CG petek • 11. oktobra 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Pripravite se na zastoje Od ponedeljka zapora podvoza na Ormoški Vozniki na Ptuju so na obeh straneh podvoza ob minoritskem samostanu na Ormoški cesti ta teden prav gotovo opazili veliki oranžni tabli z obvestilom, da bo podvoz od 14. do 31. oktobra za promet zaprt. Iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) so sporočili, da je zapora ceste potrebna zaradi preplastitve. Popolna zapora je po informacijah DRSI sicer predvidena od četrtka, 17., do srede, 30. oktobra. Dela bo izvajalo CPP, vrednost investicije je 77.000 evrov. Ker je Ormoška cesta prometno najbolj obremenjena ptujska vpadnica, bo naslednjih 14 dni na preostalih cestah, ki vodijo v mesto in iz mesta, zagotovo nepopisna gneča. Spomnimo se, kakšni prometni zamaški so nastajali, ko je bil zaradi obnove za skoraj leto dni zaprt stari dravski most. Zato vozniki - pripravite se na zastoje. MZ Ormož • Kdaj bo na vrsti cesta do Presike Kljub napovedim se dela letos ne bodo začela Krajani so vse bolj razočarani zaradi močno poškodovane ceste med Miklavžem pri Ormožu in Presiko v občini Ormož, ki je posledica plazov že izpred več let. Država je obljubila, da bo do celovite sanacije prišlo letos, sedaj je jasno, da tega ne bo. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč je povedal: »Zelo smo razočarani, ker se sanacija plazov na cesti še vedno ni začela.« Omenjena cesta je na več mestih zaradi plazov močno poškodovana, vozni pas je ponekod zožen, vožnja je tako deloma možna le izmenično. Nevarno cesto vsakodnevno uporabljajo domačini, tudi otroci ter šolski avtobus, ki jim počasi pojenja potrpežljivost. Na nevarnost opozarjajo številne opozorilni table; eno izmed njih je za sabo potegnil celo plazovit teren. Vsako močnejše deževje pa povzroča še dodatno škodo. Plazišča so dejavna že več let, kljub temu pa do sanacije še danes ni prišlo. A domačini in tamkajšnja občina lahko samo opozarjajo, saj gre za državno cesto. »Klicali smo na pristojno direkcijo, od koder so nam zagotovili, da se bo sanacija začela, saj da so državna sredstva zagotovljena. Zelo smo razočarani, ker sanacije ni. Plazenje se ponekod nadaljuje in povzroča le dodatno škodo. Pred približno dvema meseca so nekatera mesta ponovno asfaltirali, danes pa so zopet iste jame. K temu bo treba pristopiti urgentno in narediti sanacijo, kot je treba,« je opozoril predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč. Dodatno plazenje bo sanacijo še podražilo Plazovi so sicer bili zaznani že v letu 2013. Takrat se je tudi pripravila projektna naloga, a zaradi pomanjkanja denarja so projektno dokumentacijo začeli izdelovati šele tri leta kasneje. V tem času je prišlo do dodatnega plazenja, kar pa bo sanacijo le še podražilo. Za dodatno plazenje je namreč morala biti še posebej izdelana projektna dokumentacija. Glede na to, da so na državni direkciji v začetku leta dejali, da se nameravajo lotiti sanacije plazov še letos, pa smo jih povprašali, kje se je tokrat zataknilo. »Trenutno je v teku postopek javnega naročila oddaje gradbenih del. Če pri izboru ponudnika ne bo zapletov, je predvideno, da bi se pogodba z izbranim izvajalcem lahko podpisala še v letošnjem letu, gradnja pa bi se začela pomladi 2020. Ocenjena vrednost investicije znaša 1,45 mio evrov, zato iz proračunskega vidika sanacije ni bilo možno izvesti,« so sporočili z direkcije. Monika Horvat Gorišnica • Vaško gasilski dom v Zagojičih še vedno ni končan Zakaj se je gradnja doma zavlekla Občina Gorišnica se je pred približno dvema letoma lotila izgradnje dveh skoraj identičnih vaško-ga-silskih domov v središču omenjenih naselij. Medtem ko so dom v Mali vasi slovesno odprli in namenu predali že v začetku junija letos, pa dom v Zagojičih, ki seje sicer začel graditi prvi, še vedno nima dokončne podobe, pa čeprav bi po prvotnih napovedih objekt že moral biti zdavnaj končan. Predsednik PGD Zagojiči Danijel Modlic je povedal, da je gradnja odvisna od investitorja, torej od občine Gorišnica. Poudaril je, da dela ves čas tečejo, a kot je priznal, počasneje od sprva predvidenega. Je pa jim dom uspelo urediti do te mere, da so prejšnji mesec gasilci v nove garaže že preselili svoja vozila. Za dokončno ureditev sedaj čakajo na občinski denar. »V notranjosti objekta so dela končana. Čakamo na sredstva občine za zunanjo ureditev, ki vključuje tudi rušitev starega doma. Načrtujemo, da bi prihodnji mesec lahko začeli rušiti. V notranjosti pa nam manjka še nekaj malenkosti,« je povedal Modlic in dodal, da o poteku del sicer redno obveščajo tudi vaščane. Okolico naj bi začeli urejati še letos. Objekt nameravajo uradno namenu predati šele prihodnje poletje. Veliki gasilski domovi Sicer pa je med vaščani slišati tudi očitke, da sta gasilska domova predimenzionirana. Župan jih je odločno zavrnil in povedal, da objekta vsebujeta osrednji del - potrebne garaže za gasilska vozila, garderobo, prostor za orodje ter dvorano za približno 120 ljudi s sanitarijami, prostore pa so v objektih dobili tudi drugi vaščani oz. društva. Kljub temu da dom še ni povsem dokončan, pa je po besedah Modlica dvorana v zagojiškem domu že ta trenutek skoraj vsak konec tedna zasedena. V Mali vasi so pohiteli z gradnjo zaradi gasilskega praznika ... Kdaj bo občina zagotovila denar za dokončanje projekta, smo povprašali župana Jožefa Kokota. Povedal je, da nameravajo z rebalansom letošnjega proračuna v ta namen zagotoviti dodatnih 40.000 evrov ter še 50.000 evrov v prihodnjem letu: »Dela bi začeli še letos in nadaljevali spomladi prihodnje leto. Objekt želimo uradno namenu predati ob naslednjem občinskem prazniku.« Na vprašanje, kako to, da so gradnjo doma v Mali vasi, ki so ga začeli graditi kasneje, končali prej kot v Zagojičih, pa je še povedal, da so hiteli, da je bila novogradnja nared ob dnevu Gasilske zveze Go-rišnica, ki so ga praznovali skupaj s 70-letnico tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Monika Horvat Trnovska vas • Denar za čistilno napravo namesto za Simoničevo domačijo Inšpektorica odredila sanacijo čistilne naprave Rebalans je bil potreben predvsem zaradi neuspelega razpisa za prenovo Simoničeve domačije; slednja se prestavlja za nedoločen čas, denar, rezerviran zanjo, pa bo šel za obnovo strojnega dela čistilne naprave v Trnovski vasi ter čiščenje vodotoka v Trnovski vasi in Bišu. Z iskanjem izvajalca obnove Simoničeve domačije na trnovski občini nimajo sreče, saj se na dosedanje razpise ni prijavil nihče, niti na zadnjega, v katerem so združili prenovo obeh delov domačije, tako stanovanjskega kot gospodarskega, in izvajalcu ponudili daljši izvedbeni rok. »Skupaj z mariborskim zavodom za varstvo kulturne dediščine se pogovarjamo o možnih rešitvah prenove, tudi s svetniki bomo morali sesti in dobro premisliti, kako naprej. Ker je slamnata streha tako načeta, da ob dežju praktično povsod teče v notranjost stavbe, jo bomo ruiu. ol/ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Namesto prenove Simoničeve domačije bodo morali na trnovski občini obnoviti dotrajano čistilno napravo v Trnovski vasi. Nadaljuje se gradnja optike Z optičnim omrežjem sta v občini Trnovska vas doslej v celoti pokriti naselji Biš in Ločič, delno pa Trnovska vas, Bišečki Vrh in Sovjak. Zdaj je na vrsti spodnji del Trnovske vasi, v Bišečkem Vrhu pa bodo kmalu zaključili dela tam, kjer optike še ni bilo. Od tam se bodo Telekomovi delavci selili v Črmljo. Slednjič se bodo lotili dokončanja izgradnje optičnega omrežja v Sovjaku, kjer se bodo uskladili z Elektrom Maribor, da ne bodo terena razkopavali dvakrat. Po načrtih naj bi bila z optiko do prihodnjega poletja pokrita vsa občina. za začetek najbrž prekrili s folijo, da ustavimo nadaljnje propadanje,« pravi župan Alojz Benko. Bo pa denar, 50.000 evrov, ki je bil rezerviran za prvi del prenove tega občinskega stavbnega spomenika, prav prišel za nujno sanacijo čistilne naprave v Trnovski vasi ter čiščenje vodotoka v Trnovski vasi in Bišu. »Vedeli smo, da bo treba čistilno napravo v Trnovski vasi obnoviti, tista v Bišu k sreči za zdaj še dobro dela, a smo računali, da se bomo del lotili konec leta in bo šla faktura v prihodnje leto. Toda obiskala nas je komunalna inšpektorica, ki je zaradi dotrajanosti strojnega dela naprave izdala odločbo o takojšnji sanaciji z rokom izvedbe do 30. marca 2020. Začeli bomo v prihodnjih dneh, izvajalec pa bo Komunala Ptuj.« SD Foto: MZ Foto: MH Foto: MH 6 Štajerski V središču petek • 11. oktobra 2019 Slovenija, Podravje • Gimnazijske dileme okrog vrednosti splošne mature, pridobljene s petim predmetom Peti predmet pri poklicni maturi postaja bl Konec septembra se je iztekel rok za prijavo za opravljanje petega predmeta ob poklicni maturi. Prijavljenih je iz leta v leto več dij Ptuj Boštjana Šeruge alarmantna številka, ki kaže na to, da so nujno potrebne sistemske spremembe. Iščejo dijaki bližnjice in se na V šolskem letu 2009/2010 je bilo v gimnazijske programe v Sloveniji vpisanih 45 % vseh dijakov. V zadnjih desetih letih se je ta delež na nacionalnem nivoju precej spremenil in padel za 11 odstotkov. Le- tos je v gimnazije vpisanih dobra tretjina vseh dijakov. Na Gimnaziji Ptuj je ta delež še bistveno nižji, saj je v gimnazijske programe vpisanih le 21 odstotkov dijakov. Več se jih vpiše in opravi peti predmet kot maturitetni tečaj Na ptujski Gimnaziji opravlja letos maturitetni tečaj 20 dijakov, kar pa je, kot trdijo na šoli, težja, a bistveno boljša izbira kot peti predmet. Peti predmet (letos ga bo opravljalo 58 dijakov) opravi okrog 60-70 % dijakov, maturitetni tečaj pa približno petina dijakov. Nekaj se jih namreč vpiše tudi z namenom podaljšanja statusa študenta. Fakultete v žeji po čimveč študentih sprejemajo tudi maturante poklicnih šol Zraven dejstva, da so težave šolam zadnja leta povzročale manjše generacije novincev, naj bi na vpis v gimnazijske programe pomembno vplivalo še eno dejstvo. Ključni razlogi za zmanjšan vpis naj ne bi tičali v večletnem aktivnem usmerjanju države, ki je želela povečati delež dijakov v poklicnih programih, pač pa v kršitvah Zakona o visokem šolstvu in avtonomija fakultet, ki odpirata vpis na univerzitetne programe tudi poklicnim maturantom z opravljenim petim predmetom splošne mature. „To povzroča, da iz leta v leto raste število dijakov, ki z opravljeno poklicno maturo prihajajo na gimnazijo opravljat peti predmet. Včasih so se dijaki vpisovali na strokovno šolo, ker je bila to pot do poklica. Danes se vpisujejo, ker je to pot, da se lažje pride na večino fakultet. Standardi znanja in prehodnost na študiju pa so druga zgodba, o kateri 15-letniki še ne razmišljajo. Zato tudi manjši Z gimnazijo poklica nimaš, imaš pa višji standard znanja Dejstvo je, da se marsikateri mladostnik za vpis v poklicni ali tehniški program odloči tudi zato, ker ima po končanem izobraževanju poklic. „To ni prav, na ta način otroke zavajamo. Kot prvo, devetošolci ne vedo, kaj bodo počeli v življenju, treba jim je dati možnost, da izkoristijo svoj potencial. Vsak naj se vpiše v program, ki ga veseli," pravi Šeruga in dodaja, da so gimnazije namenjene tistim, ki so v iskanju svojih talentov in jim ni težko poprijeti za delo in knjige. vpis na gimnazijo," je mnenje ravnatelja ptujske Gimnazije. V Sloveniji imamo od leta 2007 dve maturi: poklicno in splošno, Šeruga to imenuje dvotirni sistem, ki predvideva različne standarde znanja: „Ti so jasno zapisani in so seveda popolnoma drugačni med poklicno in splošno maturo. Nas je ujel padec generacij in skozi to prizmo se je začelo reševati vpise na eni strani na srednjih šolah, na drugi pa na fakultetah. Val manjših generacij je zajel tudi fakultete in zato so ohlapneje določili pogoje za vpis. Zakon jasno govori, da se napreduje s petim predmetom in maturo v isto smer. Posledica tega je, da 85 % fakultet sprejema tiste dijake, ki jih po zakonu ne bi smeli." Šeruga pravi, da je 38. člen Zakona o visokem šolstvu zelo jasen, a da si ga fakultete interpretirajo po svoje. Tretjina vseh maturantov opravila peti predmet Pred leti naj bi zaradi omenjenega dejstva imele težave predvsem manjše gimnazije, danes tudi več- Na Gimnaziji Ptuj je trenutno v 4. letniku 120 dij Foto: CG Destrnik • Občinski rebalans z rezultatom 6:5 komaj zlezel skozi šivankino uho Nov polmilijonski kredit sprožil govorice o rešev Župan in svetniki so se v burni razpravi znova obmetavali z očitki o tem, katero vodstvo, prejšnje ali sedanje, je slabše vodilo občino. Župan projektov, opozicijski svetnik Branko Horvat pa meni, da gre za enega najbolj škodljivih proračunov, kar jih je Destrnik kdajkoli imel, in z V prvem polletju letošnjega leta so odhodki znašali slabih 830.000 evrov oziroma zgolj 19,4 odstotka veljavnega proračuna. Realizacija je bila tako nizka, ker občina ni mogla izvajati nobenih investicij. Reprogramirali stari in najeli nov kredit »Kljub večkratnim poskusom v prvi polovici leta nismo pridobili nobenega kredita, zato nismo mogli izpeljati plačil, zdaj pa nam je končno uspelo. Stari kredit v višini 1,2 milijona evrov smo reprogramirali, obrestno mero pa s štirih znižali na 0,85 odstotka, kar pomeni, da bomo po novem mesečno plačevali precej manj,« je bil zadovoljen Pukšič in dodal: »Pred dnevi nam je banka odobrila tudi kredit v višini 500.000 evrov, s katerim bomo poravnali proračunske obveznosti in delno tudi stroške sodne poravnave, ki sicer znaša 920.000 evrov. Najhujše obdobje je za nami. Rešili smo se namreč največje grožnje, in sicer blokade računov. Če bi se to zgodilo, bi se vse v občini ustavilo in izpeljati ne bi mogli prav nobene investicije.« Župan je še napovedal, da se bo občina v okviru 23. člena ZFO zadolžila za sofinanciranje rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti v višini 82.168 evrov, in da bo prodala slabih 120 m2 poslovnih prostorov v tretjem nadstropju občinske stavbe. Zaradi vseh teh sprememb pa je potreben drugi rebalans letos. Elizabeta Fras: »Nenehno županovo zlivanje gnojnice ni potrebno« Elizabeta Fras je podvomila o županovih besedah, da so hudi časi za občino mimo. »Super, da vam je uspelo reprogramirati stari kredit in se dogovoriti za nižjo obrestno mero, še bolje pa bi bilo, če ne bi kar tako najemali novih kreditov, ker smo že zdaj dovolj zadolženi. Če bi vsak dvakrat premislil, preden dvigne roko, ne bi bili tam, kjer smo, prikrajšani pa bomo na koncu vsi občani. Zato rebalansa ne bom podprla, kot tudi nisem podprla proračuna niti sodne poravnave.« » »Če bi prejšnja županska in svetniška ekipa bolj razmišljala, bi Branko Horvat destrniškemu županu Francu Pukšiču očita krajo občinskega premoženja. bilo res vse drugače,« pa jo je zavrnil župan Pukšič in nadaljeval: »Tedanji občinski svet, katerega članica ste bili, je bil seznanjen z dogajanjem, ampak je žal sledil nekemu političnemu cilju, ki se je na koncu izkazal za katastrofalnega. Brez reprograma kredita, znižanja obresti in novega kredita bi v drugi polovici leta tenko piskali in ne bi bilo projekta kolesarskih poti. Ostale občine so na kolesarki delale že prej, vi takrat niste naredili nič. K projektu smo pristopili tik pred zdajci, ravno toliko, da bomo nekaj pridobili, lahko pa bi veliko več.« Da za projekt kolesarke v prejšnjem mandatu niso vedeli, je obžalovala Frasova: »Škoda, a po toči zvoniti je prepozno. Mi pa ni všeč županovo nenehno zlivanje gnojnice po tem, kar je bilo in na kar se ne da več vplivati. Dejstvo je, da nikdar ni vse v redu.« Polmilijonski kredit za plačilo Em-gradu Matej Sužnik se ni strinjal s prodajo poslovnih prostorov, Branko Horvat pa z rebalansom nasploh. »Kupili smo za 3.300 evrov po kva- Za krpanje proračunske luknje gredo v prodajo štiri pisarne v tretji etaži občinske sto prodali za 1.200 evrov po kvadratu, čeprav je občina zanje plačala neverjetnih 3.300 evi Foto: SD petek • 11. oktobra 2019 V središču Štajerski 7 ižnjica dijakov do fakultete akov. Na ptujski gimnaziji so jih zabeležili kar 58, kar je po mnenju ravnatelja Gimnazije ta način izogibajo težje poti do fakultete? akov, za opravljanje petega predmeta pa se je doslej prijavilo kar (dodatnih) 58 dijakov. Foto: CG »Včasih so se dijaki vpisovali na strokovno šolo, ker je bila to pot do poklica. Danes se vpisujejo, ker je to pot, da se lažje pride na večino fakultet. Standardi znanja in prehodnost na študiju pa so druga zgodba, o kateri 15-letniki še ne razmišljajo. Zato tudi manjši vpis na gimnazijo," je mnenje ravnatelja ptujske Gimnazije. je. Na Gimnaziji Ptuj je trenutno v 4. letniku 120 dijakov, za opravljanje petega predmeta pa se je do prejšnjega tedna prijavilo kar (dodatnih) 58 dijakov. To so tisti, ki so opravili poklicno maturo na kateri drugi šoli. Gre za skoraj polovico gimnazijskih maturantov, delež pa se vedno bolj dviguje. To kaže tudi primerjava na državni ravni: v lanskem šolskem letu je bilo nekaj več kot 5000 gimnazijskih maturantov in 1700 takih, ki so opravljali peti predmet. „Ni nujno, da so vsi v gimnazijah, je pa zgovorno dejstvo, da tretjina vseh maturantov izbere peti predmet. Če dijak, ki je na primer hodil v elektro ali ekonomsko šolo, ugotovi, da to ni zanj, ima možnost opravljati maturitetni tečaj. Obiskuje ga eno leto in pride na temeljnih predmetih na nivo znanja, ki se predvideva za splošno maturo. A dejstvo je, da jih večina ni zainteresiranih za to, ker obstaja lažja pot. Pravijo, da zgubijo eno leto, kar pa nikakor ne drži. Pridobijo si boljši standard znanja." Šeruga je prepričan, da pri znanju dijaki bližnjic ne bi smeli ubirati. Izpostavlja pa še en nesmisel: da se dijaki za opravljanje petega predmeta prijavijo za predmete, ki so jih imeli na urniku zelo malo ur. Iz leta v leto manj gimnazijcev Na Gimnazijo Ptuj in Šolski center Ptuj je v minulem šolskem letu iz 23 osnovnih šol gravitiralo 550 Darja Harb: »Težko bi trdili, da sc vpisujejo I' 1 i 1 • v v • le zato, ker iscejo bližnjice« Z mnenjem Šeruge, da bi napredovanja na fakultete s petim predmetom morala biti omogočena po vertikali, se strinja tudi Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj: „Prav je, da dijaki po opravljenem petem predmetu ostanejo na 'svojem' področju: recimo naši v ekonomiji, pravu, morda na pedagoški in podobno. Ne poznam pa primera, da bi kateri naš dijak šel študirat na primer medicino. Težko bi jo tudi opravil, če pa bi, pa si zasluži poklon, ne kritiko. Takih primerov je zelo malo." Harbova meni, da je treba pri takšnih dilemah upoštevati več dejavnikov, tudi razvitost regije. Po njenem bi v našem okolju težko trdili, da se za opravljanje petega predmeta vpisujejo zato, ker iščejo bližnjice: „Marsikdo se vpiše v poklicno šolo zaradi socialne varnosti. Da ima poklic po zaključku šolanja. Naj imajo dijaki možnost nadaljevati šolanje, zakaj ne. Sicer pajih dejansko le malo opravi peti predmet. Za ekonomsko šolo vem, da so to bili lani trije dijaki, vpisali so se na študije, ki so po vertikali primerni: ekonomijo, oblikovanje in predšolsko vzgojo. Po podatkih, ki jih imam, so se tudi letos od vseh le trije naši dijaki odločili za opravljanje petega predmeta." devetošolcev. Na razpisanih 134 mest se jih je v Gimnazijo Ptuj vpisalo 111. Padec vpisa sicer beležijo tudi v nekaterih poklicnih srednjih šolah, a v letošnjem šolskem letu ne tako opazen. Na našem območju naj bi demografija kazala izboljšanje stanja oz. povečanje števila dijakov v prihodnjih letih. V območju, ki ga pokrivata ŠC Ptuj in Gimnazija Ptuj, je bilo letos 550 otrok, leta 2024 naj bi ta številka narasla že na več kot 700 otrok. „Treba bo vzpostaviti strategijo. Na eni strani sem prepričan, da se mora gimnazijski program približati mladostniku, treba ga bo posodobiti. Država pa mora mladostnikom pokazati, da je znanje pomembno in da bo za to pripravljena nekaj narediti," je sklenil ravnatelj Gimnazije Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG inju Pukšičevih osebnih težav nje zadovoljen, da seje občina spet postavila na noge in lahko začne realizacijo načrtovanih za krajo občinskega premoženja. Foto: Arhiv ST Elizabeta Fras je podvomila o županovih besedah, da so hudi časi za občino mimo. »Super, da vam je uspelo reprogramirati stari kredit in se dogovoriti za nižjo obrestno mero, še bolje pa bi bilo, če ne bi kar tako najemali novih kreditov, ker smo že zdaj dovolj zadolženi.