E DOMŽALE 30. junij 2006 - letnik XLV, št. 8 radio hit Z nami je lepše ! 95.6in 90.2MHz ■ran fare Ob dnevu državnosti v občini Domžale Kulturni poletni festival 2006 STUDENEC pri Domžalah Poletno gledališče Studenec sobota, 8. julij 2006, ob 21. uri Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana Opera Giacoma Puccinija LA BOHEME 16- iunlj 2006 je eden najpomembnejših oni v zgodovini Atletskega kluba Vele Domžale, saj je bila slovesno odprta atletska steza v okviru Stadiona Občine Domžale, vrvico so svečano prerezali: Cveta Zalokar Oražem, županja, Toni Dragar, podžupan, Marjan Gorza. predsednik AK Vele Domžale, In mag. Janez Zupančič, direktor zavoda za šport In rekreacijo. Kadar posije sonce ga objemi. Kadar pasi/c luna. ji pomežikni. Kadar priteče voda. jo zajemi. Kadar zaideš na poti, se ustavi. Niso vse poli naše Izberi listo, kije tvoja Te verze so najboljši učenci in učenke osnovnih Sol v občini Domžale, dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale, med njimi tudi prvi maturanti Gimnazije Domžale, ter najboljši iz Glasbene Sole Domžale naSli zapisane v knjigah, ki jim jih je tudi letos na kar dveh sprejemih podelila županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem. Vsem želimo prijetne počitnice! Vodnik po kmetijah občine Domžale Decembra lansko leto smo v Slamniku predstavili pobudo za izdelavo t.i. vodnika po domžalskih kmetijah. Ta bo v praksi predstavljal publikacijo s predstavitvijo vseh kmetij in ostalih subjektov, ki se na območju občine Domžale ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pridelavo pridelkov, vrtnarstvom, čebelarstvom, domačo obrtjo, predelavo, itd ... Ne pozabite, da tokrat prispevke pričakujemo že do 5. julija 2006. saj izldemo 14. julija. Pošljite jih po običajni elektronski pošti vera.vojsk8@domzale.si ali inlo@kd-domzale.si. Uredništvo Poletno gledališče Studenec PREMIERA: petek, 28. julij 2006, ob 21. uri Domača predstava - komična opereta PTIČAR Uglasbil: Kari Zellei Besedilo Biovella West in L Held Priredba Alop Stratar Adam Marfan v «<- ptičjega meSetarja i Kristina Andreja Zakon,1 v vlogi prikupne poŠtam UGODNI riNANČNI POGOJI; |PJJb^tfpjP^kw ' obvezno zavarovani« (za prvo leto), ' k**k° zavarovani« (za prvo leto), iHFvnnin '"■ i regntraaja za prvo imo AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžjrfe tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si STA M PIL J KE VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 - mlo-.SQral.si KOPALKAkOe 006 OSVtcflTVeWI co večeri OP PCTKIU MA DOMŽALSKEM KOPALIŠČU mžuosr »kspučucm PfXVOtA (U/DOMŽAU/ KAMMK) V KADIM 20 HM mo m - *mw KOPALKAH JE con : :iBHH^HflDn^pK "«SL- BEB UREDNIŠTVO stran Dober dan, dragi bralci in bralke Kako malo je treba, da... Nekaj sončnih žarkov je junij vendarle prinesel in nas spomnil, da je pravzaprav poletje. Ne še tisto vroče, ampak toplo in polno obetov za prijetno počitni-koMinje in dopustovanje. Kako malo je treba, da je človek boljše volje, sem razmišljala, ko so nekega dne po celi vrsti mrzlih in oblačnih dni skozi oblake posijali sončni žarki in ogreli junijski dan. Sončnih žarkov se vedno razveselim, najbrž tudi večina bralcev in bralk Slamnika, je pa najbrž tudi v vaših živ I jen jih cela vrsta drobnih stvari, ki jih sploh ne opazite. Ko pa o njih začnete razmišljati, kar naenkrat ugotovite, kako malo je treba, da je človek boljše volje ... Najbrž bi enako lahko ugotovila tudi, kako mak) je treba, da je človek slabe volje, ampak o tem drugič, danes želim biti pozitivna. Na misel, kako malo je treba, da je človek boljše volje, ko sem prejela dve prijazni pismi po elektronski pošti, v kateri sta me dopisnici dobrohotno opozorili na zamenjavo prispevkov ter mi po mojem odgo-voru napisali, da se to pravzaprav zgodi lahko vsakemu. Razveselijo me tudi kratka sporočila prijateljev in znancev, češ, da jim je bilo v Slamniku ali na Radiu Glas Ljubljane, kjer se redno oglašam za Občino Domžale, kar všeč, da so se tudi zaradi mojega povabila udeležili katere od številnih prireditev, ki jih v poletnem času ne manjka. Verjeli ali ne, dan mi polepša tudi prijazen telefonski klic. da je bil oglas opažen in še kaj bi se našlo. Kako malo je treba, da je človek boljše volje, sem nedavno ugotovila tudi na kolesarjenju, ko ob prečkanju različnih cest navadno lahko le čakam in le redko dočakam, da bi na prehodu za pešce ustavil kakšen avtomobilist in počakal, da prečkam cesto. Se mi je pa zadnjič to zgodilo na prehodu na Rodici in sem bila pozitivno (kot je zdaj moderno) presenečena nad voznico, ki mi je ustavila, ob tem pa sva zaman čakali, da bi ustavil tudi kateri od voznikov na nasprotni strani. Zelo malo dobre volje je potrebno tudi pri čakanju v vrsti, zlasti v trgovini, ko že nekaj časa čakaš, pa se spomniš, da si nekaj pozabil. Nekateri so prijazni. Seveda gospa, kar skočite še po pozabljeno in nazaj v vrsto, drugi zahtevajo, da greš na konec in se sploh ne zmenijo za tvoje opravičilo. Na konec vrste, red mora biti, pravijo, pa čeprav so se sami prepričali, da si prej že čakal kar nekaj minut v vrsti pred njimi. Kako malo je treba, da je človek boljše volje, ve tudi neznanec, ki mi je, ne vem, če mi boste verjeli, pomagal nesti kupljeno iz trgovine v avto ... Kako malo je treba, da je človek boljše volje, pa sem se prepričala tudi. ko sem zadnjič obiskala prireditev v Mostecu in so me »moji izgnanci« vsi po vrsti pogrešali in bili veseli, da smo skupaj. Pnspevke pričakujemo do 5. julija 2006, saj izidemo že 14. julija. Pošljite jih po običajni elektronski pošti ali info@kd-domzale.si in ne pozabite fotografij ter povabil na poletne prireditve. Malo več pozornosti v prihodnjem tednu pričakujem tudi od vseh naših dopisnic in dopisnikov, ki ne smejo pozabiti, da je tokrat zelo malo časa za oddajo prispevkov. Na željo naših številnih oglaševalcev bomo namreč izšli 14 dni prej, zato se potrudite in svoje prispevke oddajte čim prej. Ne pozabite pa tudi na različna povabila za poletne prireditve, saj nas nato do jeseni ne bo. Prepričajte se tudi vi. kako malo je treba, da je človek dobre volje. Za začetek sklenite, da boste zadovoljni z današnjim vremenom in boste prvemu, ki ga boste srečali, namenili nasmeh, pa tudi, če bo malce grenak. Poskusite, boste videli, da bo dan lepši, vi pa srečnejši... Odgovorna urednica Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti Bodimo ponosni na našo domovino Tudi letošnje slovesnosti ob dnevu državnosti so se pričele s tradicionalnim slovesnim dvigom slovenske zastave pred obeležjem braniteljem slovenske samostojnosti v Domžalah. Območna organizacija zveze veteranov vojne za Slovenijo je ob zvokih Domžalske godbe pripravila simbolni dvig slovenske zastave, njeen predsednik, Dominik Grmek, pa je v kratkem nagovoru poudaril pomen poslanstva veteranov vojne pred 15 leti, iz katere smo izšli kot zmagovalci, ter dejstvo, da se v svobodni, demokratični državi Sloveniji, članici EU in zveze NATO, počutimo ponosni na vse, kar je Slovenija pridobila od razglasitve samostojnosti 25. junija 1991 do danes. Podelitvi priznanj najzaslužnejšim je sledila osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti ob pomniku v parku pod Močilnikom. Po slovenski himni je zbrane pozdravil Robert Hrovat, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, ter se spomnil dni pred 15 leti in tedanje zmage Demosa, njegovih prizadevanj ter današnjega ponosa Slovencev in Slovenk zaradi svobodne domovine. Nato je skupaj s Tonijem Dragarjem, podžupanom Občine Domžale, ter Dominikom Grmekom, predsednikom OOZVV Domžale, ob pomnik položil venec, vsi zbrani pa smo se v povorki odpravili v poletno gledališče na Močilniku, kjer je bila slovesnost. Med gosti so bili svetniki in svetnice, oba častna občana, Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, številni veterani ter občani in občanke, med njimi največ iz KS Dob. Slavnostni govornik Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, se je po pozdravu vseh prisotnih, sprehodil po zgodovini praznika državnosti od plebiscita, sprejema Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracije o neodvisnosti. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki sojo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Jugoslovanska vojska je dokončno zapustila našo državo 25. oktobra 1991. Nato pa se je vprašal, ali smo Slovenci v 15 letih upravičili obstoj svoje države ter poudaril, da smo v tem času mnogo pridobili, najbrž pa marsikaj tudi izgubili ter nadaljeval: »Praznični večer zahteva, da govorimo predvsem o pozitivnosti, ki je vseh 15 let zanesljivo prevladovala. K temu me napeljujejo tudi ocene, da je prav Slovenija najbolje izvedla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo in pri tem najbolje ohranila socialna ravnotežja. Žal se ta v zadnjem času podirajo, vendar upam, da se bo našla pot, ki bo tudi v prihodnje omogočala socialno varnost vsem v naši državi. Radi se pohvalimo, da smo pred 15 leti izkoristili svojo zgodovinsko priložnost. Pa tudi s tem, da smo v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj razsodnosti in poguma za prave odločitve ter si izboriti svoje mesto na svetovnem zemljevidu držav. Na to smo še posebno ponosni, saj tega niso uspeli narediti nekateri večji in gospodarsko uspešnejši narodi in regije. Ko se spogledujem z našo polpreteklo zgodovino, sem prepričan, da je tovrstnih priložnost in možnosti tudi danes veliko. Tudi v prihodnosti. Morda niso tako zgodovinske, morda ne zahtevajo nenehnega poudarjanja, so pa in če hočemo naprej, jih moramo izkoristiti. Pri tem pa ne pozabiti, da ni stvari, ki bi bila samoumevna in ki bi nam kar avtomatično pripadala. Prav za vsako se je treba boriti in prizadevati. Pri tem pa vedeti, da tudi, če naletimo na težave, moramo vztrajati. S potrpežljivostjo in zavedanjem, da smo na pravi poti, gremo lahko naprej. Morda naredimo tudi kakšno napako, ki jo je vedno mogoče popraviti, se na njej učiti in še z večjim elanom stopiti naprej in iskati nove možnosti.« V nadaljevanju je poudaril, da bi morali biti Slovenci in Slovenke vselej enotni, tudi ko se veselimo in smo ponosni na dosežene uspehe, ki jih tudi v občini Domžale ni malo, hkrati pa predlagal, da že praznični večer izkoristimo, da stopimo skupaj, si nazdravimo in ugotovimo, da smo dobro delali skupaj, ter sklenemo, da bo skupno delo in sodelovanje za vse nas priložnost, ki jo bomo izkoristili ter skušali pozabiti na nestrpnost, prepirljivost, včasih celo sovraštvo, ki nikomur, pa tudi nam Slovencem in Slovenkam, ne bo nikoli prineslo srečnejših dni. Vsem je čestital za praznik, se zahvalil nastopajočim ter zaželel prijeten večer in še lepši praznični 25. junij 2006. Sledila je podelitev priznanja OZVVS Domžale ob 15-letnici samostojnosti ter neodvisnosti in 15-letnici vojne za Slovenijo (»hčini Domžale, saj je s svojim odntSsom, sodelovanjem in najrazličnejšo pomočjo - od moralne do finančne, bistveno prispevala, da se ohranja spomin na osamo- svojitveno vojno in dajeOOVVS Domžale prepoznavna uspešna veteranska organizacija, poznana tako v domačem kot širšem slovenskem prostoru. Ob tem je Dominik Grmek, predsednik OZVVS, Domžale poudaril predvsem sodelovanje občine Domžale pri postavitvi obeležja »Braniteljem slovenske samostojnosti« v parku ob Občini Domžalah ter finančno pomoč za svečane veteranske uniforme ob 15-letnici naše države in 15-letnici vojne za samostojno Slovenijo. »Za vso vašo dosedanjo pomoč se vam vsi veterani vojne za Slovenijo iz občine Domžale iskreno zahvaljujemo,« je dejal Dominik Grmek, predsednik OOVVS Domžale ter podžupanu Toniju Dragarju izročil plaketo. Po njegovi zahvali in obljubi o krepitvi sodelovanja smo prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovali Godba Domžale, Fantovski pevski /bor Dob, pod vodstvom Mateje Star-bek Zorko, recitatorji Kulturnega društva Jožef Virk Dob, Društvo ročnih možnarjev Rogatec ter voditeljica Marta Starbek Potočan. Scenarist in režiser prireditve je bil Miloš Starbek. Prireditvi je sledil prijeten družaben večer. 0. U. m fc Nova atletska steza v Športnem parku Domžale Ljubitelji atletike se veselijo 16. junija 2006 je bilo na stadionu občine Domžale v Športnem parku Domžale toliko ljudi, kot na atletskem tekmovanju v skoraj 28 -letni zgodovini Atletskega kluba Vele Domžale še ne. Po p nune na d mm koncertu Domžalske godbe, ki je bila tudi voditeljica parade, v kateri so sodelovali najmlajši atleti in atletinje, sodniki in drugi ljubitelji kraljice športa ter po obeh himnah, se je pričela slovesnost ob odprtju nove atletske tartanske steze. V uvodnem nagovoru je Marjan Gorza po pozdravu vseh prisotnih gostov, med katerimi so bili tudi nekateri ustanovni člani Atletskega kluba Domžale izpred 28 let, izrazil iskreno veselje in zahvalo Atletskega kluba Vele Domžale, da v letu 2006 dobiva ugodne pogoje za vadbo svojih članov in članic. Na kratko se je sprehodil po zgodovini kluba ter se posebej zahvalil zlasti županji Cveti Zalokar Oražem in podžupanu Toniju Dragarju, ter mag. Janezu Zupančiču, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki so kasneje prejeli tudi spominska darila, pozabil pa ni niti na svetnike in svetnice, »ki so sprejemali odločitve, da danes lahko odpiramo atletsko stezo.« Ob končuje dejal: » Zahvaljujem se vam za vašo prisotnost, s katero dokazujete, daje tudi v vaših srcih prostorček za kraljico športov, atletiko, ki jo imamo v Domžalah zelo radi. Prijetno se počutite z nami, navijajte za tekmovalce ter se nam pridružite na družabnem srečanju.«. Za njim je o novih straneh novejše zgodovine športa in rekreacije v naši občini govorila županja Cveta Zalokar Oražem, ki je med drugim mladim atletom naročila: »Potrudite se in predvsem v svoje veselje in v naš ponos na novi atletski stezi dosegajte vedno nove uspehe. Naj bodo besede višje, močneje in hitreje vrednote, na katere boste vselej pozorni, pri tem pa ne pozabite, daje po- membno tudi sodelovati in ne le zmagovati; pa tudi na to, daje človek najbolj ponosen na tisto, kar doseže s trudom.« Številni obiskovalci, med katerimi so bili tudi predstavniki Olimpijskega komiteja RS in Atletske zveze Slovenije, so pred uradnim odprtjem steze prisluhnili še Toniju Dragarju, podžupanu in predsedniku gradbenega odbora, ki je predstavil realizacijo projekta Stadion Občine Domžale, v okviru katerega se je v letu 2004 začela tudi rekonstrukcija atletske steze. Povedal je, da so razpoložljiva sredstva Ministrstva za šolstvo in šport ter sredstva, zagotovljena v proračunu Občine Domžale, v letu 2004 omogočila izvedbo vseh zemeljskih in gradbenih del ter asfaltiranje predvidene površine za atletski del stadiona: stezo, skakališča in metališč, v letu 2005 so se dela nadaljevala, k tem pa je s svojo odločitvijo prispeval tudi Občinski svet, kije zagotovil dodatna finančna sredstva. Le ta pa je po posredovanju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale zagotovila tudi Fundacija za šport (27.8 mio sit), del pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Za celovito posodobitev stadiona Domžale, katerega pomemben del je atletska steza, ki odpira nove možnosti za kvalitetnejšo vadbo, je bilo zagotovljenih blizu 150 mio sit. Ob končuje Tone SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VLRA VOJSKA Jul 72-20-1011 ((141) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽKIA ("AMI.K NIK, člani uredništva; SAŠA KOS, JANI-;/ STIBRIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDRIUKA. JUKI H.URIN. METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENASTAR1Č Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo BRNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info(«jkd-dom/ali: ;i IJKAIJNL URL: od ponedeljki do polka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 21. junij 2006 -36. seja Občinskega sveta Občine Domžale Najprej ogled nove šole, nato o proračunu, šolah, štipendiranju, cestah, zdravstvu... 21. junija 2006 so se svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale zbrali eno uro prej kot običajno, saj je bila pred njimi prav posebna točka dnevnega reda: OGLED NOVE OSNOVNE ŠOLE l)RA<;OMELJ. Ob pomoči podžupana Tonija Dragarja in svetovalca za posebne projekte Jureta Vrhovca so si ogledali novo šolo ter občudovali tako njeno zunanjost, kot posamezne razrede, skupne prostore, prostore za vrtec, velikega občudovanja pa je bila deležna tudi telovadnica. Po uri občudovanja res lepe in funkcionalno narejene stavbe je bil na vrsti sprejem dnevnega reda 36. seje, ki ni doživel nobenih sprememb. Po sprejetju zapisnika, kjer je razpravljal Janez Lim-bek, N.Si, je predsedujoči, podžupan Toni Dragan, predlagal obravnavo in sprejem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloku o Proračunu Občine Domžale za leto 2006. Po uvodni informaciji Dina Bolčine, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, ter razpravi Romana Lenassija, predsednika Odbora za finance, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme dopolnitev načrta prodaje stvarnega premoženju za leto 2006. 3. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vest-niku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni del proračuna in tiste postavke posebnega dela proračuna, pri katerih so bile izvršene spremembe ter spremembe obrazložitev proračunskih postavk. Sledila je obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Rodica, Osnovne šole Domžale in Osnovne šole Venclja Perka, nato pa so svetniki in svetnice po razpravi Andreje Jarc Pogačnik, predsednice odbora za družbene dejavnosti, sprejeli tudi Odlok o štipendiranju v občini Domžale. Tudi Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Domžale je bil sprejet brez razprave, enako kot Odlok o razveljavitvi Odloka o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v občini Domžale. Sledila je obravnava in sprejem Poročil o delu Zdravstvenega doma Domžale in koncesionar-jev v letu 2005. Predlagateljev pri obravnavi sicer ni bilo, so pa o poročilih razpravljali: Andreja Jarc Pogačnik, predsednica odbora za družbene dejavnosti, ki je predlagal vrsto dodatnih sklepov; Saša Kos, LDS, ki je opozorila na dolge čakalne dobe na področju zobozdravstva; Anton Preskar je v imenu svetniške skupine LDS predlagal, naj občina spremlja izpolnjevanje koncesijskih pogodb; Gregor Rovanšek, je v imenu svetniške skupine SD predlagal ustanovitev zdravstvene enote v Dragomlju (sklep ni bil sprejet), mag. Marko Vresk, LDS je predlagal sklep, s katerim bi pričeli pri pristojnem ministrstvu in zavarovala postopek za povečanje števila zdravnikov in zobozdravnikov - glede na rast prebivalstva v občini; županja Cveta Zalokar Oražem je govoril o tem, da ni pravega strokovnega nadzora nad delom koncesio-narjev, o zastareli in neusklajeni zdravstveni mreži; po odgovorih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o delu Zdravstvenega doma Domžale, zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2005. 2. Občinska uprava prouči pravne in druge možnosti, da se pri pristojnem ministrstvu doseže zakonsko določena oziroma zagotovljena razširitev obsega programa zobozdravstvene dejavnosti na območju občine Domžale. Brez razprave so nato svetniki in svetnice zaključili v decembru 2005 prekinjeno točko o ustanovitvi Sveta javne zdravstvene službe v občini Domžale ter sprejeli naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o ustanovitvi Sveta javne zdravstvene službe v Občini Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da predlaga dva predstavnika Občine Domžale v Svet javne zdravstvene službe. Vprašanja, pobude in predloge so tokrat posredovali: Roman Lenassi, N.Si, ki ga je zanimalo, zakaj Župnija Domžale ni prejela finančnih sredstev iz naslova javnih povabil za sofinanciranje dejavnosti mladih za organizacijo in izvedbo Oratorija 2006, katerega namen je zagotoviti kvalitetne počitnice mladim; Anton Preskar, LDS, je predlagal, da se na na- slednji seji sprejme Lokacijski načrt za del športnega parka oz. da županja pojasni svoja stališča do predlogov iz razprave; hkrati je predlagal, da se sprejme prostorski akt za poslovno podjetniško cono Želodnik, želel je poročilo o delu skupnega podjetja občine in banke, ki spremlja to področje, pa tudi poročilo o problematiki gradnje Klinike Domžale; mag. Jožica Polanc, LDS, je želela pojasnilo v zvezi z spremembami na področju telekomunikacij (Telekom); zanimalo jo je. kdaj bo začel delovati semafor v križišču Ljubljanske, Slamnikarske ceste ter Ul. Nikole Tesla; ter kdaj bomo dobili prospekt o občini Domžale v nemščini oz. angleščini; Andreja Jarc Pogačnik, SD, je vprašala, ali so javne poti zemljiško knjižno urejene oz. kdaj se bo vpis v zemljiško knjigo uredil; Lovra Lončarja, SDS, je zanimalo, zakaj občina Domžale ne sodeluje v pravkar ustanovljenem regijskem zavodu, v katerem sodelujejo vse sosednje občine; Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal gradnjo peš hodnika do OS Dragomelj, Rober Hrovat, SDS, pa je postavil vprašanje o številu odklonjenih otrok v vrtcih ter ukrepih občine za razrešitev te problematike. Seja je bila zaključena v dobrih dveh urah. Občinski svet Občine Domžale pa se bo pred počitnicami predvidoma sestal še sredi julija. Odgovorni uradnici Dragar dejal: »Moja in prepričan sem, da tudi vaša največja želja je, da bi bilo na tej stezi vedno slišati vrišč otrok, ki bi na njej srečni in veseli preživljali svoj prosti čas; naj bo atletska steza njihova nova priložnost in tudi možnost za še večje uspehe; naj bo vašim staršem priložnost za ponos, za besede pohvale, nam in Atletskemu klubu Vele Domžale pa naj nocojšnji večer in nova pridobitev pomeni velik korak na poti v še večje uspehe.« Sledilo je slavnostno rezanje traku, pri katerem so sodelovali Cveta Zalokar Oražem, županja, in Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, ter predsednik Gradbenega odbora, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale, po njem pa tradicionalni medklubski atletski miting z več kot 150 sodelujočimi iz 15 slovenskih in tujih klubov. Rezultate poiščite na športnih straneh in se prepričajte, da ima stadion Občine Domžale že zelo dobre rekorde. Še posebej pomembno pa je, da so tako stezo kot posamezna metališča in skakališča tekmovalci in tekmovalke zelo pohvalili. Vera Vojska Foto: V. Majhenič Ugodne cene letnih vstopnic Letos bo na domžalskem bazenu še posebej živahno Letos bo na domžalskem bazenu še posebej živahno sem zapisala v naslov in že danes lahko rečem, da trditev še kako drži. Na predlog podžupana Tonija Dragarja so namreč na kolegiju domžalske županje Cvete Zalokar Oražem sprejeli nekatere odločitve, ki bodo zanesljivo napolnile domžalski bazen. Katere sem vprašala pobudnika podžupana Tonija Dragarja. Ko smo sc pozimi lotili projekta -drsališče-1, smo ugotovili, da seje število njegovih uporabnikov i/. Občine Domžale bistveno povečalo, ko smo se odločili, da bo zanje drsališče brezplačno. Enako kot za omenjeno drsališče tudi za domžalski bazen večji del sredstev zagotavljamo i/ proračuna Občine Domžale, zalo sem menil, da bi z bistvenim znižanjem cene letne vstopnice bistveno povečali število mladih in njihovih staršev, ki se bodo odločili za obisk bazena letošnje počitnice, ne bo pa bistveno manjši izkupiček, saj morda tudi zaradi dražjih vstopnic Dornžalčanov ni bilo na bazen. In kakšne so cene letnih vstopnic sedaj? Že v maju smo povabili vodstva osnovnih in srednjih šol, da nam pomagajo pri obveščanju učencev in učenk ter dijakov in dijakinj i/ Občine Domžale, da letošnja letna vstopnica za domžalski bazen stane le 1.500.00 sil. omogoča pa nemoten vstop v bazen vse letošnje poletje. Po odzivu sodeč je predlog naletel na velik odmev, tako da pričakujemo, da bo na letošnjem domžalskem bazenu res živahno. Se bodo ugodneje kopali tudi študenti in študentke? Poskrbeli smo tudi zanje. Enako kol učenci in dijaki sc morajo izkazati Z dokumentom, ki do- kazuje, da so redno vpisani na fakultete OZ. druge visoke šole, torej da imajo status. Letne vstopnice je mogoče kupiti v prostorih Zavoda za šport in rekreacijo Domžale - po domačE »modri laguni« na Kopališki 4 v neposredni bližini bazena. Otroci lahko torej zelo ugodno kupijo letne vstopnice, kaj pa starši? Tudi zanje smo poskrbeli, odločili pa smo se tudi za družinske vstopnice. Ob tem bi rad še enkrat poudaril, da so ugodne letne vstopnice namenjene le prebivalcem s stalnim bivališčem v Občini Domžale, medlem, ko so cene za vse druge obiskovalke in obiskovalec primerljive s cenami za druge bazene. Tako starši za enkratni vstop plačajo 500 sit, ob vikendih in praznikih 600 sit; otroci do 6. leta imajo vstop prost; od 7. do 15. leta pa 300 oz. 400 sit. Posebej ugodna je cena družinske vstopnice (štiri osebe) za enkratni obisk domžalskega bazena, saj znaša le 1.000 oz. 1200 sit. za letno vstopnico pa bodo odrasli plačali 3.000 sit Skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo pa smo pripravili tudi posebno ponudbo za nakup skupinskih kari - v primeru ra/ličnili priredilev npr KOPALKANJA, ki jih tudi letošnje poletje na bazenu ne bo manjkalo. Morda na kratko še o dodatni ponudbi? Zavod za šport in rekreacijo je kot upravljavec Športnega parka Domžale, v okvir katerega spada tudi domžalski bazen, poskrbel za lepo urejeno okolico, obiskovalci imajo na voljo več igrišč za odbojko na mivki, urejena in dopolnjena so igrala, vodni tobogan ostaja zlasti za otroke najzanimivejši del kopanja, dovolj je parkirnih mest, urejena bo tudi gostinska ponudba ob bazenu, tako da se resnično lahko veselimo vročih poletnih dni ob domžalskem bazenu. Se kaj za konec? Želim si, da občani in občanke naše občine, predvsem pa otroci, priložnost za nakup letnih vstopnic po resnično ugodnih cenah izkoristijo ter preživijo veliko prijetnih dni ob bazenu ter drugih športnih objektih v našem športnem parku. Hvala Vera Vojski OD TU IN TAM Strogo osebno 5 strani (na)ključnih bralcev ko/umne, ki jo pravkar prebirate, sem že nemalokrat slišal, da jim je moje pisanje sicer vSeč, vendar je do te mere (pre) zahtevno, da morajo besedilo prebrati kar dvakrat ali celo trikrat Kritika pa praktično nikoli ni bila usmerjena na samo vsebino prispevka, na kar sem še posebej ponosen. Opazka iz uvoda je namreč nekaj, kar se pripeti kar mimogrede, saj sem doštudiral na fakulteti, kjer je ogromno (ne-Ipotrebnih strokovnih besed, kar neveščega posameznika kaj hitro lahko pripelje do nečesa, čemur pravimo poklicna deformacija. Spominjam se. da sem se v 3. letniku politologije, kamor sem se vpisal po končani Višji upravni šoli. zaradi svojevrstnega »diskurzivnega hendikepa«. kije na omenjeni šoli na bolj nizkem nivoju, nemudoma lotil branja Delove Sobotne priloge kar s slovarjem tujk. Spominm se tudi. da je bilo na začetku branje zelo naporno in mukotrpno, saj sem se ustavljal skoraj ob vsaki tretji besedi, ker je pač nisem razumel Tako sem za branje uvodne kolumne porabil skoraj pol ure. Moje delo pa se je postopoma začelo obrestovati in sem slovar vse manj uporabljal. Pozitivne spremembe pa so se pokazale tudi na čisto praktičnem nivoju, ko sem takrat v okviru Mladega Foruma prevzel koordinacijo za izobraževanje na nacionalnem nivoju, kar je bil moj prvi malo večji izziv v sicer zelo kratki politični karieri. Skratka, učinki branja, kije na prvi pogled nedvomno lahko zelo nejasno in »zatečeno«, so lahko tudi koristni, odvisno pač od zornega kota posameznega bralca. Dopuščati pa je potrebno tudi možnost, da nekomu tovrstno pisanje enostavno ni všeč. Okusi so pač različni. Čisto možno je tudi. da me včasih pač zanese in zaradi zgoraj naštetih razlogov, zapišem besedo, ki bi se jo dalo obelodaniti tudi v maternem jeziku. Priznam. Trudil se bom, da bo v bodoče podobnih nejasnosti čedalje manj. saj sem tudi sam pristaš »lepe slovenske besede«. Poleg tega je pisanje mestoma tudi abstraktno, vendar z željo, da je tudi sam bralec do te mere aktiven, da splošne označbe zapolni s kakšno svojo življenjsko izkušnjo. Obilico podobnih primerov iz politične prakse lahko najdemo tudi v naši občini. Moram tudi omeniti, da je bil zaradi mojega prvega malo bolj konkretnega teksta (Kje si. Lili Planine?), v občini in okolišu zagnan tak »vik in krik« da sem prvič občutil tudi malo bolj »konkreten« pritisk na svojo novinarsko svobodo Res je tudi, da zaradi podpisa ob koncu posameznega članka, ki mojemu imenu dodaja tudi politično funkcijo, nisem popolnoma neodvisen. Gre za enega od razlogov, zakaj svojo kolumno umikam na nepolitično stran, saj ocenjujem, da bodo moji bralci ostali isti. Morda pa. sedaj kot »politično nekoliko bolj sprejemljiv«, pridobim še celo kakšnega novega. Kdo ve> Večino avtorjev »kvazi strokovnih člankov« krasi tudi svojevrsten napuh, ki ob očitku glede njihove »kakor nerazumljivosti« neizmerno uživajo, saj jim vzbuja občutek določene superiornosti. C e nemara tudi sam sodim mednje, pa presodite sami. Žiga Čamernlk. pomočnik odgovorna urednice Čestitamo Nagrajenci tudi iz naše občine Med dobitniki posebnih spominskih plaket, ki sta jih Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite RS, ter direktor DirektoratavRS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc podelila pripadnikom Civilne zaščite, aktivistom Rdečega kiža, članom ekip prve pomoči ter zdravstvenim domovom, ki so leta 1991 opravili pomembne naloge, s tem ko so podprli oborožen spopad za zavarovanje neodvLsnsoti in samostojnosti, so bili tudi: Center požarne varnosti Helios Domžale, za katerega je priznanje sprejel mag. Marko Vresk. Franc Anžin, Janez Breceljnik, Peter Gubane ter Vido Kokal| iz Domžal. Slovesnost je bila v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani 16. junija 2006. Z njo so 15. obletnico osamosvojitve zaznamovali tudi pripadniki sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so po mnenju slavnostnega govornika, ministra za obrambo, Karla Erjavca v vročih junijskih dneh pred 15 leti nosili največjo težo pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči kot ključni podpori oboroženega spopada s takratno agresorsko JLA. Med drugim je minister dejal: »Pripravljeni smo bili na vse. Odločni in neomajni smo bili v prizadevanjih, da tudi s silo zaščitimo uresničitev na plebiscitu potrjene odločitve o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Le redko v zgodovini je bil slovenski narod tako enoten, tako povezan in tako odločen pri svojih ciljih. In ti cilji so bili uresničeni. Nastala je nova država. Nastala je Republika Slovenija.« Dobitnikom spominskih plaket, ki vsi po vrsti že vrsto let aktivno delajo na področju zaščite, reševanja in pomoči v naši občini, iskreno čestitamo za pogum in požrtvovalnost v času osamosvojitve. V. Vojska Osnovna šola Preserje pri Radomljah spoznava Teorijo izbire Na dolgipoti dobrodošel obisk avtorja Williama Glasserja Že v letu 2000 so na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah začeli spoznavati osnove Teorije izbire, katere utemeljitelj je ameriški psihiater William Classer, ki je pred kratkim obiskal šolo ter se sam prepričal, kako je večina učiteljskega zbora v štirih letih izobraževanja pridobila ustrezno znanje, seznanili pa so ga tudi s prav konkretnimi rezultati in v pogovoru z njim skušali najti odgovore na vprašanja, ki jih spremljajo na poti do popolne uresničitve Teorije izbire. »Teorija izbire razlaga, zakaj in kako sprejemamo svoje odločitve, ki določajo naše življenjske poti, uči nas prevzemati odgovornost za vse, kar se nam v življenju dogaja,« je na začetku daljšega predavanja po ogledu šole na srečanju z znamenitim psihiatrom na začetku poudarila ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, Ana Nuša Kern, kije med številnimi prisotnimi pozdravila tudi Mojco Skrinjar, direktorico direktorata za osnovne šole. V nadaljevanju je predstavila, kako so Teorijo izbire vsa štiri leta vpletali v vsakdanje delo, po korakih pa so Teorijo izbire predstavljali tudi učencem, staršem in ostalim učiteljem. Ob tem so spoznavali, da se izboljšujejo medsebojni odnosi in komunikacije, dobrodošlih sprememb pa je bilo deležnih vseh 686 otrok v 28 oddelkih, za katere skrbi 75 zaposlenih. Osnovni vzrok za začetek raziskovanja Teorije izbire je bilo spoznanje, da se veliko časa porabi za učence s težavami, za discipli-niranje in da je včasih pomanjkanje motivacije za delo v razredih. Sodobna šola za vsakogar namreč predstavlja velik izziv, pa tudi velik pritisk na otroke in starše, ki včasih težko razumejo, da je vrednota znanje ne ocena in da so včasih z vzgojo nekaterih otrok kar precejšnje težave. Ravnateljica je ugotovila, daje seznanjanje s Teorijo izbire in njenim upoštevanjem prineslo kvalitetno spreminjanje odnosov, razumevanje drug drugega, pri otrocih občutek, da so sprejeti, da so varni, izboljšal seje pouk, vse bolj pa raste tudi spoznanje, da so na pravilni poti pri zagotavljanju enakih možnosti vsem učencem in učenkam ter pri vzgoji za strpnost, ki je ena najpomembnejših vlog. Ob tem spoznavajo, da je to »tek na dolge proge«, ki prinaša zadovoljstvo vsem, spreminja lastna vedenja in prinaša še več upoštevanja vzpodbud in idej otrok. Predstavila je oblike dela, s katerimi vzpodbuja upoštevanje Teorije izbire ter aktivnosti, s katerimi se ob pouku ukvarjajo učenci in učenke. Posebej je poudarila pomen upoštevanja Teorije izbire pri učnem uspehu, zagotavljanju zanimivega pouka, zagotavljanju šolskega reda, vključenosti učencev v različne dejavnosti šole, pa tudi upoštevanje izkušenj teorije pri oblikovanju odnosov med učenci, učitelji in starši. Sledila je predstavitev izkušenj učiteljev, predstavnikov šolske skupnosti in staršev, kjer smo velikokrat slišali, da je vsak odgovoren za svoja dejanja in ravnanja, ob koncu pa je v zanimivem pogovoru svoje izkušnje, mnenja in cilje predstavil tudi avtor Teorije izbire. William Glasser, ki je bil vesel predvsem zagotovila, da se bo začeto delo na- daljevalo ter da bodo skušali vanj pritegniti prav vse na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah V. Vojska stran 4 Se pet obnovljenih vodnjakov Poslovni sistem Helios d.d. in Ministrstvo za okolje in prostor sta v letu 1998 podpisala pogodbo o ustanovitvi Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. V okviru ekoloških projektov so s finančno pomočjo Heliosovega sklada v preteklih letih jamarji očistili 17 kraških jam in občine obnovile 38 krajevnih in vaških vodnjakov po vsej Sloveniji. V letu 2006 bo Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda zakorakal v deveto leto delovanja in nadaljeval projekt Oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov. Tako sta minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, ter predsednik uprave poslovnega sistema Helios d.d., Uroš Slavinec, v He-liosu 14. junija 2006 podpisala pogodbe z župani petih slovenskih občin za obnovo petih vaških vodnjakov s sredstvi i/. Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Minister Podobnik je predsedniku uprave Urošu Slavincu ob tej priložnosti izročil tudi zahvalo za dosedanje dejavno partnerstvo pri ohranjanju čistih slovenskih voda. Partnerstvo države in gospodarstva, ki se udejanja v Heliosovem skladu za ohranjanje čistih slovenskih voda, letos praznuje že deveto leto delovanja. V letu 1998 sta ga ob svetovnem dnevu voda ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor. Sklad financira projekte obnove vodnjakov iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov vrste Tessarol, Bori in Ideal. Do letos je bilo tako s sredstvi sklada očiščenih sedemnajst kraških jam in do sedaj obnovljenih 38 krajevnih in vaških vodnjakov v 35 občinah po vsej Sloveniji. Letos bodo obnovljeni vodnjaki v naslednjih občinah: Divača-Vaški vodnjak v vasi Dane, Rogaška Slati-na-Kraljevi vrelec, Crnomelj-Grički kal in vodnjak, Sevnica-Vaško na-pajališče pri koritu v Gabrijelah in Moravske Toplice-Šolski vodnjak v Prosenjakovcih. Skupna vrednost dodeljenih sredstev je štiri milijone tolarjev, dodaten milijon tolarjev pa bo namenjen učencem osnovnih in srednjih šol za zasnove vodnih učnih poti. Po besedah Uroša Slavinca so v He-liosu prepričani, da uspeh ne pride čez noč, ampak ga je potrebno načrtno graditi s kvalitetnimi in okolju prijaznimi proizvodi, h kupcu usmerjenimi rešitvami in storitvami, z ekonomsko uravnoteženo rastjo, v kateri se vidijo vsi zaposleni, lastniki in širše družbeno okolje. Eden izmed kamenčkov v mozaiku, ki krepijo uspešno poslovanja Heliosa, je zagotovo tudi Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda s svojimi okoliškimi projekti. Obnovljeni vodnjak v sosednji občini Moravče Novost v domžalski regiji Ustanovljen je aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije Na pobudo sveta staršev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo so v letošnjem šolskem letu sveti staršev osnovnih šol na območju bivše domžalske občine razpravljali o ustanovitvi Aktiva svetov staršev osnovnih šol; doslej se je za vključitev v Aktiv odločilo šest svetov staršev, in sicer iz Osnovne šole Domžale, OŠ Vencha Perka, OŠ Jurija Vege Moravče, OS Roje, OS Dob ter OŠ Janka Kersnika Brdo. Še v tem šolskem letu bosta o vključitvi odločala sveta staršev Osnovne šole Rodica ter Osnovne šole Mengeš, jeseni pa še svet staršev Osnovne šole Radomlje, medtem ko se je svet staršev Osnovne šole Trzin priključil ljubljanskemu aktivu. V Sloveniji sta že ustanovljena dva Aktiva svetov staršev (ljubljanski in primorski), »naš« je s sprejemom ustanovne izjave in Pravil delovanja na ustanovni seji v sredo, 7. junija 2006, postal tretji. Predsednik Aktiva je s triletnim mandatom postal preds. sveta staršev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo g. Anton Meden, podpredsednici pa ga. Lconida Goropev-šek Kočar - preds. sveta staršev Osnovne šole Jurija Vege Moravče ter ga. Mateja Karlin Sambolec - preds. sveta staršev Osnovne šole Domžale. Namen ustanovitve Aktiva kot prostovoljne, neformalne oblike sodelovanja predstavnikov svetov staršev osnovnih šol je jasno zapisan v ustanovni izjavi: »Starši smo po naravnem redu, zapisanem tudi v mednarodnih listinah in naši Ustavi, najbolj odgovorni za vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Te svoje pravice in odgovornosti se zavedamo in si po najboljših močeh prizadevamo, da bi se naši otroci razvili v zdrave, srečne in sposobne odrasle, ki bodo enakovredno s svojimi evropskimi vrstniki ustvarjali jutrišnji svet. Ker ima šolanje na razvoj otrok izredno velik vpliv, smo prav starši tista družbena skupina, ki je najbolj živo zainteresirana za čim boljšo šolo. Tako kol pri domači vzgoji in drugih dobrinah, ki jih nudimo otrokom, smo pripravljeni vložiti veliko truda tudi za to, da bi šola čim bolje izpolnila svoje poslanstvo in otroke dobro pripravila na zahteve jutrišnjega dne. Aktiv svetov staršev smo ustanovili zato, da bi imela energija, ki smo jo v dobro svojih otrok pripravljeni vložiti v razvoj kakovostne šole, čim boljši učinek. Raziskave in mnenja strokovnjakov namreč v splošnem potrjujejo to, kar starši spoznavamo vsak ob svojih otrocih - da je za optimalen napredek otroka v šoli potrebno intenzivno sodelovanje šole in doma, učiteljev in staršev. Na primerih »dobre prakse« skupaj s strokovnjaki ugotavljamo, da se to sodelovanje dobro razvija v enakopravnem partnerskem odnosu, kjer nobeden od udeležencev ni podrejen, vsak pa ima dobro definirano vlogo. stran 5 Tradicionalni sprejem za najboljše učence in dijake Igriva mladost, uspeh in znanje KAJ JE NOVEGA Županja Cveta Zalokar Oražem je tudi letos pripravila tradicionalni sprejem za najboljše učence in učenke osnovnih šol ter glasbene šole, dijake ter dijakinje Srednje šole Domžale. Več kot 200 mladih zmagovalcev je na dveh prireditvah prisluhnilo prijetnemu potovanju z glasbili, ki so jim ga pripravili mladi glasbeniki. Razigrano prireditev je vodila Reza, kije znala v prireditev pritegniti zlasti učence in učenke nižje stopnje osnovnih šol, ki so radi odgovarjali tako na njena kot na vprašanja županje, ki je vsem najboljšim izročila knjižna darila, letno vstopnico za domžalski bazen ter barvice oz. svinčnike. V svojem nagovoru je županja poleg čestitke najboljšim ter njihovim staršem izrekla tudi zahvalo vsem učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem, mladim pa povedala, da smo ponosni na njihove uspehe pri pouku in številnih obšolskih dejavnostih, s katerimi se uvrščajo med najuspešnejše šole v naši državi, ob tem pa dejala, da ni pomemben le uspeh, temveč predvsem znanje, ki bo temelj za odhod v višje razrede osnovnih šol, srednje šole ali fakultete in akademije. Posebej seje spomnila letošnjih prvih maturantov Gimnazije Domžale, ki je bila pred štirimi leti ustanovljena prav na pobudo Občine Domžale ter ob verzih pesmi In ulica Antona Skoka Je spet kot nova. Pogled na gradnjo križišča v Radomljah. Kadar posije sonce, ga objemi. Kadar posije luna, ji pomežikni. Kadar priteče voda, jo zajemi. Kadar zaideš na poti, se ustavi. Niso vse poti naše. Izberi tisto, kije tvoja. zaželela vsem veliko sončnih dni, veliko objemov ter srečnih in uspešnih življenjskih joti. Ob tej priložnosti sem povprašala dve najboljši gimnazijki z Gimnazije Domžale, kaj menita o svoji srednji šoli: hea Rupert iz Domžal, obiskuje 1. razred in ima same peliee: /a Gimnazijo Domžale sem sc odločila zaradi njene bližine. Obiskovala sem Osnovno šolo Domžale, kjer sem dobila dovolj znanja, da sem uspešna tudi na gimnaziji. Profesorji so zelo prijazni, po- sredujejo nam veliko znanja, zato ni nobenih težav ter sem zelo zadovoljna na Gimnaziji Domžale. Ivana Stankovič iz Domžal, najboljša dijakinja 4.j razreda: V Gimnazijo Domžale sem prišla z Osnovne šole Venclja Perka. Zanjo sem se odločila predvsem, ker je blizu. Matura je bila manj težka, kot sem pričakovala, več bi lahko povedala ob koncu. Odločila sem se, da študij nadaljujem na Fakulteti za farmacijo Gimnazijo Domžale bi priporočila vsem, saj sem prepričana, da je enako dobra kot druge, profesorji so prijazni, pomagajo, če njihovo pomoč potrebuješ, pa tudi sicer je na Gimnaziji Domžale zelo prijetno. Veliko prijetnih počitniških dni vsem našim šolarjem! V. Vojski Center požarne varnosti Helios 24. športne igre poklicnih gasilcev Slovenije Poklicni gasilci Centra za požarno varnost Helios so bili 16. junija gostitelj 24. športnih iger poklicnih gasilcev Slovenije, ki so se v Športnem parku Domžale pomerili v naslednjih disciplinah Helko vaja, strel na gol, gasilska disciplina in odbojka. Vse skupaj pa se je začelo s predstavitvijo 15 ekip poklicnih gasilcev iz cele Slovenije, ki jih je pozdravil Toni Dragar. podžupan Občine Domžale, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi občino Domžale ter jih povabil, da jo še kdaj obiščejo. Mag. Marko Vresk, direktor lo-varne barv, lakov in umetnih smol Količevo, je govoril o pomenu, plemenitosti in požrtvovalnosti poklicnih gasilcev, jim zaželel prijetno bivanje v Domžalah ter veliko športne sreče, po nagovoru Miloša Mikoliča, predstavnika Sindikata poklicnih gasilcev, pa 24. športne igre tudi odprl. Vodnik po kmetijah občine Domžale Decembra lansko leto smo v Slamniku predstavili pobudo za izdelavo t.i. vodnika po domžalskih kmetijah. Ta bo v praksi predstavljal publikacijo s predstavitvijo vseh kmetij in ostalih subjektov, ki se na območju občine Domžale ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pridelavo pridelkov, vrtnarstvom, čebelarstvom, domačo obrtjo, predelavo, itd. Lastniki kmetij v občini Domžale ste že ali pa še boste v naslednjih dneh prejeli naše anketne vprašalnike, s katerimi želimo v prvi vrsti pridobiti vašo privolitev za sodelovanje pri tem projektu, dodatno pa seveda čim več podatkov o vas in vaši dejavnosti. Zanima nas tako vaša ponudba pridelkov kot tudi možnosti za obisk na kmetiji ter prikaz običajev in dela na kmetiji za skupine. V nadaljevanju vas bodo po telefonu poklicali naši anke-tarji in se v primeru vaše pripravljenosti oglasili pri vas in / vašo pomočjo na licu mesta izpolnili vprašalnik, hkrati pa posneli kakšno lepo fotografijo. Po eni strani gre za promocijske aktivnosti z željo, da ruvu, z organizacijsko ustreznostjo, strogostjo in nepopustlji-vostjo Športnega direktorja Nenada Protege in športno-taktičnimi sposobnostmi in strokovnost/o trenerja Slaviše Stojanoviča so sc začeli uspehi, ki so nas te lani popeljali v evropsko IIEFA tekmovanje Pred enakimi izzivi smo tacas, ko so Domžale vnovič, tudi v tej sezoni, osvojile imenitno drugo mesto Vse. kar se je v športnem tekmovalnem letu 2005/2006 dogajalo, je tačas že v analih in zapisnikih ter množici člankov, že skrbno umeščenih v fascikle. Je pa o sezoni, ki se Že umešča v športno zgodovino uspehov, treba dodati nekaj ugotovitev - Drugo mesto je ob odhodu po koncu jesenskega dela z odhodi Stevanoviča. Rakoviča in Zavrla ler ob množici težkih poškodb najpomembnejših nogometašev med letom izjemen uspeh, ki hkrati pomeni novo potrditev kakovosti strokovnega dela in organizacijskega vodenja. Seveda hkrati pomeni izziv za prihodnje... - Neizmerljiv je delež, ki ga je nogometno moštvi/ Domžal z omenjenimi uspehi prispevalo v promocijskem smislu k uve-l/avitvi naše lokalne skupnosti na vseh ravneh. Tega deleža, ko so Domžale vsakodnevno omenjane v vseh medijih, na radiu in televiziji, se z denarjem ne da meriti, seveda tudi ne izmeriti .. Vprašanje p: ali se te promocijske vloge, ki so /o nogometaši za Domžale opravili, zavedamo! - Izgra/evan/e Športne infrastrukture, ki so se je v Domžalah lotili, kot je videti z dolgoročnimi cilji, je hkrati spremljano z močnim strokovnim in množičnim delovanjem mladinskega nogometnega centra, ki bo slejkoprej tudi pokazal, da omenjeno delo ne poteka vnemar in tjavdan ... - Ob vseh uspehih pa nogometaši še niso potegnili za sabo. kol pravimo, svojih krajanov, saj z izjemo predanih in dobro organiziranih Ravburjev med ljudmi ni množičnega odziva, obisk tekem pa jc tudi skromen Tako skromen je. kol da ne gre za vrhunske nogometne prireditve na najvišji ravni v države. - Kakorkoli se oziramo na zdaj že končano sezono, moramo kol klicaj k tej sezoni dodati veliko priznanje za tO, da smo naposled postali središčni ali celo glavni kraj nogometa v osrednji Sloveniji, da smo oh državnem prvaku Gorici mesto, ki ima močan, dober, sposoben nogometni kolektiv, ki je nadgradnja naravnost vzorne organiziranosti nečesa, kurje v mnogih okoljih še prepuščeno improvizaciji in stihiji V Domžalah ni tako in to je listo, kur posebej razveseljuje in nosi upanje, da ho šlo tudi v jin hodrije z našo nogometno pravljico tako navzgor, kol /e šlo dobro do sedaj! Matjaž Brojan Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABIIIKI domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno /eljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel,: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure f Iz dela Severnega osrednjeslovenskega odbora LDS Manifest je pomemben in nujno potreben IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Zbor članov in simpatizerjev območne organizacije Socialnih demokratov Z novim programom za enakopravnost in družbeno pravičnost stran 8 Ob prisotnosti vodje lokalne pisarne LDS, Petra Jaminkarja ter predstavnikov občinskih LDS so se člani Severnega osrednjeslovenskega odbora LDS, katerega članica je tudi domžalska LDS, sestali v Mengšu. Zaradi odstopa dosedanjega predsednika so za v.d. imenovali Tonija Dragarja, predsednika Občinskega odbora LDS Domžale, hkrati pa pričeli s postopkom evidentiranja kandidatov za novo vodstvo odbora. LDS 'III'MlNA OtMOKRACl|A SLOVENIJI Največ časa pa so namenili Manifestu ter se strinjali, da je Manifest v danem trenutku pomemben in nujno potreben. Pomeni ključno vsebinsko točko v stranki oziroma izhodišče za prihodnje delovanje. Vse člane in članice so povabili, da posredujejo morebitne pripombe in predloge, ki bi Manifest izboljšali. Na predlog Tonija Dragarja so sprejeli sklep, da se na tiskovno konferenco ob predstavitvi novega predsednika SO-PO, povabi tudi Dušana Kebra, ki bi ob tej priložnosti predstavil Manifest. V pogovoru o lokalnih volitvah so ugotovili, da so se priprave na lokalne volitve povsod že začele, predstavljenih je že kar nekaj županskih kandidatov. Dogovorili so se, da se bodo pripravile delavnice na temo odnosov z mediji in nastopanja v njih, ki že potekajo po celi Sloveniji in so »obvezne« za vse županske kandidate, vodje volilnih štabov, udeležijo pa se jih lahko ob predhodni najavi tudi vsi ostali člani. 00 LDS Domžale LDS Domžale Podpora opoziciji Čeprav Občinski odbor LDS Domžale v mesecih pred dopusti največ skrbi namenja pripravam na lokalne volitve, v okviru katerih je stranka že predstavila Tonija Dragarja kot svojega kandidata za župana, skrbno spremlja tudi ostala dogajanja. Tako podpira prizadevanja LDS v Državnem zboru RS proti načrtovani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, o čemer je vprašanje na Evropsko komisijo naslovila pisno vprašanje tudi Mojca Drčar Murko in jo vprašala, ali je pripravljena opozoriti Italijo, da je pred končnim odločanjem o projektu treba izdelati oceno tveganj za morski ekosistem in upoštevati posledice za plovbo ter da mora pri tem k sodelovanju povabiti tudi Slovenijo, so sporočili iz poslanki-ne pisarne v Bruslju. Tržaški zaliv zaradi majhnosti ni primeren za postavitev tako obsežnih naprav, ne da bi nastala škoda za morsko okolje, je v pisnem vprašanju poudarila poslanka. "Naprava bo zaradi tehnološkega postopka ponovnega uplinjanja povzročila znižanje temperature morja v zalivu; po analizi Univerze v Trstu za dve stopinji Celzija. Fizične in biološke posledice ohladitve morja so tem bolj obsežne, čim bolj plitva je voda in čim šibkejši so morski tokovi. Potencialno je ogrožena tudi plovba, saj zaradi majhnosti zaliva ni mogoče vzpostaviti varnostnih pasov," je pojasnila ter dodala, da Slovenija ni bila ne obveščena in ne povabljena k sodelovanju pri ocenjevanju vplivov načrtovanih naprav na okolje ter spomnila na okoljevarstveno zavezanost Evropske unije. Po mnenju LDS predlagane spremembe v noveli zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ne vodijo k zastavljenim ciljem reforme na področju trga dela, to je k večji fleksibilnosti, večji varnosti ter višji stopnji zaposlenosti. Sporna se jim zdi neusklajenost vsebine novele zakona s socialnimi partnerji, zato bodo predlagali dopolnila, s katerimi se besedilo zakona vrača v stanje, ko je bilo usklajeno med socialnimi partnerji. Predvsem LDS opozarja na spremembo, po kateri vsem brezposelnim ni več zagotovljena vključenost v aktivno politiko zaposlo- vanja. LDS se zavzema za to, da bi vsak brezposelni imel možnost, da se vključi v aktivno politiko zaposlovanja, programe izobraževanja, zato je poslanska skupina pripravila dopolnila, s katerimi predlaga, da se ta pravica ohrani. Predlagajo še, da vlada koncept aktivne politike zaposlovanja razširi, tako so predvideli, da bi k obstoječemu sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti dodali še prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti. LDS opozarja tudi na problematiko predlaganih sprememb in dopolnitev Zakon o žrtvah vojnega nasilja, v katerih se v javnosti želi pokazati sodelavce okupatorja kot goreče borce proti komunizmu in kot utemeljitelje sodobne slovenske demokracije. "Ker se te stvari niso odvijale dovolj hitro in po načrtu, ki je bil pripravljen, so žal nekateri izgubili živce, razsodnost in potrpežljivost," je na tiskovni konferenci menila poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem, ki je ob tem menila, da je to najbolj očitno pri Antonu Drobniču iz Nove slovenske zaveze in upokojenemu beograjskemu nadškofu Francu Perku, na katerega pridigo ob slovesnosti v Kočevskem Rogu je LDS tudi imela vrsto pomislekov. Toni Dragar, predsednik 00 LDS Domžale V Domžalah se je 8. junija sestalo 80 članov in simpatizerjev območne organizacije Socialnih demokratov Domžale, ki povezuje občine Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš. V uvodu je Franci Gerbec, predsednik območne organizacije, orisal družbene in politične razmere v Sloveniji in ožjem prostoru petih občin. Opisal je delovanje članov v občinskih svetih ter se dotaknil priprav na jesenske lokalne - občinske volitve in tudi priprav na volitve v stranki. Žiga Čamernik je opisal delovanje domžalskega občinskega odbora in dosežke občinskih svetnikov. V načelnem delu svojega prispevka se je spraševal o smislu in nesmislu političnega delovanja, vključevanju mladih in nezadovoljstvu z dosedanjim delom in organiziranostjo stranke. Na vprašanje, zakaj vztraja v svoji vlogi, je dejal: »Iz prepričanja, da lahko kaj spremenim in iz odgovornosti do članov stranke in do funkcije, ki jo opravljam!