« Foto: SD ivbe. KBt je bilo slišati na seji, naj bi se prostori rov na m2. dratnem metru, prodali pa bomo za 1.200 evrov?! Kakšno ravnanje z občinskim premoženje pa je to?! In zdaj smo najeli pol milijona evrov za sodno poravnavo, ki ji odločno nasprotujem, saj sem prepričan, da bi občina tožbo dobila. Že tako gre za enega najbolj škodljivih proračunov, kar smo jih kdajkoli imeli, gre za krajo občinskega premoženja. Po vsem De-strniku se govori, da gre v bistvu za reševanje Pukšičevih osebnih težav,« je bil oster Horvat, ustavil pa ga je podžupan Robert Simo-nič, ki ga je spomnil, da je bil v resnici prejšnji župan Vindiš tisti, ki je prvi predlagal mirno rešitev spora oziroma izvensodno poravnavo, s čimer da je Horvat gotovo seznanjen. Mitja Zelenko: »Ste bili kot podžupan zgolj na plačilni listi?!« »In kdo je vam, gospod Horvat, zagotovil, da bi občina tožbo do- Pukšič vložil enajst kazenskih ovadb zoper Vindisa bila? Res imamo ogromne stroške, a rešiti se skušamo velikih grehov, ki ste jih nekateri zagrešili. Kot bivši podžupan ste morali vedeti, kaj se dogaja, ali pa ste bili zgolj na plačilni listi?!« ga je podrezal Mitja Zelenko, Horvat pa mu je zabrusil, da tako kot Pukšič in Čeh tudi Zelenko ni pristojen za komentiranje, saj so bili vsi skupaj priče tožnika Em-grada. Marjan Lovrec je umirjal žogo rekoč, da vloga svetnikov ni v razsojanju, saj je to naloga sodišča. »Proračun smo sprejeli, doslej se je res malo delalo, saj ni bilo denarja, upajmo, da bo zdaj boljše.« Pritegnil mu je Pukšič, ki je poudaril, da so vse letošnje postopke peljati tako, da bodo lahko začeli izvajati projekte. »Brez sprejetega rebalansa se bo vse ustavilo, na vsakem od vas pa je, da se po svoji vesti odloči za prihodnost občine,« je še dejal in dal predlog rebalansa na glasovanje. Kot običajno je tudi ta komaj zlezel skozi šivankino uho, saj ga je potrdilo šest svetnikov, pet pa jih je bilo proti. Senka Dreu Da občina Destrnik pri investicijskih odhodkih v letu 2018 ni vzpostavila celovitih notranjih kontrol oziroma te v nekaterih primerih niso delovale, poleg tega v nekaterih primerih tudi ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili, je ugotovil revizijski nadzor Skupne notranje revizijske službe Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (SOU SP). Največ nepravilnosti se nanaša na gradnjo kanalizacije in pločnika v Vintarovcih ter ureditev fekalne kanalizacije in čistilne naprave za naselje Drstelja. V načrt razvojnih programov je bil projekt uvrščen, še preden je bil izdelan, občinski svet v potrditev ni dobil potrebne dokumentacije, niso bili upoštevani zakonsko predpisani plačilni roki, občina je šla v negospodarno investicijo, za katero ni bilo objektivnih oziroma realnih izvedbenih možnosti, za rekonstrukcijo občinskih cest ni pridobila več primerljivih ponudb, kot to določa zakon o javnih naročilih, izdala je naročilnice brez protikorupcijske klavzule, obrazložitve proračuna so bile nepopolne ... Za ureditev fekalne kanalizacije in čistilne naprave za naselje Drstelja na primer je šla v postopekjavnega naročila za 1,7 milijona evrov, ne da bi ta sredstva načrtovala v proračunu ali da bi o tem kdajkoli razpravljal občinski svet. Mateja Sužnika je zanimalo, ali je revizija pokazala nepravilnosti, ki bi bile zrele za kazensko ovadbo, vendar je Strelčeva pojasnila, da revizorji niso pravniki, ampak zgolj ugotavljajo tveganja pri poslovanju in svetujejo. Če je kdo od odgovornih na občini kaj delal narobe, naj se ga seveda sankcionira, pa je dejal Branko Horvat in obenem dodal: »Pri tem ne smemo pozabiti, da so se vsi projekti, ki so se izvajali, delali za dobrobit naših ljudi, medtem ko v tem mandatu nisem videl še nobenega projekta.« Župan Franc Pukšič pa je svetnikom povedal, daje zaradi vseh nepravilnosti vložil enajst kazenskih ovadb zoper nekdanjega župana Vladimirja Vindiša. Foto: SD 8 štcgrnkiTEBUK Podeželje petek • 11. oktobra 2019 Podravje • Koliko in kakšno grozdje je v vinogradih? Rešitev je lahko v pridelavi vin poznih trgatev Ker je velik del Slovenskih goric pa tudi del Haloz poleti prizadela toča, so vinogradniki s strahom čakali, kakšno vreme bo sledilo v nadaljevanju in kakšen bo na koncu letošnji pridelek. Čeprav je kazalo zelo slabo, pa kaže, da ne bo tako hudo, celo več, kakovost grozdja naj bi bila zelo dobra, pridelek pa resda nekoliko manjši. . ~ * Foto: SD Od toče poškodovane grozdne jagode so se na srečo posušile, pridelek bo sicer manjši, a kakovosten. »Vreme nam je bilo po toči kar naklonjeno, poškodovane jagode so se lahko posušile. Količinsko bo zato grozdja nekaj manj, menim pa, da bo kakovost v povprečju dobra, v krajih, kjer toče ni bilo, torej predvsem v Halozah, pa sploh pričakujemo ne sicer vrhunski, ampak zelo dober letnik, tako po količini kot kakovosti,« ocenjuje Andrej Rebernišek, vinogradnik in direktor ptujske Kmetijsko-gozdarske zadruge. Da je pri trgatvi v vinogradih, ki jih je poškodovala toča, smiselno opraviti odbiro zdravega grozdja za pripravo kakovostnih vin, pa predlaga ptujski kmetijski svetovalec Matej Rebernišek. »Zasebni vinogradniki oziroma vinarji, katerih vinogradi so bili poškodovani od toče, so imeli možnost dokupa grozdja zaradi naravnih nesreč, kar so tudi izkoristili in na trgu hitro dokupili grozdje. Kljub temu pa ga še kar nekaj ostaja v vinogradih, saj večje kleti ne odkupujejo grozdja od vinogradnikov, s katerimi nimajo sklenjenih večletnih pogodb.« Zato kot eno od rešitev, kaj storiti z viški grozdja, vidi v pridelavi vin poznih trgatev. »Letnik je primeren za pridelavo, saj so kisline v grozdju nekoliko višje, toda grozdje mora seveda biti zdravo, pametno ga je tudi zaščititi z mrežo proti ptičem.« SD Haloze • Dvodnevni Slovenski podeželski parlament O izzivih podeželja Haloze so sredi tega tedna gostile 5. Slovenski podeželski parlament, ki ga kmetijsko ministrstvo skupaj s partnerji Mreže za podeželje pripravlja na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja. Udeleženci so razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja ter iskali rešitve in podali pobude za novo programsko obdobje 2021-2027. Uvodni dan dogodka, na katerem je bila glavna tema razprav Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, je bil namenjen delavnicam na devetih različnih lokacijah. Med drugim so udeleženci govorili o podpori vzdržnim dohodkom kmetij ter krepitvi njihove tržne usmerjenosti in povečanju konkurenčnosti. Delavnice so bile namenjene tudi razpravam o podnebnih spremembah in s tem povezanim učinkovitim upravljanjem naravnih virov, biot-ski raznovrstnosti, priložnostih za mlade in nove kmete, njihovi socialni vključenosti, lokalnem razvoju na podeželskih območjih, pa tudi kakovosti hrane, zdravja in dobrobiti živali ter prenosu znanja, inovacij in digitalizaciji v kmetijstvu. V okviru dogodkov so slovesno razglasili tudi slovenskega predstavnika za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020 in najbolj inovativ-nega mladega kmeta za leto 2018. (staj Foto: Arhiv ST Vurberk • Četrta Kurentova trgatev Letošnji mistik bo čarobno dober Zveza društev kurentov je skupaj z MO Ptuj in Ptujsko kletjo letos povabila že na 4. Kurentovo trgatev. V vinogradu pod Vurberkom seje zbralo blizu 90 trgačev, članov posameznih društev kurentov, včlanjenih v Zvezo, predstavnikov občin v Podravju in nekaterih drugih gostov. Na roke jim je šlo tudi vreme, sicer bolj oblačno kot sončno, vse pa je grelo zavedanje, da je samo s sodelovanjem in povezovanjem mogoče ustvarjati uspešne zgodbe regije, Ptuja in Kurentovanja. Predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič je povedal: »Tako kot kurent, s katerim se predstavljamo v svetu, želimo, da tudi vino Mistik postane del te uspešne zgodbe. Skupaj lahko pripeljeta v našo regijo veliko ljudi od drugod.« Kurentove trgatve se je prvič kot ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano udeležila tudi Aleksandra Pivec. Vesela je, da kurenti ohranjajo dve najpomembnejši tradiciji: tradicijo kulturnih običajev ter tradicijo ene najpomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji, vinogradništva in vinarstva. „Slovensko vinogradništvo in vinarstvo si zasluži še boljši sloves in prepoznavnost v svetovnem merilu, kot ga ima v tem trenutku. V kratkem bomo pripravili novo strategijo razvoja slovenskega vinogradništva in vinarstva, saj si to ta panoga prav gotovo zasluži," je izpostavila Pivčeva in se zahvalila Zvezi društev kurentov za promocijo naše regije. Foto: Črtomir Goznik Zora Hvalec z buteljko mistika, ki so mu letos dodali glineno čašo. negovali v Ptujski kleti, zagotovo odlične kakovosti. „Kot vedno bo vino mistično, več pa bomo razkrili 2. februarja 2020. Kakovost vseh treh sort je visoka! Iz vsakega letnika mistika nekaj steklenic tudi arhiviramo. Sicer pa je vino Mistik vedno posebno vino v pustnem času in v vseh drugih dogodkih, povezanih s tradicijo pustovanja. V jubilejnem letu ptujskega Kuren-tovanja ga bodo organizatorji še bolj izpostavili," je povedal glavni enolog Ptujske kleti Maksimiljan Kadivec. MG Podravje • Prašičerejci se bodo morali povezati v organizacijo Brez skupne organizacije ne bo denarja Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je prašičerejce opozorila, da se bodo morali povezati v organizacijo, če bodo želeli dodatna sredstva v prihodnjem večletnem proračunu EU 2021-2027. Ta namreč vrsto ukrepov izrazito usmerja v organizirane povezave v sektorjih. »Prašičereja je sektor v deficitu, kjer želimo pomagati in dvigovati samooskrbo s konkretnimi ukrepi, sicer pa imam občutek, da celotni prašičerejski sektor misli izjemno resno,« je povedala ministrica Aleksandra Pivec. Opozorila je tudi na upoštevanje dejstva, da je pred vrati Slovenije afriška prašičja kuga. Ta je že na Madžarskem, prestopila je tudi meje Donave, kar pomeni, da se približuje. Zato moramo po njenih besedah skrajno resno jemati vse ukrepe, saj lahko ta bolezen ogrozi sektor. Foto: Črtomir Goznik Lastnik 120 ha vinogradov je Jožef Soko, kjer je tudi potekala 4. Kurentova trgatev. Trgači so morali obrati 300 trsov sovinjona, 300 trsov belega pinoja in 300 trsov rumenega muškata, ki bodo dali letošnji mistik, kurentovo vino. Mistik je vedno posebno vino Na sobotne trgače je bil ponosen tudi lastnik vinogradov pod Vurberkom Jožef Soko, ki skupaj z ženo Sabino in sinovoma Žanom in Renejem obdeluje že 31 hektarjev vinogradov. S temi površinami je tudi največji kooperant Ptujske kleti, ki ji proda skoraj vse količine grozdja iz teh vinogradov. Le malo grozdja predela za domače potrebe. Povedal je, da je letošnja letina odlična. Toča njegovih vinogradov ni prizadela. Z vinogradništvom in vinarstvom se ukvarja že 20 let. Tudi trgači so se v soboto izkazali, obrali so 300 trsov sovinjona, 300 trsov belega pinoja in 300 trsov rumenega muškata. Glede na odlično kakovost grozdja bo tudi letošnji mistik, ki ga bodo prav tako kot prejšnje letnike do- ir s\¡ 1 rm !it" mam SIS Foto: Črtomir Goznik V vinogradih pod Vurberkom je letos odlična letina, toče ni bilo. To so prvi „preverili" Vinko Mandl (Ptujska Klet), Pavel Magdič (dominikanski samostan), Aleš Ivančič (predsednik Zveze društev kurentov), Maksimiljan Kadivec (glavni enolog Ptujske kleti) in Jožef Soko, lastnik vinogradov pod Vurberkom, največji kooperant Ptujske kleti. Večina intervencij, kot bo novo ime ukrepov, bo vezana na organizacijo rejcev, zato je ta bolj ali manj nuja. Če bo prašičereja eden od sektorjev, ki bo pripravil svoje intervencijske strategije, to pomeni, da bo pogoj organizacija pridelovalcev in jo bo treba imeti, je povedala Pivčeva po srečanju s prašičerejci na kmetijsko-gozdar-skem zavodu v Murski Soboti. Po podpisu dogovora med prašičerejci na sejmu Agra je bil to prvi operativni sestanek in obisk terena, s čimer želijo po besedah ministrice pokazati, da z novim zagonom panoge mislijo izjemno resno. Foto: SD petek • 11. oktobra 2019 Podravje Štajerski 9 Ormož • Institucija s tradicijo: 60 let LU Ormož »Ljudska univerza dela za ljudi, za njihov boljši danes in jutri« »Zavedamo se, da so v teh 60 letih zbrani delo, prizadevanje, ideje, skrb in energija številnih ljudi. V preteklih desetletjih je bilo ne le za našo, ampak za vse ljudske univerze po Sloveniji polno izzivov, zato velja moja zahvala in poklon vsem nekdanjim zaposlenim, zunanjim sodelavcem in vodstvom zavoda, ki so omogočili, da imamo danes razlog za praznovanje,«je na slovesnosti v počastitev 60 let delovanja Ljudske univerze (LU) Ormož zbrane nagovorila direktorica Viki Ivanuša. Foto: MH Direktorica LU Ormož Viki Ivanuša Šestdeset let delovanja letos zaznamujejo številne slovenske ljudske univerze. Leta 1959 je bila namreč sprejeta odločitev, da se te institucije ustanovijo po vsej Sloveniji, tudi v Ormožu. Takrat so se imenovale delavske univerze in so bile odgovor na izjemno nizko izobrazbeno strukturo prebivalstva in nizko pismenost prebivalstva, je v slavnostnem nagovoru povedala vodja sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Katja Dovžak, ob tem pa poudarila, da se v vseh teh letih vizija in cilji ljudskih univerz niso bistveno spremenili, le prilagajali so se družbenim spremembam: »Ljudska univerza dela za ljudi, za njihov boljši danes in jutri.« V nadaljevanju se je vsem nekdanjim in sedanjim direktorjem, zaposlenim in sodelavcem LU Ormož zahvalila za vso opravljeno delo, še posebej je izpostavila nekdanjega direktorja Ernesta Vodopivca, ki je vpeljal v Ormož vrsto novih programom za odrasle in projektov. Čestitke so vodstvu Ljudske izrekli tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak, predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojan Hajdinjak ter direktor Andragoškega centra Slovenije Andrej Sotošek. Brezplačno izobraževanje Kot je v nagovoru povedala direktorica Viki Ivanuša, je LU danes stičišče vseh generacij, generator idej, spodbud in razvoja človeških virov v lokalnem okolju. V grajskem centru za družine namreč zaobjamejo potrebe družin, mladini se posebej intenzivno posveča enota Mladinskega centra, izobraževalni del organizacije pa skrbi za svetovanje in povečanje kompetenc zaposlenih, dodatno izobraževanje brezposelnih, kreativno ustvarjanje vseh generacij ter izobraževalne aktivnosti. Pridobivanje znanja uporabnikom omogočajo brezplačno, in sicer z uspešnimi prijavami na raznorazne razpise za evropska in državna sredstva, za sofinanciranje univerze pa skrbijo tudi občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. »Z velikim upanjem pričakujemo prihodnje leto, ko se bo na nacionalni ravni vzpostavila mreža institucij za izobraževanje odraslih,« je še dodala direktorica. Dogodek so glasbeno obogatile članice Godalnega kvarteta Lanina ter kantavtor Rok Lunaček s pevko Karmen Kaan in pianistom Matjažem Ravnikarjem. Monika Horvat Na leto okoli 5.000 uporabnikov Ljudsko univerzo Ormož na letni ravni obiskuje okoli 5.000 uporabnikov. Precej dejavnosti, kijih izvajajo, je namenjenih tudi starejšim od 45 let, tako zaposlenim kot brezposelnim ter upokojencem. Zanje pripravljajo najrazličnejše programe, ki so usmerjeni tudi v vseživljenjsko učenje, kamor sodi denimo učenje uporabe računalnika, pa vse do tujih jezikov ter raznoraznih krožkov, prav tako je veliko svetovanja. Na Ljudski univerzi pa je mogoče pridobiti tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za več smeri; ponosni so, da so ednini izvajalec za operaterja in tehnologa na CNC stroju za Spodnje Podravje. Kidričevo • V Talumu osmi dan inovativnosti Upam si! Kolesje idej V kidričevskem Talumu, ki letos zaznamuje 65 let delovanja in zaposluje okoli 1.500 sodelavcev, so pred dnevi priredili osmi dan inovativnosti. Na dogodku vsako leto nagradijo sodelavce, ki predlagajo različne inovacije, s katerimi posodabljajo in racionalizirajo proizvodne ter poslovne procese. Tokrat so podelili priznanja trem sodelavcem za množično inoviranje, trem za akcijo Upam siJ Kolesje idej in štiridesetim za profesionalno inovativno dejavnost „Inovativnost je pomemben del poslovne strategije, še posebej od leta 2012, ko je postala rdeča nit prestrukturiranja skupine in ključni proces ter vrednota delovanja," je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in dodal: „Skozi celotno zgodovino