« Optimizem je prineslo poročilo občinskega odbora iz občine Moravče. Stranka je v vzponu, župan je iz stranke SD, vključujejo se v različne občinske politične, kulturne, gospodarske in socialne dejavnosti, živahen je tudi Mladi forum. V občini Lukovica poteka krepitev stranke. Člani so sredi priprav na jesenske volitve. Zaskrbljujoče so razmere v Trzinu, ker je aktivnih članov vse manj, nimajo pa tudi praktično nobenega vpliva na odločanje v občini. Stranka je dejavna v občini Mengeš, čeprav bi si želeli njeno večjo odmevnost in uspešnost, ki ju bodo poskusili uresničiti v lokalnih volitvah. V nadaljevanju zbora so se oglašali navzoči s predlogi, pohvalami in grajami na račun stranke in njenega vodstva. Bogata razprava se je kritično lotila nakupa operacijskih mi/, novih milijarderjev, strankine organiziranosti in njenega vodstva, delovanja stranke v državnem parlamentu, pojavljanja v medijih, sodelovanja s strankami vladajoče koalicije, zakona o narodovi spravi, enakopravnih možnosti za šolanje in mehkih in medlih stališč stranke do napak vlade in do krivic, ki so jim izpostavljeni državljani. Posebej so se kresaia mnenja ob obravnavi novega programa Socialnih demokratov, ki naj bi ga sprejeli na kongresu 8. julija. Večina navzočih je menila, da gradivo, ki so ga prejeli, še ni prepričljivo. Zato ne more biti predlog programa, ampak zgolj smernice za njegov program. Na splošni ravni so pohvalili poglavje, ki razgrinja vrednote, za katere se bo stranka borila: proti kapitalu, ki človeka spreminja v »kupljivo blago«, poleg njega pa so vse bolj plačljive celo javne dobrine - varnost, zdravje, čisto in varno okolje, gozdovi ... Dobro je napisano poglavje, ki govori o avtonomiji, ki pa so si jo izposlovale in zakonsko zagotovile samo nekatere državne institucije in institucije civilne družbe; npr. Rimskokatoliška cerkev, ki bi na eni strani želela dobivati čim več državne podpore, biti navzoča v medijih in vplivati na državno politiko, po drugi strani pa biti povsem nedotakljiva, ko gre za plačilo davkov in vprašanja o njenem materialnem stanju. Precej razpravljavcev je opozarjalo, da program premalo konkretno razlaga, kako, na kakšen način, bo stranka svoje cilje dosegla. Marsikateri so se sklicevali na slovensko ustavo ter z navajanjem členov iz nje dokazovali, kako se vsevprek krši; tako v temeljnih, načelnih določilih, kot v posameznih členih. Aplavz je požela misel, da se ustavno načelo »svetosti življenja« vse bolj udejanja kot načelo »svetosti privatne lastnine«. Igor Llpovšek Ustanovitev Ženskega odbora SDS Domžale Tudi v Domžalah je bil nedavno, po zgledu mnogih občinskih odborov SDS v Sloveniji, ustanovljen Ženski odbor SDS. Ustanovitve sta se udeležili tudi dr. Romana Jordan Cizelj, predsednica Ženskega odbora SDS na državni ravni, ter Pavla Meglic, predsednica Ženskega odbora SDS Obljubljanske regije. Na volitvah so bile v Izvršilni odbor Ženskega odbora SDS Domžale izvoljene: Tatia-na Modici - Weiss, Andreja Bolhar, Andreja Vodlan - Moder, Darja Ci-gler- Brzovič, Mojiceja Podgoršek, Vesna Burja ter Urška Dobnikar. Za predsednico je bila soglasno izvoljena Kabaj Urška in poprosili smo jo za nekaj besed. SDS Najprej čestitke k izvolitvi. Nam lahko na kratko opišete razloge za ustanovitev Ženskega odbora SDS Domžale? Žc pri ustanovitvi ženskega Odbora Obljubljanske regije, ki je bila aprila letos, so potekali formalni pogovori tudi o ustanoviti ženskega odbora v Domžalah. Od takrat pa do danes smo organizirale in aktivirale večje število naših članic, ki prej na žalost niso imele možnosti aktivnega vključevanja v politiko. Tudi v bodoče k aktivnemu sodelovanju vabimo vse naše članice, saj si želimo, da bi čim več članic aktivno sodelovalo pri najrazličnejših projektih in bi tudi tako pokazale, kako pomemben delež imamo ženske v politiki. Katera so tista področja v politiki, na katere boste v ženskem odboru še posebej pozorne? V ženskem odboru se nismo odločile, katera področja bi želele pokrivati, ker sc nam vsa področja zdijo enako pomembna. Res je, da pripisujejo ženskam le socialno oziroma družinsko politiko, vendar bi želele in bomo delovale na vseh področjih. Predvsem nas zanimajo aktualni problemi, ki se vežejo na razvoj naše občine, ljudi in posameznikov... Naj konkretno navedem pomanjkanje vrtcev, doma za ostarele itd. Prav tako si želimo pomagati in spodbujati ženske k sa-moizobraževanju, pri uveljavljanju njihovih pravic ter podobno. Imate mogoče že kakšne konkretne načrte za bližnjo prihodnost? Naši trenutni načrti so usmerjeni v lokalne volitve meseca oktobra. Želimo si čim več ženskih mest v občinskem svetu in s tem omajati trditve, daje politika le moška zadeva. S tem so povezani vsi projekti, ki jih še pripravljamo. Kje lahko morebitne nove članice dobijo informacije o vašem delu? O našem delu se bo lahko prebralo na spletni strani občinskega odbora SDS Domžale. Prav tako bomo od septembra meseca organizirali uradne ure, kjer bi lahko vse aktivne OZ. neaktivne članice dobile podrobne informacije o našem delovanju. Nam za konec zaupate še nekaj o vas, o vašem političnem in zasebnem delovanju? Priznam, da sem v politiko zašla na pobudo svojega očeta, vendar me je kmalu politika začela zelo zanimati. Zato sem si našla svoj prostor pri Slovenski demokratski mladini, kjer sem v Domžalah tajnik in hkrati član Izvršilnega odbora. Sem tudi članica Izvršilnega odbora Ženskega odbora Obljubljanske regije ler aktivna članica v KO (Krajevnem odboru) SDS Domžale. V prostem času sem tudi aktivna športnica -tako v zimskem kot tudi poletnem času. Najrajši pa sem mamica mojemu 4 - letnemu sinčku. Kljub temu, da imam kar precej obveznosti, pa vse opravljam z velikim veseljem. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve v Dobu »Delomrznežem je odklenkalo« Besed v naslovu minister Janez Drobnič sicer ni izrekel v Dobu, ampak lahko bi ga tudi tako razumeli, ko je med predavanjem poudaril, da je vsako delo častno. Ob tej misli je tudi povedal, da je svojo poklicno pot začel kot prodajalec plinskih jeklenk ... V predlogu zakona o delovnih razmerjih je tudi pomembna sprememba, in sicer bo brezposelna oseba, ki bo neupravičeno odklonila ponujeno delo Zavoda za zaposlovanje, ostala brez vsakršnega denarnega nadomestila oziroma prejemka pomoči. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je v sredo, 7. junija 2006, najprej službeno obiskal Center za socialne zadeve v Domžalah. Pred obiskom v Dobu je moral zaradi pomembnosti razprave z njegovega področja nazaj v parlament v Ljubljano. Svoj obisk je minister nadaljeval v dvorani Kulturnega doma na Močil-niku, kjer predaval na okrogli mizi s ključno temo »Medgencracijski odnosi v 21. stoletju«. Kljub napornemu dnevu je bil minister Drobnič dobro razpoložen, kar se je hitro preneslo na obiskovalce, ki so dodobra napolnili dvorano. M Si Nova Slovenija O medgeneracijskem sodelovanju je povedal, da lahko slednjo razdelimo v tri dele, ki jih je ponazoril z drevesom. Korenine po njegovih besedah predstavljajo starejšo populacijo, ki ni več delovno aktivna, deblo družbe pa je delovno aktivna populacija, od katere je v veliki meri odvisna uspešnost naroda. V krošnjo drevesa je umestil tiste, ki šele začenjajo živeti in ki se izobražujejo za poklice, torej mlade. Po ministrovih besedah je za obstoj slovenskega naroda potrebno sodelovanje vseh delov drevesa oziroma generacij hkrati. V svojem predavanju je med drugim mislimi tudi poudaril, daje v demokratični družbi mogoče doseči razumevanje med generacijami in s tem medgeneracijski sporazum. Izpostavil je misel o solidarnosti in vzajemnosti med generacijami. Starejši si zaslužijo pravične in dostojne pokojnine, pri zagotavljanju varstva starejših pa je potrebo zagotavljati pluralizacijo storitev. V zaključnem delu srečanja je bil čas za razpravo in prisotni so imeli priložnost izmenjati svoja mnenja, predloge in stališča, ki zadevajo izbrano temo okrogle mize ter drugo aktualno problematiko socialnega varstva, dela in družinske politike. Minister Janez Drobnič seje z vodjo kabineta Petro Tomažič po »uradnem« delu prireditve še nekaj časa zadržal v Dobu, dobro razpoložen je poklepetal še z nekaterimi udeleženci prireditve. Predavanje in okroglo mizo sta organizirala KO N.Si Dob in OO N.Si Domžale. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Od ga. Sonje Helne, predsednice 00 N.SI Domžale, je minister Janez Drobnič dobil v dar knjigo Staneta Stražarja Župnija Dob skozi stoletja stran 9 NAŠI POSLANCI Kdaj nove operacijske mize za onkološki inštitut? V preteklih tednih je lahko slovenska javnost z ogorčenjem spremljala dogajanja v zvezi z nabavo operacijskih miz za nekatere bolnišnice, med njimi (udi za Onkološki inštitut. Zelo zanimiv je bil tudi primer »do-nacije«. Kot se je pokazalo, takšna »humana« rešitev ni padla z neba, pač pa je bila premišljen manever, pripravljen in načrtovan v pisarnah znane svetovalne firme za stike z javnostmi, ki istočasno opravlja svetovalne storitve za Vlado RS in tudi za Medicocnginccring. In s kakšnimi nameni in cilji: - rešiti ministra Bručana, ki je za-vozil postopek javnega naročila in naredil številne napake - Revizijska komisija je ugotovila, da so bile vse ponudbe nepopolne, minister pa je za nepopolne razglasil le dve (najcenejši) ter izbral eno najdražjih ponudb kot popolno; - oprati ime spornega prodajalca - ga. Frantar in g. Zabret iz Modi-coengineeringa - gre za preimenovano podjetje Aicomed, povezano z preplačanim nakupom operacijskih miz pred leti v KC. Ob tem se poslavlja vprašanje, kje je bila njihova humanitarnost takrat, ko so sklepali drago in oderuško pogodbo s Kliničnim centrom (pri poslu za 38 operacijskih miz so ponudili le 1,5 % popust), zaradi česar je kasneje odstopilo celotno vodstvo KC? Sami so bili v postopku naročanja zadnjih operacijskih miz kar 16-krat med pritožniki - torej so med večjimi krivci za dolgotrajne postopke; - prodati svoje mize za previsoko ceno, narediti vtis donatorstva in humanitarnosti, v resnici pa bi mize kupila paradržavna podjetja; - na koncu bi v Medicoengeeni-ringu celo dobro zaslužili, saj bi postali pooblaščeni serviserji in vzdrževalci. Na srečo se je dejanje dovolj zgodaj razkrilo kot manipulacija. In pri tem, kot je opozoril tudi predsednik dr. Janez Drnovšek, ni šlo za resnično nesebično potezo v želji pomagati bolnikom in razrešiti gor-dijski vozel neskončnih razpisov in izigravanj, ampak »za pokvarjenost brc/, primere in samo še eno igro za dobiček in provizije, dobesedno /a vsako ceno in brez vsakih zadržkov in žal smo bili še enkrat zgroženi nad nizkim nivojem človeške zavesti«. Zaradi omenjenih zadev se je na mojo pobudo na izredni seji sestal Odbor za zdravstvo in obravnaval Poročilo ministra dr. Bručana o postopku javnega naročila za nakup operacijskih miz. Zasedali smo kar dva dneva, a žal ob koncu (zaradi stališč koalicije) sprejeli le sklep, da smo se seznanili s poročilom. čeprav so sc med obravnavo odkrile mnoge nepravilnosti in napake. V poročilu se ni odgovorilo na bistveno vprašanje, na katerem je zgrajena tudi Bručanova »obramba« - v čem konkretno in kje natančno je Zakon o javnih naročilih slab in izključno kriv za vse zaplete. Preden je minister dr. Bručan vso krivdo za zamudo, izgubljen čas, napake v postopku, slabo pripravljen javni razpis (ki je omogočil pritožbe), nezakonite pogovore v času razpisa s kasneje izbranim ponudnikom skušal prevaliti na zapleteno zakonodajo, smo želeli odgovore na naslednja vprašanja: - zakaj ni nadaljeval s postopkom razpisa, ki ga je začel že prejšnji minister dr. Keber, saj je bilo zadosti ponudnikov in je imel možnost takojšnjih neposrednih pogajanj in izbire najugodnejšega ponudnika - to je bilo že v januarju 2005 - IN PRAV NA ISTEM II BIL PO LETU IN POL IZGUBLJENEGA < ASA. Zakaj je ta razpis 10. februarja 2005 razveljavil? - Zakaj je objavil novi razpis šele po štirih mesecih in pol, saj je bil razpis objavljen šele 24.6.2005, saj je vedel, kako velika stiska je na Onkološkem inštitutu in v nekaterih bolnišnicah? - Ali ni morda nekaj narobe tudi s kvaliteto in strokovnostjo pripravljenih razpisov na Ministrstvu za zdravje, saj imajo nenehno prav oni največje težave, pritožbe, ugotovljene pomanjkljivosti? Jih morda prevečkrat pišejo na kožo določenim naročnikom? - Zakaj se je vmes (v času trajanja prvega, po Kebru podedovanega razpisa) srečeval s predstavniki ponudnika (g. Bokalom iz Sanola-borja, ki je na prvem razpisu ponujal mize OPT, na drugem pa kljub temu, da ni pooblaščen za to, mize Maquet? Je bil sklenjen dogovor o tem, da Sanolabor posodi svoje ime in ponudi namesto Aico-meda, (Medicoengecniringa) Maquejevc mize? - Zakaj minister dr. Bručan ni upošteval priporočil t.i. Končinove komisije, ki je raziskovala nakup operacijskih miz v Kliničnem centru? Tam so zapisali, da bi morali v takšnih in podobnih primerih nujno opraviti analizo cen različnih ponudnikov na mednarodnem tržišču. Zato sem vprašala ministra, ali je pridobil cenik neposredno pri proizvajalcih in s tem ugotovil vrednost operacijskih miz na evropskem tržišču? - Zakaj so za pripravo obvestila o izbiri potrebovali skoraj 5 mesecev, saj so ga izdali šele 15.11.2005? Kaj seje dogajalo vmes? - Zakaj ni že v decembru 2005, po pritožbi Molicrja. zaprosil Revizij- ske komisije za odpravo susperzivno-sti, kar bi mu takoj omogočilo nakup miz? Novih 5 mesecev izgubljenega časa!!!! Torej neposredna krivda ministra za zamude znaša že 9, 5 meseca !!!!!! - Zakaj minister in razpisna komisija ne priznajo, da so naredili napako, saj so bile po ugotovitvah revizijske komisije vse ponudbe nepopolne, oni pa so za nepopolni razglasili le dve ponudbi, dveh pa ne. Šlo je za kršitev Zakona o javnih naročilih dokazana je bila kršitev proceduralnega načela enakopravne obravnave ponudnikov. Kaj niso s tem favorizirali i/branih ponudnikov Maquejevih miz? Zaradi upravičeno vložene revizije bo moralo ministrstvo pritožniku Moli-eru plačati skoraj milijon tolarjev za stroške postopka. - Zakaj je minister dr. Bručan zaposlil in za svojega sodelavca imenoval g. Zajca, čigar negativna in sporna vloga je bila znana še iz zgodbe preplačanih mi/, v KC? Ta-kial je slednji zaradi svoje vloge in odgovornosti odstopil. - Zakaj Vlada v letu in pol ni uspela pripraviti sprememb Zakona o javnih naroČilih, kar je bilo vseskozi obljubljeno, v resnici pa so se dela lotili šele v pred nekaj tedni? - Ali v SLO res lahko kirurgi uporabljajo le operacijske mize Maquet, ne pd morda tudi kakšnih drugih, konkurenčnih? Zakaj ravno najdražje? Cena ni pomembna? Kaj pa potem? Med neodvisnimi strokovnjaki je znana ocena, da je kvaliteta kar nekaj znanih miz v Evropi na primerljivem nivoju, ni bistvenih razlik. - Zakaj ni bil na vse seje razpisne komisije vabljen član. ki gaje vanjo predlagala protikorupcijska komisi- ja? Minister in vladajoča koalicija kljub vsemu neodgovorjenemu in nepojasnjenemu ni sprejela nobenega predlaganega sklepa, na primer predloga, da bi sprožili ustrezne postopke za ugotavljanje odgovornosti posameznih delavcev v ministrstvu, ki so sodelovali pri pripravi tega razpisa. S tem je minister dr. Bručan prevzel odgovornost na svoja pleča in zaščitil svoje problematične svetovalce, njihove napake, ki morda niso le napake, ampak tudi lumpa-rije. Medlo in neprepričljivo je bilo izgovarjanje, da je vsa krivda le na zakonih in togosti formalističnih postopkov. Na osnovi dolge in polemične razprave seje postavilo tudi vprašanje strokovnih podlag za pripravo razpisov v zdravstvu, kjer sc letno obrne Obdavčitev ukrepov kmetijske politike in državne pomoči je nesprejemljiva Spremembe v Zakonu o osnovni šoli Slovenska kmečka zveza pri SLS je predstavila stališča o aktualnem dogajanju na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter o pričakovanjih, ki jih ima Slovenska kmečka zveza glede prihodnje obdavčitve kmetijskih gospodarstev. Predlogi in pobude SKZ pri SLS za delo Sklada v prihodnje: - Sklad naj še naprej izvaja svoje Poslanstvo pri nakupih in prodaji zemljišč za večanje družinskih kmetij. - Pospešiti mora vračanja zemljišč v denacionalizaciji, posebno tislim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. - Nameniti več pozornosti nakupu zemljišč ob meji, da se zaščiti nacionalni interes. • Okrog velikih urbanih naselij ali Posebno na Obali se zemljišča ne bi smela prodajati, razen kmetom, ki lu živijo s stalnim prebivališčem. V kolikor se prodajo i/vaja, je potrebno prodati preko licitacije. (Tu je lahko največ spornega v delu Sklada, saj so veliki pritiski politikov in funkcionarjev, kako priti do koščka zemlje na Obali.) - Zakupne pogodbe podaljšati za več let, trideset do šestdeset let Večji nadzor pri izkoriščanju gozda tu predvsem mislimo realne odškodnine in pravilna koncesija. SLS Pri Slovenski kmečki zvezi so kritični dO zakoTU 0 obdavčitvi nepremičnin, saj zakon obdavčuje vse nepremičnine. Glede zakona 0 darilih in dediščini, ki je še v usklajevanju, pa si SKZ želi, da se s tovrstno zakonodajo ne zatre prenosa kmetij na mlade oziroma naslednike. Igor llrovatič, predsednik SKZ pri SLS. opozarja, da paket reform, ki ga je predlagala Vlada RS, v bistvu ne /a jema in ne obravnava kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, kljub temu, da funkcije kmetijstva niso samo gospodarske, ampak so vezane tudi na socialno področje. Kritičen je bil do dejstva, da je potrebno ločiti med skupno kmetijsko politiko Evropske Unije, ki jo mora vsaka država izpolnjevati in med vsebino reform, ki jih mora določati vsaka članica EU zase. Kot največji problem izpostavlja davčno zakonodajo, saj se po njegovem pojavlja močan rez, kjer se vzpostavlja obdavčitev ukrepov kmetijske politike in državne pomoči. Poudaril je, da sc dohodkovni položaj kmetijstva ne sme poslabševat, temveč mora nov predlog zakona o dohodnini i/, obdavčitev izključiti neposredna plačila za izvajanje skupne kmetijske in investicijske politike. Zakon 0 katastrskem dohodku predstavlja administrativno določeno proizvodno sposobnost posameznega kmetijskega zemljišča, ki pa s tržnim segmentom nima veliko skupnega in sc po drugi strani zlorablja v popolnoma različne namene. Predsednik programskega sveta SK/, pri SI,S Branko Tontažič je poudaril, da Računsko sodišče glede okoriščanja nekaterih posameznikov iz vrst Slovenske ljudske stranke ni dokazalo nobenih nepravilnosti. Očitno pa obstajajo interesi nekaterih posameznikov, da na nek način diskreditirajo SLS ler Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Rok Ravnikar okoli 150 milijard tolarjev. Ali je narejen dolgoročni načrt zamenjave in nakupa drage opreme v bolnišnicah, katerih ustanovitelj je vlada in se financirajo iz javnih sredstev? Po nacionalnem program zdravstvenega varstva bi morali sprejeti standarde medicinske opreme in vzpostaviti strokovna telesa, ki bi ocenjevala utemeljenosl nakupov. Tega še ni m tudi sklep, ki je predlagal pripravo tega dokumenta, ni bil sprejet. Na seji smo spregovorili tudi o predlaganih spremembah Zakona o reviziji, ki so slaba in nestrokovna rešitev, rešitev, ki izkorišča trenutno ogorčenje javnosti, izkorišča se neka ekscesna situacija - Vlada je očitno komaj čakala na to možnost, ko bo lahko sama odločala, da zaradi višjih interesov (nevarnost za življenje in zdravje, mednarodne obveznosti in na koncu tisti najbolj raztegljivi: velike neposredne škode za javna sredstva) zahtevana revizija ne bo več zadržala postopka javnega naročanja. V široko zastavljeno rešitev se bo lahko uvrstilo pravzaprav vse, zato bi bilo treba bistveno bolj natančno navesti takšne izjeme. Tako se dopušča in legalizira zlorabe, ker je vse preohlapno in nedoločno. O izjemnosti bi morala odločati neodvisna institucija: npr. revizijska komisija in ne vlada, ki je sama obenem tudi naročnik. Vlada se je postavila nad revizijsko komisijo kot neodvisno institucijo. Ali sc lahko v tem primeru kot tožena stranka istočasno pojavi in samorazglasi še za razsodnika, vsaj začasnega, a vendarle dokončnega v smislu posla? Če bi pogledali konkretni primer operacijskih miz: minister dr. Bručan bi po lastni presoji in glede na to, kar je vseskozi zagovarjal, podpisal pogodbo s Sanolaborjem in mize preplačal za več kot 200 milijonov - čeprav so bile v resnici vse ponudbe nepopolne. Kasneje bi se ugotovilo, da seje zmotil. Stroške napačnih odločitev pa bomo nosili vsi, davkoplačevalci, saj bo država dolžna v primeru svoje napake, pritožnikom v kasnejšem postopku povrniti vso nastalo škodo (torej dvojno ceno naročila). Sanolaborju bi tako plačali 500 milijonov za operacijske mize, Molierju pa še 300 milijonov za izgubljeno tožbo. V tem primeru bi lahko na koncu ugotovili okoli 500 milijonsko škodo, (napisano 18. junija 2006) Cveta Zalokar- Oražem. poslanka LDS v OZ RS V spremembah zakona so podrobneje opredeljeni pogoji za izvajanje študentskega dela in pogoji za delovanje koncesionarjev pri posredovanju tega dela. Za študentsko delo veljajo posebni pogoji, za katere so na eni strani značilne posebne ugodnosti, na drugi pa omejitve. Osnovno vodilo študentskega dela pa naj bo, da ne sme ovirati študija, saj se prepogosto dogaja, da študentje enostavno pozabijo, da je njihova osnovna naloga predvsem študirali. Podpiram predloge, ki gredo v to smer, da naj bi bilo študentsko delo, seveda če je le mogoče, tudi sestavni del usposabljanja za bodoči poklic. Sam osebno imam zelo pozitivne izkušnje s študenti, ki so v času počitnic na mojem prejšnjem delovnem mestu v moji prejšnji službi ali opravljali počitniško prakso ali pa so delali preko študentskega servisa. V času dela so imeli možnost spoznati delovni proces in zelo hitro seje ugotovilo, koga delo res zanima, kdo pa je prišel na delo samo zaradi denarja. Tudi nam. stalno zaposlenim, je bilo to v veliko pomoč pri izbiri novih sodelavcev. In marsikdo od teh študen-lov ali študentk je kasneje postal naš sodelavec oz. sodelavka. Stranke koalicije smo tudi podprle rešitev v predlogu zakona, da se 30% sredstev iz koncesijskih dajatev za posredovanje del dijakom in študentom preusmerja v javni sklad, iz katerega se bodo po uveljavitvi zakona, ki bo urejal štipendiranje, financirale štipendije. Glede na višino koncesije se predvideva, da bo tega denarja kar okrog 2.4 mrd SIT. Sedaj se je polovico denarja od koncesij namenilo za delovanje študetskih servisov, polovico pa je bilo namenjeno za V Državnem zboru smo na zadnji seji obravnavali tudi spremembe Zakona o osnovni šoli. Zakon je aktualen tudi za naše področje, saj bo jeseni med drugim odprla vrata novozgrajena Osnovna šola v Dra-gomlju, pa tudi sicer je zakon aktualen za velik del naših občanov. V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji v letu 1995 je bilo zapisano, da mora država vzpostaviti mehanizme za uveljavljanje pluralizma in možnosti izbire na vseh ravneh, pestrejši izbor vsebin in dejavnosti, večjo fleksibilnost v prostorski in časovni organizaciji. Imamo celo poglavja o avtonomnosti šol, ki pa so bile v zadnjih časih čedalje manj avtonomne, saj smo šolam vse predpisali in so morali pouk izvajati tako, kot se je odločila politika. Sedaj s spremembami ravnamo drugače, šolam vračamo avtonomijo in s tem odgovornost, da tisto, kar delajo, delajo dobro. Zaupati moramo ravnateljem in učiteljem, da se bodo odločali glede na mlade, na otroke, ki jih imajo v razredu pred seboj. Oni jih poznajo, vedo kako funkcionirajo v skupini, kako bi funkcionirali ali pa funkcionirajo razdeljeni po nivojih, ločeni v različnih skupinah. S spremembo zakona bo učencem omogočeno, da raven zahtevnosti spremenijo ne le ob začetku ocenjevalnih obdobij, pač pa kadarkoli med šolskim letom. Možnost, da se šola odloči za tako diferenciacijo pouka, ko poučujeta v oddelku hkrati dva učitelja v 8. in 9. razredu, je razlog, da se zakon o osnovni šoli dopolni v delu, ki določa izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v posameznih obdobjih. Natančneje se v predlogu sprememb zakona opredeljuje tudi določitev tretjega predmeta, ki se preverja z nacionalnim preverjanjem znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževal-nega obdobja. Minister tretji predmet določi tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta RS za splošno delovanje ŠOS-a. Nenavsezadnje je potrebno omeniti, da je to denar, ki se mu je država odpovedala in da je zaradi teh nizkih dajatev študentsko delo velikokrat nelojalna konkurenca predvsem zaradi zlorab, ki smo jim smo priča. Ker se dejavnost posredovanja dela opravlja kot javna služba, se s predlagano ureditvijo določajo priznani stroški v višini 35 % koncesijskih dajatev. Poleg zmanjšanja višine priznanih stroškov se predvidi tudi delež sredstev iz koncesijske dajatve na predlaganih 35 %. ki bo namenjen . Študentski organizaciji Slovenije za namene sofinanciranja obštudijskih dejavnosti dijakov in študentov. Tudi na ta način se bo preprečilo, vsaj po mnenju NSi. neupravičeno bogatenje nekaterih študentskih servisov na račun študentskega dela, namesto da bi se ta denar namenjal oz. vračal študentom. Zakon uvaja več novosti, predvsem v smislu racionalizacije porabe proračunskih sredstev. Sprememba razširja pristojnost zavoda, da posreduje brezposelnim osebam, ki so upravičene do DSP. vsako zaposlitev in primerno delo po podjemni ali avtorski pogodbi oziroma posreduje začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno dela, ki traja največ 56 ur mesečno in ga organizira zavod ali v dogovoru z zavodom nepridobitna, največkrat je to nevladna organizacija. Tako zaposlitev in delo pa lahko zavod ponudi tudi brezposelni osebi, ki ni upravičena do denarne socialne pomoči. Socialni partnerji so se strinjali in tako je tudi napisano v predlogu zakona, da naj bi prejemnik denarnega nadomestila dolžan sprejeti primemo delo po podjemni ali avtorski pogodbi in tudi primemo občasno hu- izobraževanje določi največ 4 predmete, iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo nacionalno preverjanje znanja. V mesecu marcu nato minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja na posamezni osnovni šoli. Z določitvijo nabora štirih predmetov bo hitreje pridobljena informacija o znanju učencev iz vseh obveznih predmetov na nacionalni ravni in s tem zagotovljena možnost evalviranja šolskega sistema ter možnost ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-iz-obraževalnega procesa in načrtovanja uvajanja potrebnih sprememb. Mogoče bo tudi primerjava z dosežki v mednarodnih raziskavah. Predlog zakona o osnovni šoli opredeljuje pristojni strokovni organ, ki poda mnenje o naboru predmetov za tretji predmet. V skladu s 25. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje pristojen za odločanje o strokovnih zadevah oz. dajanje strokovne pomoči pri sprejemanju odločitev. Tako poleg potrjevanja sprejemanja določene programe, predmetnikov, izpitnih katalogov daje tudi mnenje in predlaga ministru v sprejem določenih odločitev in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Glede na namen določitve tretjega predmeta, tj. pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev pri določenem predmetu, je pridobitev mnenja strokovnega sveta o določitvi tega predmeta strokovne narave. Člani tega sveta so strokovnjaki iz različnih področij vzgoje in izobraževanja. V Poslanski skupini SDS zato podpiramo spremembe Zakona o osnovni šoli. saj se nam zdijo nujno potrebne. Z njimi se bo osnovno šolanje v Sloveniji vrnilo na tista pota. na katerih bodo mladi lahko odnesli več znanja in pridobili vrsto najrazličnejših sposobnosti ter vrlin in se tako uspešneje pripravljali na izzive v prihodnosti, ki jih čakajo. Robert Hrovat. poslanec SDS v Državnem zboru RS manitarno ali drugo podobno delo, ki ustreza do ene stopnje nižji izobrazbi. V primeru odklonitve bi se mu znesek denarnega nadomestila začasno znižal za 50 %. Seveda prejemnik DSP lahko odkloni tako delo, vendar o upravičenosti te odklonitve odloča posebna komisija. Zavarovanje brezposelnih oseb mora biti usmerjeno predvsem v ukrepe za čim prejšnjo zaposlitev brezposelne osebe in ne sme niti posredno dajati spodbud, zaradi katerih bi bil lahko status brezposelnega bolj privlačen kot status zaposlenega, kar pa se žal vse prevečkrat dogaja. Rešitve v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti se nam zdijo dobre in jih bomo zato v NSi tudi podprli. Prepričan sem. da z izboljšanjem evidenc na področju sociale ne bo več prihajalo do podvajanja in izrabljanja ter kopičenje socialnih pravic iz več virov. Tako se bo lahko ta denar namenil za bolj potrebne namene. Z zakonom se spodbuja zaposlovanja mladih žensk, saj bo zaposlitev brezposelne osebe, ki nadomešča osebo na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka zmanjšala stroške delodajalca s povrnitvijo prispevkov za socialno zavarovanje. Sprememba zakona predvideva tudi povrnitev prispevkov za zaposlitev brezposelne osebe, mlajše od 26 let, ki je iskalec prve zaposlitve in je več kot 12 mesecev prijavljena na zavodu ter za zaposlitev osebe, starejše od 55 let. ki je več kot 24 mesecev prijavljena na zavodu in za zaposlitev brezposelne osebe, starejše od 55 let. ki opravlja suficitarni poklic. mag. Franc Capuder, poslanec NSi v DZ RS Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Podjetja in evropska raziskovalna politika Evropski parlament je na svojem junijskem zasedanju v prvem branju podprl predlog t.i. 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj, ki določa spodbujevalne ukrepe EU na raziskovalnem področju od leta 2007 do vključno leta 2013. Eden izmed glavnih ciljev je izboljšanje inovativnosti evropske družbe, kar nam bo uspelo le s tesnejšim povezovanjem med ustanovami znanja in raziskovanja z gospodarstvom. Poseben poudarek je namenjen ukrepom, ki bi spodbudili mala in srednja podjetja k sodelovanju v programu. To pa odpira številne možnosti in priložnosti tudi za slovenska podjetja, da evropskemu tržišču ponudijo svoje znanje in storitve ter se povežejo s potencialnimi novimi evropskimi partnerji. Za podjetnike so največja težava za sodelovanje v evropskem raziskovalnem programu predvsem zamudni in zahtevni administrativni postopki pri prijavljanju projektov. Zato naj bi nova pravila odpravila napake iz sedanjega 6. okvirnega programa in ponovno pridobila ugled ne preveč priljubljeni evropski birokraciji. Za mala in srednje velika podjetja so predvsem pomembne poenostavitve prijavljanja ter priprav formalnega okvira (npr. pogodbe) med Komisijo in raziskovalnimi skupinami. Pogodbe bodo morale biti krajše, navodila za prijavo razumljivejša - v vseh uradnih jezikih EU - prijaviti pa se bo možno v elektronski obliki. Predlog Komisiji, da bi tudi poročila, kijih bo po novem predlogu za 7. okvirni program potrebno oddajati vsakih 18 mesecev, oddajali v elektronski obliki, je še v postopku proučevanja. Ob Dr. Brejc za aktivnejšo politiko zaposlovanja starejših V Evropskem parlamentu obstajajo številne t. i. medparlamentarne skupine, ki združujejo poslance iz vseh političnih skupin, z namenom opozarjati na določeno problematiko. Sopredsedujoči eni od takšnih skupin - medparlamen-tarni skupini za starostnike (Intergro-up for Ageing) - je tudi slovenski poslanec Evropskega parlamenta, dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED). Skupina deluje od začetka parlamentarnega mandata, prizadeva pa si za sprejem takšne evropske zakonodaje, ki bi upoštevala potrebe starejših in preprečevala njihovo diskriminacijo na vseh področjih življenja. Staranje prebivalstva predstavlja poseben izziv za države članice EU in sproža številna vprašanja, med drugim: kako bo EU ohranila konkurenčnost na trgu delovne sile, glede na spreminjanje ponudbe delovne sile zaradi staranja prebivalstva, na kakšen način bodo države članice poskrbele za ustrezno socialno vključenost starejših oseb v družbo, s kakšnimi ukrepi lahko države preprečijo diskriminacijo starejših oseb na področju zaposlovanja, predvsem glede dostopa do trga dela ter stalnega izobraževanja. Člani Medparlamentarne skupine za starostnike so zato v letu 2005 največ pozornosti namenili predvsem naslednjim temam: demografske spremembe, socialne in zdravstvene storitve za starejše, enakost in nediskriminacija v razširjeni Evropski uniji, direktiva o storitvah in njene posledice za starejše državljane, koordinacija akcijskih načrtov zaposlovanja v državah članicah, itd. Med prednostne naloge skupine za leto 2006 pa spadajo: preprečevanje zlorab starejših, revščina in socialna izključenost, mednarodni akcijski načrt za staranje prebivalstva, starost in mobilnost, staranje v državah v razvoju in posledice za ekonomske migracije v države EU ter zaposlovanje starejših. Dr. Brejc se kot sopredsedujoči medparlamentarne skupine za starostnike ukvarja predvsem s problematiko aktivnega delovnega življenja starejših. Kot meni dr. Brejc, bi moralo biti aktivno staranje ena predvidenih poenostavitvah pa je potrebno poskrbeti za ustrezen finančni nadzor ter transparentnost ravnanja s sredstvi iz evropskega proračuna. S temi ukrepi želimo odpraviti negativne stereotipe o nepreglednem evropskem birokratskem stroju in tesneje povezati podjetja na evropskem nivoju, tako med sabo kot tudi z univerzami in raziskovalnimi inštituti. Jasno se zavedamo dejstva, da prav mala in srednje velika podjetja posedujejo določena specifična znanja (velik inovacijski potencial), ki pa brez ustreznih administrativnih postopkov in financiranja ne doseže zastavljenih ciljev. Evropskim usmeritvam je skladna tudi slovenska razvojna politika: Če želimo slediti ciljem Lizbonske strategije, moramo spodbujati inovacije, ki pa pogosto nastajajo prav v malih in srednje velikih podjetjih. Pri razvojnih spodbudah v podjetništvo bodo pozitivni učinki zagotovo prevladali in dvignili blaginjo ljudi na »stari celini«. Tako se tudi slovenskim podjetjem odpirajo nove priložnosti, ki pa zahtevajo veliko poguma, znanja in odločnosti. Dr. Romana Jordan Clzelj Poslanka v Evropskem parlamentu od prioritet vsake vlade države članice, saj so starejši delavci ključni za uspešen razvoj naših gospodarstev. Starejše ljudi bi bilo tudi treba spodbujati k vseživljenj-skemu učenju, s pomočjo katerega bi se lažje prilagodili spremembam na trgu delovne sile. Trenutno stanje je namreč precej bolj zaskrbljujoče, saj se starejši v poklicnem življenju - predvsem ob želeni menjavi službe in napredovanju na delovnem mestu - srečujejo s precejšnjo diskriminacijo. Na ravni EU je bilo po mnenju dr. Brejca glede preprečevanja diskriminacije storjenega že veliko, kljub temu pa bi morala biti tovrstna zakonodaja izvajana veliko bolj dosledna, če želimo odpraviti strukturne ovire, ki nam preprečujejo dosego cilja zvišanja deleža zaposlenih starejših oseb na 50% do leta 20 i0. Vprašanje staranja prebivalstva bi moralo biti tudi ena od prioritet na dnevnem redu EU. Ovir na področju zaposlovanja je žal veliko v vseh življenjskih obdobjih, še posebej veliko jih je za starejše iskalce zaposlitve. "Eden od načinov, kako se spopasti z diskriminacijo na področju zaposlovanja starejših, je tudi informiranje evropskih državljanov o tej problematiki," meni dr. Brejc. Z boljšim informiranjem bi po njegovem mnenju spodbudili tudi vključevanje starejših v procese oblikovanja politik, kar je še posebej pomembno pri vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo. Pri tem je pomembna tudi vloga nevladnih organizacij na nacionalni in evropski ravni, saj so te ponavadi dobro obveščene o dejanskem stanju na trgu delovne sile. V okviru svojih prizadevanj na tem področju bo dr. Brejc jeseni 2006, v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu, vodil seminar o problematiki zaposlovanja starejših. Katarina Culiberg Medobčinsko društvo invalidov Domžale Slovenski invalidi v Tuniziji Pred kratkim se je 44 članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale, pripravljenih na nove izzive, podalo na pot proti Genovi, od koder so odpluli proti Tunisu. Po 22-u rn i vožnji z ladjo jim je prenočevanje na trdih tleh zelo koristilo. Sledil je ogled mesta Kartagine, kjer so si domovanje najprej ustvarili Feničani, katerim so sledili Rimljani, pa Arabci, tako da si je danes mogoče ogledati ostanke vseh treh kultur. Najlepši so iz rimskih časov. Ogledali so si grič Birse, muzej Kartagine, mesto Tu-nis, posebej Sidi Bousaid, elitni del mesta, ne zaradi bogastva, pač pa zaradi značilnih gradenj za ta del Afrike. Nizke bele hiše z modro obrobljenimi okni in vrati delujejo zelo čisto in z vsem cvetjem z ulične strani kar vabijo, hkrati pa modra barva menda odganja insekte. Vozili so se skozi Hammamet do Monastirja, rojstnega kraja nekdanjega predsednika Habi-ba Burgibe, naslednji kraj njihovega ogleda se ponaša s tretjim največjim rimskim amfi-teatrom, kjer je vsako leto festival orkestrov z vsega sveta. Po El Djemu so se ustavili v gorski puščavi Matmati, kjer živijo Berberi, ob kosilu pa spoznali podzemni hotel in si ogledali življenje domačinov v podzemnih trigloridskih hišah. Pravo peščeno puščavo so okusili v okolici Do-uza, kjer so jahali kamele, posebno doživetje pa Društvo domžalskih diabetikov je letošnjega maja okrevalo v hrvaški Istri. Z avtobusom Turistične agencije Relax je na pot šlo 42 članov, večinoma upokojencev. Med njimi nas je bilo nekaj spremljevalcev svojcev. Po slabih treh urah prijetne vožnje smo prispeli v nekdanjo antično Emonijo, kasnejši Neapolis in sedanji Novigrad s 4000 prebivalci. leden dni okrevanja smo prebili v hotelu Maestral, ki ga je na obrobju mesta in v bližini morske obale leta 1986 zgradilo Gradbeno industrijsko podjetje Pionir iz Novega mesta. Velika zgradba hotela ima 350 prenočitvenih sob, veliko restavracijo, bar, Casino, trgovine, bazen z ogrevano morsko vodo, dve kongresni dvorani in še nekaj drugih prostorov za rekreacijo. Za dobrodošlico nam je zapela Ženska vokalna skupina iz Slovenj Gradca, ki je tu počitnikova-la in se pripravljala na pevske nastope. Ker kopalne sezone še ni bilo, voda v notranjem bazenu pa je bila dokaj mrzla, so nam čas je bila pod večer slovenska narodna pesem sredi puščave pod afriškim nebom, kot je rekla ena od udeleženk: »To je nekaj, česar se ne da opisati, treba je doživeti.« S tem pa presenečenj še ni bilo konec. Cesta čez največje slano jezero na svetu - 5000 km2, 150 km dolžine, jih je spomnila, kakor majhni smo ljudje. Občudovali so čudovite saharske rože, sprimek soli in peska, ki jih podnebne razmere oblikujejo v čudovite cvetove različnih velikosti. Sledil je obisk Chott el .lerida, kjer so se s kočijami popeljali v oazo dateljnovih palm, spoznavanje utripa tržnega dne, obisk gorske oaze z izvirom sladke vode, kamor smo se odpeljali skozi puščavo z džipi. Videli so tudi staro Chebiko, ki jo je leta 1987 uničilo deževje. Hiše so sc dobesedno sesule, ker je s hriba (za njih je to gora) drla voda. Od tod so se napotili proti severu, mimo Gafse, kjer se konča puščava in se spet začnejo nasadi oljk, kilometrski nasadi trt, obdanih z živimi mejami iz kaktusov, ki dajejo pokrajini svojevrsten čar. krajšale načrtovane zdravstvene in društvene aktivnosti. Višja medicinska sestra, sicer glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Domžale, Vida Čeh, je ob asistenci Ivana Osolnika vsak dan merila diabetikom krvni sladkor in krvni pritisk, enkrat pa tudi holesterol. Imela je tudi predavanje o zdravi prehrani. Glede na bogato izbiro hrane v samopostrežni restavraciji in rezultate merjenja sladkorja se lahko sklepa, da naši diabetiki disciplinirano in zdravo živijo. Kljub temu je imela Čeho-va tri zdravstvene intervencije, od tega eno dokaj hudo. Program okrevanja, ki ga je sestavila Relaxova vodička Jožica Škorjanec, v sodelovanju /. voditelji društva, je bil tako bogat, da smo mu komaj sledili. Med drugim so vanj sodili ogled mesta in okolice. Popoldanske čajanke so bile prava zabavna druženja. Dnevne programe smo vsakokrat zaključili ž družabnimi večeri, plesom in tombolo. Posebno presenečenje jih je čakalo na enem od številnih postajališč, kjer so med zastavami našli tudi slovensko. Kakšen balzam za dušo in srce, ko so spoznali, da vedo za Slovenijo. To so pričarali trije godci, udeleženci pa so sami poskrbeli za siovensko-tunizijsko varianto trebušnega plesa. V najbolj islamskem mestu, Kairouanu, so skušali na tržnici barantati pri nakupu tepihov, pa od trgovcev ni bilo prave volje, zato pa so to nadoknadili v Soussu, kjer so se sprehajali po medini - trgu in začutili utrip življenja na ulici. Ob koncu so si ogledali še najbolj eks-kluzivni turistični kraj na mediteranski obali Port el Kantaui - hotelsko naselje z zelo navitimi cenami. Za potovanje je lepo poskrbela agencija z izvrstno ekipo, ki so jo sestavljali vodnica Vanja ter šoferja Janez in Jože, ki so ob vsem drugem poskrbeii tudi za zabavo. Hvala. MDI Kroni prijetnega okrevanja sta bili dve družabni zabavi, ki nam bosta ostali dolgo v lepem spominu. Tretji dan nam je namreč Maks Grošelj, desna roka predsednika Hrovata, priredil sprejem ob svojem jubilejnem rojstnem dnevu. Ob asistenci urne in vesele Nuše Vodlan v vlogi natakarice, viemojstrov Slavke Peterka, mag. Vlada Petkoviča, samega slavljenca, Hrovata, Janeza Juhanta, ki nas je ves čas spremljal s harmoniko, in mnogih drugih članov, je bilo izjemno zabavno. K temu razpoloženju je veliko prispevala 84-letna vitalna in segava pevka Rozi Bcrtolc. Torej, med številnimi hotelskimi gosti, predvsem Nemci in Italijani, seje najbolj slišala vesela in občudovana slovenska beseda. Podoben program z enakim vzdušjem seje ponovil na zaključku našega bivanja v tem lepem hrvaškem turističnem kraju. Lahko rečem, da so člani društva ves čas okrevanja živeli in uživali kot velika srečna družina. Pozabljali so na zdravstvene težave in si nabirali moči, da bi jih v prihodnje lažje obvladovali. Prizadevno Društvo diabetikov, ki šteje 570 članov, s povprečno starostjo okoli 60 let, tudi letos beleži lepe športne, zdravstveno-rekrcativne in poučne uspehe. Pred okrevanjem v Novigradu so imeli dva pohoda: februarja od Lukovice do Gradišča ter aprila od Spodnje do Zgornje Slivne. V programu imajo še udeležbo na vseslovenskih diabetoloških igrah v Gornji Radgoni, pa na meddruštvenem zborovanju Gorenjske pod Storžičem, kjer se bodo spomnili prvega slovenskega diabetologa, Mcngšana dr. Ludvika Merčuna, ter izleta na Koroško. Leto bodo zaključili s predavanjem o zdravi prehrani. Torej, malokatero društvo zna in zmore v toliki meri združiti prijetno s koristnim, kot je to že tradicija v Društvu diabetikov Domžale. Pri tem jim čestitam in želim še veliko uspehov v lastno prid in v zadovoljstvo svojih družin in družbe. Prlm. dr. Velimlr Vuliklč Moto klub (MK) Vaški boysi Pred kratkim sem obiskal Moto klub Vaški boysi, ki ga najdete pri izvozu z avtoceste pri Zaborštu v Domžalah. Takoj sem videl, da gre za uglajeno in disciplinirano druženje članov in članic različnih starosti. Pogled se mi je med drugim ustavil na treh prižganih svečah, ki so gorele v spomin pred kratkim preminulemu motoristu Sašu Potočniku, smrtno ponesrečenemu po tuji krivdi. Hočem reči, da tudi te sveče o klubu nekaj povedo. Sicer pa klub združuje ljubezen do motorjev, kar nedvomno prispeva tudi k medsebojnemu druženju, ki mora biti po moji presoji dokaj na višini. Naj v zvezi s tem še povem, da je častni član kluba domžalski župnik, gospod Janez Šimenc, kakor tudi gospod Branko Ter-šek, pravnik. Ne, da bi hvalil kar tako, vendar resnici na ljubo moram reči, da sem se med njimi počutil sproščeno. Predstavil me je moj sosed Matjaž Sever. Predsedniku kluba, Primožu Zakrajšku, pa sem ob tej priložnosti postavil nekaj vprašanj. Najprej meje zanimalo, kdaj je bil klub ustanovljen, koliko članov šteje, kakšni so pogoji za članstvo, in kdo je bil, poleg mojega sogovornika, ustanovni član kluba. Klub obstaja od 19. junija 2003 in šteje 80 članov. Klub je motorističen, pogoj za članstvo je lastništvo motorja nad 125 cem, izpit A kategorije ter seveda, da član sprejema klubska pravila. Vsak član je devet mesecev pripravnik, da preizkusimo njegove kvalitete. Soustanovitelja kluba pa sta Robi Lisjak in žal pokojni Grega Robenik. Ali ste izbirčni pri sprejemanju članov? Je pogoj za članstvo samo posedovanje motorja? Ja, sprejmemo vse člane, ki posedujejo motor. Podporni člani pa so lahko vsi, ki plačajo članarino. Povem naj tudi, da vsako leto januarja organiziramo izlet v Padovo na motoristični sejem, prvi vikend po prvomajskih praznikih pa je namenjen blagoslovu motorjev. Letos smo to pripravili že tretjič, bilo nas je več kot 700. Domžalska in ljubljanska policija sta nam zagotovili pomoč pri panoramski vožnji in lahko rečem, da smo bili prava paša za oči. Ni dolgo tega, ko sem slišal, morda celo bral, da se udeležujete tudi raznih tekmovanj? Prav ste slišali in prebrali. Udeležujemo se paralelnih tekmovanj s pležuhi. Le-te organizira Moto klub Rokovnjači v Kandršah. Ne vem, če veste, da je to spust s smučko s pritrjenim sedežem. Udeležujemo se spretnostnih voženj; voženj med keglji, počasnih voženj, preciznih, vztrajnostnih voženj s pomožnimi motorji ■ ■ ■ Vztrajne vožnje organizira Moto klub Kamnik, pa tudi drugi klubi po Sloveniji. Ko že govoriva o tekmovanjih, dosegate uspehe? Moram reči, da na tekmovanjih dosegamo kar lepe uspehe. Štiri prva mesta, dve tretji mesti in eno drugo mesto. Mislim, daje to kar nekaj. Kako pogoste se dobivate? Dobivamo sc vsako sredo na naši lokaciji (Brunarica MK Vaški Boysi) in ob vikendih, ko se z motorji odpeljemo na razne zbore, ki jih prirejajo mnogi moto klubi po Sloveniji in tudi v tujini. Bil sem prijetno presenečen, ko mi je sosed Matjaž povedal, da sodelujete tudi pri humanitarnih dejavnostih, ali lahko rečeva kaj o tem? Z veseljem. Kot smo že pisali, smo družini To-mič iz Depale vasi izročili ček za 100.000,00 sit, kot pomoč ob nesreči žene in mamice štirih otrok, kije letos preminila v železniški nesreči v Depali vasi. Tudi Dornavi, kjer je dom otrok s cerebralno paralizo, načrtujemo podariti enako vsoto, ki jo bomo izročili, ko bomo tja organizirali izlet z motorji. Gotovo bo še koga zanimal vaš klub, kam se lahko obrne? Kakor rečeno, dobivamo se vsako sredo v klubskem prostoru, sicer pa se za informacije lahko obrnejo name. Sem rad na voljo, moj gsm ima številko 041 781 060. Gospod Zakrajšek, hvala za pogovor. Vesel sem, da se tudi posebej zavedate, da je naše življenje kratko in negotovo, morda na vožnji še toliko bolj, pravim, morda, in je še kako pozdrava vredno, da sebe in motorje izročate Božjemu blagoslovu. Želim vam srečne vožnje in mnogo prijetnih druženj. Ivan KEPIC Domžalski diabetiki na Hrvaškem Kravžlanje možgančkov v MKC Akumulator Čas in prostor takega dogodka nista pomembna. Ključen je dogodek sam po sebi, ki pa je v množici nepreglednega dogajanja zlahka prezrt. Zato je dogodek vselej na začetku. Kriteriji za opredelitev dogodka niso običajna merila za opredelitev uspešnosti: kraj, čas, eminentnost nastopajočih in končno udeležba obiskovalcev. Slednje so zgolj prvine, na podlagi katerih presojamo uspešnost in učinkovitost neke družbene prireditve. Za dogodek pa so pravila drugačna. Naslovi vsebin, ki so jih predstavljali povabljenci Luka, Seba in Andrej, pravzaprav tudi niso pomembni. Pojmi in kratek opis njihovih izvedb zato lahko kaj hitro zavedejo. Vendar sodobna logika dojemanja stvari in z njo povezana definicija dogodka je sprevržena, saj velja pravilo, »da dogodka ni, če se ne pojavi v medijih.« Vestno je torej potrebno delati kljukice, ki so tako dokončne šele z objavo v medijih. Gre kar za najbolj relevaten kriterij, ki sem ga pri gornjem naštevanju namenoma izvzel, saj je samoumeven do te mere, da ga lahko zlahka prezremo. Pa je res moč primerjati dogodek z njegovo pre-/entacijo v medijih? Je denimo, vzdušje na kaki nogometni tekmi moč prenesti na male zaslone? Pri odgovorih na podobna vprašanja se vedno znova znajdemo v zadregi, saj odgovori nikakor ne morejo biti enoznačni. Prav tako pa ni enoznačna opredelitev in opis izvedbe naših izvajalcev. Preprosto zato, ker jih »kapitalistična logika« dojemanja nikakor ne zmore zaobjeti. Gre enostavno za nekaj, čemur sodobni misleci pravijo postmodernizem, kjer je legitimna prav vsaka pozicija in zato potencialno tudi »tista prava.« V razpravi se sicer nismo mogli iz- ogniti pojmovanju zgodovine kot »večnega vračanja enakega.« kar velja predvsem za slovenski politični prostor. Stvari in ideje, ki So predstavljene kot nove temeljijo na Starih konceptih. Civilna družba, ki naj bi bila najbolj učinkovito orodje državljanov za uveljavljanje osnovnih človekovih pravit in svoboščin, je v javnih razpravah predmet diskvalifikacije, v praksi pa pogosto konča na uzdah ene ali druge strani. Smo v »postfordističnem obdobju« postprodukcije. kjer vse (in čedalje več) obvladuje plačljiva storitev. Storitev je tako zamenjala proizvodnjo dobrin iz fordističnega 20. stoletja (opomba: termin »fordizem« je nastal iz imena Henrvja Forda, prvega lastnika tovarne avtomobilov znamke Ford) in postala »number I«. Sedaj moramo le še eni druge prepričati, da imamo ravno mi tisto pravo storitev (ali pač proizvod), ki jo drugi tako zelo nujno potrebujejo. Za tiste, ki še ne veste: proizvod, ki ga prodajamo je vselej drugotnega pomena, važna je predvsem »bleščeča karizma« prodajalca/ prepričevalca. Najsi bo akviziter, politik ali frizer. Princip je povsod enak. Za nami je prvo (in morda tudi zadnje) srečanje, ki ne obljublja kaj dosti. Vendar ravno v tem je njegova prednost in tudi vrednost. Lahkotnost pomenkovanja, ki je podprta s strastjo nosilca ideje pa je uporabna za vse večne čase. Amen! Žiga Čamarnlk, organizator Ruski večer na Srednji šoli Domžale Dijaki ruskega krožka na Srednji šoli Domžale so 9. junija pripravili resno-neresni večer. V prvem delu sta na domačijski sceni in v kostumih iz 19. stoletja z dialogom nastopila Renata Vinčec, v vlogi Sonje Marmeladove in Dominik Mencej, v vlogi Raskolnikova. Odigrala sta odlomek o La/.arjcveni vstajenju iz romana Zločin in kazen, Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. V veseli del sta s pesmijo Uralska jerebika obiskovalce popeljali kitaristka Noel Avbelj in Maša Pele, z glasom in flavto. Z igranimi šalami - skeči v ruskem jeziku so se jima pridružili še Agata Bistan, Alenka Filipašič, Sara Jerebic, Maša Okršlar, Anita Ule in Gregor Kovačič. Za dodatne dramaturške vložke je s pojavljanjem in izginjanjem, včasih strašljivo drugič igrivo, poskrbela tudi živa bela podgana. Čeprav je poslušanje melodije ruskega jezika doživetje že samo po sebi in je bila večina sporočil razumljena tudi zaradi bližine slovanskih jezikov, je Nuša Fujan, mentorica krožka, poskrbela tudi za prevode, ki so se prikazovali na zaslonu. Ko je ponovljeni zaključni aplavz še drugič izkazal priznanje nastopajočim in je občinstvo že hotelo oditi, je sledilo presenečenje. Povabljeni so bili v sosednjo učilnico, kjer so si lahko ogle- dali plakate o Rusiji, v stripu naslikano zgodbo o mužiku in zajcu in razstavo ruske literature. Na voljo so bile tudi ruske narodne jedi, sladice in pijača, ki pa je mladoletni obiskovalci niso smeli piti, čeprav je bila s svojo energijo izjemno primerna za hladen pomladni večer. Igor Llpovšek Dogajanje v projektu Učenje za življenje Projekt Učenje za življenje, bolj znan kot Socialno učenje, poteka pod okriljem Centra za socialno delo Domžale že več kot 10 let. Namenjen je otrokom (pretežno gre za osnovnošolsko populacijo) iz občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Trenutno je v projekt, ki je strokovno voden in koordiniran s strani zaposlenih v Centru za socialno delo Domžale, vključenih več kot 50 otrok. V letošnjem šolskem letu je v njem sodelovalo več kot 30 mentorjev — prostovoljcev. Projekt je sestavljen iz individualnih in skupinskih srečanj. V šolskem letu 2005/2006 je bilo do sedaj opravljenih več kot 2030 individualnih ur dela in 411 ur enodnevnih skupinskih srečanj. 