poslovanja podjetja smo bili vizi-onarji, na nek način revolucionarji. To nam pomaga, da stopamo po zastavljeni poti in uspešno premagujemo ovire in zahtevne čase. Teh ne bo konec, so stalnica pri poslovanju in velik izziv." Drobnič je nad inovativnostjo sodelavcev v Talumu izrazil zadovoljstvo. Še posebej ga veseli, da za njo stoji srčna ekipa. Ni napredka brez inovativnosti „Pot rasti in napredka se začne z inovativnostjo. V 65-letni zgodovini smo se večkrat srečali z zahtevnimi časi. Prebrodili smo jih z vztrajnostjo in iznajditeljstvom. Inovativnost se je hitro zakoreni-nila med nami. Z delom in znanjem smo našo tovarno aluminija nadgrajevali, modernizirali in skrbeli za nemoteno proizvodnjo. Spomnimo se modernizacije proizvodnje glinice, nadgradnje procesov primarne proizvodnje aluminija, procesa pretapljanja sekundarnega aluminija, vzpostavljanja Prejemniki nagrad za množično inoviranje (Robert Marčič, Denis Godec in Franc Kodrič) v družbi skrbnice ino-vativne dejavnosti v Talumu Vesne Košir in predsednika uprave Marka Drobniča novih proizvodnih procesov. Iz proizvajalca glinice in aluminija smo zrasli v tovarno s pestrim kolesjem produktov. Inovativnost naj nas povezuje in združuje tudi v prihodnje. Naj bo vzvod za našo dodano vrednost," je v nagovoru na slovesnosti ob letošnjem dnevu inovativnosti razmišljal vodja strateškega razvoja v Talumu dr. Stanislav Kores. Kdo so nagrajenci Na segmentu množične ino-vativne dejavnosti so v Talumu od lanskega avgusta do letošnje- ga septembra obravnavali 1.320 predlogov. Podalo jih je 411 predlagateljev. Nagrajenci so trije: strojni tehnik Robert Marčič iz PE Ulitki, ki je podal 38 predlogov, projektant Denis Godec iz PE Servis in inženiring (29 predlogov) in operater v varnostno-nadzornem centru Vargas-Al Franc Kodrič s 25 podanimi predlogi. V okviru letošnje dvomesečne kampanje Upam si! Kolesje idej so v Talumu prejeli 43 inovativnih predlogov, tri med njimi so nagradili. Nagrajenci so Marjan Sagadin z idejo za model napovedovanja predvidene porabe električne energije, Mateja He- rak s predlogom za avtomatizacijo procesa prijav na razpisana prosta delovna mesta in Jože Turk s predlogom za avtomatizirani transport žarilnih palet v proizvodnji rondelic. Vodstvo Taluma je nagradilo tudi sodelavce, ki se z inovacijami in posodobitvami proizvodnih ter poslovnih procesov ukvarjajo profesionalno. Nagradili so devet izboljšav, pri katerih je sodelovalo 40 sodelavcev. Gospodarsko korist ukrepov, izvedenih na osnovi teh inovacij, ocenjujejo na okoli 600.000 evrov. Mojca Zemijarič Podravje • Teden otroka v znamenju otrokovih pravic Teči po trati, rasti kot rastejo jelke in bori ... V vseh večjih krajih po državi te dni obeležujemo teden otroka. Letošnja osrednja tema so Naše pravice, izhodišče je istoimenska pesem Toneta Pavčka. Teden otroka je projekt, ki temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, priznanega leta 1956. V Sloveniji projekt vodi Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), z različnimi dogodki pa ga pomagajo obeležiti v številnih krajih po državi. Teden otroka se začne prvi ponedeljek oktobra in traja sedem dni, letos torej od 7. do 13. oktobra. „Ker letos obeležujemo 30 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah (20. novembra 1989 jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov), smo se v Zvezi prijateljev mladine Slovenije odločili, da bodo ravno pravice otrok osrednja tema letošnjega tedna otroka," so pojasnili v ZPMS. Tudi likovni natečaj, ki so ga razpisali za osnovnošolce in dijake, poteka pod geslom Naše pravice. Izbrali bodo 12 del in jih objavili v koledarju za leto 2020. V tem tednu je bila izpeljana še okrogla miza o pravicah otrok v Sloveniji, stanju, izzivih in prihodnosti. Obeleževanju tedna otrok so se pridružili na številnih podravskih šolah, vrtcih in drugih zavodih. Vrtec Ptuj je ob tej priložnosti pripravil različne dejavnosti za otroke, tudi za tiste, ki ne obiskujejo vrtca. V tem tednu so se jim lahko priključili in spoznali vrtčevsko življenje. Naše pravice (Tone Pavček) Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, tata in mamo ob sebi imeti in jima padati veselo v objem. Lepa pravica je teči po trati in ne biti kot trava teptan, učiti se brati in biti med brati enakovreden in spoštovan. Rasti kot rastejo jelke in bori, poslušati pesmi, ne pokov granat, in potem enkrat ob majniški zori reči nekomu: Imam te rad! In še: biti duša v svetu brez duše, majhna svetloba sredi velike teme, ali vsaj kaplja v obdobju suše, ne biti nihče, a otrok, ki je vse. Delavnice, druženja, dramatizacije, športne igre in marsikaj drugega je vabilo v tem tednu, vse z namenom opozarjanja na pravice otrok. Seveda pa so posebno pozornost temu namenili tudi v šolah. Dženana Kmetec 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 11. oktobra 2019 Dornava • Reorganizacija pošte Iščejo pogodbenika Po tem, ko je Pošta Slovenije že v številnih krajih po Sloveniji svoje poslovalnice bodisi zaprla bodisi reorganizirala, je sedaj na vrsti Dornava. Foto: MZ Pošta Slovenije je eno izmed svojih dveh pošt v občini Dornava pred leti že predala v roke zasebniku. Poštne storitve na Polenšaku opravljajo v Baru Masten. V kratkem sledi preoblikovanje poslovalnice v Dornavi. O nameri, da bodo pošto v Dornavi zaprli oziroma preoblikovali v pogodbeno, je Pošta Slovenije že obvestila tudi dornavske svetnike. To pomeni, da jo pod svojo streho sprejme podjetnik ali organizacija, ki v kraju že izvaja določeno dejavnost. Največkrat so to trgovine, gostilne, turistično-informacijski centri, bencinski servisi, zavodi, turistična društva, kmetijska zadruge ... Trenutno v Sloveniji posluje 140 pogodbenih pošt. Naslednja v vrsti za preoblikovanje je dornavska. Na pogodbeni pošti pogodbenik izvaja sprejem in izročanje pošiljk, plačilne in bančne storitve ter prodajo znamk, ovojnic, dopisnic. Pogodbene pošte delujejo v središču naselij, v pritličjih stavb, z urejenim dostopom za invalide ter parkirnimi prostori za stranke. Odprta mora biti od ponedeljka do sobote. Pošta Slovenije pogodbo s pogodbenikom praviloma sklene za obdobje pet let. Na Pošti Dornava mesečno povprečno opravijo med 6.000 in 7.000 storitev. Dobra polovica je klasičnih poštnih storitev (pisma, dopisnice, vrednostna in priporočena pisma, paketi ...). Denarnih storitev je mesečno opravljenih okoli 1.600 ali 1.700, približno enako je tudi število prodaje različnih artiklov, blaga in srečk. MZ Ptuj • Vino ni voda: Martinovo pred martinovim Zdaj so polnoletni Festival Vino ni voda letos praznuje polnoletnost. Začenja se z današnjim dnem, v treh vikendih pa bodo organizirali množico zanimivih dogodkov, katerih skupna točka je: vino. Danes, 11. oktobra, se začenja festival Vino ni voda, ki ga 18. zapored organizira Klub ptujskih študentov (KPŠ). Naslednje tri vikende bo vse v znamenju te, za Štajerce najbolj priljubljene pijače. Do konca meseca, 26. oktobra, bodo izvedli pet klasičnih degustacij in dva spremljevalna dogodka; gre za ogled Ptujske kleti in predavanje, ki ga bo izvedel enolog Bojan Kobal. „Za letos smo se odločili, da bomo festival obdržali na lokalni ravni. Torej predstavljajo se lokalni vinarji iz Ptuja in okolice, tudi prostor za izvedbo degustacij bo na našem območju, mladi glasbeniki in hrana, vse bo z znamenju lokalnega. Sodelovali bomo tudi z Glasbeno šolo Karola Pahorja," je o letošnjem festivalu dejala Lucija Sevšek iz KPŠ. Letos se bodo predstavljali naslednji vinarji: Vina Čurin-Prapotnik, Ve-rus, Kobal vina, vina Gorjup, Ptujska klet in Jeruzalem Ormož. Vino ni voda je tradicionalni študentski festival vinske kulture, ki je z leti zrasel v enega prepoznavnejših vinsko-kulinaričnih dogodkov v Sloveniji, saj kulturo pitja vina približuje tako mladim kot starejšim obiskovalcem. „S festivalom želimo ponovno dokazati, da sta medgeneracij-sko sodelovanje in povezovanje v ospredju našega delovanja, obenem pa bomo dvigovali zavest prebivalk in prebivalcev o vinskopridelovalni kulturi naših krajev. Seveda bomo vseskozi opozarjali na nevarnosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Javnosti želimo sporočiti, da si Vino ni voda kot najstarejši študentski festival vin v Sloveniji zasluži mesto v zgodovini vinskih prireditev, saj nudi mladim generacijam kakovosten vstop v svet vina in njegovo kulturo," so pred začetkom pojasnili organizatorji festivala. Dženana Kmetec Foto: ČG Danes, 11. oktobra, se začenja festival Vino ni voda, ki ga 18. zapored organizira Klub ptujskih študentov (KPŠ). Ormož • Ob mednarodnem dnevu učiteljev podelili priznanja Najvišje priznanje Stanki Špindler Že osmič zapored so v Ormožu s svečanostjo ob mednarodnem dnevu učiteljev izkazali spoštovanje in hvaležnost vsem, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, najzaslužnejše pa nagradili še s priznanji. Najvišje priznanje na tem področju, nagrado dr. Karla Osvalda, so letos izročili vzgojiteljici Stanki Špindler. Da je delo učitelja eden najodgovornejših, a najlepših poklicev, je v slavnostnem govoru zbranim med drugim dejala vodja aktiva ravnateljev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi Jasna Munda. V nadaljevanju je izročila še posebno zahvalo za dolgoletno sodelovanje predstojnici mariborske enote Zavoda RS za šolstvo Veri Bevc, ki se odpravlja v pokoj. Čestitala je tudi vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter jim zaželela uspešno opravljanje njihovega poslanstva še naprej. Čestitkam se je pridružila tudi Romana Fekonja z zavoda za šolstvo, ki je še poudarila, da so glede na današnje izzive tudi učitelji hkrati učenci, saj jih spremljajo vedno nova spoznanja, okoliščine, ne nazadnje tudi predpisi in zakonodaja. Zbrane pa je v imenu vseh treh županov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž nagovoril ormoški župan Danijel Vrbnjak. Vsem zaposlenim se je zahvalil za vse delo, ki, kot je povedal, zahteva veliko časa in priprav, ter jim zaželel uspešno tudi v prihodnje. Dobitnica nagrade dr. Karla Osvalda Stanka Špindler v družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka in vodje aktiva ravnateljev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi Jasne Munda. Številni dobitniki priznanj Višek slovesnosti je bila podelitev priznanj in nagrad, ki nosijo ime po slovenskem pedagogu dr. Karlu Ozvaldu, sicer rojaku iz Središča ob Dravi. Priznanje za 20 let dela v vzgoji in izobraževanju je prejelo 21 zaposlenih, za 30 let dva, za 40 let šest ter sedem ob upokojitvi in za 40 let. Prav tako so podelili še eno priznanje za dolgoletno delo v vzgoji in izobraževanju ob upokojitvi. Najvišje priznanje, nagrado dr. Karla Ozvalda za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja, pa so izročili vzgojiteljici Stanki Špindler iz Vrtca Ormož. Po uradnem delu je sledila komedija Tadeja Toša. Monika Horvat Juršinci • 27. prireditev, ki obuja dediščino prebivalcev V deželi kraljic tudi letos poklon jeseni Občina Juršinci se ponaša z največjim številom kraljic v Sloveniji, kar dvajset jih imajo, nad njimi pa bdi kraljica kraljic. Simbolizirajo kmečko kulturno dediščino in se vsako jesen zahvalijo darovom in sadovom zemlje. Pred Muzejem dediščine kraljic v Juršincih je potekala že 27. tradicionalna prireditev Zahvala jeseni; letos jo je Društvo za ohranjanje dediščine Juršinci pripravilo skupaj z vasjo Grlinci. Na ogled so bili darovi in sadovi zemlje, zbrani so prisluhnili zahvalni maši, zaploskali nastopom najmlajših in prikazu starih običajev ter si ogledali igro na prostem z naslovom Polje, kdo bo tebe ljubil, ki jo je pripravila kraljica poljedelstva Simona Toplak s sovaščani iz Grlincev. Prvič so prireditev Zahvala jeseni organizirali leta 1993, društvo pa je bilo ustanovljeno že pet let prej, in sicer z namenom ohranjanja kmečke kulturne dediščine in spoštovanja do slovenske zemlje. V društvu so ponosni na svojo izvirno prireditev, na kateri vsako leto predstavijo drugo kmetijsko dejavnost, za vsako od njih pa so doslej izbrali tudi dvajset kraljic, simbole gospodinjstva, gostoljubnosti in domačnos- ti podeželja ter vloge ženske kot matere in gospodinje. Juršinci so tako občina z največ kraljicami, saj imajo kraljico jeseni, kruha, vina, sadja, mleka in sira, perutnine, poljedelstva, cvetja, gospodinj, trsni-čarstva, glasbe, srčne kulture, konjereje, turizma, lovstva, običajev, medu, vode, gradu in Slovenskih goric pa tudi kraljico kraljic Marto Toplak, ustanoviteljico društva za ohranjanje dediščine Juršinci in njegovo predsednico. Člani so zelo aktivni, saj so v času svojega delovanja opremili prvi etnografski muzej z zbirko materialne dediščine, ki se je kasneje prenesla v župnijske prostore, nato pa izvedli projekt Krona s filmom o že omenjenih kraljicah sadov, dejavnosti, običajev, porekel in značilnosti vasi ter uredili Muzej dediščine kraljic. Da so ponosni na svoje korenine, dokazujejo tudi tako, da na prireditvah govorijo v prleščini. SD Foto: MH petek • 11. oktobra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Destrnik • Trgatev potomk Stare trte ob ljudskem petju Rastejo že »vnukinje« Za destrniško občinsko stavbo so letos spomladi kot prvi v Sloveniji zasadili potomke potomk Stare trte, čez nekaj sezon pričakujejo prvi pridelek, iz katerega bo protokolarno vino, s tem pa v mozaik razvoja turizma dodan še en kamenček. Foto: SD Ivan Hauptman, predsednik Turističnega društva Destrnik, je zadovoljen z letošnjim pridelkom. Turistično društvo Destrnik je minuli konec tedna ob zvokih ljudske pesmi in ob glasbeni spremljavi bližnjega klopotca pripravilo slovesno trgatev žametne črnine, potomke Stare trte, ki raste na brajdah ob vini-čarskem muzeju. Ivan Hauptman, predsednik društva, je povedal, da je bila trta tudi letos radodarna z grozdjem, a jim pridelek ne bi tako uspel, če pri tem v društvu ne bi imeli pomoči Rudija Potrča, kletarja Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Osrednje Slovenske gorice. Prireditve se je udeležila tudi Eva Gašperšič, ptujska vinska kraljica, ki je še posebej vesela sodelovanja med nekaj občinami, v katerih raste potomka najstarejše trte na svetu; iz grozdja, pobranega na ptujskem gradu, Destrniku in v Vidmu, bo namreč tudi letos nastalo protokolarno vino treh občin. »Gre za veliko simboliko, saj tako znova povezujemo Ptuj kot središče vinogradništva s Halozami in Slovenskimi goricami,« je dejal Andrej Re-bernišek, predsednik DVS Osrednje Slovenske gorice. Se pa na Destrniku že čez nekaj let nadejajo čisto prave velike trgatve potomk potomke Stare trte; na pobudo turističnega društva je namreč spomladi za občinsko stavbo nastal občinski vinograd, ki so ga zasadili s 70 »vnukinjami« več kot 400 let stare trte z mariborskega Lenta. »Smo prvi v Sloveniji s takšnim vinogradom,« je bil ponosen župan Franc Puk-šič. »Upam, da bo kmalu rodil in bomo lahko pridelali protokolarno vino in s tem v mozaik razvoja turizma v občini dodali še en kamenček.« Trgatvi žametne črnine ob destrniški viničariji je sledilo stiskanje grozdja in veselo druženje, tako značilno za mesec vinotok. SD Žetale • Gozdarsko tekmovanje Žetalska £rča v roke Izidorju Stajnbergerju Strojni krožek Žetalanec je v sklopu občinskega praznika tudi letos organiziral gozdarsko tekmovanje. Vodja strojnega krožka Izidor Štajnberger je povedal: »Namen tekmovanja je urjenje varnega dela v gozdu. Prav tako se tekmovalci preizkusijo v znanju ter osvajajo nove veščine. Pomembno je tudi druženje, saj si sodelujoči izmenjujemo izkušnje in informacije o delu. Pravico do nastopa imajo vsi lastniki gozdov, ki imajo opravljen vsaj en gozdarski tečaj.« Za naziv »Žetalska grča« so se potegovali kmetje in gozdarji iz občine Žetale, izven konkurence pa so lahko nastopili tudi tekmovalci od drugod. Pomerili so se v standardnih disciplinah: zasek in podžagovanje, kombiniran rez, precizni rez na podlagi, kleščenje, podiranje na balon, test iz varnosti dela z motorno žago in prve pomoči.« Tekmovanja se je udeležilo devet tekmovalcev. Štajnberger, ki se je z največ točkami v skupnem seštevku vseh disciplin veselil zmage, je komentiral: »Tekma je bila zelo borbena in rezultati zelo izenačeni.« Drugo mesto je osvojil Slavko Širec, na tretje mesto pa se je zavihtel Mitja Širec. Za pošteno sojenje je na tekmovanju poskrbelo sedem sodnikov iz Zavoda za gozdove. KG Foto: KG Tekmovalec Slavko Širec v kraljevi disciplini zasek in podžagovanje Ormož, Ptuj • Državno preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Zmagovalna ekipa prve pomoči iz Zagorja ob Savi Minulo soboto je bil Ormož prizorišče niza nesreč, a k sreči je šlo le za zelo obširno vajo. Potekalo je namreč 25. državno preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Med najboljšimi v državi seje najbolje odrezala ekipa prve pomoči OZRK Zagorje ob Savi II. Najboljše tri ekipe na letošnjem državnem preverjanju prve pomoči skupaj z navijači Člani ekipe so svoje znanje pokazali na sedmih lokacijah v mestnem središču. Ob ribniku se je po scenariju razlila nevarna snov, v parku je bila nesreča pri lovu divjadi, ob cesti prometna nesreča. Preverjali so tudi usposobljenost z ukrepanjem ob požaru v objektu, prekomernem uživanju nedovoljenih poživil in substanc, teoretičnem preskusu znanja prve pomoči in množični nesreči. Šlo je za povsem vsakdanje dogodke, pri katerih ljudje potrebujejo pomoč. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst ekip Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa (RK), ki so se najbolje odrezale na regijskih tekmova- njih, in najboljše drugouvrščene. Med štirinajstimi ekipami so se kot najbolj usposobljeni izkazali člani ekipe OZRK Zagorje ob Savi II, ki so osvojili prvo mesto. Druga je OZRK Novo mesto - 1. ekipa, tretja pa ekipa PGD Cerknica. Od ekip iz ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje se je za najvišja mesta kot edina potegovala ekipa krajevne organizacije RK Majšperk. »Ekipe so pokazale visoko raven usposobljenosti. Ko govorimo o razlikah med sodelujočimi ekipami, govorimo o niansah. Zelo smo lahko ponosni na takšne pripadnice in pripadnike,« je zadovoljen vodja preverjanja Stanislav Lotrič, sicer namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). Letos so prvič podelili še nagrado za največ znanja o Rdečem križu nasploh in še posebej o Rdečem križu Slovenije. Tudi ta je šla v roke ekipi iz Zagorja ob Savi. »Ponosni smo lahko, kakšno znanje obvladujete« »Ogledal sem si preverjanje in ponosni smo lahko, kakšno znanje obvladujete. Zame ste vsi zmagovalci, aplavz tudi organizatorjem,« je na sklepni slovesnosti s podelitvijo priznanj in nagrad, ki je potekala •I. ' ^V _ . . .T'- r,* . 1 na dvorišču grajske pristave, zbrane nagovoril ormoški župan Danijel Vrbnjak. Da je ponosna, da jih je toliko, je ob pogledu na številne zbrane člane ekip dejala generalna sekretarka RK Slovenije Cvetka Tomin, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje Olga Andrejek je med drugim povedala, da Slovenci tako kot znamo navijati za športnike, tudi znamo pomagati drugim, gorska re-ševalka Ema Pogačar pa je izpostavila pomen tovrstnih preverjanj. Preverjanje sta organizirala URSZR in glavni odbor RKS z Mestno občino Ptuj in občino Ormož. Monika Horvat Lovrenc na Dravskem polju • Četrti preventivni dan Patrija, dvižna ploščad, gašenje ognja ... Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Lovrenc na Dravskem polju so v začetku meseca priredili 4. preventivni dan. Obiskovalcem, zlasti najmlajšim, so prikazali različna področja zaščite in reševanja ter opremo, ki služi pri reševanju. Foto: MH Na več točkah so lahko otroci spoznavali pomen dela reševalcev in različnih služb, ki skrbijo za varnost. V tri ure trajajočem programu so se predstavili gasilci, policija, vojska, agencija za varnost prometa in rdeči križ. Ker pa se otroci veliko naučijo skozi lastno izkušnjo, so organizatorji poskrbeli, da so imeli kaj videti in doživeti. Slovenska vojska je na ogled postavila oklepno vozilo patrija. Gasilci PGD Poljčane so se predstavili z dvižno ploščadjo, ki v višino meri 28 metrov. Gasilska enota PGD Ptuj je prikazala reševanje v primeru prometne nesreče, ko poškodovanega iz vozila rešujejo s tehničnim posegom. Za najmlajše je bilo zanimivo tudi gašenje simuliranega požara. Otrokom, ki so to želeli, so nadeli gasilski jopič in čelado, nato so z gasilnikom pogasili ogenj. Premagovali so gasilski poligon, iskali ponesrečenca v dimu, spozna- vali reševanje v primeru razlitja nevarnih snovi, orientacijo v temi, se seznanili s tehnikami nudenja prve pomoči in oživljanja... Na prireditvenem prostoru se je zbralo okoli 200 otrok. Prejeli so kartončke, na katerih je bilo pros- tora za šest žigov. Ko so imeli na kartončku vse žige, so pridobili priznanje, nato so jih pogostili z ocvrtimi medaljončki in krompirčkom. „Dogodek je v prvi vrsti namenjen izobraževanju in tudi druženju. Otroci in njihovi starši skozi sproščeno predstavitev spoznavajo delo različnih služb zaščite in reševanja. Z izvedbo dogodka in udeležbo smo zelo zadovoljni," je povedal poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju Uroš Les kova r. MZ Foto: MZ Prikaz reševanja v primeru prometne nesreče 12 Štajerski Črna kronika petek • 11. oktobra 2019 Ormož • Kako dolgo bodo še čakali na obljubljeno sanacijo plazu Dela se še vedno niso začela, domačini v strahu pred slabim vremenom Težko pričakovana sanacija obsežnega plazu Vičanski Vrh v občini Ormož, ki grozi več hišam in vikendom, se kljub obljubam še vedno ni začela. "Foto: MH »Dela bi po napovedih morala biti končana v tem mesecu, a tukaj ni bilo do danes nikogar od nikoder. Nič se ne dela. Strah me je, kajti prihaja slabo vreme in bojim se, da se bo plazenje po dežju le še povečalo,« je zaskrbljena Jasna Vlašič, saj plaz najbolj preti prav njenih hiši. Gromozanska luknja v dolžini 100 m in v širini 20-40 m, ki golta zemljo, drevesa in vinograde, je že čisto blizu Vlašičevi hiši, saj je od nje oddaljena le kakih 25 metrov. Plaz pa ne miruje in Jasna se boji, da ogromno brezno ne bi požrlo tudi njene hiške, v kateri živi skupaj s hčerko. »Samo gledam in čakam, kaj se bo zgodilo« Vendar pa bi njenih strahov in negotovosti kakor tudi strahov drugih lastnikov hiš in vikendov moralo biti že konec. Po obljubah bi namreč sanacija plazu v tem trenutku morala biti v polnem teku, a se v zvezi s tem še ni premaknilo čisto nič. Na terenu še vedno ni niti enega samega delavca ali stroja. Vlašičeva pa je ob prihajajočem slabem vremenu vse bolj zaskrbljena: »Seveda, pošteno sem zaskrbljena. Zanima me, kaj bo država sedaj rekla, kje se je pa tokrat zataknilo. Tako sem se veselila napovedi začetka sanacije. Na hiši sem uredila fasado, saj sem verjela, da se bodo dela res začela in bomo končno lahko mirneje OKNA, VRATA â ...........m www.naitors.si H GARAŽNA VRAM J BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PONUDBA.STHOKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAI/ ORS Bo». Tel.: 02 74113 BO, Mob: 031 733 204 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA1 spali. Dela bi po napovedih morala biti končana v novembru, a tukaj ni bilo do danes nikogar od nikoder. Strah me je, kajti prihaja slabo vreme in bojim se, da se bo plazenje po dežju le še povečalo. Samo strahoma gledam in čakam, kaj se bo zgodilo ...« Na ministrstvo poslali še sklep, da poveljnik civilne zaščite odreja sanacijo Kdaj se bo sanacija vendarle začela, je na zadnji seji ormoškega sveta zanimalo tudi nekatere svetnike. Župan Danijel Vrbnjak je ponovno poudaril, da so na Občini Ormož storili vse. A še vedno čakajo na podpis pogodbe o sofinanciranju okoljskega ministrstva. »Izvajalec ne more začeti prej delati, dokler nam država ne bo vrnila podpisane pogodbe o sofinanciranju. Mi smo naredili vse ...,« je še povedal Vrbnjak. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak pa je dodala, da so v teh dneh na zahtevo ministrstva z občine poslali sklep, da njihov poveljnik civilne zaščite odreja sanacijo. Ministrstvo: »Začetek del se načrtuje še letos« Kje se je zataknilo, smo znova vprašali pristojno ministrstvo, ki pa ni podalo nobenega točnega odgovora. Povedali so le, da »izvajajo aktivnosti za možno sofinanciranje sanacije«. Kaj to pomeni, niso pojasnili. So pa dodali, da načrtujejo začetek del še letos. Monika Horvat Slovenija • Svetovni dan duševnega zdravja Samomor je najpogostejši vzrok smrti mladostnikov Svetovni dan duševnega zdravja (9. oktober) letos v ospredje postavlja pomen preprečevanja samomorov, saj zaradi tega vsakih 40 sekund življenje izgubi ena oseba. Po svetu vsako leto zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, še 20-krat toliko pa jih samomor poskuša storiti. Kot so izpostavili v Svetovnem združenju za duševno zdravje, vsak samomor in poskus samomora vpliva tudi na družine, prijatelje, sodelavce in znance. Samomor je eden glavnih vzrokov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let. Tudi otroci so lahko nagnjeni k samomorilnemu vedenju, ki je lahko posledica nasilja, spolnih zlorab ter ustrahovanja in nadlegovanja, tudi spletnega, je pred svetovnim dnevom duševnega zdravja opozoril predsednik združenja Alberto Trimboli. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre 300 oseb Tudi v Sloveniji samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto namreč umre več kot 300 oseb, kar pomeni okoli 20 samomorov na 100.000 prebivalcev. Med njimi si življenje vzame štirikrat več moških kot žensk. Za takšno statistiko se skrivajo zgodbe posameznikov, ki so iz različnih razlogov podvomili o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja, izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem poudarjajo, da se je o samomoru treba pogovarjati, saj se s tem povečuje zavedanje o problemu, osebe v stiski pa se v najboljšem primeru spodbudi k iskanju pomoči. O samomoru se je treba pogovarjati Foto: Wikipedia Stigma lahko namreč vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in znanja o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo dovolj sposobne, da bi pomagali osebi v duševni stiski. »Spodbujanje ljudi, da spregovorijo o temi, ki velja za tabu in o kateri kroži mnogo napačnih predsodkov, bo družbi pomagalo spoznati in prepoznati dejavnike tveganja za samomor, ki ga je mogoče preprečiti,« je prepričan tudi Trimboli. Opozarja še, da ljudje z duševnimi boleznimi pogosto nimajo dostopa do storitev duševnega zdravja - ker v njihovi skupnosti takih storitev sploh ni na voljo ali pa se nanje čaka zelo dolgo. Zaradi pomanjkanja psihiatrov in kliničnih psihologov so tudi v Sloveniji dolge čakalne dobe. Sta, sm Sladkanje v Pomaranči Ce je Gal (16.) suhoparen, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. mi '4/17 6/20 5/19 5/19 5/18 7/19 8/19 9/22 8/18 Danes bo deloma jasno, zjutraj in del dopoldneva bo nižinah v notranjosti megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo na severovzhodu zapihal šibak južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 22 °C. V soboto bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. 4 dnevna napoved za Podravje 8/18 6/17 N W A petek • 11. oktobra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Bill Clinton & James Patterson: Kje je predsednik? Najbrž ste za najbolje prodajanega pisatelja v ZDA Jamesa Pattersona že slišali. Konec koncev je v slovenščini samo pri Mladinski knjigi izšlo 12 njegovih romanov; zadnji letos spomladi in je tisti, ki gaje napisal v sodelovanju z Billom Clintonom, nekdanjim ameriškim predsednikom. Kaj v romanu Kje je predsednik? je Clintonovega, kaj pa Pattersonovega, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Pa najbrž niti ni pomembno. Mogoče je Clintonov samo priimek na naslovnici. Da se roman bolje prodaja, kajti marsikdo ga bo kupil oziroma si ga izposodil v knjižnici samo zaradi Clintonovega imena na platnici. Priznam - tudi jaz sem ga v knjižnici izbral samo zaradi tega. Roman ni življenjepis 42. predsednika ZDA in ne govori o tisti razvpiti aferi z mlado pripravnico v Beli hiši, Monico, ki je šla pred predsednikom na kolena. Da ne bi slučajno kdo od bralcev pomislil na kakšnega prešuštnega predsednika, je predsednik v tem romanu vdovec (tako da četudi bi katera zlezla pod pisalno mizo v predsednikovi pisarni, ne bi bil TAKO velik greh (tudi predsednik ZDA je samo človek) in predsednika doma o madežih na hlačah ne bi spraševala njegova žena, ker je nima). Kakorkoli že - roman govori o nekem sodobnejšem predsedniku (recimo, da predsednik iz tega romana, Jonathan Duncan, v nekem vzporednem vesolju res vodi ZDA namesto sedanjega predsednika - ker sedanji ameriški predsednik ta iz romana gotovo ni), ki mora rešiti veliko krizo, ki grozi njegovi državi: kibernetski napad, računalniški virus, ki bi v ZDA uničil vse računalnike. Čisto vse - od vojaških (Pen-tagonovih) do vohunskih (CIA in kar je še tamkajšnjih znanih in neznanih vohunskih združb) do bančnih, zdravstvenih, tistih v javnih službah (vodovod, elektrika, plin, promet ...) do tistega, ki ga imate doma na mizi - ker bi bili z virusom okuženi (in torej uničeni) tudi vsi računalniški operaterji, ki v Ameriki omogočajo dostop do svetovnega spleta. Nič več ne bi delovalo. Ne bi mogli do svojih prihrankov na banki. Vodovod, na primer, ki ga upravljajo računalniki, bi nehal delovati, enako elektrika, promet ... Skratka: ZDA bi se vrnile v srednji vek. Virus je povsod nastavljen - in samo čaka na dan D, ko se bo sprožil. (Ne bojte se - ameriški predsednik je velik kerlc in seveda svojo državo reši! V zadnjih sekundah, kajpak, da je bolj napeto.) Kdo je tako grdo želel onemogočiti to veliko državo - pošteno, dobronamerno državo, ki si tako zelo prizadeva, da svojo mc-donald's demokracijo razširja po celem svetu? 'Milom ili silom!' (V kaki podalpski državici z ritoliznimi politiki jo seveda uvedejo kar tako mimogrede, v kaki pokončnejši državi pa s kako vojno. Vse za demokracijo!) Sočasno pa ima ubogi ameriški predsednik še notranjega sovražnika - grde grde domače skorumpirane politike, ki ga želijo odstaviti, saj je en Američan (s številko in besedo: 1 (en) Američan) bil ubit v Alžiriji (bil je pri Cii, ki je tam delala nekaj v zvezi z uvozom demokracije - ki je grdi grdi domorodci niso želeli). Skratka: grozi mu odpoklic (odpoklic je zaradi 1 ameriškega osebka, čeprav je sočasno predsednik ukazal raketirati nek prostor, v katerem je bilo sedem otrok - a ti niso bili ameriški, zato ne štejejo toliko kot tisti vohun v Alžiriji! Pravzaprav sploh ne štejejo.). Kakorkoli: roman je poln znane ameriške večvrednostne demagogije, hinavščine, dvoličnosti ... V kateri so med grduhi seveda Rusi, med dobrimi pa so izraelska predsednica, pa evropski Na-to-podrepniki. V branje priporočam vsem ljubiteljem McDonald'sa in tistim, ki bi radi na hitro shujšali zaradi akutne bulimije (po domače: nekaterim bo šlo na kozlanje) ... Vsi drugi pa: vzemite v roke Cankarja, Prežiha, Kosmača, Jančarja ... Pa prleško tunko in haloško vino. Jože Smigoc Ptuj • 15 let delovanja KD Ljudske pevke Jezero Praznik življenja, pesmi in glasbe KD Ljudske pevke jezero, kijih vodi Ana Šoti, so v začetku oktobra v Domu krajanov Budina-Brstje proslavile 15-letnico delovanja. V skupini ob Šorijevi pojejo Rozika Bolcar, Marjana Mohorko, Milica Čuš, Silva Kajtezovič in Milica Cimerman. Jubilejne trenutke so delile s skupinami ljudskih pevk, pevcev in godcev iz širšega okolja. Povabilu so se odzvali ljudski godci KD Valentina Žumra iz Hajdoš, pevke KD Skorba, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furja-na Zavrč, glasbeno-pevska skupina Pustroužeki iz Oplotnice, Katoliško KD Kidričevo, ljudski godci iz Kicarja in pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Za presenečenje pa so poskrbeli mladi muzikantje iz Nemčije. Na oder jih je pripeljal Anin vnuk Denis Šori, ki se je udeležil prvega koncerta skupine ljudskih pevk Jezero. Babica ob tem dogodku ni mogla skriti solz. Ponosna je, da ljudsko glasbo in pesem ohranjajo tudi mladi, četudi živijo zunaj svoje matične domovine. Ana Šori se je zahvalila vsem, ki jih podpirajo in ki so tudi zaslužni za to, da so njihovi pevski nastopi vedno dobro obiskani. Ob jubileju so jim čestitali mnogi, posebej veseli so bili čestitk županje Nuške Gajšek, predsednika sveta ČS Jeze- Foto: Črtomir Goznik Ljudske pevke Jezero nastopajo že 15 let, ob jubileju so izdale svojo tretjo zgoščenko, katere naslovna pesem je Dekleta v naši vasi. ro Črtomirja Rosica in predsednice ZKD Ptuj Nataše Petrovič. Vodja OI JSKD Ptuj Mihael Roškar pa jih je razveselil z Maroltovimi značkami. Ana Šori je prejela zlato Maroltovo značko, Rozika Bolcar, Marjana Mo-horko in Milica Čuš pa srebrno. Pevke ob 15-letnici delovanja niso pozabile na svojo dolgoletno mentorico Silvo Kajtezovič. Za njeno več kot io-letno mentorstvo so se ji zahvalile s šopkom cvetja. Tega si je prislužila tudi Ana Šori. Že 14 let pa nastope ljudskih pevk Jezero nadvse srčno povezuje radijski napovedovalec Marjan Nahberger. Petnajstletni jubilej so pevke Jezero okronale s tretjo zgoščenko, katere naslovna pesem je Dekleta v naši vasi. MG Zavrč • Knjiga za vsakogar Odprtje prve knjigobežnice Knjigobežnica, ki so jo slavnostno odprli na završkem gradu, je prva izmed mnogih, ki bodo že v kratkem času nudile knjige na različnih lokacijah v občini Zavrč. Z leve: Slavko Pravdič, Klara Cvetko, Melita Škrinjar »Knjigobežnice so hiške takih ali drugačnih oblik. Naša je nekaj posebnega, njena oblika izhaja iz naše dediščine,« je ob odprtju dejal župan Slavko Pravdič in dodal: »Knjige iz našega 'soda' so namenjene prosti izmenjavi in dostopne vsem generacijam tudi zunaj knjižnic. Zanje velja: prinesi ali odnesi in uživaj v branju.« Vse knjigobežnice bodo predvidoma izdelane iz pravih sodov in bodo tako tematsko sovpadale v kraj. Knjigobežnico so omogočili Občina Zavrč in posamezniki, ki so nesebično prispevali material, delo in svoj čas. Pravdič se je ob odprtju zahvalil domačinu Slavku Kokotu, ki je doniral star sod, Jožetu Lorbku za knjižne police in Knjižnici Ivana Potrča, ki je prispevala knjige. V prihodnje pa lahko na poličke knjige odložijo tudi posamezniki. Pa prijetno branje! Karmen Grnjak Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Štajerski TEDNIK Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si 14 Štajerski Nasveti petek • 11. oktobra 2019 Zdravstveni nasveti Z D l^^i'ÖL Pomagajmo si • Plešavost ALERGIJE - ambrozija (2. del) Kot sem že omenila, ena od trenutno cvetočih alergenih rastlin, ki jo moram predstaviti, je ambrozija Zaradi aktualnosti alergijskih reakcij, ki jih v tem času povzroča ambrozija, sem se dotaknila tudi nekaterih zakonskih obveznosti o zatiranju ambrozije, za katere je dobro vedeti. Z vsemi ukrepi, ki jih predvidevata kmetijsko in zdravstveno ministrstvo ter NIJZ, bi zmanjšali število alergijskih reakcij v teh treh mesecih. Kje raste V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo točkovno skoraj po vsej državi, zaraš-čenost s to škodljivo rastlino pa se povečuje. Pri nas rastejo štiri vrste ambrozije: - pelinolistna - trikrpa - obmorska in - trajna Ker je ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih zemljiščih oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Na področju ptujske občine je največ najdemo ob cestah, zasledila sem jo celo ob Vol-kmerjevi cesti, železniški progi ob bregovih Drave in celo ob Grajeni, na nekaterih zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Zakonske odredbe o obveznem zatiranju rasti ambrozije Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja zaraščanja Klasifikacija Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia spadajo med škodljive in močno alergene rastline. Pelinolistna ambrozija kot plevel zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij. O njihovem zdravljenju si preberite zgornji del sestavka o obvladovanju in zdravljenju alergij. kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia št. 3572 že od leta 2010 dalje predpisano obvezno zatiranje ambrozije. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. Preprečevanje škodljivih vplivov pelinolistne ambrozije je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi. Imetniki zemljišč so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Rastline pelinoli-stne ambrozije je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen tako, da se jih izpuli s koreninami vred. Lahko pa se odstrani njihov nadzemni del tako, da se rastlina v tej rastni dobi več ne obraste ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi. Cvetočih rastlin se ne odlaga na komposte. Cvetenje ambrozije se začne v sredini julija in traja do konca oktobra, višek pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se peli- Poiščite vzroke za izpadanje las S človeškega lasišča normalno izpade do 100, v nekaterih obdobjih tudi do 150 las dnevno, kar je posledica končanega rastnega cikla vsakega lasu. nolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo imetniki zemljišč opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen. Fitosanitarni inšpektorji Inšpekcije RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obravnavajo prijave o sumu navzočnosti ambrozije ter prijave o neizvajanju ukrepov. Fitosanitar-ni inšpektor imetnika zemljišča glede na ugotovitve ob pregledu seznani s predpisanimi fitosa-nitarnimi ukrepi in določi rok za njihovo izvedbo. Če imetnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, je uveden prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (globa 1.500 evrov za prekršek pravne osebe, globa 500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter globa 500 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo). Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike NIJZ - Ambrosia, preprečevanje škodljivih vplivov URL št. 63/2010 - Odredba kmetijskega ministra o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia št 3572 Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj V večini primerov je izpadanje las sicer normalen pojav, saj se lasje tako obnavljajo, lahko pa je to tudi posledica bolezenskega dogajanja. Morebitna bolezenska stanja je zato treba prepoznati, opredeliti in primerno zdraviti. Hormonske spremembe Do izgube las lahko privedejo tudi stresni dogodki ali hormonske spremembe. Izpadanje las se lahko tako pojavi po nosečnosti, splavu, po jemanju hormonskih preparatov, intenzivnem hujšanju, zaradi stresnih situacij, pa tudi po »hujših« stanjih, na primer kemoterapiji, zastrupitvi ali jemanju določenih zdravil. Včasih težava spremlja obolenja ščitnice in nekatere sistemske bolezni (na primer lupus erythematodes), vzrok za izpadanje las pa je lahko tudi hudo pomanjkanje železa in resno pomanjkanje beljakovin, na primer pri hudem stradanju. Kdaj k zdravniku? Šopi las na vzglavniku, krtači ali glavniku, v kopalni kadi in na oblačilih, na lasišču pa manjši omejeni predeli brez las, rdečina, luščenje, srbenje, otekanje ... Če vse našteto ne mine samo po sebi v nekaj tednih, je čas za obisk zdravnika. Najprej je treba poiskati vzrok za težave, saj je zdravljenje odvisno od tega. Za zdravljenje običajnih oblik čezmernega izpadanja las dermatologi večinoma uporabljajo registrirana lokalna in sistemska zdravila, za delovanje katerih pa je potreben čas (običajno šest mesecev ali več). Če se izpadanje zmanj- ša, pomeni, da je zdravljenje uspešno, šele nato lahko vidimo prve znake rasti novih las. Če gre za obliko izpadanja las, pri kateri so dlačni mešički že tako močno poškodovani, da sčasoma odmrejo, pa tovrstno zdravljenje ne deluje, saj lasje ne morejo več rasti. Dermatologi zato svetujejo ljudem, da se po pomoč zaradi čezmernega izpadanja las obrnejo čim prej, saj bolj ko odlašajo, slabši bodo pričakovani uspehi zdravljenja. Tea Decman Pri moških redčenje las opazno veliko prej Za plešavost so v veliko primerih krivi moški spolni hormoni, ki pa delujejo tako na moške kot na ženske. Gre za tako imenovano androgenetično alopecijo oziroma moško plešavost, kije sicer dedna, lasje pa začnejo postopoma izpadati že v puberteti. Razlika med moškimi in ženskami pri tem pa je, daje izpadanje las pri moških običajno opazno veliko prej kot pri ženskah. Androgenetična alopecija se pri ženskah običajno tudi kaže nekoliko drugače kot pri moških. V izrazitejši obliki se navadno začne pojavljati šele po menopavzi, v mlajših letih pa je običajno blago izražena. Tačke in repki . Kronična ledvična odpoved pri mačkah Imate morda doma starejšo muco, ki je pogosto zaspana, občasno bruha, več pije in posledično tudi več urinira? Morda ni odveč obiskati veterinarja, ker se za podobnimi znaki lahko skriva pogosta in precej nevarna bolezen mačk - kronična odpoved ledvic. Kar tretjina vseh muc, starejših od petnajst let, boleha za to boleznijo, redkeje zbolijo srednje stare muce in zelo redko mlade muce. Vsi poznamo pomembnost in vlogo ledvic v našem organizmu. Popolnoma enako vlogo pa imajo ledvice tudi pri ostalih domačih živalih. Življenje brez ledvic pri mačkah tako ne obstaja, zato je kronična ledvična odpoved eden izmed najpogostejših vzrokov za smrt starejših mačk. Bolezen nastaja skozi tedne, mesece oziroma celo leta. Vzrokov za počasno propadanje ledvic je lahko več in se kopičijo z leti. Od vnetij do raznih zastrupitev, travm, tumorjev, sečnih kamnov, zajedavcev ali podobno. Vsak tak dogodek v ledvicah za seboj pusti brazgotino in tak del ledvice propade. Ledvice lahko do neke mere nadomestijo izgubo ledvičnih cevk, v katerih se filtrira kri, tako da se v ostalih cevkah poveča filtracija, kar imenujemo hiperfiltracija. Tako se poveča izločanje odpadnih snovi z urinom. Dolgoročno se takim cevkam skrajša življenjska doba. Ko je okvarjeno določeno število cevk, bolezen napreduje, kljub temu da odstranimo vzrok. Hiperfiltracija se (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT v preostalih ledvičnih celicah pojavi, ko propade 75 % ledvične mase. K napredovanju ledvične okvare pripomorejo še povečana koncentracija fosforja v krvi, povečana koncentracija obščitničnega hormona, povečan krvni tlak, infekcija sečil, dehidracija ter motnje v ravnovesju elektrolitov in acido-baz-nem stanju. Ko propade približno 67 % ledvičnih cevk, ledvice izgubijo sposobnost koncentriranja urina. Žival izloča velike količine razredčenega urina, zato mora posledično izgubo tekočine nadomestiti s povečanim pitjem vode. Majhno število živali lahko do neke mere ohrani funkcijo koncentriranja urina kljub napredovani bolezni. Naš cilj mora tako biti, da je takih dogodkov čim manj, saj s tem preprečimo nadaljnje propadanje ledvic. Prva stvar, ki jo lastniki opazijo, je, da mačke niso več tako živahne, so zaspane, ne jejo enako kot so nekoč, občasno bruhajo in so kljub povečanemu pitju dehidrira-ne, najbolj opazno pa je povečano uriniranje. Pri obisku veterinarja po navadi pri takšnih pacientih opazimo še močan zadah iz ust, zaradi vnetja in lahko celo razjed po ustni sluznici, v nekaterih primerih pa so lahko znaki celo nevrološki. Veterinarji v takem primeru nemudoma posežemo po diagnostiki krvi in urina, tako da z odvzemom krvi preverimo za ledvice specifične parametre, kot sta urea in kreati-nin, z odvzemom urina pa preverimo njegovo specifično težo, ki je pogosto zelo nizka, saj ledvice niso sposobne koncentriranja urina, občasno pa zaznamo tudi proteine. Večina veterinarjev se v primeru povišanih parametrov odloči še za slikovno diagnostiko z rentgenom in ultrazvokom, da dokončno Foto: Tilen Mlakar potrdijo bolezen. Takojšnja in hitra diagnostika je ključnega pomena, saj s tem prej upočasnimo napredovanje bolezni ter prej začnemo terapijo. Zdravljenje je pogosto nespecifično in osredotočeno na simptome ter podporno terapijo. Takim mucam predpišemo posebno dieto, ki vsebuje manj beljakovin in fosforja. Ker so takšni pacienti bolj dehidrirani, jim nudimo podporno rehidracijsko terapijo, po domače infuzijo, s katero želimo izprati škodljive snovi iz ledvic, hkrati pa rehidrirati žival. Diagnoza kronična ledvična odpoved tako ni kar takojšnja smrtna obsodba, če jo le odkrijemo čim prej. Muce s tako boleznijo lahko preživijo s primerno terapijo še mesece ali celo leta, zato svetujemo, da opazujete svoje muce, morda tudi kak letni preventivni obisk veterinarja ni odveč. Tilen Mlakar, dr. vet. med. petek • 11. oktobra 2019 Za kratek čas Štajerski 1S velemesto v zahodni sibiriji letalski konstruktor in načrtovalec športnih objektov (stanko) odhod velike britanije iz evropske unije ameriški pevec reed ursula andress najtrši drag kamen ferment, kvasi na lesni premog vetrni jopič pianist bertoncelj močvirska ptica smučarski skakalec stoch razvojna stopnja prikrito izražena zelja staro ime za tajsko edicija igralec vloge forrest gump avtor: dušan kovaclc nekdanji pariški razbojnik Črna smrt plemenit cilj sekretariat hudičeve podobice nekdanja ploščin-skamera fevdalni podložniki naglas, poudarek trditev, ki jo je treba dokazati želatina iz morskih alg svojat, sodrga železov oksid meh« dlaki podobno perje nadja auermann jezero vtibetu močen vojaški naskok rimska konjeniška enota verdijeva opera oblak nad ognjem zaupna sodelavka obveščevalne službe sredstvo za netenje it. pisatelj (umberto) glavno pleme keltov temeljni zakon države ustanovitelj perzije aližerdin strupena kača z rožičkom na glavi smešnica ameriška igralka (patricia) snov za zaščitne premaze na betonu ali lesu iglast gozd v sibiriji nočna ptica pomočnik duhovnika pri judih erna muser radijski novinar teršek širok pas za preve-zovanje kimona boris ličof solmi-zacijski zlog del cerkve za orgle "šhet razvoja blago za ovijanje stopal kraj pri domžalah (tosama) velika trgovina, razdeljena na oddelke nekdanja priprava izobročev za vklepanje nekdanji ruski voz za prevažanje ljudi GENET,Jean - francoski pisatelj in pesnik, FLUAT- snov za zaščitne premaze na betonu ali lesu, ROMAINS,Jules - francoski pisatelj, oče unanimizma, literarnega gibanja v Franciji, TARANTAS - nekdanji voz za prevažanje ljudi v ruskem okolju Prireditvenik Petek, 11. oktober 16:00 Majšperk, plato pred KPC, Tržnica zakladov- tržnica domačih dobrot in izdelkov 18:30 Videm, občinska dvorana, predstavitev pravljic Kaj skriva haloški veter avtorice Marije Kolednik Črnila 20:00 Kidričevo, cerkev sv. Družine, Koncert trojiškega vokalnega ansambla Življenje novo se budi Sobota, 12. oktober 15:00 Ftuj, OŠ Breg, predstavitev projektov Stem through robotics in lego mindstorms 18:00 Podlehnik, dvorana, Ustavi se tam, kjer pojo, srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 19:30 Slovenska Bistrica, cerkev sv. Jožefa, Koncert MePZ Natanael 20:00 Ptuj, dominikanski samostan, Koncert Amira Medunjanin in Ante Gelo 20:00 Ptuj, CID, Cidov oktobrski Trivia night 21:00 Slovenska Bistrica, Mladinski center, Bistriška noč ljubezni, Tea Vučkovič, Teodor G. Urbadur 08:00 Stoperce, trgovina Litož, 19. pohod po Stoperški planinski poti 09:00 Draženci, ribnik Žejnih ribic, ribiška tekma pari vasi občine Hajdina, ribiško tekmovanje v parih, ki tekmujejo za svojo vas, tekma je ob 21. prazniku občine Hajdina 09:30 Slovenska Bistrica, grajski park, Tek in hoja za upanje 10:00 Ptujski grad, Z igro do dediščine 10:00 Draženci, ribnik, občinsko prvenstvo v ribolovu 10:00 Hajdoše, Slovenja vas, Tek - Hajdinska desetka 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Muca copatarica 13:30 Kidričevo, Park generacij in vojaško pokopališče, Odkritje mozaika Karla Lesjaka in spominska slovesnost na vojaškem pokopališču, v spomin na umrle po drugi svetovni vojni v taborišču Sterntal ob 13.30 v Parku generacij, ob 15.00 spominska slovesnost in položitev venca v spomin na padle vojake iz 1. svet. vojne in na 100-letnico vojne na vojaškem pokopališču Nedelja, 13. oktober 10:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, Otroška gledališka predstava Pika velika pustolovščina 14:00 Hajdina, športno igrišče, Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Ponedeljek, 14. oktober 15:00 Makole, knjižnica, Pravljična doživetja, Srečanje z ježkom 17:00 Poljčane, knjižnica, Pravljična doživetja, Srečanje z ježkom Mestni kino Ptuj Petek, 11. oktober: 16:30 Košarkar naj bo 2; 18:00 Pasji smisel življenja 2; 20:00 Joker. Sobota, 12. oktober: 10:00 Kino vrtiček: Fergi reši kmetijo in ustvarjalna igralnica Zrcalni labirint; 16:30 Košarkar naj bo 2; 18:00 Pasji smisel življenja 2; 20:00 Joker. Nedelja, 13. oktober: 16:00 Evropski Art kino dan: Binti; 18:00 Evropski Art kino dan: Alice in župan; 20:00 Evropski Art kino dan: Zaton. Nasmejmo se Gradnja žične ograje Trije podjetniki se prijavijo na javni razpis za postavitev ograje okoli ministrstva za okolje. Najprej pride Hrvat. Premeri ograjo, naredi natančen načrt in postavi ceno. 35.000 evrov za ograjo na ključ: 20.000 za material, 10.000 za delo, 5.000 evrov pa je zaslužek firme. Potem pride na ogled Bosanec. Na hitro vse skupaj izmeri s pomočjo palice, nekaj riše po tleh in postavi ceno. 20.000 evrov. Za material rabim 15.000 evrov, 5.000 evrov pa je stroškov dela. Kot zadnji pride na ogled Slovenec. Ne obremenjuje se z merjenjem, načrtom ali izračuni, ampak stopi k predsedniku komisije in mu šepne na uho: "Moja cena je 220.000 evrov." "Kako, kako? Kako pa ste prišli do tega zneska?" 100.000 evrov tebi, 100.000 evrov meni, 20.000 evrov pa bom plačal podizvajalcu Bosancu. Tedenski horoskop od 11. do 17. oktobra ^ OVEN (Il. 3. - IQ. i.) cO TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v naravni obliki telesu dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Privlačile vas bodo tudi novosti. Teden je v znamenju treznosti. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in romantike. BIK (21.4. - 20.5.) Narava vam bo podarila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Resnica bo, da se skozi druge učite in da vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo sprostilna jasminova kopel. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro zaključilo in odprlo tisto, kar bo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki - kar pomeni v jeziku simbolov preizkušnje. Romantično bo! škorpijon (24.10. - 22.11.) Modro bo, da boste razmislili o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha narava! sm DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Razbrati je, da je pred vami teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. rak (21.6.-22.7.) Intenzivna energija vam bo v pomoč. Teden bo prinesel mnogo prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili mnogo pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. LEV (23.7.-22. S.) w ' tj Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje zagovarjali na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! \ devica (23. S.-22.9.) Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam bo prineslo paleto ugodnih rešitev. Blesteli boste v pogledu komunikacije. Obstaja bo povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni astrolog STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Prijetno se boste počutili doma in v intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke in zaradi tega nekaj zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! kozorog V > (22.12.-20.1.) Dobro vam bo šlo od rok pri-laganje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako boste doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite pravilno ali ne. vodnar O-' / (21.1.-IS.2.) Pogumno boste stopali po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstajala bo možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vaše. m^L ribi (19.2.-20.3.) Sledili boste svojim osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bodo sprostili narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. oktobra 2019 v«*? ■■ K ,-- NjL - o. ■ . -jC» t liJMS Caroßne,pöii aktivnŠMum^ ^ Na najlepši strani Pohorja se nahaja Hotel Jakec, od Slovenske Bistrice oddaljen le 15 km. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 pohodniškimi potmi, na katerih boste lahko spoznali lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina v hotelu Jakec. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga. Dobrodošli na čarobnem Pohorju! • vHvHvat* v.'.A'.AV.! :/.v /Spa & Wellness & Bowling www.jakec.si I EVROPSKA UNIJA 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO [IHK Lepi spomini ne bledijo! ) lotmuBnfr** i:.. HMM PETO BRIGADIRSKO MLEUf V OiClNI PJW ' Za zdravo pitno vodo v Halozah I IhJl IDMIIU H 3KS FIUI Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Bti^—. "iTin, «^¡sr^tii in; TE ¿Si ■ Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelj i prihodnosti, težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. M-i'i^iiri'i^r' Električni kamin • nizka poraba energije • hitro in enostavno ogrevanje manjših prostorov • 3D prikaz kamina • ustvarja romantično atmosfero • zelo kvaliteten in moderen dizajn 39,90 € Organizator za čevlje ■ shoe rack (6 parov) protizdrsna in moderna oblika preprosto za uporabo zavzame malo prostora primerno za vse tipe obutve nastavljiv za odpiranja (4 pozicije) 24,90 € EASYmaxx -univerzalni ključ z zaskokom (jekleni zatič od 7 do 19 mm) • nedrseč ročaj za varno delo • velikost nastavka: 7 mm do 19 mm • paket vsebuje: Ročni vijačnik, adapter, univerzalni jekleni vijak Najnakupi .si ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! PRODAJNI HIT! Sesalec Vector z vodnim filtrom o • močan 1520 Bi-Turbo motor • vodni filter, brez vrečk • enostavno se čisti • sesa tekočine • filtrira zrak v vlažnih prostorih ... 