1'ri našem delu sla nam v tem šolskem letu, poleg že omenjenih petih občin, izdatno pomagali še organizaciji Helios in NI.H Domžale, tako da so bile vse enodnevne aktivnosti za otroke brezplačne. MKC Akumulator in Študentski klub Domžale sta nam večkrat priskočila na pomoč z odstopom svojih prostorov, v katerih smo i/vedli različne delavnice igrali smo na afriške bobne, si ogledali risanko, i/delovali voščilnice, maske, lutke, sc igrali družabne igre ipd. Pri izvedbi srečanj in delavnic so nam s svojimi izdelki pomagala podjetja Aero, Vele (s proizvodi Tempera). McDonalds ter Delo revije. Za zdravje smo skrbeli tudi /. različnimi aktivnostmi zunaj - igre z žogo, ristanc, pohod ipd. Nekajkrat smo se ustavili tudi v Mercalor Centru v Domžalah, kjer smo izdelovali glave iz buč, za pusta smo se tam srečali /. Nodijcm ler se v aprilu, ob nastopu Čukov, posladkali / njihovo torto velikanko. S svojimi donacijami so nam ob novem letu priskočili na pomoč tudi Fitnes center Ložar. Krdani Šport ter gospod iz Domžal. V maju smo izvedli naravoslovni dan. v okviru katerega smo obiskali ljubljanski živalski vrt. Izvedba le-tega pa ne bi bila mogoča brc/, živalskega vrta, v katerem so nam s popustom pri vstopnini priskočili na pomoč in omogočili otrokom, da so si (nekateri prvič) ogledali njihove prebivalce. Prijazni študentje so nam podrobneje opisali nekatere živalske vrste (kače, želve, krastačo, miš, paličnjaka, ježa ipd.) in otrokom omogočili, da so se jih dotaknili, s čimer so nekateri tudi premagali strah pred njimi. Založba Rokus je podarila vsakemu otroku izvod revije National geograhic jiinior, podjetje Geaprodukl d.o.o, pa je poskrbelo /a malico na našem izletu. Otroci so se imeli zelo lepo ter sc tudi veliko novega naučili, v juliju pa nekatere otroke i/, projekta čaka nova, zanimiva izkušnja, saj sc bomo odpravili tudi na taborjenje, ki nam ga bodo omogočili taborniki RST Domžale in pa sredstva, ki so jih študentje zbrali na prireditvi Dnevi kulture. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam do sedaj že kakorkoli pomagali pri izvedbi naših dejavnosti ter tako otrokom i/ projekta Učenje za življenje omogočili novih izkušenj ter prijetnih trenutkov, ki nam bodo vsem zagotovo še dolgo ostali v lepem spominu. Lepo vabimo tudi tiste, ki bi se želeli vključiti v projekt kot prostovoljci (za pomoč otrokom), da se nam pridružite. Usposabljanje bo potekalo jeseni. Več informacij dobite na telefonskih številkah 01/724 63 87, 031/860-315 ali po elektronski pošli: ucenjc.za.zivljenje-iu cniail.com Izvajalka projekta: Tamara Rape Vabilo za vse mlade ljubitelje izletov in kampiranja Mladinski Kulturni Center Domžale Akumulator organizira enotedenski izlet s šotori v 1'ulo /. okolico v drugi polovici julija. Za ločen datum se bomo dogovorili /. udeleženci na sestanku, ki bo v nedeljo, 2. julija, ob IX. uri v prostorih Mladinskega Centra, Mačkovci 80 (slavba Tcn-fcna, zadaj /a Life-om), Izlet bo tudi poučen, saj je bila bila 1'ula nekoč rimsko mcslo (takrat imenovana Pola) in je še danes v njej videti veliko stvari i/, listih časov, med drugim tudi amlilcater. Videli pa boste tudi okolico mesta in pobližc spoznali kraško pokrajino južne Istre 1er nekaj okoliških zanimivosti (nacionalni park Kamenjale, arheološke izkopanine v okolici Barbarige idr.) Prijave in informacije na: lel . 1)40-463-376 (Rok) E-mail: brajko izlemlska@yahoo.corn Število prijav neomejeno! Vabljeni! Rok Urajkovič, vodja izletniške celice Študentski klub Domžale \Njp j, Poplava užitka, naj miga tvoja ritka Študentski klub Domžale poleti, poleg manjših organiziranih akcij, na veliko pripravlja pester zabavno glasbeni program! Poletje je kot nalašč, da izkoristimo noro lokacijo ob domžalskem bazenu, kjer je prostor tako za nočno kopanje, kot tudi za odbito zabavo ob zvokih elektronskih ritmov! KOPALKANJE 006 Že četrto leto v Domžalah organiziramo nore večere elektronske glasbe v super vroče/hladnem ambicntu domžalskega bazena. Zadeva je postala tako obširna, da smo letos dodali še eno prireditev, tako da jih je sedaj 5! Na kratko naj predstavim letošnji program: kopalkan je 006, domžalski bazen, pel petkov, www.kopalkanje.com 23. junij - drum'n'bass večer, DJji: Jamirko, Pier, Massimo in drugi 14. julij - house večer in DJ Koksi 4. avgust - reggae/dancehall večer z DJji: Pier, Shine & prjatli 25. avgust - hiphop/r'n'b/soul večer izpod rok DJja Fu-ja, K'Pow-a in Zeds-a 1. september - funk/reggae/jungle/d'n'b/... + rotacija vseh DJjev Karte v predprodaji lahko kupile v: • poslovalnicah K-študentskega servisa - poslovalnicah Modrega servisa • na študentskih klubih v Domžalah in Kamniku Cena karte: - 800 sit / 3,33 € ; člani ŠKD, ŠKK, aktivni E-ŠS - 1.100 sit/ 4,59 €; ostali ■ - na dan prireditve: 1.300 sit / 5,42 € Možen je tudi brezplačen prevoz (Ljubljana/Domžale/Kamnik) v radiju 20 km!' Posrbljeno je torej za vse; užitki bodo poplavljali in ritke migale! Naj miga tudi tvoja! Pridi in se vidimo! Ana Strnad. Študentski klub Domžale JAVNI RAZPIS za fotografski natečaj na temo »OKROGLO« • PREDSTAVITEV: Tema fotografskega natečaja je »Okroglo«. Avtorji lahko na natečaju sodelujejo z vsemi motivi, ki jih lahko povežejo z omenjeno tematiko. Oblikovani sta dve kategoriji: posamezna fotografija in serije fotografij (kolekcija največ 4 fotografij). Dela bo pregledala in ocenila strokovna žirija. • ORGANIZATOR: Center za mlade, Ljubljanska c. 70. Domžale • PREDMET RAZPISA: Izbor najboljših fotografij, ki bodo nagrajene. Dela bodo predstavljena na razstavi in tudi z videoprojekcijo. • KRAJ IZVEDBE: prostori stare Knjižnice Domžale, Kulturni dom Franca Bernika • POGOJI RAZPISA: - na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo. - vsak udeleženec lahko predloži 5 del, - velikost fotografij od 18 x 24 cm do 30 x 40 cm, - fotografije manjše od 30 x 40 cm naj bodo prilepljene na podlago, - fotografije morajo biti opremljene z: naslovom dela, lokacijo fotografije, imenom in priimkom avtorja, naslovom, telefonom in elektronskim naslovom, - avtorji, ki želijo, da se jim fotografije vrnejo, morajo prijavnici priložiti 2.000 sit. • NAČIN PRIJAVE: Fotografije lahko pošljete po pošti (Center za mlade. Ljubljanska c. 70, Domžale s pripisom »za fotografski natečaj«) ali prinesete osebno. Fotografije morajo biti opremljene z vsemi podatki. Priložena mora biti izpolnjena prijavnica, ki jo lahko dobite na spletni strani www.i-rose.si/users/czm ali v Centru za mlade. • ROK PRIJAVE: Na razpis se lahko prijavite do vključno 30. oktobra 2006. • Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.i-rose.si/users/ czm in po telefonu 722-66-00. JAVNI RAZPIS za izbiro literarnih, likovnih in kiparskih del za udeležbo pri kulturnem projektu Jesenske besede... PREDSTAVITEV: Jesenske besede ... so nadaljevanje kulturno - umetniškega projekta, ki ga je Center za mlade prvič izpeljal v letu 1998. Projekt izvajamo že šestič, saj spodbuja razvoj mladinske kulture v občini Domžale in pomaga mladim ustvarjalcem pri uveljavitvi na njihovi umetniški poti. ORGANIZATOR: Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale PRDEMET RAZPISA: Izbor pesmi, črtic, novel in drugih literarnih zvrsti ter likovnih in kiparskih del. Ustvarjalci bodo z izbranimi deli sodelovali v projektu Jesenske besede... oziroma pri izdaji koledarja z istoimenskim naslovom. POGOJ RAZPISA: Prijavitelji morajo biti občani občine Domžale in ne smejo biti že uveljavljeni umetniki ali se profesionalno ukvarjati z omenjenimi dejavnostmi. NAČIN PRIJAVE: Literarni ustvarjalci posamezno pesem, novelo, črtico itd. natisnite na bel A4 list in jo na hrbtni strani označite s poljubno izbrano šifro. Liste spete, v skripto, oddajte v veliki kuverti. Na hrbtno stran kuverte napišite: za razpis Jesenske besede... - literarna dela. Na kuverto ali na skripto ne pišite svojih podatkov. Likovni ustvarjalci in kiparji se prijavite tako, da pošljete fotografijo likovnega oziroma kiparskega dela (na fotografiji sme biti le delo) velikosti 10X15. Fotografijo označite s poljubno izbrano šifro, ki jo zapišete na hrbtno stran. Na kuverto napišite: za razpis Jesenske besede... - likovna oz. kiparska dela. Na kuverto ali na fotografije ne pišite svojih podatkov. VAŠE PODATKE IN ŠIFRE DEL pošljite ločeno od del v modri zaprti kuverti, na kateri naj bo le naslov Centra za mlade. Podatki, ki jih potrebujemo so: ime, priimek, naslov in šifre, ki ste sijih izbrali za označitev del. ROK PRIJAVE: Na razpis se lahko prijavite pod zgoraj navedenimi pogoji do 29. septembra 2006. Vsa pošta mora biti poslana kot priporočena pošiljka. Zaprti kuverti z deli in vašimi podatki lahko oddate tudi osebno v Centru za mlade. Komisijsko odpiranje ponudb bo potekalo prvi delovni dan po izteku razpisa. O sestavi komisije in o njenih odločitvah boste obveščeni najkasneje 30 dni po odpiranju ponudb. Podrobnejše informacije o projektu so vam na voljo na spletni strani: http://www.i-rose.si/users/czm. Za dodatna pojasnila nas lahko pokličete tudi v Center za mlade na tel: 722-66-00. Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si Dogodki v CENJRU ZA MLADE DOMŽALE Vabimo na ogled likovne razstave mladih s posebnimi potrebami z naslovom »SONCE NA DLANI«. NAMIZNE IGRE Tri torke: 11., 18., 25. in tri četrtke: 13., 20. in 27. v juliju bodo v prostorih CZM od 10.00 do 13.00 ure potekale ure namiznih iger (Spomin, Boggle, Človek ne jezi se, šah itd.). Dobrodošli mladi, starejši od 8 let. MLADINSKE POBUDE Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »da«, pokliči v CZM in nas preseneti s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. Dosegljivi smo tudi v času počitnic. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro. ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. Eminenca kardinal dr. Franc Rode v rodni Rodici kot zvest pričevalec vere v Boga in ljubezni do domovine Slovenci kot narod brez vere nimajo prihodnosti Potem ko smo v zadnjem Slamniku prebrali nazorno poročilo o poteku kardinalovega obiska v rodni Rodici in Grobljah, še nekaj njegovih vsebinskih poudarkov. Dr. Franc Rode v svoji knjigi »Stati inu obstati« leta med drugim pravi: »Bodite pozorni, da boste milost, ki ste jo prejeli in prihaja od Sv. Duha, živeli na slovenski način.« Torej ni naključje, da je dr. Franc Rode kot kardinal prvič obiskal Slovenijo, najprej rodno Rodico, na sam predvečer binkoštnega praznika, praznika Sv. Duha. STATI INU OBSTATI, kot je dejal Trubar. In prav ta napis, njegovo škofovsko geslo, j« visel pred vhodom na domače dvorišče. Te besede so, kakor sam pravi, izziv za njegovo pokončno neupogljivo držo spričo vseh težav, vztrajnost in zvestoba svojim temeljnim prepričanjem. In samo s tako naravnanostjo je mogoče obstati. Po veličastnem sprejemu je kardinal blagoslovil kapelico pred domačo hišo, ki jo je po besedah sestre s.Ce-cilije dal postaviti njun brat Nace v zahvalo, ker seje rešil iz teharskega taborišča smrti. Nova kapelica je posvečena Srcu Jezusovemu, po njeni blagoslovitvi je kardinal Rode vodil somaševanje v grobeljski cerkvi, kamor smo se napotili v množičnem sprevodu. Pred cerkvijo so narodne noše napravile špalir za vstop kardinala s spremstvom v cerkev. Poseben poudarek posvečen ljubezni do domovine V svoji pridigi je s posebej izbranimi besedami spregovoril o svoji navzočnosti kot kardinal v domačem kraju in v Sloveniji nasploh, iz česar se je dalo sklepati, da se vse premalo zavedamo, da imamo Slovenci po tolikih letih vendarle kardinala, prvega čistokrvnega Slovenca s slovenskim državljanstvom. Spregovoril je tudi o svojih prednikih in pri tem navedel, da se Rodetovi nahajajo na Rodici od 24. aprila 1795 dalje, ko se je Martin Rode iz Doba priženil tja. Dalje je kardinal v pridigi vernikom med drugim dejal, da bi lahko bilo v Sloveniji še lepše, če bi bilo »manj prepirov, če bi se med seboj bolj spoštovali, če bi bili bolj obzirni drug do drugega«. S tem pa ni obšel potrebe po odpuščanju, tudi če gre za stare zamere. V tem kontekstu so zelo odmevni verzi jarško-rodiške himne: Ljubezen v srcih naj gori, saj Bog prav sodi, ne pa mi, odpuščajmo si vsi. Jaršani, Rodičani. vsi prijatelji bodimo si, si složno v roke sezimo ... Vera v Boga in ljubezen do domovine pa sta bila osrednja poudarka Rodetove pridige. Katoliška vera je del slovenske istovetnosti, »je luč in radost naših src in daje smisel našemu življenju in smrti«. Brez te vere Slovenci kot narod nimajo ali nimamo prihodnosti. »Presrečen sem in ponosen na ta narod,« je še dejal. Ljubezen do domovine, da, biti moramo hvaležni, da imamo svojo domovino. Zavedati pa se moramo, da ljudje po svetu živijo še v mnogo težjih razmerah, kakor mi. Kardinal je prepričan, da je naša vključitev v Evropo najbolj naraven korak v naši zgodovini, zato je vesel vstopa Slovenije v Evropo, ker se veseli novih sproščenih miselnih obzorij, več demokracije v politiki, več pluralizma v medijih, več žlahtnosti v medsebojnih odnosih. Posebej ganljivo je med drugim bilo, ko je omenil, daje letos petdeset let od smrti njegovega očeta Andreja, ki je med drugim dejal.da, kako bi bil srečen, če bi se lahko samo povaljal po domači zemlji ... To je nekaj poudarkov iz kardina-love pridige pri sveti maši v Grobljah, pri kateri so sodelovali člani ŽPS. Jar-ški župnik, g. Janez Kvaternik, se je dr. Rodetu lepo zahvalil za obisk, le ta pa je jarški župniji podaril čudovit kelih. Slovesnost seje zaključila s pogostitvijo vseh navzočih pred cerkvijo in srečanjem z gospodom kardinalom. Kakor je dr. Rodetu na sprejemu pred domačo hišo zaigralo srce in je zelo domiselno znal navzočim popihati na dušo, da so fantastični, tako jaz zaokrožujem svoj vtis slovesnega sprejema gospoda kardinala: VSE JE BILO NARAVNOST FANTASTIČNO. »Kakor je življenje zastonjski dar Stvarnika, svoboda in naloga,« kakor je najvišji Slovenec v hierarhiji svete Rimske cerkve slovesno izjavil v ljubljanski stolnici na binkošt-no nedeljo, tako je bilo tudi srečanje z njim pravi Božji dar in hkrati tudi naloga, izhajajoča iz njegove pridige v Grobljah. Vsekakor Bogu hvala za to enkratno doživetje. Bog daj, da bi kardinalov obisk vžgal oziroma oživil v nas plamen vere, ljubezni do življenja in do vsakega človeka, dalje spoštovanja drugačnosti in različnosti ter nenazadnje ljubezni do naše predrage domovine Slovenije. Ivan Kepic Foto: Aco Majhenič C Modno uvifofco - šivanje ženskih oblačil po men - popravila izdelava maturantskih, poročnih in večernih oblek - izdelava plesnih oblek (laim m standard) Karmen Bergant s.p. Dvoriakova ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 Depala vas končno rešena Krajani Depale vasi so na javni tribuni dobili obljubo od države in občine Domžale, da bosta oba prehoda zavarovana do konca jeseni. Po besedah Jelke Šinkovec Funduk, generalne direktorice direktorata za železnice, bo za en prehod sredstva zagotovila država, z deli pa bodo začeli v začetku jeseni. Drugi prehod bo po besedah županje Cvete Za-lokar Oražem financirala občina Domžale, tretji prehod pa bo ukinjen. Odločitev je padla na javni tribuni v torek, 20. junija 2006, ki jo je pripravil Peter Verbič, predsednik Avto-moto društva (AMD) Domžale. Od odgovornih je zahteval konkretne datume, kdaj bodo uredili nezavarovane prehode v občini Domžale. Problematika se tiče predvsem prehoda v Depali vasi. Take zasedbe odgovornih za ceste in promet v državi za skupno mizo občina Domžale ne pomni. Javna tribuna je bila namenjena vsem vprašanjem in dilemam občank in občanov na področju cest, prometa in prometne varnosti v občini Domžale. Glavna tema javne tribune je bila ta trenutek najbolj aktualna tema - zapornice v Depali vasi. Na vprašanje publike so odgovarjali predstavniki oblasti: Janez Božič, minister za promet, Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa.Vili Žavrlan, direktor direktorata za ceste, Jelka Šinkovec Funduk, generalna direktorica direktorata za železnice in žičnice, Ljubo Zaje, direktor direktorata za promet, ki je tudi odgovoren za pripravo predloga novega zakona o varnosti v cestnem prometu, Gregor Fic-ko, sekretar na direktoratu za ceste, Cveta Zalokar Oražem, poslanka v državnem zboru in županja občine Domžale, in Robert Hrovat, poslanec v državnem zboru. Krajani Depale vasi so na tej javni tribuni dobili obljubo, da bosta oba prehoda zavarovana do konca jeseni. Peter Verbič je zastavil tudi vprašanje, zakaj je sto metrov nižje od prehodov v Depali vasi v občini Trzin zavarovan prehod z zapornicami, čeprav je namenjen samo lastnikom parcel. Jelka Šinkovec Funduk je zagotovila, da bodo v najkrajšem času ta prehod zaprli, zapornice pa prenesli na drug nezavarovan prehod. Avtor, foto: INNINI Sedmo srečanje vojaških invalidov Spomini na dve obletnici V soboto, 3. junija 2006, je bilo v Postojni 7. srečanje vojaških vojnih invalidov in družinskih invalidskih upravičencev v organizaciji Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. V zvezi je povezanih 13 društev s skoraj šest tisoč člani, ki tovrstna srečanja izkoristijo kot priložnost za ohranitev spoštljivega spomina na padle borce, ki so za domovino žrtvovali, kar so mogli - tudi svoja življenja. O tem je govoril predsednik Zveze DVI, Ivan Pivk ter poudaril, da je nerazumljivo, daje država Slovenija obdavčila družinsko invalidnino in družinski dodatek, do katerega so po zakonu o vojnih invalidih upravičeni svojci padlih in svojci umrlih vojnih invalidov. Slavnostni govornik je bil deležen burnega aplavza vseh 800 prisotnih v Športni dvorani. Na srečanju so se spomnili tudi dveh obletnic zgodovinskih dogodkov, 65. obletnice ustanovitve OF ter 15. obletnice samostojnosti in neodvisnosti države Slovenije. »Vojaški invalidi, vojni veterani, so ponosni, da so se bojevali za Slovenijo, za domovino, za svobodo, za neodvisnost, za boljšo prihodnost v narodnoosvobodilni vojni 1941 do 1945 in skoraj 50 let pozneje v osamosvojitveni vojni v letu 1991 za samostojno in neodvisno državo. Ponosni smo tudi na svoj prispevek k obrambi domovine. Svoj dolg do nje smo častno izpolnili, zato upravičeno pričakujemo spoštljiv odnos slovenske družbe in države do borcev, do branileljev domovine in posebno do žrtev vojne,« je svoj govor končal predsednik Zveze društev vojnih invalidov tovariš Ivan Pivk. Domžalski člani DVI so v Postojno potovali organizirano z invalidi iz Zasavja. Hvala vsem, ki so pripravili prijeten dan. Jože Novak Dekanija Domžale Pastoralni dan Organizacija pastoralnega dne dekan i je Domžale je mnogim vzela ne samo veliko časa, ampak tudi moči. Uskladiti vse termine sodelujočih, organizirati kuhinjo, poskrbeti za to in ono je velik zalogaj za še tako dobro organizacijo. Vendar se vsi problemi in težave ob velikem obisku pozabijo, žal tokrat ni bilo tako. Že obisk pri sveti maši, ki jo je daroval arhidiakon Franci Šuštar ob somaševanju dekanijskih duhovnikov, je bil izredno majhen, predvsem glede na to, da je bila sobota in bi pričakoval vsaj večji obisk otrok. A o tem bo potrebno narediti analizo in se vprašati, ali so vsi, ki niso prišli na dekanijsko srečanje, oddaljeni ali ??? Kljub ne velikemu številu, kar je bilo v določenih primerih celo prednost, smo prisluhnili predavanju Miha Kramlija, s. Judite Mihelčič ter pričevanjem tistih, ki so na boga in njegova dela naleteli šele po mnogih letih, preživetih v nekem neznanem svetu. Izredno zanimivo predavanje je Miha Kramli utemeljil na primerih, ki jih je vsem predstavil s pomočjo sodelujočih. Tako so mnogi težki problemi postali enostavni in lahko razumljivi. Poleg predavanja smo prisluhnili tudi kulturnemu programu, ki so ga začeli mlajši skavti z zabavno točko, nadaljevali z recitacijami ob spremljavi mlade glasbenice na kitari in violini ter na koncu še ansamblu skavtov. Tako kakor smo začeli z bogom, smo tudi končali z bogom in zahvalno pesmijo. djd Bazen Domžale Kopališče Domžale z velikim in malim (otroškim) bazenom je odprto vsak dan od 10.00 do 19.00 ure. V primeru daljšega obdobja lepega vremena se kopališče lahko odpre že ob 9.00 uri. Nasprotno pa se lahko v primeru slabega vremena odpiralni čas premakne na 12.00 uro in tudi kasneje (temperatura vode-ogrevanje naravno-mora biti nad 20° C). Cene uporabe bazena so naslednje: VRSTA KARTE Celodnevna in popoldanska karta Vikend in praznik v SIT v SIT ODRASLI 500,00 600,00 UČENCI, DIJAKI IN ŠTUDENTJE 300,00 400,00 DRUŽINSKA (do 5 oseb) 1.000,00 1.200,00 OTROCI do vključno 6. leta PROSTO PROSTO SEZONSKA-LETNA (učenci, dijaki in študenti s statusom) občani občine Domžale 1.500,00 Zavod za šport In rekreacijo Domžale SEZONSKA-LETNA (odrasli) občani občine Domžale 3.000,00 SEZONSKA-LETNA (učenci, dijaki in študenti s statusom) občani drugih občin 3.000,00 SEZONSKA-LETNA (odrasli) občani drugih občin 6.000,00 V ceno je vključen 8,5 % D D V. Kotalkarski klub Pirueta Domžale vabi ljubitelje umetnostnega kotalkama na tradicionalno tekmovanje PIRUETA 2006 v soboto, 8. julija 2006, s pričet kom ob 14. uri v Šotoru v Športnem parku Domžale. Nastopajo tekmovalci iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Dobrodošli! Ljubljanska 104 * Domžale • 0172415 00 Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Pogovor z Jožefom Banom, predsednikom Rotary kluba Domžale Za pomoč, dobrodelnost, svobodo, pravico, resnico in mir Gospod Jože Ban je predsednik Rotary kluba Domžale v rotarij-skciii letu 2005/2006. Predsednika enega uspešnejših slovenskih klubov, ki večino svojega humanitarnega dela usmerja prav na območje občine Domžale ter sosednjih občin, smo zaprosili, da nekaj več pove o klubu in ro-tarijstvu, za začetek predvsem o tem, kaj Rotary sploh je in o njegovi zgodovini. Rotary lahko opišem kot svetovno združenje poklicno aktivnih žensk in moških, ki od svojih članov pričakuje odlično poklicno delo, osebno integriteto, odprtost, svobodo duha, brez predsodkov glede vere, rase, narodnosti in spola ter pripravljenost za aktivno delovanje v korist skupnosti. Svojim ciljem se skušamo približati z vzpodbujanjem in negovanjem dobre volje, zavzemanjem za sporazumevanje in mir med narodi, z negovanjem prijateljstva, s pomočjo drug drugemu, sprejemanjem visokih etičnih načel v zasebnem in poklicnem življenju, s poudarjanjem in negovanjem vrednot družbeno koristnih dejavnosti ter z vzpodbujanjem odgovornega udejstvovanja osebnega, poslovnega ali javnega značaja vseh rotari jcev, ki jih je trenutno v svetu 1,2 milijona v 32.00 klubih v več državah sveta, povsod tam, kjer spoštujejo svobodo, pravico, resnico in se ne kršijo človekove pravice. V Ameriki so rotary klubi že od leta 1905, v Sloveniji je bil prvi v Mariboru, njegov član je bil tudi olimpionik Leon Štukclj, na novo pa so se klubi oblikovali po letu 1989. Kaj pa v Domžalah? Rotary club Domžale je pred kratkim (23. maja 2006) praznoval svojo osmo obletnico, odkar je polnopravni član Rotary International, v Sloveniji je sicer 28 klubov s približno 800 člani. Smo eden od uspešnejših, pa tudi večjih slovenskih klubov, kot značilnost pa naj omenim, da smo prvi klub - tako v Sloveniji kot v Distriktu 1910, ki gaje uspešno vodila predsednica, gospa Viktorija Vchovec. 