19,90 € [IMAM Profesionalni brusilec nožev • hitro in enostavno brušenje nožev • brusi, popravlja ali polira rezilo po potrebi >-»«-- • nabrusi japonske in nazobčane nože W 14,90 € % GOURMETmaxx - posodice za shranjevanje hrane (komplet -10 kosov) temperaturna odpornost od-20° C do+120° C primerne za pomivalni stroj, zamrzovalnik in mikrovalovno pečico 16,49 € DAB+ Radio Veseljak • sprejemanje digitalnih postaj • vedno z vami Radio Veseljak in druge postaje • brez motečega šumenja • visoka kakovost zvoka 39,90 € O OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje *Akcijska ponudba velja 14 dni od izida edicije. @ www.najnakupi.si f & © @najnakupi Rokomet Reprezentanca v Ormožu žal brez Bezjaka Stran 18 Športno plezanje Mina na EP le pol giba oddaljena od osme medalje Stran 18 Footgolf Več kot polovica reprezentance iz FGK Ptuj Stran 20 Karting Ptujski in hajdinski vozniki tudi do zmag Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL Statistka veliko razkriva, nekaj pa tudi skriva Oktobra proste vstopnice za gasilce Nogometaši Aluminija so se pred dnevi udeležili predstavitve PGD Talum Kidričevo ob razkritju novega grba domačega gasilskega društva. Zanimiva izkušnja je NK Aluminij vzpodbudila, da se v oktobru, mesecu požarne varnosti, gasilcem zahvalijo na svoj način. Tako bodo v tem mesecu za obe preostali domači tekmi - pokalno s Koprom (16.10.) in prvenstveno z Bravom (20.10.) - vsakemu gasilskemu društvu v občini Kidričevo podarili proste vstopnice za obe omenjeni tekmi. Prvoligaši imajo trenutno reprezentančni premor, ki ga domala vse ekipe izkoriščajo za regeneracijo in uigravanje. Tudi Kidričani bodo s tem namenom v soboto odigrali prijateljsko tekmo v gosteh s hrvaškim prvoligašem HNK Gorica (zaseda 5. mesto na lestvici 1. lige). V dosedanjem teku sezone so Kidričani dosegli majhno število zadetkov, le 16 (povprečno 1,23/ tekmo). S 30 oz. 27 zadetki sta na vrhu te rubrike Olimpija in Maribor, le malenkost zaostaja Celje (26). Iz omenjenih klubov prihajata tudi najboljša strelca, Dario Vizinger in Ante Vukušič. Tudi med asistenti so na vrhu igralci omenjenih klubov, visoko pa sta tudi igralca Aluminija Jure Ma-tjašič in Matic Vrbanec. Če bi po vzoru NHL lige sešteli točke za zadetke in asistence, bi bil na vrhu Vukušič (9 + 4), za njim pa zaostajajo Vizinger (9 + 3), Kronave-ter (6 + 5), Bobičanec (7 + 4), Lotrič (5 + 6), Menalo (5 + 5) ... Najboljši strelci 1. lige: 9 zadetkov: Dario Vizinger (Celje), Ante Vukušič (Olimpija Ljubljana); 7 zadetkov: Predrag Sikimič (CB24 Tabor Sežana), Luka Bobičanec (Mura); 6 zadetkov: Rok Krona-veter (Maribor), Luka Majcen (Triglav Kranj), Aljoša Matko (Bravo); 5 zadetkov: Amadej Maroša (Mura), Rudi Požeg Vancaš (Maribor), Mitja Lotrič (Celje), Senijad Ibričič (Domžale), Luka Menalo (Olimpija Ljubljana); 4 zadetki: Nikola Leko, Luka Štor (oba Aluminij), Endri Cekici (Olimpija Ljubljana), Luka Zahovič, Dino Hotič (oba Maribor), David Tijanič (Triglav Kranj). Najboljši asistenti lige: 6 asistenc: Mitja Lotrič (Celje); 5 asistenc: Dino Hotič, Rok Kro-naveter (oba Maribor), Luka Menalo (Olimpija); 4 asistence: Rudi Požeg Vancaš (Maribor), Ante Vu-kušič (Olimpija), Luka Bobičanec (Mura); 3 asistence: Jure Matjašič, Matic Vrbanec (oba Aluminij), Luka Majcen (Triglav), Jaka Ihbeisheh, Ovbokha Agboyi (oba Bravo), Ivor Horvat (Tabor), Tomislav Tomič (Olimpija), Dario Vizinger, Luka Ke-rin (oba Celje). Manj pa statistika razkriva glede prejetih zadetkov, v tej rubriki so „prvaki" rdeče-beli iz Kidričevega. Le sedem prejetih zadetkov v 13 krogih (povprečno 0,53/tekmo) pomeni kar pet prejetih golov manj od naslednjega moštva v tej rubriki - Maribora (12). Zanimiva je tudi statistika glede zaporednih serij. Po slabem začetku so se Mariborčani na vrh zavihteli s serijo šestih zaporednih zmag (Bravo, Domžale, Aluminij, Triglav, Rudar, Olimpija), ustavila jih je šele Mura. Lastniki impresivne serije so tudi Kidričani, ki so neporaženi ostali uvodnih osem tekem sezone, vse do obračuna z Mariborom v 9. krogu (2:1 v Ljudskem vrtu). M Foto: Črtomir Goznik Kapetan Aluminija Matic Vrbanec je zagotovo eden izmed ključnih igralcev zasedbe Šumarjev. Na fotografiji desno je Dario Vizinger (Celje) Serije: zaporedne zmage zaporedne neodločeni zaporedni porazi brez poraza brez zmage brez neodločenega Maribor Maribor Triglav Kranj Aluminij Rudar Velenje Triglav Kranj 6 3 7 8 13 11 (od 7. do 12. kroga) (od 2. do 4. kroga) (od 4. do 10. kroga) (od 1. do 8. kroga) (od 1. do 13. kroga) (od 1. do 11. kroga) Nogomet • 2. SNL, 11. krog Drava v 15. minutah čez Dob Drava Dakinda Ptuj -Roltek Dob 3:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Novak (55.), 2:0 Marcius (67.), 3:0 Haljeta (70.), 3:1 Šipek (93., z 11 m). DRAVA DAKINDA PTUJ: Cura-novič, Mate, Šlamberger, Bajrami, Melvan, Grajfoner, Nelson, Neskič (od 64. Kačinari), Novak, Marcius (od 76. Kene), Haljeta (od 84. Šlak). Trener: Muamer Vugdalič. ROLTEK DOB: Tratnik, Suljevič, Jugovar, Rems, Žinič, Račič, Šipek, Hrovat, Petrovič (od 70. Leveč), Kondič (od 76. Avbelj), Gajič (od 81. Zenkovič). Trener: NenadToševski. RDEČI KARTON: Rems (81., Dob). Na Mestnem stadionu je v sredo v zaostali tekmi 11. kroga gostovala ekipa, ki je doslej v sezoni največkrat remizirala, kar šestkrat, le dvakrat pa izgubila, nazadnje v 6. krogu. »Igrali smo proti ekipi, ki je v zadnjem času v dobri formi, zato je bil psihološki moment zagotovo na njihovi strani. Mi smo imeli iz Bilja slabo popotnico, tam smo res imeli slab dan. Prav zaradi tega smo to zmago proti Dobu enostavno potrebovali in jo tudi zasluženo dosegli, čeprav sta zaradi poškodb manjkala Rešek in Petek,« je grobo oceno tekme podal trener Drave Muamer Vugdalič. Prvi polčas je v novinarskih beležkah pustil veliko praznega prostora, polpriložnosti je bilo le za vzorec. »Prvi polčas je bil z naše strani zadržan, saj je z mlado ekipo nesmiselno brezglavo napadati od samega začetka. Nekaj protinapadov s strani Doba je bilo dobro opozorilo, a smo vseeno dobro stali na igrišču,« je dejal Vugdalič. Pravi boj se je razplamtel šele v drugem delu, ki so ga sicer nekoliko bolje začeli gostje. Njihovo pobudo pa je ustavil zadetek domačinov. Ti so v 55. minuti izpeljali šolsko akcijo, žoga je po levi strani lepo tekla od Marciusa do Mateja, ta je pripravil strel za Novaka, ki je brez oklevanja z levico udaril po žogi in v lepem loku zadel pod prečko - 1:0. Vodstvo je dalo ptujskim modrim dodatnih moči, gostom pa povsem spodrezalo krila - bili so neprepoznavni, v nekakšnem krču. To so Dravaši izkoristili na najboljši možni način, s še dvema lepima zadetkoma v kratkem razmiku med 68. in 70. minuto. Najprej je dolgo podajo iz obrambnih vrst Haljeta lepo prepustil Marciusu, ki je spremljal akcijo in je bil hitrejši od svojih čuvajev, stekel je sam proti golu in mirno zadel - 2:0. Dve minuti kasneje je bil eden od protagonistov akcije znova Matic Marcius, ki je podal žogo v prazen prostor do Nermina Haljeta, ta pa je rutinirano zadel - 3:0. Naziv najboljšega posameznika tekme si nedvomno zasluži Matic Marcius, ki je sodeloval pri vseh treh zadetkih, bodisi kot strelec bodisi kot podajalec: »Prvi polčas je bil dokaj izenačen, v drugem pa smo dodali 'gas'. Po mojem mnenju je že prvi gol odločil tekmo, saj smo se nato razigrali in kmalu dosegli še dva.« Do konca tekme sta omembe vredna dva dogodka: v 80. minuti je Tadej Rems s prekrškom zaustavil protinapad Novaka in prejel Timotej Mate, Drava: »Zmaga je zelo pomembna, ob točkah tudi za krepitev samozavesti. Po dveh porazih (Radomlje, Bilje) smo popravili vtis, bili smo kompaktni, zato je zmaga zaslužena. Na krilnih položajih imamo dobre igralce, hitre, kar smo odlično izkoristili v protinapadih. Z Marciusom sva že igrala skupaj na desni strani, zato sva se tokrat tudi na levi strani hitro ujela - imava to potrebno kemijo.« drugi rumeni karton, posledično je bil izključen. Kljub igralcu manj na igrišču so v sodnikovem podaljšku gostje zadeli; po nepotrebnem prekršku Frana Šlambergerja nad Kristjanom Šipkom je sodnik Marko Lackovič dosodil 11-metrovko, ki jo je Šipek sam uspešno izvedel - 3:1. Zaključno oceno je podal Vug- dalič: »V drugem polčasu smo uveljavili naše dobre stvari, dosegli tri zadetke in zapravili še nekaj priložnosti. Žal mi je za prejeti zadetek ob koncu tekme, a štejejo točke.« Drava s 16 osvojenimi točkami zaseda 9. mesto, Dob je ostal pri 12 in je mesto za Dravaši. Jože Mohorič »Krško je v vrhu lestvice, a po mojem mnenju tudi mi spadamo tja« V nedeljo čaka Dravaše težka naloga, gostili bodo lanske prvoli-gaše iz Krškega. Varovanci trenerja Iztoka Kapušina so pričakovano visoko na lestvici, nazadnje pa so na domačem stadionu klonili proti Kopru (1:2). Posebno nevarnost bo za gol predstavljal Lovre Čirjak, s 13 doseženimi zadetki daleč najboljši strelec lige. »Mi smo z vsemi tekmeci doslej odigrali enakovredne tekme, morda še najslabše z Biljem pred tednom. Z vsemi ekipami z vrha smo igrali dobro, vsi so imeli težave z nami, zato tudi v nedeljo pričakujem dobro tekmo in našo zmago. Tako se postavimo pred vsako tekmo in tudi proti Krčanom ne bo nič drugače,« je v pričakovanju nedeljske tekme dejal trener Drave Muamer Vugdalič. Igralci sledijo tem razmišljanjem. »Krško je v vrhu lestvice, a po mojem mnenju tudi mi spadamo tja, zato se lahko z njimi enakovredno borimo,« so besede Matica Marciusa, Timotej Mate pa dodaja: »Krško je bivši prvoligaš, a to ne spremeni naših ciljev, da gremo tudi v tej tekmi na zmago. Vzdušje v ekipi je dobro, naša naloga pa je, da to potrdimo tudi na igrišču.« V vrstah Drave bo manjkal Nelson, ki je v sredo prejel četrti rumeni karton v sezoni. * dt Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so z boljšo predstavo v 2. polčasu zlomili odpor Dobljanov. 2. SNL, 13. krog: Drava Dakinda Ptuj - Krško, v nedeljo ob 15.30 na Mestnem stadionu na Ptuju. 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. oktobra 2019 Rokomet • Reprezentanca Slovenije Slovenija v Ormožu žal brez Bezjaka Mesto Ormož in športna dvorana Hard EK bosta v petek, 25. oktobra, ob 19.00 gostitelja pripravljalne reprezentančne tekme med Slovenijo in Nizozemsko. Našo reprezentanco od 10. do 26. januarja namreč čaka nastop na EP, ki bo potekalo v treh državah - Avstriji, Švedski in na Norveškem. Med izbranci selektorja Veselina Vujovica smo pričakovali tudi Marka Bezjaka, a se je slednji po tehtnem premisleku odločil končati reprezentančno pot. Tako bodo ljubitelji rokometa v Ormožu prikrajšani za obisk Bezjaka, ki je svojo rokometno pot začel prav v trdnjavi Hard EK. Pri 33. letih je za Bezjaka prioriteta igrati za klub Magdeburg, ki ga tudi finančno preživlja. „V njegovem poslovilnem pismu nisem videl nobenih možnosti, da ga prepričam v nadaljevanje reprezentančne kariere,« je v zvezi z Bezjakom v uvodu dejal slovenski selektor Veselin Vujovič in nadaljeval: „Njegovo odločitev obžalujem, gre za osebo, ki mi je zelo pri srcu, ob tem pa je tudi velik bojevnik na igrišču in pravi zgled svojim soigralcem. Njegovo slovo od reprezentance je velika izguba za vse nas, težko bomo našli dostojno zame- Marko Bezjak se bo odslej posvetil zgolj igranju za Magdeburg. njavo tako po človeški kot igralski plati." Vujovič je še dodal, da ga odločitev Bezjaka niti ni posebej presenetila glede na vsa dogajanja v minulem obdobju. Mare je za Slovenijo prvič nasto- nec številnih evropskih in svetovnih prvenstev ter edini Ormožan, ki je zaigral na olimpijskih igrah - leta 2016 v Riu. Na 113 reprezentančnih tekmah je dosegel 205 zadetkov. V pozabo zagotovo ne bo šla njegova pil leta 2006 proti Švici. Je udeleže- predstava na SP 2017 v Franciji, ko je Judo • Mlajše selekcije V Ljutomeru in Mariboru množični tekmovanji mladih Prlekija Open V Ljutomeru se je odvilo tekmovanje Judo Prlekija Open za mlajše kadete -kadetinje in starejše dečke in deklice. Tekmovanje je štelo za točkovanje v slovenskem pokalu. Barve ptujske Drave so v starostni kategoriji U-16 in U-14 v konkurenci 32 domačih in tujih klubov zastopali štirje tekmovalci. Izpostaviti velja nastope Lane Strelec, ki je z dvema zmagama v kategoriji do 44 kg osvojila 1. mesto. Luka Horvat je v kategoriji do 50 kg zasedel 7. mesto. Pri starejših deklicah je v kategoriji do 44 kg Žanet Polanec osvojila 5. mesto, Lan Strelec pa 3. mesto v kategoriji do 34 kg. Na tekmovanju v Ljutomeru sta imela svoje predstavnike tudi JK Ormož in JK Juršinci. Za slednjega je Tadej Simonič (U-14, do 52 kg) zasedel 3. mesto, Anže Hrga je bil sedmi. Ormoški klub je zastopal Maj Kovačič Vedlin. Pokal Dupleka JK Drava je v Mariboru na Pokalu Dupleka zastopalo 14 tekmovalcev v selekcijah U-12 in U-10, deset pa jih je imel na tatamijih JK Gorišnica. Skupno je na tekmovanju nastopilo 174 tekmovalcev iz 36 klubov iz štirih držav. Mlada ptujska ekipa je na tem tekmovanju v Mariboru nastopala že v preteklih letih in tekmovalnih izkušenj je bilo ravno dovolj, da so tokrat poskrbeli za dobre rezultate, saj so v vseekipnem točkova- Mladi ptujski judoisti so bili konec tedna aktivni v Ljutomeru in Dupleku. nju turnirja z nastopom v le dveh starostnih selekcij osvojili 3. mesto. Zmag so se veselili Bor Brlek, Liza Rotar Čeh, Lara Sledič, Frank Maruša in Klara Hvaleč. Drugi so bili Anej Hrženjak, Matevž Križan, Aneja Vidovič, Nastja Korez in Lan Milošič. Tretji mesti sta zasedla Teo Kostanjevec in Mark Senčar, peta pa sta bila Timotej Tašner in Jan Križan. Iz gorišniškega kluba so se zmag veselili Gašper Hrga, Luka Maroh in Tomas Vozlič, drugi so bili Anej Emeršič, Maša Petek in Teo Kokot, tretje mesto sta zasedla David Kelc in Nejc Čuš, peta pa sta bila Filip Laura in Matija Bezjak. David Breznik Športno plezanje • Evropsko prvenstvo Mina na Škotskem le pol giba oddaljena od osme medalje zablestel na tekmi za bronasto kolajno proti Hrvaški (31:30). Zanimivost: med mladimi rokometaši v Ormožu je najbolj iskana številka 25, ki jo že vrsto let nosi Bezjak. Slednji je v Ormožu sicer nosil dres s številko 6. UK, sta V Edinburghu na Škotskem je pred dnevi potekalo evropsko prvenstvo v športnem plezanju. Kot je od leta 2002 na teh tekmovanjih že običaj, so se slovenske plezalce domov znova vrnili z medaljo. Tokrat je evropska prvakinja v težavnosti postala 18-letna Ljubljančanka Lučka Rakovec (46+), kar je njen doslej največji uspeh v karieri. Na stopničkah sta ji delali družbo še dve najstnici, Italijanka Laura Rogora na drugem in Francozinja Luce Douady na tretjem mestu. Takoj za omenjenimi je na 4. mestu tekmovanje končala Ptujčanka Mina Markovič (ŠPK Plus, 42+), ki je v finalu nastopila predzadnja, saj je v polfinalu zasedala 2. mesto. 31-letnico je do medalje ločilo le pol giba... Markovičeva je bila z nastopom vseeno zelo zadovoljna, saj je na- Judo • JK Drava stopila v svojem prvem finalu po poškodbi. „Na tej tekmi sem se zelo dobro počutila. V finalu mi smer ni bila ravno pisana na kožo, sem pa vseeno naredila kak dober gib. Na koncu mi je zmanjkalo čisto malo in bi zadeva lahko bila še lepša, a je tudi občutek, ko veš, da si dobro odplezal, fenomenalen," je dejala slovenska veteranka. Minin seznam uspehov na EP je sicer izjemen, saj je doslej na prvenstvih Stare celine osvojila kar sedem medalj: - zlato v težavnosti 2015 in kombinaciji 2010; - srebrno v težavnosti 2013 in 2017 in kombinaciji 2013 ter balvanih 2013; - bronasto v težavnosti 2008. JM, sta Uspešni v Italiji Foto: arhiv JK Drava Ptuj Perkovič in Babič (v sredini) sta v Italiji osvojila zlato in bronasto medaljo. V Mariboru je imeli svoje predstavnike tudi JK Gorišnica. Trofeo Citta del Mosaico Spilim-bergo se je imenovalo močno mednarodno tekmovanje v judu, na katerem so v SV Italiji močan pečat pustili člani Judo kluba Drava. Vodil jih je trener Vlado Čuš, med člani so nastopili Luka Perkovič, Nermin Dedič, Rene Kloar in Jaša Babič, med kadeti do 18 let pa Andi Karameta in Aljaž Ajdič. Pri članih sta se s tremi zmagami izkazala Luka Perkovič, ki je v kategoriji do 81 kg osvojil 1. mesto, ter Jaša Babič, ki je v kategoriji do 73 kg osvojil 3. mesto. Dedič je v kategoriji do 81 kg zasedel 5. mesto. Klo- ar je v kategoriji do 73 kg po dveh porazih izpadel iz tekmovanja. Med kadeti je eno zmago zabeležil Karameta, Ajdič pa je izpadel v prvem krogu. Izpostaviti velja zmago mladega nadarjenega Luka Perkoviča, ki je v finalni borbi gladko z 10:0 premagal tudi aktualnega državnega mladinskega prvaka Aljaža Plantaka iz celjskega kluba Sankaku. S tem se mu je oddolžil za finalni poraz na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu. David Breznik petek m 11. oktobra 2019 Šport, šport mladih Štajerski 1S Tenis m Masters U-18 a Atletika • AK Ptuj Vidovič obstal na zadnji stopnički Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) V Kopru so prejšnji teden potekali mastersi v posameznih starostnih kategorijah, na katerih nastopa 12 najboljših posameznikov iz lestvic Teniške zveze Slovenije. Konkurenca je bila zvečine okrnjena, izmed članov TK Terme Ptuj je nastopil le Blaž Vidovič v U-18. Blaž je bil kot drugi igralec na mladinski lestvici TZS 1. nosilec (njegov klubski kolega Filip Jeff Planin-šek kot št. 1 ni nastopil), kar je brez težav potrdil z uvrstitvijo v finale. Kegljanje • KK Drava Ptuj V Rušah v prid ptujskih kegljačev odločil en kegelj Fala - Drava 1 3:5 (2990:2991) DRAVA 1: Janez Čuš 496, Bojan Krušič 476, Janez Podgoršek 454, Milan Čeh 512, Boris Premzl 515, Robi Golob 538 podrtih kegljev V 3. krogu 1. OTS Maribor so imeli člani Kegljaškega kluba Drava veliko srečo, saj so s samo enim kegljem več od domačinov pobrali obe točki v Rušah. Domačini so po nastopu prvih dveh parov povedli 3:1 in so imeli 103 keglje prednosti. Izgledalo je, da je tekma odločena, toda v zadnjih dveh dvobojih se je zgodil popoln preobrat v korist gostov. Domača prednost v kegljih se je topila iz lučaja v lučaj, domačina sta igrala v krču, čeprav tudi Premzl in Golob nista igrala nič posebnega. Pa vendarle: prav v zadnjem lučaju je Tadej Korpar podrl en kegelj, potem ko ga je prej trikrat zgrešil, Premzl pa je v zadnjem lučaju podrl dva keglja od treh in zgodilo se je, da je zmaga šla na Ptuj. Vsak podrti kegelj na koncu šteje, zato se je treba boriti do konca, tudi takrat, ko ti ne gre. „Bič poči na koncu", je rek, ki ga je večkrat slišati tudi na kegljanju. Tokrat je na dvoboju s Falo šlo nekoliko slabše Bojanu Krušiču, solidna sta bila Janez Čuš in Milan Čeh, ki se očitno vrača v pravo formo, zaradi službe je bil zadržan Dušan Murko, ki ga je zamenjal Janez Podgoršek. Primorski zrak jim dobro dene Foto: Črtomir Goznik Tam mu ni uspelo potrditi vloge favorita proti članu ŽTK Maribor Maju Premzlu. Ta je v spodnji polovici žreba izločil dva nosilca, na koncu pa tudi osvojil turnir. Rezultati: četrtfinale: Vidovič (1.) - Tašner (Šentjernej) 6:3, 6:1; polfinale: Vidovič (1.) - Dominko (ŽTK Maribor) 6:4, 6:2; finale: Vidovič (1.) - Premzl (ŽTK Maribor) 2:6, 6:0, 2:6. M Prvenstvo Slovenije za pionirje v Kopru Dokaj številčna delegacija mladih tekmovalcev Atletskega kluba Ptuj se je v Kopru na stadionu Bo-nifika udeležila Prvenstva Slovenije za pionirje in pionirke U-12 in U-14. Ptujski atleti so osvojili pet medalj, dosegli številne dobre rezultate in tudi izboljšali nekatere osebne rekorde, kar je bil za mnoge tudi osnovni cilj. Naslov državnega prvaka si je v skoku v daljino z rezultatom 5,57 m prislužil Žan Ritlop. Temu je dodal še bronasto medaljo v sprintu na 60 metrov (7,91 s), medtem ko je v suvanju krogle pristal na nehvaležnem 4. mestu. Drugo zlato medaljo je za ptujsko atletiko osvojila Tia Kelc v suvanju krogle, saj je orodje