36 članov pokriva območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica, Komenda in Kamnik. Slednji je ob našem botrstvu pred kratkim postal samostojni klub. Kaj pa vi osebno? Sam sem rotarijec malo več kot 10 let, od tega dobrih 5 v Rotary clubu Domžale. Kot član CLC Slovenija (Country Leadership Committee - vodstvo slovenskega poddistrik-ta) imam dober vpogled v stanje in delovanje večine slovenskih klubov, zato lahko potrdim, da je ena od odlik domžalskih rotarijcev zavzetost, tolerantnost, entuzi-jazem, aktivnost in prijateljstvo. Predvsem zadnje me je prepričalo, da sem sprejel njihovo povabilo in se jim leta 2000 pridružil. Dobrodelnost je ena izmed poglavitnih dejavnosti Rotary klubov. Kaj ste v vašem mandatu storili na tem področju? Vsa zbrana sredstva namenimo v dobrodelne namene na osnovi programa, ki obsega pomoč osebam s posebnimi potrebami; sodelovanje z lokalnimi institucijami pri reševanju socialnih težav in problemov, skrb za osebnostni razvoj rejencev in pomoč rejniškim družinam ter donacije opreme otroškemu kirurškemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, službi za onkologijo in hematologijo SI'S (Pediatrične klinike,...), del sredstev pa namenimo tudi socialnim problemom. Morda na kratko o konkretnih aktivnostih. Kes na kratko: miklavževanje za rejniške ortoke (150 udeležen- cev), pomoč Sožitju pri organiziranju letovanja in praznovanja dedka Mraza, prispevali za letovanje rejniških otrok, podarili specialistično opremo otroškemu kirurškemu oddelku Kliničnega centra, v sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale pomagali družinam v stiski in odobrili večino prispelih prošenj za pomoč. Uspešno smo vzpostavili projekt Pomoč otrokom pri učenju, ko z usposobljenimi inštruktorji otrokom socialno ogroženih družin in rejencem pomagamo pri izboljšanju njihovega učnega uspeha ter jim tako omogočimo samostojnejše delo, dvig samozavesti in lažje napredovanje v višje razrede. Vključujemo se v projekte slovenskih Rotary klubov in Rotary International (Darfur), dobrodelno sodelovanje pri mednarodnih projektih ter izmenjavi mladih strokovnjakov. In kako do sredstev za dobrodelne namene? Sredstva za izvedbo naših dobrodelnih projektov so zbrana s pomočjo donatorjev in sponzorjev, ki sodelujejo na dveh ključnih prire-ditah: Rotary gala dobrodelni ples in tradicionalni Rotary dobrodelni golf turnir, v okviru katerih pripravimo tudi dražbo umetniških del, del prispevamo sami, tudi tako, da se čiani odrečejo darilom za Abrahama in sredstva namenijo v dobrodelni namen. Sodelujete tudi z drugimi podobnimi organizacijami, kot so Lions klubi. So morda vaša konkurenca? Seveda sodelujemo tudi z drugimi sorodnimi organizacijami in združenji. Tudi s člani Lions klubov, s katerimi smo pred leti organizirali zelo odmeven in odlično obiskan koncert Podarimo očem nasmeh, letos pa smo, naj poudarim, na njihovo pobudo, rejniški družini zagotovili celotno opremo za Mag. Jože Ban, predsednik Rotary kluba Domžale, 2005/06 plinsko ogrevanje. Konkurenca? Raznolikost v delovanju seveda obstaja, konkurenca pa sem prepričan, da nismo. Odlično sodelujemo s Centrom za socialno delo Domžale, ki nam pomaga s predlogi, kam usmeriti naše aktivnosti in sredstva, da bodo dosegla največji učinek. Kakšno je sploh delo predsednika? Kakšen je vaš pogled na delo kluba v vašem mandatu in naprej. Delovno, zelo delovno, kar dokazujejo nekateri statistični podatki: 50 srečanj, 2 mladinska projekta, 3 mednarodni projekti, 13 dobrodelnih akcij, ustanovitev novega kluba, 2 odločilna projekta, 6 predsedniških srečanj in Še moje delo v slovenskem poddistriktu pove svoje. Na srečo so mi ob strani stali izjemni prijatelji, predvsem pa sem imel podporo odličnega tajnika Bogdana Zupana, kar mi je delo olajšalo in mi dalo zagona. Se posebej pa sem vesel, da smo kljub rednim obveznostim imeli 7 družinskih srečanj, 5 športnih dogodkov, 1 kegljaški dvoboj in redne plesne vaje. In nekaj naših družin je osvojilo tudi Triglav ! Prepričan sem, da smo tudi letos izpolnili cilj ter bili s svojim aktivnim delom v korist skupnosti, kjer delujemo, zato lahko z zadovoljstvom gledam na delo kluba v svojemu mandatu. Novi predsednik in njegov upravni odbor pa so jamstvo, da se bo dobro delo samo še stopnjevalo. Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje! Marko Vresk Matjaž Brojan: felj ton o Jožetu Karlovšku (5) Več kot le ljubezen do vsega lepega Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Človek, kije svoje osebne, intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto, je dobesedno živel za svoje delo in se v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj vse /more napraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let. jc storil izjemno veliko življenjsko ustvarjalno dejanje. Kaj je ornament? Kako ga je opisal Karlovšek? To vprašanje si je Jože Karlovšek mnogokrat postavljal ter nanj večkrat odgovarjal. Loteval se je mnogih raziskav o preteklosti ornamenta in izsledke zapisoval in objavljal v mnogih člankih. Vedno je trdil, daje opisati ornament čudna in zapletena zadeva. Kot v drugih vejah umetnosti seje enako godilo tudi z ornamentom: spreminjal in preoblikoval se je zaradi vpliva naravnih sil, načina ljudskega življenja, kulturnega in tehničnega napredka. Vse to mu je dajalo nove in nove značilnosti, doživljal je nove in nove prijeme. Karlovšek jim je sledil, zavedal seje tudi novih, prihajajočih pojavov. Najprej za svečanost in lepotičenje ... Že v predzgodovinski dobi so ljudje okraševali predmete in izdelke, ki so jih namenjali za darila, uporabljali pri svečanostih in za lepotičenje. Z njim so že davni oblikovalci skušali dati predmetu, ki je bil sam po sebi preprost in običajno izdelan iz naravnih materialov neko posebno estetsko vrednost. Da je temu tako, je mogoče videti iz arheoloških izkopavanj, ki na dan prinašajo nove in nove podobe ornamentalnega oblikovanja predmetov v davnini. Z njimi, torej z ornamenti, je mogoče zelo dobro spoznavati nekdanje čase, ljudi, kulturo ... Ornament Je bil tudi socialno določljiv... Ornament so velikaši in premožnejši sloji kmalu začeli uporabljati za poudarjanje socialnih razlik, saj so poskrbeli, da so bila njihova oblačila in predmeti okrašeni z dragocenejšimi ornamenti in okrasjem, kakršno je bilo mogoče zaslediti pri revežih, uporabljali so posodje. ki seje razlikovalo od posodja revežev, ornament je pomenil tudi sredstvo za spoznavanje socialne razslojenosti. Velika pahljača ljudske ustvarjalnosti... Karlovšek je vse življenje spoznaval zakonitosti likovnega izražanja preprostih ljudi v ornamentu. Ni pa teh ornamentov, ki jih je neutrudno zbiral, samo pridobival, sam je postal tudi neutruden oblikovalec posameznih elementov, ki jih je ustvaril na stotisoče: skrbno, pedantno, natančno. Te ornamente je naprenehoma stvarjal, da je za njim ostalo izjemno obsežno delo nedoločljive velikosti: teh elementov najrazličnejših ornamentov je izdelal v neverjetno velikih količinah, ustvarjal jih je v obsežnih sklopih: popke, vejice, cvetove, srca, nageljne, vrtnice, vitice, živali. Izpod njegove ustvarjajoče roke je nastal poseben svet Karlovškovega ornamenta. To je prepoznaven svet, ki je presenetljivo natančen, barvit in izdelan z neverjetno potrpežljivostjo ustvarjalca. Iz ustvarjenih elementov je potem izdelal zelo veliko najrazličnejših kompozicij, največ cvetličnih, skoraj baročno prenapolnjenih prepletajočih se motivov vsakršne vsebine. Te kompozicije so bile ustvarjene iz posamično ustvarjenih elementov za najrazličnejše namene. Kaj je Karlovšek rekel o klču? V reviji Slovenski etnograf iz leta 1964 je v članku Funkcija ornamenta in naš čas o kiču pod naslovom ORNAMENT KOT PLAŽA zapisal tole: Pri kramarskem spominkarskem blagu se večkrat kaže namišljena slovenska ornamentika, posebno na lesenih krožnikih. Mnogo srčkov, nageljnov in listnata solata so glavni ornamentalni motivi, ki so cesto neokusno oblikovani in podani v živih barvah ter togi kompoziciji. To naj poživlja še neokusna narodna noša, ki spada že v preteklost in razni trgovski atributi. Isto nahajamo pogosto na šolskih razstavah, kjer vidimo največ grdega in neokusnega ravno na risbah, ki naj predstavljajo ravno slovenski ornament. To je svojevrsten kič, ki ga na srečo ljudstvo povečini že odklanja. Prizadevajmo si za sprejemljiv ornament... Podati slovenski sprejemljiv ornament je bilo po Kar-lovškovi oceni že tedaj zahtevno delo, ki je zahtevalo veliko študija, znanja, umetniškega okusa in obrtne sposobnosti izdelovalca. Trdil je, da spominkov in njihove govorice ne gre zanemarjati, saj so posledica iskanj in dela mnogih izdelovalcev ljudskega blaga sirom Slovenije. Že Karlovšek si je prizadeval in bil pri tem najuspešnejši akter, da so mnogi spominki dosegli visoko stopnjo likovne ustreznosti, vizualne sprejemljivosti, okusne stilizacije in barvne harmoničnosti. Daje bilo o doseženo, pa gre mnogo zaslug prav Jožetu Karlovšku. (nadaljevanje sledi) Matjaž Brojan Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Uspešno zaključeno še eno študijsko leto Študijsko leto 2006 smo v Lipi zaključili z izletom v Rezijo. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Rateče skozi Kanalsko dolino. V Tablji smo si v Marijini cerkvi ogledali zanimiv pozno gotski krilni oltar. Od Tablje smo se obr- nili proti jugu po železni dolini. V Bili smo zapustili glavno cesto in zavili v dolino Rezije, ki leži med gorami. Rezijani, ukleščeni med gorami, so ohranili posebno slovensko na- rečje, mnoge stare šege in običaje. V Ravanci - Porto di Resia - v Kulturnem domu, »Ti Rozajanska kulturna hiša«, smo obiskali Solbi-co- Stolvizzo, kjer so se nam Rezi-janci predstavili s svojimi šegami, govorom in plesom. Po zanimivem kulturnem programu v vasi, ki je kljub potresu ohranila arhitekturno podobo stare rezijske vasi, smo se odpeljal do bližnje Pušje vasi. Ogledali smo si obnovljeno cerkev sv. Bertranda in skrivnostne mumije iz 13. stoletja. Po ogledu Landrovske jame, ki jo bogati zlati gotski oltar iz leta 1477, lep pre-zbiterij, ki so ga poslikali mojstri iz Škofje Loke in zanimive podzemne jame, smo se napotili proti domu. Ustavili smo se še v turistični kmetiji v Vitoljah. V študijskem letu, ki mineva, smo pripravili 20 jezikovnih tečajev s skupaj 215 slušatelji, V splošno izobraževalne oblike je bilo vključenih 375 slušateljev. Na kulturnem področju deluje sedem skupin z 88 udeleženci. Pripravili smo 15 kulturnih prireditev - likovne, keramične razstave, pevska, glasbena in literarna srečanja. Imamo veliko lastnega literarnega bogastva, dobrih recitatorjev, izredno dober kvartet harmonikaric. čudovito kitaristko in pevko ter uglašen pevski zbor. da nam ni težko pripraviti lepega in kulturno bogatega programa. Z našimi nastopi smo ponesli ime Lipe v svet. z njim smo obogatili in poživili življenje ljudi v domovih za starejše. Ž ustvarjalnostjo in z občutkom za estetiko ter z veliko mero humanosti smo s punčkami Unicef skoraj 300 malčkom nekje v nerazvitem svetu omogočili boljši start v življenje in prav tolikim otrokom pri nas zagotovili, da gredo spat z ljubko, mehko punčko, ki ji posvečajo skrb in ljubezen. Še v naprej bomo izobraževalnemu delu dodali skrb za dušo, to je kultura, in za telo, to je joga, telovadba, kolesarstvo in pohodništvo. V 11 različnih oblik športno-rekre-acijske dejavnosti se je vključilo preko 200 udeležencev. Dejavnost naše Lipe je v letošnjem letu zajela več kot 900 članov v 62 različnih oblikah. Temu je potrebno dodati še čudovite študijske izlete z udeležbo preko 600 članov. Te številke govorijo, da smo že velika organizacija, ki zahteva ogromno organizacijo in skrb, da delo poteka nemoteno. Naša največja skrb za prihodnje leto je usmerjena v zagotavljanje ustreznih prostorov in upamo na ugodno rešitev. Metka Zupanek Arboretum Volčji Potok in Opera Balet SNG Ljubljana z roko v roki Posvojimo operno bukev Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana je v letu 2005 začela uresničevati dolgoročno zastavljeno akcijo »Posvojimo operno bukev« s ciljem, da se preko potomcev večstoletne rdečelistne bukve, ki je rasla ob operni hiši v Ljubljani, omogoči njena nadaljnja rast. V sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok so s cepljenjem pridobili 113 sadik in 24. junija v Arbore-tumu Volčji Potok zasadili prvo potomko večstoletne bukve, hkrati pa simbolično sklenili letošnjo operno in baletno sezono. Ob njenem začetku so mladi bukvi zaželeli uspešno rast s slavnostnim dogodkom - čudovitim koncertom opernih arij v Arboretmu Volčji Potok, ki je tudi popestril dan pred praznikom. Številni poslušalci in poslušalke so bili enotnega mnenja, da je bil slavnostni koncert opernih arij v Čudovitem parku nepozabno doživetje, ki ga velja ponavljati - vsaj ob vsakem rojstnem dnevu mlade bukve. V. V. Janez Vrenjak - Stegn: Legenda z Velike planine V si, Janez Vrenjak - Stegn - ljudski godec in živa legenda Velike planine, kot mu nekateri na planini pravijo, je te dni s pomočjo prijateljev iz Kl'D Kontrabant izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom »Ta okrogle in ta kosmate«, ki je \ slovenskem prostoru svojevrsten isbeni unikat ljudskega godca. Glasba na zgoščenki je i dvaindvajsetimi ljudskimi in ponarodeli-mi pesmimi zgodba o potovanju po Veliki planini. Začne se z vzponom na Veliko planino in pesmijo »Ko v jutranjem soncu«, sledijo pesmi, ki opisujejo življenje na planini, med drugim »Kravja trilogija«, »Urška« in »Cingu lingu«, vmes slišimo njegove hudomušne štose in za konec potovanja po Veliki planini tsem »Planina, Velika planina«. »Stegn« je material za zgoščenko nabiral zadnjih 44 let s svojim znamenitim klobukom, igranjem na kitaro in orglice, na zabavah, rojstnih dnevih, porokah, abrahamih. igra vse, kar mu pride na ušesa: slovenske ljudske, ponarodele, šlagerje od tu in tam, ki jih poenostavi po svoje, kadar nima pravih tonov na orglicah. Kjerkoli seje pojavil, pa naj bo v hribih, na morju, v zidanici ali kje drugje, so mu pesmi - teksti in melodije, sledile in kot sam pravi, so nastajale same po sebi. Seveda mu nikoli ni zmanjkalo časa tudi za dober štos, ki te tudi, ko si ga že večkrat slišal, vedno znova nasmeji. Pravi, da je zgoščenko posnel, ker so mu otroci potem, ko ga je letos IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ so jim pomembni decibeli in koliko alkohola bodo vmes popili.Vendar je res, da so pri Slovencih besedila problem. Jaz sem imel svojo pesmarico in ko sem jo odprl je hitro nastal zborček in že smo prepevali. Tudi oba moja sinova sta glasbenika, zato ker sta bila od otroških nog vedno zraven, ko smo prepevali in to jima je ostalo v krvi. Upam, da bo tako tudi z vnučki. Ljudje vedno bolj spoznavajo, da je treba negovati stare običaje in spet pojejo doma v družinskem krogu, drugod pa se samo še spominjajo, kako je bilo včasih lepo. In jaz jim pomagam s svojimi pesmimi,« pravi Janez Vrenjak - Stegn. Zgoščenko so s pomočjo Občine Domžale, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, GradisA Celje, podjetja Ural d.o.o. Homec - Karel Ravnikar in Javnega sklada RS za kulturne1 dejavnosti Ol Domžale v celoti posneli februarja 2006 v »domačem kevdru med rjuhami« in v Lendavi, v produkciji Bele Szomi Kralj in v koprodukciji lli-eronima Vilarja in Urha Vrenjaka. Janez Vrenjak mlajši je sodeloval za bobni, Urh Vrenjak z lončenim bajsom in bendžem, Vlado Poredoš iz Orlekov je igral ukulele, Sašo Debelec klarinet, flavto in kontrabas, Matjaž Medvešek picikato na violini - škripki, Miro Repič »ci-trarsko« kitaro in vokal pri pesmi Marela ter Bela Szomi Kralj s harmoniko. Zgoščenko lahko naročite pri KUD Kontabant Domžale, v kratkem pa jo bo možno dobiti tudi na Petrolovih črpalkah. Kristina Brodnik stran 14 zadela možganska kap, rekli: »dej fotr nared' neki, da bo kaj za tabo ostalo. Knjige nisi napisal, pesmi nisi posnel, zdaj je zadnji čas, da nekaj narediš!« In tako so se s prijatelji zbrali in posneli izbor najboljših pesmi. »Stegn« pravi, da so na zgoščenki zbrane same »perle« iz njegovega opusa, čeprav je materiala ostalo še najmanj za en CD. Vsem je zelo hvaležen, da so mu pomagali in ga tako rekoč porinili v izvedbo tega projekta, saj sam tega zagotovo ne bi zmogel. Pravi, daje bil še posebej Bela SZomi daleč najbolj zagnan in je tudi največ pripomogel k temu, daje zgoščenka zagledala luč sveta. »Danes ponekod doma sploh več ne pojejo, ampak samo poslušajo glasbo iz zvočnikov, bolj kot glasba Spomin in opomin na izgon Slovencev med 2. svetovno vojno Letos mineva že 65 let, odkar so nas izgnali Ob 7. juniju - dnevu izgnancev - je Društvo izgnancev Slovenije v Mo-stecu pripravilo vseslovensko spominsko prireditev, katere se je udeležilo tudi blizu 100 članov in članic naše krajevne organizacije. Na prireditvi sta se govornika, predsednik države dr. Janez Drnovšek ter prof. Ivica Znidaršič, predsednica slovenskega društva, spomnila, kako je iz hlevov, konjušnic in barak pri grajskih objektih v Brestanici, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, na trnovo pot izgnanstva in begunstva v letih 1941 - 1945 odšlo 63.000 Slovencev, od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Srbijo, okoli 17.000 Slovencev pa je pobegnilo pred izgonom. Veliko Slovencev je bilo izgnanih z ozemlja, ki so ga okupirali Madžari, po kapitu- laciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Oba govornika sta se dotaknila tudi sedanjosti in nerešenih problemov s tega področja. Po pozdravih gostov so v kulturnem programu nastopili orkester Slovenske vojske, Moški pevski zbor Barje, pevca Rafko Irgolič in Stane Mancini, trobentar Franc Kor-bar ter Jože Logar, dramski igralec. Srečanje so nekdanji izgnanci in begunci izkoristili predvsem za spominjanje na čase pregnanstva in begunstva, za srečanja s nekdanjimi tovariši, ob tem pa so si vsi želeli, da nikoli več ne bi bilo vojn. Vse člane Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale obveščamo, da bomo 6. julija 2006 obiskali Gorenjsko. Če greste z nami, pa še niste prijavljeni, pokličite. Dobrodošli in prijetno poletje. D. I. t? (BIADHO r prebavila, A vranica. "» trcbuam slinavka M'i. korenina, gomolji maščoba, olje KORENINA 09 Ne CVET ogljikovi hidrati UST STRELK beljakovine plod j WBSO i sklepi. » kolena. konti, koža Vi ^ 1 J *>' korenina. KOZOROGA koi f z (svtži svmri g goleni. A vtlK K maacoba. olje CVIT ^ I li 't\ t al y stopala. 0 IUf1' p. prsti na nogah ogljikovi hidrati Športno društvo Želva Radomlje Pohod na cvetoči Slavnik Člani društva imamo zelo radi naravo in pohode v naravo. V nedeljo, 4. junija, smo pripravili prvi letošnji pohod. Slavnik je visok 1028m in je zelo lepa Primorska planinska točka. V tem letnem Času je Slavnik odet v različno cvetje. Ob lepem vremenu smo člani društva, tako odrasli kot otroci, hodili počasi, zato da smo med potjo občudovali prelepe barve in različne oblike cvetov. Med cvetlicami smo videli potonike, narcise, mali encijan. materino dušico, iris, zvončnice... Cvetela so tudi različna drevesa. Po uri in pol hoje smo prispeli na vrh, kjer seje odprl prelep razgled na morje, Primorsko, Notranjsko in Kamniško Savinjske Alpe. Otroci so to zanimivo pot Z lahkoto premagali. Na vrhu smo se malo okrepčali v planinski koči, kjer so nam prijazno postregli /. dobro hrano. Po počitku smo se vrnili v dolino. Preživeli smo lep dan v naravi ter v prijetnem druženju koristno izpopolnili nedeljski dan. Nadihali smo se svežega zraka in nabrali novih moči za naslednje dni. Ta izlet priporočamo vsem, ki imajo radi naravo, sploh pa je primeren za otroke in družine. ŠD Želva Gasilska tekma za Pokal Domžal PGD Domžale - mesto je letos organiziralo že 12. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Domžal. Vse se je odvijalo v soboto, 10.06.2006, v športnem parku v Domžalah. Sodelovalo je 22 ženskih in moških desetin od vsepovsod. Zmagovalna ženska desetina prihaja i/ PCD Žeje - sv.Trojica, moška desetina pa iz PGD Dob 4. Tokrat so našo gasilsko tekmo obiskali tudi prijatelji gasilci iz sosednje države - DVD Koprivnica. Njihova desetina se je preizkusila in zasedla odlično mesto. Vse gasilke in gasilce pa je prijazno pozdravil tudi podžupan Občine Domžale, g. Tone Dragar, jim zaželel še veliko gasilskega uspeha, najboljšim desetinam pa je tudi podelil pokale. Vreme je zdržalo skoraj do konca in tako smo preživeli še eno lepo gasilsko popoldne. Fantje našega društva se niso zaman trudili z vsemi pripravami, saj smo se vsi razšli zadovoljni in nasmejani. Ob tej priložnosti pa velja posebna pohvala pionirkam in pionirjem PGD Domžale-mesto, saj so v soboto, 10.6.2006, sodelovali na gasilskem tekmovanju v Sv. Štefanu. Pionirke so zmagale, pionirji pa so bili odlični 3. V nedeljo pa so sodelovali na 2. regijskem tekmovanju v orientaciji, ki je potekalo v mengeški Loki. Skupno so osvojili šest pokalov ter se tako uvrstili na državno tekmovanje v orientaciji, ki bo potekalo jeseni v Radomljah. Čestitke vsem tekmovalcem ter seveda tudi mentorju. Za PGD Domžale-mesto, Sonja Pavllšič Zaključni nastop^ne Meden in Nejca Skofica V primerjavi obiska z nastopom učencev glasbene šole v Lukovici smo bili prav presenečeni nad številom obiskovalcev na nastopu ob zaključku šolanja Ane Meden-flavta in Nejca Škofica-klavir v Domžalah. Dvorana je bila kar premajhna za vse tiste, ki smo si zaželeli prisluhniti koncertu, ki sta ga nastopajoča pripravila ob zaključku šolanja. Tudi tu so si besede veznega teksta in glasba odlično podale roko in poslušalce vseskozi držali v napetosti. Nekaj podobnega seje dogajalo tudi z mentoricami obeh izvajalcev, vendar samo do prvih taktov, potem pa je vse steklo kakor po maslu in strah se je spremenil v veselje. Skupaj z Ano Meden sta tako kakor na tekmovanjih tudi tokrat nastopili še Maruša Urankar in Ana Jurca. Tako smo šc enkrat doživeli čudovit večer, tako mi poslušalci, kakor mlada glasbenika. Upam, da se bo njuna pot in druženje z inštumenti in glasbo ne bosta zaključila v veselje vseh tistih, ki smo se zbrali v dvorani Glasbene šole Domžale, v četrtek, 8. junija 2006. (djd) UST Učenci Glasbene šole Domžale navdušili Srbe Glasbena šola Stevan Mokranjac iz Požarevca, ki nosi ime po znanem srbskem skladatelju, je v času od 26. do 29. aprila 2006 že tretjič organizirala mednarodno tekmovanje pihalcev. Tega tekmovanja se radi udeležujejo tekmovalci iz slovenskih glasbenih šol, saj je dobro organizirano. Letos so se ga udeležili tudi štirje učenci klarineta in tri učenke flavte iz domžalske glasbene šole. Ker bodo na 36. republiškem tekmovanju, ki bo naslednje leto tekmovali pihalci, je bilo »merjenje sil« v Požarevcu odlična generalka. Naši učenci so s svojo muzikalnostjo in znanjem navdušili Srbe, saj je mladi klarinetist Dominik Štele v predkategoriji klarinet dosegel žlahtni naslov »laureat« kot najboljši v svoji kategoriji. Ta naslov najboljšega v kategoriji dosežejo samo tekmovalci, ki osvojijo absolutno število 100 točk. Seveda imata pri tem velike zasluge Dominikov učitelj Karel Lcskovcc in korepelitorka Martina Golob Uohte. pa tudi njegovi starši. Zelo lep uspeh sta dosegli tudi Leskov-čevi učenki, klarinetistki Zala Pczdirc (95,33 točk, zlata plaketa) in Maja Kcrž.ič (94,33 točk, zlata plaketa), ki ju je na klavirju ravno tako spremljala Martina Golob Bolite Tudi mlada llav-lislka Maruša Urankar, učenka Andreje llumar, ki jo je na klavirju spremljal Tomaž Pirnat. je s 93,33 točkami osvojila zlato plaketo. Prav tako jc to uspelo flavtistki Ani Jurci, ki je dosegla 90 točk in zlato plaketo. Njena učiteljica jc Petni l.inlalt, pri klavirju pa jo je spremljala Romana Bi/jak Saje. Srebrno plaketo (87,00 točk) je osvojil klarinetist Miroslav Urad, učitelja Karla Leskovca. na klavirju ga jc spremljala Romana Bi/jak Saje. flavtistka Klara Štefan, učiteljice 1'clre liinlalf in s klavir sko spremljavo Tomaža Pirnata, je dose gla z 78,66 točkami bronasto plaketo. Tekmovanja v srbskem Požarevcu sc jc udeležila tudi bivša učenka na.se šole Andreja Marčun, ki nadaljuje šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Osvojila je 88,33 točk in srebrno plaketo. Po treh dneh napornega tekmovanja sc jc s plaketami obložena domžalska eks-pedicija srečno vrnila i/. Srbije. Vsem tekmovalcem, njihovim učiteljem in korepetitorjem, kakor tudi njihovim staršem, iskrene čestitke. Tone Savnlk SNG Drama Ljubljana Aleš Berger: Zmenki ljubezensko drama režija: Vinko Moderndorter igrajo: Bojan Emeršič, Maja Sever, Aleš Valič in Saša Mihelčič Dramski prvenec Aleša Bergerja opisuje srečevanja navidez vsakdanjih in nepomembnih ljudi, ki se v parku naključno srečujejo kot sprehajalci psov. Med njimi se plete zgodba, ki skozi razpoke vsakdanjosti razkriva naravo sveta, saj se izkaže, da absurd, nesmisel in deluzija niso le drža glavnih protagonostov uprizoritve, ampak kar naravno stanje stvari. SNG Nova Gorica Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj OČe igra loto, tragična komedija režija: Eduard Miler, igrajo: Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar, Saša Mihelčič, Mira-Lampe Vujičič, Radoš Bolčina, Milan Vodo-pivec, Ivo Barišič, Jože Hrovat in Teja Glažar. Biljana Srbljanovič je ena izmed najuspešnejših srbskih dramatičark, Kobilice pa je ena njenih redkih apolitičnih dram, saj briše meje med žanri in slogi. V njej se povezujejo ples, glasba, komedija, tragedija in pripovedovanje o tem, kako skušamo zaman upočasniti staranje in biološke spremembe. Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: Žabe (ali prilika o bogatem in ubogem Lazarju) drama režija: Jaka Ivane, igrajo: Rok Vihar, Peter Musevski in Vesna Pernarčič Zunič Reven poštar Lazar pride na prvi spomladanski dan v krčmo na robu Barja, kjer ga z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj, ki ta dan praznuje svoj rojstni dan. Med pogovorom mu Lazar prizna, da zadnje noči sanja, kako je bogat. Točaj mu zaupa, da je Hudič in mu lahko izpolni vse želje, med drugim ga lahko spremeni tudi v bogataša. SLG Celje Matjaž Zupančič: Igra s pari drama režija: Matjaž Zupančič igrajo: Renato Jenček, Jagoda, Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič Zgodba se začne tik pred standardno petkovo večerjo, ko mož in žena čakata svoje prijatelje. Od večera si ne obetata nič novega saj bo vse potekalo kot ponavadi. Ko pa se namesto prijateljice in njenega ostarelega moža na vratih pojavita prijateljica in njen zavidljivo mladi ljubimec, postane jasno, da se večer le ne bo odvijal po ustaljenem vzorcu. Mestno gledališče ljubljansko James Prideaux: Gospodinja komedijo režija: Zvone Sedlbauer igrata: Ljerka Belak in Janez Starina V hiši na robu mesta živi pisatelj pogrošnih romanov, samski mamin sinko srednjih let. Ko umre njegova posesivna mati, končno zadiha in si v hiši zaželi družbe - čedno služkinjo, ki bi izpolnjevala njegove želje. Toda pri izbiri ima smolo, saj zaposli klošarko srednjih let, ki je prijazna le na prvi pogled. Situacija se hitro zaplete. Drama SNG Maribor Noel Coward: Intimna komedija komedija režija: Zvone Sedlbauer igrajo: Ksenja Mišic, Branko Šturbej, Maša Zidanik Bjelobrk in Vlado Novak Amanda in Elliot sta bivša zakonca, ki že pet let živita ločeno, potem pa se vsak s svojim novim partnerjem ob istem času znajdeta naporočnem potovanju na trancoski rivieri, kjer si delijo hotelsko teraso. A usodna privlačnost je premočna in bivša zakonca se po začetnih grdih pogledih in hudih besedah začneta ponovno zapletati. ABONMA © 06/07 Slovenski komorni zbor dirigent: Mirko Cuderman Slovenski komorni zbor je bil ustanovljen leta 1991 na pobudo Mirka Cudermana, ki je že ves čas njegov umetniški vodja. Od leta 1998 deluje kot samostojna organizacijska enota Slovenske filharmonije, njegova osnovna dejavnost pa so koncerti vokalno-instrumentalne in »a cappella« glasbe ter snemanje sedaj že zelo obsežne zbirke plošč. Trombonisti Italiani in Steven Mead Lito Fontana pozavna, Gianluca Camllli pozavna, Rocco Degola pozavna, Roberto Pecorelli pozavna in Steven Mead tuba Kvartet Trombonisti Italiani je leta 1996 ustanovil Lito Fontana. Zasedba se ne omejuje le z enim glasbenim slogom, ampak se gibljejo od baroka in klasične glasbe, pa do jazza in modernih italijanskih kompozicij. Steven Mead sodi med najboljše angleške izvajalce na tenorski tubi, ki s svojim nizkim zvočnim registrom pozavnam daje prav poseben podton. Marjana Lipovšek mezzosopran Alfred Burgstaller bas Anthony Spiri klavir Marjana Lipovšek je po diplomi iz klavirja in glasbene pedagogike v Ljubljani je nadaljevala s študijem petja v Grazu in na Dunaju, svoj prvi angažma pa je dobila v Dunajski operni hiši. Sledila je izjemna kariera tako na opernih kot koncertnih odrih. V Domžalah jo bosta spremljala avstrijski basist Alfred Burgstaller in ameriški pianist Anthony Spiri. vpisovanje abonmajev DOSEDANJI ABONENTI od četrtka, 14. septembra do torka 19. septembra Matej Zupan, flavta in Godalni kvartet ACIES Matej Zupan, flavta Benjamin Ziervogel, violina Raphael Kasprian, violina Matej Zupan je solo flavtist Simfonikov RTV Bl^.., ■ .„ <-. •• *i ..i Mantrea Plessl, viola Slovenija, dan pihalnega kvarteta ARIART _ * _ . . , ter ansambla za sodobno glasbo DB7. Od Thomas Mesflecker, violončelo leta 1993, sedaj kot izredni profesor, poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Godalni kvartet ACIES je nastal leta 2000 in je sestavljen iz takratnih študentov celovškega deželnega konservatorija, sedaj uveljavljenih ustvarjalcev. Mojca Zlobko Vajgl, harfa Dieter Flury, flavta Mojca Zlobko-Vajgl je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1991. Po prvi redni zaposlitvi v orkestru Opere »r- i SNG v Ljubljani se je popolnoma posvetila solističnemu in komornemu muziciranju in se je razvila v koncertno solistko z bogatim in raznovrstnim repertoarjem. Spremljal jo bo Dieter Flurv, prvi flavtist Dunajskih filharmonikov. Simfonični orkester Domžale-Kamnik dirigent: Simon Dvoršak Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Danes šteje že 56 članov, od učencev osnovnih šol pa vse do zaposlenih v najrazličnejših dejavnostih. Njihovi nastopi so postali že obvezen del našega abonmajskega repertoarja. NOVI ABONENTI od Četrtka, 21. septembra do srede, 27. septembra Franca Bernika Domžale informacije: Kulturni Dom Franca Bernika Ljubljanska 61,1230 Domžale tel. 722 50 50 www.kd-d0m2ale.si stran 16 Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Pred nami je vrhunec letošnjega kulturnega poletnega festivala Potem ko smo v krtinski cerkvi sv. Lenarta prisluhnili Komornemu zboru Limbar iz Moravč, se v hali Komunalnega centra v Domžale razveselili filmske glasbe v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z gosti in si v Poletnem gledališču na Studencu ogledali Veselivpušeljc z voditeljem Marjanom Šarcem, prisluhnili dvema koncertoma ob dnevu samostojnosti Tebi Slovenija, se nasmejali Državnemu lopovu ter Spletkarstvu in ljubezni, je pred nami vrhunec festivala, ki ga je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan predstavil na dobro obiskani novinarski konferenci. Ker bomo o njej pisali v prihodnji številki, samo povejmo, da smo pred vrhuncem letošnjega festivala, v okviru katerega je v soboto, 8. julija 2006, ob 21. uri na vrsti gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z opero Giacoma Pucci-nija LA BOHEME; 28. julija pa je na vrsti premiera komične operete PTIČAR, o kateri so na novinarski konferenci organizatorji govorili o superlativih. PTIČARJA bodo prvikrat ponovili petkrat, v avgustu pa še štirikrat. Letošnji festival se bo zaključil z jubilejnim koncert Alpskega kvinteta ob njihovi 40-letnici ter razstavo na prostem »Večer, ko oči mislijo«, ko bosta glavna junaka Silvo Teršek z gosti ter slikar Zmago Modic. Tebi Slovenija Koncert ob 15. letnici republike Slovenije je v poletno gledališče Studenec pri Domžalah privabil veliko število obiskovalcev. Pod naslovom Tebi Slovenija ga je pripravil radio Ognjišče posnela pa TV Slovenija. Poleg napovedovalcev iz radijskih vrst jih je na koncert verjetno privabila pisana paleta izvajalcev. Poleg Jureta Sesek in Bernarde Zarn smo v vlogi povezovalcev programa prisluh- nili še Janezu Dolinarju, Idi Baš in Danici Godec. Igrali in peli so nam orkester slovenske policije, Pia Brodnik, Andreja Zakonjšek, Marko Kobal, Slovenski oktet, vokalna skupina Gloria, Nuša deren-da, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik , Majda Petan, Oto Pestner, New Swing Quartot, Perpetuum Jazzi-le, ter ansambla Franca Miheliča in Špica. Uvodne misli so pripadale odgovornemu uredniku radia Ognjišče Franciju Trstenjaku nam pa obilica užitkov ob poslušanju izvajalcev. Na praznični dan bo TV Slovenija slavnostni koncert predvajala ob 20. uri in takrat stg lahko deležni teh užitkov tudi vi. djd Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Simfonični orkester Domžale-Kamnik Koncert filmske glasbe navdušil Prijetno presenečenje letošnjega Kulturnega poletnega festivala Studenec 2006 je bil koncert filmske glasbe. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki ga vodi Simon Dvoršak, sta ga zaradi slabega vremena pripravila v hali Komunalnega centra Domžale. Prijeten večer se je začel z glasbo iz filma V vrtincu, nadaljeval z obiskom Čarovnika iz Oza, ob poskušanju Kozinove filmske glasbe iz filma Na svoji zemlji ter kasneje Kodrove glasbe iz filma Cvetje v jeseni pa smo se lahko prepričali, da imajo tudi naši filmi zelo dobro jn lepo filmsko podlago. Od filma do filma sta nas vodila povezovalca Tanja Dimitrievska in Dejan Pev-Čevič, ki sta se snubila podobno, kot je nas s posamezno čudovito izvedbo filmske glasbe snubil orkester ter solisti, med katerimi je pri dveh glasbah pomagal tudi citrar Tomaž Plahutnik (Tretji človek in Cvetje v jeseni). Poslušali smo Zajtrk pri Tiffanvu, se spominjali ljubezenske teme iz Botra, bili navdušeni nad Vojno zvezd, risanim filmom Aladin ter po čudoviti koračnici jezdecev iz filma Indiana Jones in jezdeci izgubljene skrinje kar malce težko čakali na drugi del koncerta. Najavila gaje Tema in Spomini iz Filma Schin-dlerjev seznam, nato pa smo obujali spomine in v duhu gledali glavne igralce iz Forrest Gum-pa. Misije: Nemogoče; Titanika, Moulin rouga, Gladiatorja, Troje in Gospodarja prstanov. Pri nekaterih filmskih glasbah sta filme pomagala pričarati solista Nuška Drašček in Miha Aluje-vič, zaploskali pa smo tudi violinistki Marjani Dizdarevič. Ob koncu smo seveda zahtevali nekatere ponovitve, saj kljub pozni uri nihče ni želel domov. In smo jih dočakali ter spet ploskali pevcema pa tudi prisrčnima voditeljema, ki sta se. ves večer trudila, da bi nam povedala, kako pride do ljubezni. Kako z njimi preživeti res prijeten in kvaliteten večer ob filmski glasbi, so nam pokazali vsi nastopajoči, najbolj Simfonični orkester Domžale-Kamnik ter njihov dirigent Simon Dvoršak. Ob tem, ko jim v imenu navdušenih poslušalcev iskreno čestitam, si ne morem drugega, kot da si izposodim naslov iz enega od filmskih motivov, ki smo jih prisluhnili, in zapišem: Za naše glasbenike ni misije nemogoče, vse, česar se lotijo, naredijo dobro, najbrž zato, ker imajo glasbo radi in jo radi igrajo. Vera VOJSKA Naj ne mine dan brez knjige Študentska založba Litera iz Maribora nadaljuje z izdajanjem najpomembnejše in najstarejše zbirke slovenske estetske književnosti ZBRANA DFXA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV. Zbirka predstavlja največji založniški in zna-stvenoraziskovalni projekt literarne vede po drugi svetovni vojni. Doslej je v zbirki izšlo že 214 knjig, ki se odlikujejo po estetski izrazitosti in pomembnosti avtorja. Gre torej za elitno zbirko, katere glavni urednik je akad. dr. prof. France Bernik. Pravkar so v zbirki izšla Zbrana dela Jožeta Udoviča. V 5. knjigi beremo njegova pisma in dnevnike, v prejšnjih smo prebirali pesmi, novele, kritike in eseje. V prvi knjigi Zbranih del Zofke Kveder beremo njeno kratko prozo Misterij žene, Odsevi, Iz naših krajev in Iskre. Prva knjiga Zbranih del Primoža Kozaka prinaša pesmi, pripovedne spise z dodatkom in osnutki. Druga knjiga zbranih del Ivana Preglja pa dramska besedila in operni libreto. Zbirka je tudi po mnenju Ministrstva za kulturo RS v nacionalnem interesu, kar dokazuje, daje besedna umetnost izjemno pomemben del naše kulture. Zbirka Piramida prinaša lepo število izvrstnih knjig, ki bodo zelo popestrile poletno branje. SANJA IN SAMOSTAN avtorja Roberta Titana Felixa je samostojen roman, ki pa ga lahko beremo tudi kot nadaljevanje diptiha Zlakotnelost Kri v dlanehr V ospredju dogajanja stoji moški, ki po prometni nesreči zaide v mestu, ki ga ne prepozna, a si prav tu začne zastavljati vprašanja o sebi in iz drobcev sestavljati zgodbo svojega življenja. TEMNA SNOV Iztoka Osojnika je roman z drugim naslovom zapiski o neki nespečnosti. Gre za raztrgano, razbito besedilo, ki izhaja iz vsakdanjosti in nosi s seboj komične in tudi krhke lirične elemente. Besedilo se kljub navidezni vsakdanjosti sprašuje o usodi posameznika iz mestnega okolja, ki na robu preživetja spreminja podobo, imena, karakter, odnos do sebe in sveta. DESET LET RAZMIŠLJANJA je roman Roka Vilčnika, ki je nekakšna eksperimentalna novela in govori o moškem, ki zaradi nepojasnjenega vzroka obtiči deset let v komi. Čeprav telesno neaktiven, spremlja in dojema svet okoli sebe. Besedilo prinaša protagonistove poglede, ideje in meditacije ter spoznanja o življenju, ki ga živi povprečen meščanski človek. STRAH, DA BI SE USTAVIL ČAS je izbor kratkih zgodb Ferija Lainščka, ki nosijo podnaslov časopisnice, saj so zgodbe doslej izhajale v Nedelu in poleg dnevno aktualne vsebine, prinašajo avtorjevo mnenje in komentar, vse to pa nadgrajujejo z zgodbo in sporočilom, ki bralce zelo pritegne. Milan Remec v znastvenofantastičnem romanu IKS zaključuje trilogijo, prava knjiga je izšla pred 25. leti. Njegov zadnji del se znova vrača h koreninam človeka in k davnim mitom. Zgodba govori o Zemljanih, ki se zatečejo na Luno v strahu pred trkom Zemlje s planetom Iks, na Zemlji pa ostanejo opazovalci in eden izmed njih ustvari nov rod, a vse skupaj se izkaže kot poskus in nato beg v vzporedni svet. Josip Osti v pesniški zbirki VSE LJUBEZNI SO NENAVADNE »upesnjuje svet intime. ljubezenske dvojine, kjer ni prostora za poklicanega aH oklicanega boga. A nikoli v tako disonančnih tonih kot sedaj. Bralci smo povabljeni v bolečo, že skoraj kruto dinamiko odnosa: v dvojino dveh, ki hočeta biti hkrati ednina. V globino paradoksa, če nisem jaz, ne morem biti ti. Če te v svoji ednini ranim, me ne moreš ljubiti v čas, te ne morem ljubiti v čas. Smo priča razdvojenosti in oddvojenosti, samoti dvojine, am-bivalenci občutij, ko se bolečina zliva z lepoto in užitkom. Odrešitve ni, se pa skozi iztekanje skrajnih notranjih stanj ljubezen ohranja, vzpostavlja in na novo ustvarja.« MEFISTOVO POROČILO Vinka Mederndor-ferja prinaša štiri najnovejše in najboljše komedije, satire in igre. Mefistovo sporočilo je satira, ki govori o zvestobi in izdajstvu. Satira je bila nominirana za Grumovo nagrado in dobila tudi druga priznanja. Tri sestre je komedija o družini, ki se sreča na družinskem praznovanju. Klub Fahreinheit je komedija, ki se dotika aktualne družbene situacije. Komedija Človek na dolge proge se dogaja v ustanovi za zdravljenje alkoholikov, dialogi nas zabavajo in pretresejo. Tatjana Kokalj Eskluzivno - recenzija filma Veter, ki strese ječmen Z Zlato palmo nagrajeni film angleškega režiserja Kena Lo-acha, ki jc poleg rojaka Mikca Leigha osredotočen na socialno problematiko ter življenjske usode ljudi z roba družbe, je bil tudi otvoritveni film Festivala evropskega filma v Potrorožu, ki poteka že drugo sezono zapored. Tokrat se je Loach lotil izjemno mučne in delikatne teme: odnosa do »polpretekle zgodovine na Otoku« in vojne med Irci in Angleži, ki na koncu kulminira v »bratomorni spopad« med Irci samimi. Vemo tudi, da imamo s podobnimi zadevami še precej nerazčiščenega tudi v naši »sončni deželici,« kjer se še vedno krešejo mnenja o tem kdo, koga, zakaj in kako. Kronologija nekega spopada je praktično identična, ne glede ne predel planeta, kjer spopad poteka. Vsaka vojna ima po tej plati podobno dramaturgijo, saj je človeški značaj vselej na preizkušnji. V krvavem obračunu pridejo do izraza vse individualne prvine in značajske poteze posameznika, veliko vlogo pa začne igrati tudi človeško iracionalno, oziroma kar nezavedno. V sicer nekoliko naivni različici prikaza slednjega, kjer Loach mestoma nekoliko na silo iz gledalca izvablja določena čustva povezana z empatijo, pa nikakor ne smemo prezreti deli-katnosti same naloge. Se pravi, kako nek občutljiv del zgodovine prikazati karse da objektivno in resnično. Potrebno je razumeli tudi, da gre v najboljšem primeru zgolj za dober približek, saj natančne ugotovitve zgodovinskih dejstev nikoli ne morejo biti docela objektivne in edine zveličavne. Ravno zaradi tega poskusi nekaterih posameznikov, ki si na vse kriplje in pretege trudijo dokazovati »kaj, da je bilo« v času, ko le-ti še niso niti privekali na svet in ga morda niti dobro ne razumejo, izpadejo tako ceneno in neokusno. Človeški značaj je do te mere kompliciran in zapleten, daje marsikdaj absolutno nemogoče ugotoviti, kako se bo nek posameznik obnašal v določenih okoliščinah. V ekstremnih obdobjih kot so vojne, pa je tovrslno ugotavljanje še toliko težje. Ljudje pa se obnašamo, kot da ne bi vedeli, da so »dobri in slabi fantje« na obeh straneh. In ženske, ki stojijo za njimi, da se razumemo. Seveda mora biti določena razlika v tem, kdo je agresor (v našem primeru Anglija, ki ni dopustila avtonomije in odcepitve Ircev od britanskega imperija) in kdo se zgolj brani (Irska), vendar tudi v tem primeru moramo biti kar se tiče podajanja sodb zelo previdni, saj so tudi na strani agresorja v vojsko mobilizirani številni »golobradci,« ki enostavno nimajo druge možnosti. Z drugimi besedami, sleheren upor z njihove strani je razumljen kol »izdaja lastnega naroda« in je tudi temu ustreznu sankcioniran (največkrat usmrtitev na licu mesta). Po drugi strani je na strani Irske prišlo še do notranjega spopada, ki se je sprožil po tem, ko so nekateri podpirali idejo o Irski, združeni pod britanskim kraljem in določeno stopnjo avtonomije ter drugimi, ki so takemu sporazumu odločno nasprotovali in želeli popolno neodvisnost. Različnost mnenj seje končala z državljansko vojno, v kateri je šel »brat na brata,« podobno kot se je to dogajalo na Slovenskem po koncu 2. svetovne vojne. Velika škoda pa je, ker smo omenjeni konllikt podedovale generacije, ki nimamo z njim absolutno nič. Resnica, ta nevarna reč, če postane orožje v rokah ljudi, ki z njo manipulirajo, pa je tako kot vedno »v očeh opazovalca«. In morda je prav v slednjem storjen tudi največji družbeni napredek. Namreč, da se mlajše generacije resnice in njenega relativnega pomena tudi veliko bolje zavedamo in nismo obremenjene s preteklimi konflikti, ki na duševnem nivoju hromijo celotno družbo in prispevajo tudi k številnim hudim boleznim, predvsem razvoju različnih oblik raka. Vendar pri tem gre že za neke druge diskusije, ki jih lahko nadaljujemo kdaj drugič. Loach seje pogumno lotil krono-lošega prikaza dogodkov na Otoku po I. svelovni vojni. In glede na to, da gre pri tem /a rahel odmik od njegove osnovne interesne tematike, mu nekatere poman-kljivosti, ki se tičejo predvsem reakcij »na prvo žogo«, lahko /lahka oprostimo, saj je izdelek čisto gledljiv. O tem, ali si zasluži kar Zlato palmo, pa upravičeno lahko tudi dvomimo. Žiga Čamernlk Glavni poudarek razstave v Menačnlkovi domačiji so portreti znanih oseb Iz cerkvenega življenja, ki se jim je Jože Tbnlg posvetil prvič Likovna razstava v Domžalah Jože Tonig se predstavlja v Menačnlkovi domačiji Po uspešni aprilski razstavi v Galeriji Domžale umetnik Jože Tonig nadaljuje niz upodabljajočih predstavitev v domžalski Menačniknvi domačiji. Z razstavo slik »Ljubezen, upanje« se podaja v sakralni svet, v svet motivov iz Svetega pisma in portretov priznanih oseb iz cerkvenega življenja. Na razstavi, ki bo na ogled do 30. junija 2006, se avtor predstavlja kot slikar in restavrator. Slike različnih dimenzij in tehnik zajemajo sakralne motive od svetopisemskih upodobitev Marije, Jezusa, svetnikov in fantazijskih podob angelov do akrilnih portretov sedanjega papeža Benedikta XVI. in slovenskega svetnika A. M. Slomška ter akvarelnih pogledov na domžalsko cerkev in stari Stob, ki jih je v istem prostoru razstavljal že lani. Glavni poudarek razstave pa so portreti znanih oseb i/, cerkvenega življenja, saj se jim je avtor nazorneje posvetil prvič. Razstavljena so tudi Tonigova restav-rirana dela, ki predstavljajo dobro mero potrpežljivosti in iznajdljivosti, saj je kipcem svetnika, Marije in pozlačenemu okvirju ogledala uspešno in estetsko dovršeno dodal manjkajoče dele ter jih zopet barvno oživil, kar je razvidno tudi v dodanem fotografskem prikazu postopka dela. Seveda pa prikazano restavratorsko delo potrjuje dejstvo, daje Jože Tonig končal podiplomski študij restavratorstva in konzorvatorstva pri mentorju Francu Kokalju tet leta 1996 tudi magistriral / nalogo »Restavriranje vaške kapelice«, vključen pa je tudi v Društvu resta vratarjev. Kot restavrator se Jože Tonig srečuje z različnimi uporabnimi materiali in tehnikami, kijih nato prenaša v svoje izdelke. Na takšen način se je predstavil na zadnji aprilski razstavi v Galeriji Domžale, kjer je inovativno raziskoval učinke plastične mase iz različnih, predvsem odpadnih materialov. Kot je pred leti eksperimentiral z različnimi materiali v grafiki in akvarelu ter mu je uspelo prikazati zanimive podobe ženskih aktov s principom strojnega šivanja, je nadaljeval niz eksperimentov v razvijanju obarvanih fantazijskih polnoplastič-nih oblik z aktualnimi vsebinskimi vprašanji današnjega sveta in družbe (Prapok, Divji ples terorizma). Kot spremljava razstavljenim delom pa je reliefna igra simboličnih podob, ki jih je ustvaril s koščki in trakovi termično obdelanega itisona, delovala še atraktivneje. Jože TOnig se s svojimi deli kaže kot vsestranski umetnik, ki ga privlači svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja in tehnik. Kot nemirni duh se loteva ploskovitih in nasprotno pol-noplastičnih oblik; njegovi koraki ustvarjalnega procesa se gibljejo od klasičnega slikanja do strojnega šivanja, hkrati pa iz enega likovnega nosilca na drugega premišljeno prenaša tudi motive. Jože Tonig je kipar, grafik, slikar, restavrator in konzer-vator, ki na svoje likovno delo vselej gleda celotno in mu dodaja simbolično vsebino in fantazijski pridih. Katarina Rus Likovna razstava v Galeriji Beseda, Domžale Peter Novšak: Moje krajine Bo 30. junija 2006 je v domžalski Knjigarni in galeriji Beseda razstavljal svoja prva slikarska platna umetnik Peter Novšak iz Ljubljane. Gledalcem je predstavil svoj opus podob, v katerih se motivno navezuje na svojo veliko ljubezen - naravo. Sponzor razstave je bil Radio Hit, kar polovico zasjužka cele razstave pa bo avtor podaril v dobrodelne namene. •z razstavljenih del je razvidno, da gre Za realistično podajanje sveta, ki umetnika obkroža in navdihuje, pa tadi /a iskanje romantičnih motivov v vsemogočni naravi, ki ga podkrepi z impresionistično tehniko sproščenega čopiča ter z igro svetlobe in sence. Motivno se prizori vrstijo od tistih pristno slovenskih gora (Gora v soncu) in jezer (Ob jezeru), do romantične morske obale (Primorska Vils. Skalnati bregovi) in zimskih priborov v hladnih tonih (Zimska idila), •'oleg črno-belih del v oglju Peter Novšak uporablja pestro barvno Paleto, ki jo prilagaja tehniki in tudi motivu. Ko slika v olju, mu tehnika omogoča mirne in kontrolirane poteze, medtem ko v podobah s tempera "■livarni zrcali naravo v hitrih potepu in mehkih prelivih barv, kot pač to dovoljuje sama tehnika. Vscsko/i l''i odkriva cenjeno vrednost svetlobe, saj svetloba je barva, življenje, gibajte in zaradi nje se nam videz narave in spreminja, kar je najbolj razvidno v podajanju narave v različnih letnih časih in različnih delih dneva, namreč vsako podajanje svetlobe avtorju pomeni izziv ujeti resničnostno obliko podobe. Zaenkrat mu to tudi uspeva in čeprav je Peter Novšak še začetnik v svetu umetnosti, je že osvojil svoj slog slikanja. Katarina Rus 9. festival gorenjskih komedijantov Brez ljubezni skoraj ne gre Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je skupaj z območnima izpostavama Radovljica in Domžale v organizaciji Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba pripravil že 9. m cd ob m učno srečanje gledaliških skupin Gorenjske, bolj poznano kot FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV. Letošnji selektor programa, Peter Militarov, je izmed 20 prijavljenih predstav, med katerimi sta bili tudi MLIN NA RA(T v izvedbi Dramske skupine KID Limbar, ter PRIČARANI ŽENIN, v izvedbi KD Groblje, izbral pet predstav, ki smo si jih med 16. in 18. junijem lahko ogledali v Letnem gledališču na Močilniku. Festival je bil namenjen tudi obeležitvi dneva državnosti Letošnji festival seje pričel s kratko uvodno slovesnostjo, v Kateri je prepolno letno gledališče pozdravil predsednik Sveta KS, Robert llroval, nato pa smo si ogledali priredbo znane Shakespearove igre BENEŠKI TRGOVEC. Loški oder Škofja Loka jo je pod režijskim vodstvom Matije Milčinskega posodobil in sprva zadržana predstava je ofe koncu navdušila vse. Glavna junakinja je bila ljubezen, ki premaga vse, medtem ko so nosilci negativnih vrednot kaznovani. Komaj smo si dobro oddahnili od Beneškega trgovca in spletk bogate dedinje Porzie in njene družice Nerise, že smo bili sredi nočne predstave ART, Jasmine Reza, ki jo je režirala Metka Dulmin, izvedlo pa Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora, Ta bol' teater. Znašli smo se v prijetni družbi Sergeja, Marka in Ivana ter se skušali odločiti, katere njihove izjave in kritični pogledi do kupljene slike so nam bližji. Hkrati pa se prepričati, ali res lahko naključno kupljena slika, ki večini ni pomenila nič. izda medsebojno zaupanje in načeto prijateljstvo. Predstava je kljub pozni nočni uri večino navdušila, ob glasnem aplavzu pa so tudi igralci, tako kot vse sodelujoče gledališke skupine, iz rok predstavnika organizatorjev, Miloša Starbka, prejeli spominsko plaketo v zahvalo in spomin pa tudi šopek cvetja. Kulturna sobota. 17. junija, se je začela na »letališču«, saj so gledalce in gledalke, ki so /vrhoma napolnili letno gledališče, ob vhodu sprejele ste-vardese letalske družbe ter nas povabile, da skupaj z AIR BOHINJ poletimo v eksotične kraje. Da so med nami tudi potniki, ki bodo preživeli letalsko katastrofo, smo izvedeli šele po padcu letala, še prej pa smo bili deležni vseh pozornosti - kot se za polet z letališča Močilnik spodobi od privezovanja z rešilnim pasom, do spoznavanja najnujnejših ukrepov v primeru nesreče. do prijetne postrežbe in kramljanja stevardes. Tako da smo pravzaprav le še čakali, kdaj vzletimo. Let je bil kratek, končal seje s štirimi preživelimi v pragozdu, ki so dobro uro v poškodovanem letalu iskali PRIROČNIK ZA PREŽIVETJE V PRAGOZDU, kot je bil tudi naslov predstave Gledališča Bohinjska Bistrica, v režiji Darka Čudna. Konec je bil sicer tragičen, vmes pa kar nekaj prizorov, ob katerih smo se morda bolj kislo, vendar smejali. Kljub pozni uri smo gledalci in gledalke napolnili dvorano Kulturnega društva Jožef Virk Dob. da bi si ogledali predstavo PLESKARJI NIMAJO SPOMINOV, v izvedbi Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno in v režiji Rada Mužana. V dobri uri so nas igralci nasmejali do sol/. Kljuh nočni uri smo po/orno spremljali »farso za klovne«, občudovali spretno rokovanje s predolgo lojtro in oživelo voščeno lutko ter predstavi ob koncu namenili spontan aplavz. Vsega lepega je enkrat konec in tudi nedelje, ko je Dob nehal biti kulturno središče Gorenjske je bilo 18. junija konec. Končalo seje s »Komedijo« Ljubezni v izvedbi Gledališča Toneta Čufar-ja Jesenice v režiji Bojana Maroševiča. Dva zaljubljena para sta nas prepričala, kaj vse zmore ali pa tudi ne, ljubezen, podelitev priznanj pa, da ima tudi 9. festival gorenjskih komedijantov svoje junake, ki so ob zaključku, že skoraj v ponedeljkovo jutro, prejeli zaslužena priznanja: za glavno žensko vlogo Lili Andrejaš, za glavno moško vlogo Brane Ravnik, za stranski vlogi pa sta bila nagrajena Simona Ravnik in Matej Mu-žan, posebno priznanje selektorja pa je prejela Bojana Stare. Priznanja sta podelila letošnji selektor Peter Militarov ter predsednik Kulturnega društva Jožef Virk Dob, Miloš Starbek. Svečanost je z odlomki iz predstave SMEH S SMEHOM pospremila Skupina Smeh, Mladinskega gledališča Tržič. 