vrgla 10,78 metra. Temu je dodala še 3. mesto v metu vortexa (35,96 m). Peto odličje je za ptujski klub osvojila Maja Kostanjevec v teku na 60 m z ovirami, saj je zasedla 2. mesto (9,90 s). AK Ptuj so zelo dobro zastopali še Marcel Merc, Andraž Petrovič, Andraž Rajher, Nik Stajnko, Aleks Žitnik Rogelj, Lan Žitnik Rogelj, Ana Čurin Prapotnik, Leja Kekec, Pia Klasinc, Katarina Simonič, Taja Pucko in Zoja Sluga. Mnogobojci za medalje v Gorici Mladi člani AK Ptuj so se v soboto udeležili Atletskega pokala Slovenije v mnogobojih, ki je potekal v Novi Gorici. Šlo je za tekmovanje pionirjev in pionirk v starostni kategoriji U-12 in U-14. V kategoriji U-12 je Tija Lovše za 2. mesto zbrala 2001 točko. Med pionirkami U-14 je bila ravno tako druga Taja Pucko (2455), tretje mesto je osvojila Zoja Sluga (2447), sedmo pa Maja Kostanjevec (2296). Taja in Zoja sta ob tem postali ekipni državni prvakinji. Med pionirji U-14 se je izkazal Marcel Merc, ki je nabral 2160 točk in s tem osvojil 3. mesto. Uspeh je s 6. mestom dopolnil Andraž Petrovič (1809), 9. mesto pa je zasedel Žan Ritlop, ki se je poškodoval na tekmovanju. V ekipnem seštevku sta v Novi Gorici Marcel in Andraž zasedla 2. mesto. David Breznik Foto - arhiv AK Ptuj V Novi Gorici so nastopili mnogobojci, AK Ptuj je zastopalo šest atletov. Karting • Dirke v Slovenji vasi Ptujski in hajdinski vozniki tudi do zmag Drava 1 - Ceršak 3 7:1 (3068:2933) DRAVA 1: Janez Čuš 492, Milan Čeh 471, Bojan Krušič 507, Dušan Golob 511, Robi Golob 551, Boris Premzl 536 podrtih kegljev Ceršak je pravzaprav nekaj posebnega v kegljanju. V manjšem kraju v Občini Šentilj je kegljanje paradni šport, saj razen nogometa ni veliko možnosti za druge športe. Pred dobrim desetletjem zgrajeno moderno štiristezno kegljišče, eno najboljših v državi, pa je za domačine vir športa in rekreacije ter neizčrpen vir mladih talentov v kegljanju. Tako ni čudno, da imajo v moški konkurenci kar tri ekipe, prvo v 2., drugo v 3. državni ligi in še tretjo ekipo, ki nastopa 1. ligi OTS Maribor. Njihova ženska ekipa nastopa v 2. državni ligi. Na tokratni tekmi proti Dravi sta v gostujoči ekipi nastopila dva igralca, ki jima je bila tekma premierni nastop v tem rangu tekmovanja. Komaj 16-letni Aljaž Pfaifer in nekaj starejši Andrej Majer sicer nista blestela, sta pa pokazala, da sta iz pravega testa in da je pred njima še lepa kegljaška prihodnost. Ptujska zmaga tako ni bila vprašljiva, saj so z izjemo Milana Čeha preostali odigrali solidno in dokaj zanesljivo. Robi Golob je dosegel svoj letos najboljši rezultat, Boris Premzl se je ustalil pri 530 podrtih kegljih. Dušan Golob je dokazal, da se počasi popravlja, medtem ko imata Bojan Krušič in Janez Čuš še nekaj rezerve. David Breznik Center kartinga in moto športa v Slovenji vasi je za konec sezone gostil atraktivno tekmovanje v kar-tingu, ki je štelo za Prvenstvo srednjeevropske zone, Prvenstvo Slovenije in Pokal Sportstil. Organizator tekmovanja Avto moto društvo Ptuj je poskrbel za nemoten potek dirk, ki so bile izvedene v sedmih različnih kategorijah. V nekaterih so svoje dirkaško znanje pokazali tudi člani AMD Ptuj in AMD Hajdi-na, ki so bili na »domači progi« zelo uspešni. Rezultati: Rotax Micro Max: 2. Nik Ščulac (AMD Ptuj); Rotax Junior Max: 1. Taj Kovačič (AMD Ptuj), 3. Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina); Rotax DD2: 3. Primož Matelič (AMD Hajdina), 7. Sebastjan Ber-gant (AMD Ptuj); KZ 2: 1. Vid Pšajd (AMD Hajdina), 2. Karim Greblo (AMD Ptuj), 4. Jan Ternjak Harc (AMD Ptuj), 5. Jan Skledar. V skupnem seštevku vseh rezultatov na zadnji dirki sezone je prvo mesto pripadlo AMD Ptuj. O dirki in zmagi ptujskega društva je njihov predsednik Uroš Langerholc povedal: »Za nami je še ena dobro izpeljana dirka. Pri organizaciji so pomagali člani našega društva, ki so zelo izkušeni, saj imajo za seboj organizacijo že več kot sto dirk. Ob tem se je izkazala naša ekipa s skupno zmago, dobro pa so dirkali tudi čez celotno sezono.« Foto: Črtomir Goznik V Slovenji vasi se je končala letošnja domača sezona karting dirk. Tri od štirih dirk, ki so štele za naslov državnih prvakov za sezono 2019, so bile izvedene na kartodro-mu v Slovenji vasi, vse v organizaciji ptujskega društva. V skupnem seštevku je postal državni prvak v razredu KZ 2 Vid Pšajd (AMD Hajdina), tik za njim je na 2. mestu končal Karim Greblo (AMD Ptuj). Iz ptujskega kluba se je naslova državnega prvaka v Rotax Junior Max veselil Taj Kovačič, tretji pa je v tem razredu Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina). Obe naši moštvi sta visoko tudi v ekipnem seštevku, Ptujčani zelo blizu prvakom iz Celja, Hajdinčani pa zelo blizu 3. mestu, ki ga je na koncu zasedla ekipa Sportstil. Skupni seštevek za sezono 2019: KZ 2: 1. Vid Pšajd (AMD Hajdina), 2. Karim Greblo (AMD Ptuj), 4. Jan Skledar (AMD Hajdina), 5. Jan Ternjak Harc, 7. Matjaž Dominko (oba AMD Ptuj); Rotax Micro Max: 4. Nik Ščulac (AMD Ptuj); Rotax Junior Max: 1. Taj Kovačič (AMD Ptuj), 3. Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina); Rotax DD2: 3. Primož Matelič (AMD Hajdina), 5. Sebastjan Ber-gant (AMD Ptuj); Rotax Max Senior: 2. Matic Kol-manič (AMD Ptuj). Ekipni vrstni red: 1. AMD Šlander Celje 571 točk 2. AMD Ptuj 555 točk 3. AMD Sportstil 379 točk 4. AMD Hajdina 368 točk David Breznik Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Hana in Jan na stopničkah Po dolgi tekmovalni sezoni so kolesarji in kolesarka Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopili še na zadnji tekmi Slovenskega pokala v Mengšu, na 8. Veliki nagradi občine Mengeš. „Naša ekipa je tokrat nastopila v okrnjeni zasedbi, saj so viroze in prehladi terjali svoj davek, kljub temu pa so preostali dosegli odlične rezultate. Dva sta se uvrstila tudi na stopničke," je sporočil trener Matej Marin. Rezultati po kategorijah: deklice C (9 tekmovalk): 3. Hana Jeromel; dečki C (32): 3. Jan Kirbiš, 8. Nik Muršec, 18. Jošt Gradišnik, 31. Tin Grubelnik; dečki B (21): 12. Jon Pritržnik, 16. Rene Pečnik; dečki A (22): 6. Jure Majnik; mlajši mladinci (27): 10. Andrej Majnik, 11. Vid Jeromel, 16. Primož Kirbiš, 25. Lovro Valenko. UR Najboljše rezultate so kolesarji KK Perutnina Ptuj dosegli med dečki C, saj sta se Jan Kirbiš in Nik Muršec prebila med najboljših deset. 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 27. septembra 2019 Footgolf • Euro FootGolf 2019 Več kot polovica reprezentance članov ptujskega kluba Pred kratkim se je slovenska footgolf reprezentanca udeležila evropskega prvenstva v bližini Ox-forda v Angliji. To je bil prvi nastop naše izbrane vrste na tovrstnem tekmovanju. Slovenijo je žreb uvrstil v zelo težko predtekmovalno skupino B, v kateri so bile še Velika Britanija, Italija in Belgija. Že prvi dan tekmovanja je Slovence čakala izjemno zahtevna naloga, srečanja z gostitelji in Italijo - dvema izmed favoritov za končno slavje. Poraza 0:9 in 1:8 sta bila pričakovana, zgodovinsko prvo točko na EP je Sloveniji priboril ian Emeršič na tekmi z Italijo. Drugi dan tekmovanja so naši izbranci želeli presenetiti Belgijce, a so morali Ekipa Slovenije na EP: Damijan Turk (kapetan), Matija Brodnjak, Ian Emeršič, Žan Susman, Miran Perič, Da-len Dabič (vsi FGK Ptuj), Klemen Rutar (FGK Ljubljana), Aleksander Kravanja, Vasja Kovač (oba FGK Bovec) tekmecem priznati premoč (0:9) in se v razigravanju za končna mesta zadovoljiti s 15. mestom. Mesta na stopničkah so zasedle Velika Britanija, Francija in Slovaška, četrta je bila Nizozemska. „Ponosen sem na vse člane reprezentance, saj smo proti vsem tekmecem drago prodali svojo kožo. Kljub porazu smo odlično igrali proti kasnejšim prvakom, ekipi Velike Britanije, tudi Italiji in Belgiji ni bilo lahko. To je odlično izhodišče za naslednja podobna tekmovanja, na katera bomo šli obogateni z izkušnjami iz Anglije ter še močnejši in bolje pripravljeni. Footgolf v Sloveniji gre v pravo smer," je po vrnitvi v domovino dejal kapetan reprezentance Damijan Turk. S kakšnimi konkurenti so se borili Slovenci, najbolje govori podatek, da so imeli prav vsi tekmeci v ekipi po 15 igralcev, strokovni štab, maserja ... »Mi smo glede tega še na začetku poti, a nekje je enostavno treba začeti in se učiti. Ponosen Slovenska izbrana ursta, ki je Slovenijo zastopala na ekipnem EP u Angliji. Nogomet • Mlajše selekcije Novi prepričljivi zmagi Dravašev Mladinci in kadeti Aluminija v 1. slovenski ligi še naprej igrajo po sistemu toplo-hladno. Tudi proti Krča-nom, ki zasedajo mesto pri začelju lestvice, ni jim uspelo vknjižiti polnega izkupička. Še več, kadeti Krškega so na koncu celo zmagali, kar je bila njihova prva zmaga v sezoni. V 2. ligi pa za zdaj zelo dobro kaže igralcem Drave, ki so v prepričljivem vodstvu. Po nekoliko slabšem začetku so sedaj ujeli zmagovalni ritem in so si pred najbližjimi zasledovalci priigrali že osem točk prednosti. V vzhodni ligi U-15 so zmago dosegli le igralci Aluminija, ki so gostovali pri zadnjeuvrščenih Bel-tinčanih. V derbiju začelja je Bistrica remizirala, prav tako pa Drava v obračunu moštev iz sredine lestvice. 1. mladinska liga 8. KROG: Aluminij - Krško 4:1 (0:0); strelci: 1:0 Rogina (48., z 11 m), 2:0 Rogina (53., z 11 m), 2:1 Vrdo-ljak (66.), 3:1 Flakus Bosilj (68.), 4:1 Mesarič (79.). 1. kadetska liga 8. KROG: Aluminij - Krško 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Korjenič (80.). Skupna lestvica: 1. TRIGLAV KRANJ 16 10 4 2 34 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 15 9 4 2 31 3. DOMŽALE 12 9 0 3 27 4. GORICA 14 8 1 5 25 5. MURA 14 7 2 5 23 6. BRAVO PUBLIKUM 14 7 1 6 22 7. MARIBOR 13 6 4 3 22 8. ILIRIJA EXTRA-LUX 11 5 3 3 18 9. ALUMINIJ 16 5 3 8 18 10. KOPER 16 5 3 8 18 11. VOC CELJE 14 5 2 7 17 12. KALCER RADOMLJE 15 4 2 9 14 13. KRŠKO 16 3 2 11 11 14. RUDAR VELENJE 16 2 1 13 7 2. mladinska liga 9. KROG: Drava Dakinda Ptuj Ptujčan lan Emeršič je za Slovenijo osvojil prvo točko na evropskih prvenstvih. sem, da sem del te ekipe, ki orje ledino. Kljub vsemu smo v večini dvobojev odlično konkurirali favoritom, a so imeli ti z menjavami igralcev na posameznih luknjah - tudi glede tega, ali je katera bolj ustrezala levičarju ali desničarju -in še nekaterimi drugimi taktičnimi in tehničnimi pristopi enostavno preveliko prednost,« je dejal Miran Perič, letošnji državni prvak med veterani. »Celotno tekmovanje je bilo odlično organizirano, skorajda vse ekipe so bile nastanjene v kompleksu znotraj igrišča. Večina jih je na prizorišče prišla nekaj dni prej in trenirala, mi smo imeli na voljo le en dan. Je pa med samo igro skoraj vse dni zelo močno pihalo, tudi temperature so bile precej nizke. Smo pa znova navezali številne stike z igralci drugih ekip, zagotovo jih bo nekaj prišlo na kakšen turnir v Slovenijo naslednje leto, najbolje kar na Ptuj,« je dodal Matija Brodnjak. M Nafta 5:1 (3:0); strelci: 1:0 Brest (8.), 2:0 Erhatič (18.), 3:0 M. Mesarič (44.), 4:0 M. Mesarič (66.), 4:1 Ber-den (79.), 5:1 R. Čeh (88.). 2. kadetska liga 9. KROG: Drava Dakinda Ptuj -Nafta 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Bolcar (20.), 2:0 Jerenko (23.), 3:0 Šabeder (42.), 4:0 Toplak (63.), 5:0 Letnik (70.). Skupna lestvica: 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 18 13 2 3 41 2. VIPOLL VERŽEJ 18 9 6 3 33 3. MB TABOR 18 9 3 6 30 4. ŠAMPION 18 7 7 4 28 5. NAFTA 1903 18 7 4 7 25 6. DRAVOGRAD 18 7 3 8 24 7. KETY EMMI BISTRICA 18 7 2 9 23 8. JARENINA 18 7 1 10 22 9. ROGAŠKA - ROGATEC 18 4 4 10 16 10. BELTINCI TRATNJEK 18 2 4 12 10 Liga U-15 - vzhod 9. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Šampion 1:1 (1:1); 1:0 Kolednik (27., z 11 m), 1:1 Drobne (40.); Aluvar Gančani Beltinci - Aluminij 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Brodnjak (2.), 0:2 Dukarič (47.), 1:2 Ružič (58.); MB Tabor - Kety Emmi Bistrica 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Kop (46.), 1:1 Mi-helič (67., ag.). Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so nesrečno izgubili točke proti ekipi Krškega, saj so zapravili kopico priložnosti. 1. MARIBOR 2. KRŠKO 3. MURA 4. JARENINA 5. ALUMINIJ 6. A2S CELJE 7. RUDAR VELENJE 8. DRAVA DAKINDA 9.DRAVOGRAD 10. ŠAMPION 11. VIPOLL VERŽEJ 12. KETY E. BISTRICA 13. MB TABOR 14. ALUVAR BELTINCI 9 0 0 45:1 27 8 0 1 25:3 24 6 1 2 24:7 19 5 1 3 15:16 16 5 0 4 23:7 15 4 3 2 13:12 15 4 2 3 20:15 14 4 1 4 13:15 13 4 1 4 14:19 13 3 2 4 13:16 11 2 1 6 6:26 1 2 6 4:23 0 2 7 5:24 0 0 9 3:39 7 5 2 0 M Športni napovednik Nogomet® 2. SNL PAR113. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Gorica - Kalcer Radomlje; OB 15.30: Koroška Dravograd - Fužinar Vzajemci, Koper - Rogaška, Roltek Dob - Vitanest Bilje, Krka - Brežice Terme Čatež, Nafta - Brda; V NEDELJO OB 15.30: Drava Dakinda Ptuj - Krško, Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani. 3. SNL- vzhod PARI 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Avto Rajh Ljutomer - Dra-vinja, Zreče - Radgona; OB 16.00: Šampion - Podvinci; OB 18.00: Korotan Prevalje - Veržej; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Odranci; OB 15.30: Šmartno 1928 - Kety Emmi Bistrica. Super liga PARI 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Hajdina - Gerečja vas, Cir-kulane - Bukovci, Boč Poljčane - Markovci, Pragersko - Apače; V NEDELJO OB 15.00: Stojnci - Zavrč. 1. liga MNZ Ptuj PARI 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Majšperk picerija Špajza -Grajena Anpro, Tržec - Skorba, Središče - Ormož; V NEDELJO OB 15.00: Gorišnica - Podlehnik. Prosta je ekipa Rogoznica Slofin. 2. liga MNZ Ptuj PARI 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Mladinec Lovrenc - Zgornja Polskava, Oplotnica - Slovenja vas SMS sanacija; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Polskava avtop. Grobelnik; OB 15.00: Makole Bar Miha - Leskovec. Liga U-15 - vzhod 10. KROG: Aluminij - Dravograd, Maribor - Drava Dakinda Ptuj, Kety Emmi Bistrica - Aluvar Gančani Beltinci (vse v soboto ob 11.00). 2. mladinska liga - vzhod 10. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Kety Emmi Bistrica (v soboto ob 15.30). 2. kadetska liga - vzhod 10. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Kety Emmi Bistrica (v soboto ob 13.30). Liga deklet U-17 7. KROG: ŽNK Bar Ranca Ptuj - ŽNK Ljubljana (v soboto ob 11.00). Rokomet • NLB liga 6. KROG, V PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje - Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 19.00: Slovenj Gradec - Krka, Butan Plin Izola - Dobova. Riko Ribnica - Koper 31:27 (18:10), Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 33:21 (15:10). Tekma Jeruzalem Ormož - Maribor Branik je prestavljena na 30. 10. 1. B SRL (m) 5. KROG: Drava Ptuj - LL Grosist Slovan (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 2. SRL (m) 2. KROG: Kronos - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 18.00 v Logatcu). 1. A SRL (ž) 4. KROG: ŽRK Ptuj - Krim Mercator (v torek ob 19.00). Futsal • 1. SFL PARI 5. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Tomaž Šic bar - Oplast Kobarid; OB 20.30: Bronx Škofije - Litija, Siliko - Sevnica; V TOREK OB 20.00: Dobovec Pivovarna Kozel - Hiša daril Ptuj. Odbojka • 1. B DOL (ž) PARI 1. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Mozirje - ZOK G.S.V. Ptuj, ŽOK Ljutomer - OD Krim, Triglav Kranj - Weiler Volley Zreče; V PETEK OB 19.00: Roto-Kema Puconci - Calcit Volley II. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave so bili prepričljivo boljši od vrstnikov iz Lendave. petek • 11. oktobra 2019 Rekreacija, potovanja ŠtajerskiTEBMK 21 Kolesarstvo • Ekstremna preizkušnja v Avstraliji Bernarda Jurič predčasno domov Slovenska udeleženka ekstre-mne kolesarske preizkušnje po avstralskih brezpotjih, Bernarda Jurič, se je prisiljena iz Avstralije vrniti domov prej, kot je načrtovala. Njene načrte so preprečile zdravstvene težave. Padci so pustili posledice, zdravniki pa so ji pri pregledu ugotovili, da ima zlomljeno rebro. „Race To The Rock 2019 sem končala, kar je bila moja velika želja, pot do Darwina pa sedaj niti ni več možna. Ne toliko zaradi tehničnih težav Dendija, ki bi jih lahko rešil servis v Alice Springsu, bolj zaradi izvida tukajšnje bolnišnice. Moji padci in bolečine, predvsem v prsih, niso bili nedolžni. Posledica kaskaderskega padca na 310. kilometru, ko sem letela prek krmila, je zlom rebra," je sporočila neustrašna slovenska kolesarka. „Po tem padcu sem prekolesari-la 2696 kilometrov z zbadanjem v prsih vsakokrat, ko sem zakašljala, predstavljate si šele muke, ko sem dvigovala kolo prek debel ogromnih evkaliptusov, skal, ob prečkanju rek, premagovanju na milijone grbin," je ekstremni podvig, pri katerem je presegla meje svojega telesa, opisala Juričeva. „Včasih mi je bilo tako težko postaviti šotor in zlesti vanj, še teže pa se je bilo zjutraj spraviti iz njega, vendar so me protibolečinske tablete in energija narave, ki sem jo na nek nori, čudežni način črpala iz okolja, pripeljali do cilja. In to po vseh pravilih, ki veljajo za dirke bikepacking. Na to sem ponosna. Prosim, ne jemljite tega kot mojo prevzetnost, toda rada bi vam povedala, da sem se večkrat spomnila na našo Petro Majdič," je še strnila Juričeva. „Pred mojim 24-urnim tekom na smučeh na Rogli mi je rekla: 'Ko ti bo težko, ti samo štej 1, 2, 3, 4, 5 in Bowling • Podjetniška liga Izenačeno, da bolj skorajda ne more biti V podjetniški ligi je bil odigran 4. krog rednega dela tekmovanja, v katerem so bili pogoji „specifični". Z zelo redkimi izjemami so bili pri vrhu igralci, ki uporabljajo ravni način meta, zato so bili tudi rezultati temu primerno nižji... In v določeni meri presenetljivi... Na vrhu so bile razlike minimalne, štiri ekipe je namreč ločilo le 14 podrtih kegljev: 1. VGP Drava 2158, Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Sašo Vidovič (Talum) 758,2. Igor Vidovič in Robert Šegula (oba Tames) oba 751, 4. Peter Vesenjak (VGP Drava) in Gregor Kranvogel (Jurkec Transport) oba 736, 6. Sandi Dajnko (Restavracija PAN) 734, 7. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 729, 8. Igor Kmetic (Jurkec Transport) 717, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 714, 10. Jože Vaupotič (VGP Drava) 708. identičnim rezultatom 751- 1. TAMES 4 2145 12 46 2. SPIRALA 4 1910 5 45 3. JURKEC TRANSPORT 4 2144 11 45 4. VGP DRAVA 4 2158 14 45 5. BOWLING CENTER 4 2056 10 44 6. TALUM 4 2152 13 34 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2034 8 33 8. RADIO TEDNIK PTUJ 4 1660 1 30 9. RESTAVRACIJA PAN 4 2035 9 27 10. ELEKTRO MARIBOR 4 1993 6 23 11. SKEI PTUJ 4 2009 7 20 12.T0P -TECHNIK 4 1861 4 16 13. TISKARNA EKART 4 1729 2 7 14. SAUBERMACHER 4 1748 3 7 m Planinski kotiček Mali (Veliki) Golak 1495 m, Veliki Modrasovec 1355 m 19.10.2019 IZHODIŠČE: Predmeja 990 m TURA: Mali Golak ima precej zgovorno ime, ki pa ne izhaja iz njegove višine, temveč iz njegove uporabnosti. Na Golakih so svoj čas pasli živino in so bili zato goli. In ker je bila najmanjša planina ravno na najvišjem Golaku, je ta pač postal znan kot Mali Golak. To današnjim kartografom še vedno ne gre v račun, zato je na marsikaterem zemljevidu Mali Golak napačno poimenovan kot Veliki. ODHOD: v soboto ob 6. uri s parkirišča za gradom PRIHOD: v soboto v večernih urah TEŽAVNOST: lahka označena pot Prva skupina: Predmeja-lztokova koča pod Golaki-Mali Golak-Predmeja, približno 4 ure. Druga skupina: Predmeja-Mali Golak-Čaven-Predmeja, približno 6 ur. STROŠEK IZLETA: 25 EUR. ROK PRIJAVE: torek, 15.10., v pisarni PD PTUJ. Plačilo stroška izleta na TRR (namen 20191019) ali v pisarni društva. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). OPREMA: običajna pohodniška oprema IZLET VODITA: Jože Dajnko in Miran Ritonja INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta tel. 040 754 499. spet 1, 2, 3, 4, 5 ...' Velikokrat sem štela. Bolečina obstaja samo takrat, ko o njej razmišljamo. Velikokrat sem si rekla: Bernarda, bolijo samo nevroni, ne rebro. Takrat mi ni bilo do smeha. A v srcu sem bila srečna - in ta občutek še kar traja. Bila sem deležna enkratnega privilegija, da sem lahko v nekaj stokilometrskem radiju avstralske divjine energijo iz divje narave imela samo zase. Na nek nerazložljivi način je prihajala vame in mi dajala moč," je še opisala. „Moram priznati, da je bila to moja zagotovo najtežja avantura doslej. Morda je bilo temu krivo tudi rebro. Zadnji padec za zaključek RTR, popustil je adrenalin in se umaknil bolečini. Boli, zato se bom v najkrajšem možnem času odpravila domov," je sklenila Juričeva. sta 2. Talum 2152, 3. Tames 2145, 4. Jurkec 2144. Ker so na drugi strani nekatere ekipe dosegale slabše rezultate (Spirala, Radio-Tednik), je vse skupaj povzročilo tudi nekaj sprememb na lestvici. Vrh je zasedla ekipa Tamesa, za njo pa so se zvrstile tri ekipe s točko in ena ekipa z dvema točkama zaostanka! Tesno, da bolj tesno skorajda ne gre. Med posamezniki je vrh s solidnim rezultatom 758 zasedel Sašo Vidovič, sledila sta mu člana Tamesa Igor Vidovič in Robert Šegula z BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj. pridružite se naši družbi in naj vas očara Popeljali se bomo skozi četrt Višegrad, mimo narodnega muzeja in državne opere do Hradčanov, stare grajske četrti. Sprehodili se bomo mimo zakladnice Lorete na največji grajski kompleks na svetu, znameniti praški grad, si ogledali Zlato uličko in najmogočnejšo cerkev v državi, katedralo svetega Vida, Vaclava in Vojteha ter Karlov most, ki ga krasi kar 30 baročnih kipov. Drugi dan bomo uživali ob mojstrovini našega Jožeta Plečnika, cerkvi svetega srca Jezusovega, obiskali židovsko četrt z najbolje ohranjenim pokopališčem, na katerem je kar 12.000 nagrobnih kamnov. Na astronomski uri bomo opazovali mimohod apostolov, spoznali najstarejšo Karlovo univerzo v srednji Evropi. V eni izmed pivnic se bomo okrepčali z golažem in »knedlički« ter vrčkom piva. Nadaljevali bomo na vedno živahni Vaclavski trg ter si privoščili mini križarjenje po reki Vltavi. CENA IZLETA: 139 € CENA VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v hotelu ***, 1x polpenzion, 1x malica z vrčkom piva, križarjenje po Vltavi, zunanji ogledi po programu, turistična pristojbina, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacija ekskurzije. Splošni pogoji so sestavni del programa, objavljeni na www.radio-ptuj.si. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK (RradioPTUJ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. oktobra 2019 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI M@W@H KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik CenČ) Oprema Barva KIACEED1.6 LX FRESH 2008 3.390,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 6.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULTTWING01.216V TREND 2012 4.400,00 € SERV. KNJIGA KOV. VIOLA PEUGEOT 4071.816V CONFORT 2005 2.550,00 € AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCI PRIVILRGE LUX GRAND 2010 4.900,00 € PRVI LAST. KOV. ZLATA SKODA OCTAVIA1.2 TSI ACTIVE 2015 9.900,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA DODGE CALIBER 1.8 SXT 2007 3.840,00 € KLIMA KOV. ČRNA OPELZAFIRA 1.7 CDTI FAMILY 2014 7.700,00 € 7 SEDEŽEV KOV. SIVA CHEVROLET CRUZE 1.616VLS+SW 2012 6.700,00 € 54.027 PREV. BELA VOLKSWAGEN UP 1.0 MOVE 2014 6.490,00 € 23.823 PREV. KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V EXTREME 2005 1.990,00€ KLIMA KOV. ČRNA OPELZAFIRA 2.2 TDCOMFORT 2004 2.190,00 € 7 SEDEŽEV KOV. ČRNA PEUGEOT 807 2.2 HDISR 2004 2.600,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE1.616V GT DYNAMIQUE PLUS 2007 2.990,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA RENAULT LAGUNA 2.0 DCI GT PRIVILEGE 2009 3.500,00 C AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA KIA PRO CEED1.4 CWT LX EDITION 2013 7.600,00 € 40.416 PREV. KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 2.890,00 € AVT. KLIMA KOV. ZLATA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2014 6.200,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2013 6.750,00 € 73.080 PREV. KOV. SIVA VOLKSWAGEN TOURAN 1.6TDI COMFORTLINE 2012 10.600,00 € PRVI LAST. KOV. PEŠČENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. [Vient* UNIJA Eïmpii ktndifti dlsd a razvoj podtiiljj Evnp wvíslira v jmfcidji Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze- EKSRP oktober 2019 Namen javnega poziva jc izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetalc in Majsperk v letu 2019 in sofinanciranje njihovih stroškov. Ra/pisna dokumentacija je ohjavljeria na spletni strani www.haloze.org. Rok za oddajo vloge jc petek, 29.11. 2019 do 12. ure. Delavnice za predstavitev javnega poziva bodo: 21.10.2019 ob 11. uri v kulturni dvorani Žetale 23.10.2019 ob i 7. uri v kulturni dvorani Občine Zavre v Goričaku Več informacij pri vodilnem partnerju LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkuianc, 02 795 32 00, las,haloze(S)halo.si> www.haloze.org Mali oglasi STORITVE ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. BARVA CITROEN C31.4SXPACK DACIASANDER0STEPWAY0.9 FORD B-MAX 1.0 ECOB.TITANIUM FORD FIESTA 1.25 TREND 5 VRAT FORD FOCUS 1.0 ECOB.STYLE FORD FOCUS 1.6TDCI SPORT KAR. FORD KUGA 2.0 TDCI TREND DPF FORDS-MAX 2.0 TDCI TREND KIA SPORTAGE 1.6 IX FUN OPEL CORSA 1.3 CDU DRIVE RENAULT MODUS 1.2 RENAULT SCENIC 1.6 SKY PANOR. VW GOLF SPORTSWAN 1.6 TDI, AVT. 2014 7.990 i 2016 20.727 5 SEDEŽEV,DDV-povračilo KOV. ZLATA 2015 10.490 SLO, ODLIČEN, MENJAVA KOV. SREBRNA 11.290 11.990 5.390 2016 8.690 1.L, BLUETOOTH, OBROKI KOV. T. SIVA 2010 4.990 1.LAST., SK-POTRJENA ČRNA 2009 5.890 SAMO 77.100KM, ODLIČEN KOV. T. SIVA 2017 17.990 SAMO 3.720 KM, ODLIČEN KOV. SREBRNA N, SK-POTR., SLO BELA POTR.SK, NAVIG. SLOV. SK-POTRJENA SLO, SERV.KNJ., ODLIČEN KOV. T. SIVA SLO, ODLIČEN, MENJAVA KOV. SIVA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Program TV Ptuj 12. in 13. oktobra 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Študijska knjižnica Ptuj v besedi in sliki; Shranjena učenost za najbolj modre misli; Knjižno bogastvo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Začetek uresničevanj novomeške tovarne IMV; Povest o avtomobilskem novomeškem velikanu; Z montažnega traku Revoza danes prihajajo najsodobnejša vozila skupine Renault; Ptujsko labodje jezero z belimi lepotci; Plavajoči labodi, gibajoč se v taktu glasbe, so posebnost ptujskega jezera; Bosansko planinski konji so najstarejša avtohtona pasma konj na Balkanu; V reportažnem zapisu spoznajmo te konje in rejca konj Antona Dolinška izpod Kuma; Pobiranje koruze in običaj kožuhanja na star način v Halozah še vedno živi; Glasbeni spoti preminulemu prijatelju Brendiju v spomin. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel.041 631 571. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Prodaja drv za kurjavo po ugodni ceni: hrastova, bukova, akacijeva, gabrova in mešana, z možnostjo brezplačne dostave. Za več informacij pokličite: 00385 99 404 25 82 ali 00385 99 676 01 73! Mombasa Team d.o.o., Drage Gervaisa 50, Zagreb NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KUPIM traktor in plug IMT - v kompletu. Tel. 031 445 956. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM kosilnico Gorenje Muta, lahko je v okvari, in Akme motor, ki je tudi lahko v okvari. Tel. 051 376 732. KUPIM telico, brejo ali za pripust. Tel. 041 274 634. KUPIM grozdje, jurko in izabelo ali belo grozdje iz vinograda okrog 800 kg. Tel. 041 261 676. PRODAM telico simentalko, staro 5 mesecev, pašno. Tel. 070 250 441. PRODAM odojke, težke od 23 do 28 kg. Tel. 051 243 164. NEPREMIČNINE PRODAMO - 2-sobno stanovanje v 1. nadstropju, letnik 1961, popolnoma prenovljeno 2016, 78 m2. Cena: 113.000 EUR, ^ tel.: 041 933 151, tjjr RE£MAX 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio KUPIM eno ali dvosobno stanovanje na Ptuju ali bližnji okolici. Ponudbe na tel. 041 394 854. RAZNO KMETIJSTVO PRODAM odojke. Tel. 031 869 817. PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PODARIM rabljeno strešno opeko, zare-znik, rdeče barve, približno 100 m2. Tel. 051 637 990. NOTRANJA VRATA in OKNA po meri 031688777 0 www.vrata-tuning.si 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 Utrip iz Ormoža 10:15 Polka in Majoika 11:20 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Občine Podlehnik 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Astro - v živo 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMI K program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Spominska slovesnost v Dofeni 11:00 Razstava buč na Selih 13:00 Srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in Izobraževanju 15:00 Oddaja iz obč^e Gorišnica 17:00 Destmik - oddaje iz preteklosti 18:00 Praznik Občine Pod tehnik 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Video strani Uredništvo: www.sip!v.si 02 754 OD 33; inlio@siptv.sj Marketing: 02 749 34 27:031 627 340 00:00 Video Strani 08:00 Oddaja ¡2 občine Markovci 09:10 Ptujska kronika 09:30 Gol Avt 10:00 Praznik Občine Podlehnik 12:00 Seja sveta Domava - ponovitev 14:00 Video strani 18:00 Kronika iz občine Majsperk 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani j 00:00 Video strani 08:00 Seja sveta Občine Videm 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje 13:30 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Razstava buč na Selih 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Markovci - oddaja i preteklosti 23:00 Video strani www.tednik.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 11. oktobra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi očeta, starega ata, tasta in brata Martina Kirbiša POBREŽJE 98A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospe Darji za poslovilne besede, pevcem in Miranu za odigrano Tišino, Cestnemu podjetju Ptuj, Perutnini Ptuj (razrez, pakirnica), ADK-ju, upokojencem Vidma, sindikatu Taluma, gospodu župniku za cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: sinova Martin in Miran, hči Dragica z družino ter sestra Marica z družino POLNA v Štajerski ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE KORUZE ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH VSE INFORMACIJE IN NAJAVE 031 719 683 WWW.ZIPO.SI Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Dabosteizvedeiiprvi! Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Vincek IZ TRGOVIŠČA 25 izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste ji v času njene bolezni stali ob strani, ji kakor koli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in za darove cerkvi. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Njeni najdražji Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije Bezjak IZ PRVENCEV 7D MARKOVCI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke, za svete maše in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni... in ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Franca Flajsa IZ LANCOVE VASI 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, nam stali ob strani v trenutkih žalosti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sindikatu Talum Kidričevo, Društvu upokojencev Videm in Dolena, pevcem Feguš in pevcem s Haj-dine za odpete žalostinke, govorniku g. Petru Fegušu, ge. Nadi Galun za molitev, gostišču Rajh, g. patru za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Žalujoči: žena Marija, sinova Slavko in Andrej ter hčerka Slavica z družinami, vnuki Uroš, Franci, Katja in Nina z družinami ter pravnuki Neo, Nia, Saša, Lara in Hana Štajerski v digitalni knjižnici: vtfww.dlib.s PVC okna, vrata, senčila www.tednik.si Prazen je dom brez tebe, moje oko zaman te išče, le spomini, trud in delo tvojih pridnih rok je ostalo. SPOMIN 9. oktobra je minilo eno leto, odkar si odšel Ivan Kurež IZ LOŽINE 36 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Žalujoča: Ana in ostalo sorodstvo Spomini so iskre, ki žarijo, in nikoli ne zbledijo. Prižigamo ti lučko, da v temi ti gori, zalivamo ti drobni cvet, da ti cveti. SPOMIN 7. 10. 2019 so minila tri leta, odkar se je za vedno poslovil naš dragi Franc Cuš IZ BRATISLAVCEV Ujet si v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini. Tvoji najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Terezije Toplak IZ GRAJENE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerki Brigita in Vera ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Življenje celo si garala, vse za delo, dom, družino dala, ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in sestre Neže Bezjak IZ MARKOVCEV 61 15. 1. 1932-4. 10. 2019 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, stiske rok, darovane sveče, cvetje in za svete maše ter spremstvo naše drage mame na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. Danici Tement in ge. Mariji Prelog za besede slovesa. Hvala zastavonošu in praporščakoma, internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred in sveto mašo, ge. Marjani za molitev, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: hčerka Majda z možem Ivanom, hčerka Irena, vnuki Rado, Dejan in Nataša z Dušanom 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 11. oktobra 2019 M G DIA 24 Sv. Andraž • Trgatev v ampelografskem parku Nemčija • Slovo Oktoberfesta m Vrtec »posodil« majhne brače Popili 7,3 milijona litrov piva Ob cerkvi sv. Andraža poleg potomke najstarejše trte na svetu v ampelografskem parku Kot so ob zaprtju sporočili organizatorji Oktoberfesta, so letos našteli 6,3 milijona obisko- rastejo tudi stare vinske sorte, 22 različnih; iz grozdja nastane protokolarno vino. valcev, ki so popili skupno 7,3 milijona litrskih vrčkov piva. - — Foto: arhiv občine Tudi letos so grozdje v ampelografskem parku trgali otroci iz vitomarškega vrtca z vzgojiteljicami in županjo Darjo Vudler. Potomka Stare trte, najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, od leta 2010 raste tudi v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, natančneje ob cerkvi sv. Andraža. Zanjo pod vodstvom predsednice Mojce Druzovič in kletarja Karla Veršiča vzorno skrbijo člani Vino-gradniško-sadjarskega društva Vitomarci, ki so pred dnevi s po- nosom pobrali letošnji pridelek žlahtnih grozdov. V želji po ohranjanju tradicije vinogradništva in domačih vinskih sort je ob cerkvi nastal tudi tako imenovan ampelografski park, v katerem raste kar 22 različnih avtohtonih vinskih sort, ki so označene s posebnimi tablicami. Že pred trgatvijo potomke Stare trte je bilo na prostoru pred farno cerkvijo živahno in polno majhnih bračev - tudi letos so namreč grozdje v »parku starih vinskih sort« trgali otroci iz vitomarške-ga vrtca z vzgojiteljicami in županjo Darjo Vudler. Iz pobranega grozdja nastane protokolarno an-draško vino. SD Rim • Papež spet razjezil duhovščino V izrednih primerih bi posvetil tudi poročene moške V Vatikanu seje v začetku tedna začela tritedenska izredna škofovska sinoda o Amazoniji, na kateri bodo govorili o požarih v amazonskem pragozdu. Za Cerkev je v regiji žgoče tudi vprašanje pomanjkanja duhovnikov, ki bi ga papež Frančišek reševal s posvečevanjem poročenih moških in uradnimi cerkvenimi službami za ženske. Frančišek sicer izpostavlja, da na sinodi ne bo govora o odpravi celibata, temveč le o posvečenju poročenih moških v izjemnih primerih, a papeževi predlogi kljub temu delijo Cerkev. SR Obiskovalcev je bilo tako približno toliko kot lani, a so bili očitno manj žejni, saj so na letošnjem festivalu popili 200.000 litrov piva manj kot lani. Ob pijači so od odprtja, 21. septembra, pa do danes pojedli skupno 129 volov in 29 telet. »Tokratni Oktoberfest je bil miren, s sproščenim in veselim občinstvom,« je ob koncu festivala dejal njegov direktor Clemens Baumga-ertner. Njegovi izjavi pritrjuje policija, ki je sporočila, da so letos na festivalu zabeležili enoodstotno zmanjšanje števila kaznivih dejanj glede na lani. Manj je bilo tudi težav, povezanih s čezmernim pitjem alkohola. Zdravniki so obravnavali 600 ljudi, ki so se zastrupili z alkoholom, kar je 120 manj kot lani. So pa policisti letos obravnavali rekordno število tistih, ki so po obisku festivala vozili opiti. Prireditev, ki velja za enega od simbolov Nemčije, izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Kasneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici po navadi lepše, ime pa je ostalo. Od leta 1810 Oktoberfesta niso prip- ravili le 24-krat. Odpovedali so ga med epidemijo kolere, v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja ter času obeh svetovnih vojn. sta mto ker t>i rod spoznal prt)* ■ v eksualec "Dnevno me Vu so pw nedolžne v primerjal» z rdečimi Cmebknieo^pop«^^,,, ■ <1 bo osel fonalu prikrajšan še za listo Z„di,loWne9a^®XHo)opo>* U'aaoavinm