9. festival gorenjskih komedijantov, namenjen tudi obeležitvi 100-letnice Kulturnega društva Jožef Virk Dob, je zaprl vrata. Odlikovale so ga sveže predstave, predvsem pa številno občinstvo, ki je tri dni zadovoljno zapuščalo prijeten kulturni kotiček v KS Dob. Veselimo se 9. srečanja gorenjskih komedijantov morda tudi s katero od kulturnih predstav društev ali dramskih skupin iz naše občine. Vera Vojska Govorica preprostih stvari Srce - sedež ljubezni in modrosti "Ali ste nocoj začutili ljubezen?" To hi bilo lahko vprašanje vsem poslušalcem, ki so tudi tokrat v velikem šlevilu prišli na letni koncert Dekliškega pevskega zbora Sirene v Osnovni šoli Preserjc pri Radomljah na junijski nedeljski večer, ki je bil že sam po sebi prav poletno vroč. Se bolj pa smo ga ogrele Sirene s pestrim in živahnim repertoarjem slovenskih in angleških pesmi, katerega rdeča nit je bila seveda ljubezen. Začele smo s sedaj že tradicionalno Pesmijo morskih deklic, ki je poslušalce spomnila na petje morskih deklic, ki so s svojim glasom zapeljevale mornarje. Nato so se prepletale slovenske, kot sta zimzeleni popevki Na vrhu nebotičnika in Maček v žaklju, pa tudi Zvončki in trobentice ter Naj ljubezen združi vse ljudi, in angleške, kol je prikupna Lollipop ler tragično-romanlična Somewhere i/, mju/ikla Wesl Side Story in venček najbolj znanih pesmi iz mju/ikla Les Miserables. Večini poslušalcev je zaradi zabavnega vložka na začetku in na koncu verjetno dobro Ostala v spominu pesem i/ naslova tega članka Can you feel the love tonight, pa tudi Gibonnijcva Oprosti Seveda pa niso smele manjkati črnsko-duhovne, kot sta bili Hosanna forever in Glory Song Medley. In če smo začele z zasanjano Pesmijo morskih deklic, smo s sanjami tudi končale v pesmi Mesto sanj. Z navdušenim ploskanjem pa so si poslušalci prislužili Se dva dodatka i/ risanih filmov Levji kralj in Tarzan Koncert z enakim programom bomo ponovile v jeseni v Domžalah, zato ste že sedaj vsi prijetno vabljeni. Poleg ponovitve letnega koncerta pa nas v jeseni med drugim čaka tudi turneja po Makedoniji in skupni koncert s moškim pevskim /borom Goldinar i/ Pivke. To priložnost pa izkoriščamo tudi, da vas povabimo, da obiščete našo prenovljeno Spletno stran www.dpz-sirene.com, kjer lahko preberete nekaj 0 nas ter naših preteklih in prihodnjih nastopih. E.D. Judovsko izročilo pravi, da je srce prvi organ, ki se izoblikuje, in zadnji, ki umre. Ljubiti iz vsega srca zato pomeni ljubiti do zadnjega diha. V prenesenem pomenu kaže srce na človekovo telesno in duhovno središče, sedež njegovih čustev, zlasti ljubezni, naklonjenosti, hrepenenja, pa tudi poguma (»srčnost«), predanosti, žalosti in veselja. V Svetem pismu označuje notranjega človeka, njegovo čustveno življenje, značaj, sedež inteligence in modrosti. S srcem razumemo, mislimo, se spominjamo. O Mariji je rečeno, da je »vse, kar seje zgodilo (v zvezi z Jezusovim rojstvom in otroštvom) shranila v svojem srcu« (Lk 2,51). »Čistega srca« so tisti, katerih temeljna drža je nepokvarjena in ki temu ustrezno ravnajo (Mt 5,8). »Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi. kar je pred očmi. Gospod pa vidi v srce«(l Sam 16,7). Srce je tempelj, pravi Angelus Silesius, je božji oltar. Vernikovo srce, je rečeno v islamu, je božji prestol. Zahod je iz srca naredil središče čustev, v drugih kulturah pa je kraj umevanja in uvida (intuicije). Tudi B. Pascal pravi, da velike misli prihajajo iz srca. V dobi renesanse in baroka postane srce prispodoba nebeške in zemeljske ljubezni. Tri »božje kreposti« (ker so usmerjene na Boga) - vero. upanje in ljubezen - slikajo s simboli križa, sidra in srca. Pla-meneče srce je znamenje goreče ljubezni do Boga. V baroku so ga radi pridevali svetnikom. Pod vplivom nemške srednjeveške mistike in vživ-I Janja v Kristusovo trpljenje seje razvilo češčenje Jezusovega Srca. Upodabljali so ga kot prebode-nega. skupaj s križem, z ranami (pogosto v obliki vrtnic) in obdanega z mučilnimi orodji trpljenja. Včasih so v srcu naslikali še Dete Jezusa. V to srce so zabodeni žeblji kot namig na križanje. Od 17. Stoletja dalje so znane upodobitve Jezusa, ki kaže na žareče srce na prsih. Iz njega navadno raste križ. Ozadje tega so videnja sv. Marjete M. Alacoque leta 1675 v Paray-le-Monialu (Burgundija). Iz tega se je v 19. stol. razvilo cvetoče češčenje presvetega Jezusovega Srca. Na srcu se včasih pojavlja napis IHS. Mesec maj je posvečen Mariji, junij pa Jezusovemu srcu, saj v tem mesecu obhajamo praznik Jezusovega srca, ki je vedno na petek (spomin na križanje in prebadanje njegovega srca). Cerkev ga je uvedla I. 1856. Tudi vsak prvi petek v mesecu je v katoliškem bogoslužju posvečen Jezusovemu srcu. Na koncu sv. maše navadno molimo litanije Jezusovega srca in zmolimo posvetitev. Med Slovenci so zlasti jezuiti močno razširili to pobožnost in spodbujali družine, da se posvetijo Jezusovemu srcu. Posvetitev so vsak mesec obnavljali. Pri tem jim je pomagala velika slika Jezusovega srca v dnevni sobi. Ob njej je bila navadno tudi slika Marijinega srca. Nemški mistik sv. Janez Eudes, ki je v 17. stoletju širil to češčenje, je uvedel tudi pobožnost k Brezmadežnemu Marijinemu srcu. Slikajo jo z ožar-jenim srcem na prsih. Svetopisemsko ozadje je napoved starčka Simeona Mariji, ki prinese Dete Jezusa v tempelj: »Glej, ta je postavljen v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč« (Lk 2,35). »Žalostna mati božja« ali »Marija sedem žalosti« ima s sedmimi meči prebodeno srce; meči spominjajo na njene »bolečine«. Pri nas ji je posvečena bazilika v Stični, ki v glavnem oltarju hrani Marijin kip. Mnoge baročne monštrance so imele obliko srca. Njihovo sporočilo je bilo: v evharistiji se razodeva Božja ljubezen do človeka. Številnim svetnikom pridevajo plameneče srce ko znamenje njihove pobožnosti, vneme za Boga in ljubezni do njega: Antonu Padovanskemu, sv. Avguštinu, sv. Brigiti Švedski (srce s križem), sv. Frančišku Ksaverju, sv. Ignaciju Lojolskemu, sv. Katarini Sienski (srce s Križanim), sv. Tereziji i/ Avile (srce, prebodeno s puščico) in sv. Bernardinu iz Siene. Bogdan Dolenc Tomčevo leto 2006 je v juniju že nekje v sredini dogajanja. Domžale in Domžalcane i. glasbeno in kulturniško dejavnostjo, ki nagovarja na svojstven način. Oživljanje in ovrednotenje glasbe in življenja nekega časa je tudi za sodobnost sporočilno. Novo razumevanje in interpretacija tlakujeta pot v prihodnost. Prepoznavanje lepote lastne duše ob doživljanju glasbe nas osvobaja za bivanje s seboj in z drugimi tu kjer živimo. Razumevanje lastnega izročila omogoča odpiranje v kulturo sveta in razumevanje drugih. Vsebina jubilejnega Tomčevega leta je glasba, lik pa Matija Tome kot glasbenik, rojen Belokranjec. ki je preživel 40 let kot duhovnik in župnik v Domžalah. Tako se v Domžalah poleg drugih kulturnih dogodkov tudi v župniji dogodki kar vrstijo. Marijin mesec maj smo sklenili s Hvalnico Mariji, izvirnim glasbenim delom sodobnega skladatelja Jožeta Trošta. ki ga je posvetil župniji ob 20. obletnici smrti Matija Tomca. V nekaj dneh v juniju pa sta se zvrstila še dva dogodka. Prvi na župnijskem dnevu ll. junija, drugi pa 14. junija v pevski sobi domžalskega kora. Oba sta presegla meje župnije. Prvi je prepletel godbeni-ško dejavnost z vsebino župnijskega dne. ki je bila v znamenju Tomca, drugi pa je prepletel soliste Tomčevega časa od Kamnika do Domžal. Obe prireditvi sta vsaka na svoj način zaznamovali 75. jubilej glasbenega pedagoga, godbenika, zborovodja in solista Toneta Juvana. Osrednje izvirno glasbeno delo Tomčevega leta 2006, ki je bilo napisano že v letu 2005 za župnijo Domžale in sicer Marijina hvalni- ca na besedilo iz vzhodne liturgije Akadhistos. Skladatelj Trošt si je zamislil delo kot preplet različnih zasedb in solistov, ki ponazarjajo različnost vlog v župniji, kar je pogoj za dobro sodelovanje v skupnosti. Ni naključje, da je bilo delo tako zasnovano, saj je glasbene prispodobe župnik Tome že nekoč rad vpletel v svoje pridige. Kot primero dobrega sodelovanja v družini je navedel godalni kvartet. »V kvartetu so taki in taki instrumenti, in vse je naštel. Ko so le ti složni in ubrani, je to lepo. Prav takt) je v krščanski družini, če so složni oče in mati in se otroci lepo razumejo, je to lepo.« Marijina hvalnica je preple-tla zasedbo organista, dveh solistov, trobi Icev, mešanega in otroškega ter mladinskega zbora. Ob navzočnosti skladatelja Trošta je izzvenela prvič izvajana radostna in veličastna hvalnica pod vodstvom Ksenije Kozjek v vsej svoji lepoti ob sklepu šmarnic v Domžalah na Goričici. Godba je bila že od nekdaj Tom-čeva in Juvanova ljubezen. Zato ni naključje, da se je prav ob župnij- Kulturno društvo Godba Domžale, Kajuhova 7, 1230 Domžale objavlja razpis za mesto DIRIGENTA/-KE. Pogoj za prijavo je končana Akademija za glasbo in dvoletne izkušnje kot dirigent -ka pihalnega orkestra. kandidaf-ka bo nastopilAa na razpisano mesto s 1.9.2006 za eno leto z možnostjo podaljšanja. Prijava naj vsebuje dokazilo o izobrazbi, življenjepis ter vizijo vodenja orkestra. Prijave pošljite na zgoraj naveden naslov do 1.8.2006 s pripisom "RAZPIS". skem dnevu z godbenim nastopom prvič pojavila priredba Tomčevega venčka koroških ljudskih pesmi v Domžalah. Za godbo je venček, ki je bil prvotno napisan za klavir šti-riročno, v jubilejnem letu priredil Tone Juvan za današnjo zasedbo pihalnega orkestra. Godba Domžale je s svojimi mehko božajočimi koroškimi pesmimi odprla župnijski dan pod vodstvom kapelnika Gregorja Vidmarja pod šotorom. Ob tej priložnosti smo slišali tudi besede, ki so pospremile notno gradivo priredbe vsem slovenskim godbam. »Profesor Tome je bil dobrega srca, saj je vsakemu, ki je želel imeti kako novo skladbo tudi takoj ustregel in to seveda brezplačno samo zato, da se bo pelo in igralo. Zato smo se tudi v našem odboru odločili, da slovenskim godbam posredujemo notno gradivo brezplačno. Priredbo venčka pa je odbor pospremil s Tomčevimi besedami: »Dragi moji, prepevajte, igrajte in plešite naše slovenske pesmi in plese, saj enakih ni na tem svetu.«« Priredbo in izdajo tega dela sta finančno podprli Župnija in Občina Domžale. Ob tej priložnosti jc domžalski župnik Šimenc izročil jubilantu in prireditelju Juvanu nadškofijsko priznanje za vsestransko glasbeno delo v župniji. Drugi junijski dogodek seje zgodil v pevski sobi domžalskega kora. Ju-vanov recital solistov ob njegovi 75-letnici je sam uvedel z besedami. »Ko sem bil lani navzoč na praznovanju 70-letnice našega solista Roka Lapa, kjer se je veliko solistično prepevalo, sem si tudi sam na tihem zaželel nekaj podobnega. Še več, da bi zapeli današnji solisti domžalskega kora, s tem pa obudili spomin na vse soliste, ki so tam kdaj prepevali. Poleg pevcev Cerkvenega mešanega zbora so bili povabljeni na praznovanje tudi nekdanji pevci, nekdanji in današnji duhovniki župnije in kulturniki kraja. Z bogato spremno besedo je z anekdotami iz Tomčevega časa slavljenec prepletel recital, ki gaje tudi sam vodil. Med solisti se je Juvan posebej hvaležno spominjal solista, vsestranskega glasbenika in voditelja okteta Bratov Pirnat - Nejka Pirna-ta. Program je obsegal v prvem delu Tomčeva solistična dela, drugi del je bil po izboru solistov: T. Juvana, U. Pavli, R. Lapa, E. Hribar in J. Majce-noviča. V drugem delu je ob spremljavi pevskega zbora izzvenela tudi pesem Marija jasna gospa, - ki jo je posvetil takrat mlademu nadebudnemu solistu Juvanu skladatelj Tome s posvetilom, - v izvedbi sopranistke I,. I Iribar in zbora. V tretjem delu pa so svoje najljubše sole zapeli moški solisti. Cerkveni mešani zbor je začel racital z Očenašem R. Korzako-va, sklenil pa z Verdijevim Zborom sužnjev iz opere Nabucco. S kratkim nagovorom smo se pevci zahvalili jubilantu za izbran večer in se pove-selili ob zakuski, ki jo jc pripravil jubilant Tone Juvan. Pokramljali smo z duhovniki, nekdanjimi pevci in med seboj o vsem, kar nas druži in seveda skupaj zapeli. Tomčevo leto 2006 se odvija še naprej. Jeseni vas prijazno vabimo na Grajske večere v Tuštanj, kjer bo Slovenski komorni zbor zapel najlepše Tomčeve zborovske priredbe ljudskih pesmi iz svojih dveh zgoščenk, ki sta nastali v tem jubilejnem letu. V soboto 2. septembra na-svi-denje na večeru ljudskih pesmi na gradu Tuštanj. Zapisala Marjeta Cerar Neodvisni kandidat za župana v občini Domžale Peter Verbič bo kandidiral za župana občine Domžale Dolgo časa se v javnosti pojavljajo govorice o možnih kandidatih za župana na letošnjih lokalnih volitvah v občini Domžale in veliko ljudi pripisuje velike možnosti izvolitve Petru Vcrbiču, 50-letncmu podjetniku iz Jarš pri Domžalah, kjer se je tudi rodil, poročenemu očetu dveh otrok. Širši slovenski javnosti je Peter Verbič poznan kot nekdanji večkratni državni prvak v motociklizmu, dolgoletni predsednik AMD Domžale, predsednik AMZS šport ter član Rotary kluba Domžale. Peter Verbič je človek, ki je večji del svojega življenja namenil delovanju v različnih organizacijah; predvsem za razvoj na področju tehnične kulture in pri humanitarnih aktivnostih, je izjemen organizator in sposoben podjetnik. Ali je res, da boste kandidirali za župana v občini Domžale in zakaj ste se odločili za kandidaturo? Res je, ko bodo razpisane volitve, bom kandidiral za župana občine Domžale kot neodvisni kandidat. Da sem se odločil, je kar nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je prišel čas za našo generacijo da si izbori možnost, da nekaj naredimo za svojo občino. Lahko je kritizirati druge, težje seje odločiti in sam prevzeti posamezne naloge. Menim, da imam sam, in pa skupina ljudi, s katerimi bi sodeloval, veliko sposobnosti in možnosti, da naredimo marsikaj dobrega za našo občino. Nedvomno pa je kandidatura za mene veliki izziv in organizacijski zalogaj, ki sem ga sposoben izpeljati. Želim še poudariti, da jemljem funkcijo župana vsekakor kot odgovorno funkcijo, ki ti daje izjemno velike obveze in odgovornost. Za kandidaturo sem se odločil tudi zaradi tega, ker imamo veliko volje, idej in možnosti, da za občino Domžale naredimo nekaj več. Verjamem v pregovor »kjer je volja je pot«. Kar nekaj občank in občanov me je nagovarjalo h kandidaturi. Prišel je čas, da v občini Domžale lahko kandidira za mesto župana nekdo, ki ne izhaja iz vrst porabnika proračunskih sredstev, ampak nekdo z izkušnjami na gospodarskem področju, z organizacijskimi in managerskimi sposobnostmi. Dolgo časa sem okleval s končno odločitvijo o svoji kandidaturi, vendar po veliko razgovorov z odgovornimi občani, izrečeno podporo mnogih, ki sem jih srečal ali so mi pristopili in izrazili podporo, so vplivale na mojo odločitev o kandidaturi. Moja kandidatura je odgovor na prihodnost naše občine. Če bodo volivci podprli mene oz. Listo za Domžale, bo to vsekakor priznanje in obveza, sicer pa bo ostala zavest, da smo skušali nekaj narediti. Omenjate listo Peter Verbič, lista za Domžale. Kaj je s tem? Na pobudo več občanov smo ustanovili civilno iniciativo - Lista za Domžale, ki je sestavljena iz velikega števila občank in občanov. Izmed teh pa smo izbrali 31 kandidatov, ki bodo kandidirali za občinski svet, večina od njih ni bila v nobeni politični stranki. Slogan naše neodvisne liste je »Za Domžale, napredne in uspešne«. To so odgovorni ljudje, ki imajo s svojim delom veliko za pokazati, tako iz družbene kot tudi gospodarske sfere na področju občine Domžale. Nismo obremenjeni s strankarsko politiko, zato bomo lažje reševali probleme v interesu vseh, naše vodilo je dobro gospodarjenje na vseh področjih razvoja. Vse to bomo lahko zmogli in obstali le, če bomo skupno sodelovali, ne glede na strankarsko pripadnost. Ker nismo politična stranka moramo zbrati približno 600 podpisov, ki so potrebni za vložitev kandidature /a občinski svet. Moram priznati, da je zanimanje za našo listo izjemno veliko, kar nas utrjuje v prepričanju, da občina Domžaie potrebuje sveže in odločilne poteze in da so v Domžalah ljudje, ki jim ni vseeno, kako se bodo Domžale razvijale v bodoče. Ocenjujem, da ima lista veliko možnosti za uspeh na letošnjih volitvah, o čemer pričajo tudi rezultati nedavnih anket. Kako naj bi se po vašem mnenju občina Domžale razvijala v prihodnosti? V vsakem primeru je naše vodilo »Domžale, občina prijaznih ljudi, kjer bo dana možnost za razvoj vsem in vsakomur«. Ta trenutek se v občini premalo posveča pozornosti malemu človeku za njegove male in velike težave, katerim je potrebno prisluhniti. Osnovna vizija so pa moj i zakl j učk i, med katerimi bi izpostavil: 1. Domžale so v teh letih izgubile identiteto, izgubile so sloves napredne obrtno podjetniške občine z jasno vizijo razvoja. Domžale vse preveč postajajo spalno naselje. Potrebno je dati možnost tistim, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Zavedati se moramo, da se je v Domžalah stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zvišala, menim, daje bilo na tem področju v naši občini premalo narejenega. Žal nas na 'tem segmentu druge manjše občine močno prehitevajo. Uspešni podjetniki odhajajo v druge občine. 2. Zaradi velikega porasta ljudi, ki živijo v naši občini bo potrebno povečati tisto infrastrukturo, ki bo zagotavljala kvalitetno življenje, še zlasti najmlajšim in starejšim občanom. Potrebno je povečanje število vrtcev in športnih igrišč. 3. Velik problem v naši občini je promet in prometna varnost v cestnem prometu. Občina Domžale ima ogromno neurejenih prometnih površin, parkirnih površin pa je premalo. Domžale morajo pridobiti parkirno hišo. Avtobusno in železniško postajo je potrebno povezati v eno celoto in se zavzemati za nadhod-podhod čež železniško progo v Domžalah in v naseljih zavarovati železniške prehode z zapornicami. Uvesti moramo avtobusne prevoze na celotnem področju občine Domžale, kjer morajo voziti mestni avtobusi z obračališčem v Domžalah in tako omogočiti večji dostop do železniškega prometa stanovalcem iz naselij izven Domžal. 4. Mladina danes v Domžalah nima kje kaj početi, razen v enem delu športnega parka. Moramo priznati, da je veliko pobud in akcij izpeljano s strani Radia Hit. Skupaj z mladimi moramo uskladiti rešitve m za mlade moramo nedvomno narediti primerne centre, kjer se bodo lahko zabavali in družili med seboj, ne pa tako kot ta trenutek, ko so v stavbi, v kateri je bivanje nevarno. Včasih je ljubljanska mladina prihajala v domžalsko občino, danes je ravno obratno. Zavedam se odgovornosti do naše mladine, vem, da so oni prihodnost Domžal, zato skupaj ustvarimo pogoje, da bodo želeli ostati v Domžalah in skupaj Z nami razvili Domžale v napredno mesto, ne samo spalno naselje. Na drugi strani pa je premalo poskrbljeno za starejšo populacijo, več proračunskih sredstev moramo zagotoviti za nego in pomoč na domu in zagotoviti zadostne kapacitete v domovih upokojencev in z gradnjo varovanih stanovanj. 5. Postaviti moramo enake pogoje za vse klube in društva, tako kulturne, gasilske in športne in več proračunskih sredstev, kajti prav ljudje v teh klubih delajo volonter-sko iz pripadnosti do posamezne zvrsti in prav to je eden od velikih dejavnikov osebnega zadovoljstva tako posameznikov kot celotnih klubov in društev, ki so lahko za vzgled celotni Evropi. 6. Brez novih izdatnih vlaganj v modernizacijo in obnovo centralne čistilne naprave le-ta ne bo več zmogla dodatnih obremenitev in ne bo več ustrezala ostrim predpisom III. Uspešno delovanje centralne čistilne naprave pa je pogoj za normalno funkcioniranje in razvoj naše občine. Posebno skrb bo potrebno nameniti zamenjavi starih salonitnih vodovodnih cevi, ki so zdravju škodljive in zaščiti vodnih virov. 7. Domžale morajo pridobiti tudi primerno »peš cono«, ki bo povezovala novi del Domžal s preostalim delom mesta, ki počasi izumira, še zlasti SPB, ki nam ni v ponos. Prioritetno jc potrebno pričeti urejevati stanovanjsko problematiko stanovalcev SPE3, ki dejansko živijo v zelo težkih razmerah. Veliko bo potrebno tudi narediti za izgled samega mestnega jedra, s katerim v tem trenutku ne moremo biti zadovoljni. Naštel sem samo nekatere, vendar vem, da je še veliko problematik, ki jih je potrebno rešiti. Kako se pripravljate kot neodvisni kandidat na bližajoče se volitve? S sodelavci postavljamo volilni štab, katerega bodo sestavljali večinoma ljudje, ki so moji somišljeniki in strokovnjaki za posamezna področja in nenazadnje, ki imajo izkušnje z predvolilnimi aktivnostmi. Predvsem bo to ekipa, ki ima znanje in izkušnje, veliko volje in si želi lepše in boljše Domžale. Kaj naj rečem na koncu? Če pogledam Domžale danes, sem prepričan, da je prišel čas za spremembe, Domžale morajo postati to, kar so že nekdaj bile. Za Domžale, napredne in uspešne. Zato pozivam vse občane, ki si želijo sprememb na bolje, da mi svoja mnenja, vprašanja in predloge sporočijo na c-mail info a pelerverbic.si. INNINI Eko šola kot način življenja V projekt EKO šole kot načina življenja smo vključeni že tretje šolsko leto. Tudi letos smo bili zelo dejavni in ponovno ubranili Eko zastavo. Takoj na začetku šolskega leta smo osvežili vse tiste dejavnosti, ki so ključnega pomena za obstoj EKO šole. Prva pozornost je bila namenjena odgovornemu ravnanju z odpadki. V vseh učilnicah smo obnovili škatle za papir in uredili EKO kotiček, ki opozarja na ločevanje odpadkov. Posebej smo opozarjali na ustrezno odstranjevanje nevarnih odpadkov (baterije) in se vključili v projekt zbiranja kartuš, tonerjev in trakov. JKP Prodnik nam je odstopilo namenski zabojnik za baterije. Pri varnem odstranjevanju le teh smo vestni. Veliko učencev prinese odslužene baterije v šolo, ker vedo, da bomo pravilno poskrbeli zanje. Enako velja za tonerje, kartuše in trakove. K tej akciji nam je uspelo pridobiti tudi servis, ki vzdržuje naš fotokopirni stroj. Z njihovo pomočjo smo zbrali veliko tonerjev in kartuš. Spopadli smo se tudi s problemom odstranjevanja jogurtovih lončkov, katerih enkrat, včasih tudi dvakrat mesečno, izpraznimo kar preko 600. Pri tem smo se aktivno vključili vsi učitelji, ki smo pri malici z učenci. Poskrbimo, da vse lončke odpremo in pokrovčke ločimo od plastičnih lončkov. Te pa dobro očistimo in damo v zbiralnik za plastiko. S tem bistveno zmanjšamo količino odpadkov in poskrbimo, da se odpadek reciklira. Vse pipe v vseh prostorih in vsa stikala so opremljena z nalepkami, ki opozarjajo na zapiranje pip in ugašanje luči. V decembru smo se lotili zbiranja naročil za EKO voščilnice. Veliko smo jih prodali. Denar, ki smo ga s tem zaslužili, smo namenili otroški dobrodelni akciji Helpmanija. Pripravili smo bazar, na katerem smo sodelovali kar vsi. Ročno smo izdelali veliko novoletnih okraskov, voščilnic, novoletnih aranžmajev in raznega peciva. Zaslužili smo 386.000 SIT in jih namenili za pomoč otrokom v Nigru. Priključili smo se projektu Svet za Darfur. V tem šolskem letu bomo izvedli še bazar, katerega sredstva bodo za šolski sklad. Projektu Voda - vir življenja smo namenili veliko pozornosti. Vse oddelčne skupnosti so to temo obdelale skozi vse šolsko leto in svoje delo predstavili ob EKO dnevu. Na razstavi je bilo mogoče videti, kako so učenci spoznavali vodo. Pisali so pesmi na temo vode, risali vodo v naravi, upodabljali vodo kot vir življenja, preučevali pot vode, prebirali literaturo o vodi, preučevali ponev vodnjakov, preučevali vodo v plastenkah ... Nekaj oddelkov pa seje odpravilo h Kamniški Bistrici in očistilo oba njena bregova vse od magistralne ceste Ljubljana-( cljc in daleč vzdolž njenega toka. Ob Dnevu voda smo obiskali JKP Prodnik. Omogočili so nam, da smo si ogledali črpališče na Mengeškem polju, vodohran na Šumberku in nadzorni sistem v prostorih JKP Prodnik. Zvedeli smo koliko vode porabimo v Domžalah poleti in koliko pozimi, koliko podnevi in ponoči, kako se polnijo vodohrani in tudi to, kje vodo stalno pregledujejo in kako je z njeno neoporečnostjo oz. kvaliteto. Navdušeni smo bili nad neoporečnostjo vode v Domžalah. G. Aleš Stražar, ki nas je vodil po poti "naše" vode, nam je povedal, da vode v Domžalah še ni bilo potrebno klorirati. Izvedeli smo tudi, da je srednje trda in zelo primerna za pitje. Spoznali smo, da v Domžalah ni razloga za kupovanje vode v plastenkah, saj je naša voda dobra. S tem privarčujemo denar, energijo in zmanjšamo količino odpadkov. Poseben vtis so napravili na nas vodohrani z veliko količino kristalno čiste vode. JKP Prodnik je pokazalo veliko pripravljenost za sodelovanje. Obiskali so na tudi v šoli, kjer so predstavnikom vseh oddelkov seznanili z zanimivostmi naše vode in tudi s tem, kam dajo in kaj naredijo z odpadki, ki jih kar pridno ločujemo. Hvala JKP Prodnik. S številnimi prispevki smo se vključili v mednarodni projekt Greenweek 2006 na temo Biodiver-ziteta življenja. V avli šole urejamo EKO kotiček, prav tako ima EKO kotiček vsak oddelek na razredni stopnji. Imamo tudi svojo spletno stran http://www2.ar-nes.si/~osljdom5/Lko. Koordlnatorka EKO ŠOLE OŠ Domžale: Mojca Kanduscher Prometna vzgoja v vrtcu Prometna vzgoja v vrtcu je v zadnjem času vse pomembnejša, saj pomaga staršem, da lažje pripravijo otroka na varno ravnanje v prometu. V zadnjih desetletjih se je promet močno razvil. Na cesti je vse več vozil, ki so vse hitrejša in celo odrasli se ne znajdemo več, kaj šele otroci. Starši morajo otroke navajati na pravilno ravnanje v konkretnih prometnih situacijah. V vrtcu pa skušamo zato na čim bolj zanimiv način, prek Igre, približati promet, prometna pravila. Otroci imajo na voljo različne igrače, didaktična sredstva (sestavljanke, igrice...), igrala... Odrasli morajo v prometu dosledno upoštevati vsa pravila, saj se otroci zgledujejo po njih. (ilavni cilj pa je otroka seznanjati z varnim vedenjem in ga postopno naučiti živeti in ravnati varno v prometu. Seveda pa na otrokovo ravnanje oziroma vedenje v prometu vpliva stopnja njegovega razvoja. Starejši ko je, pravilneje presodi neko prometno situacijo. Za čim večjo varnost otrok bomo morali vsi skupaj še veliko storili. V vrtcu Krtek smo sc zato tudi v skupini "METULJI" kar cel mesec intenzivno posvečali ravno tej temi. Otroci so v vrtec prinašali razne sličice o prometu, ki smo jih nato opazovali, razvrščali, reševali smo uganke o prometu, pel i "prometne" pesmi, na sprehodih opazovali promet in udeležence v prometu, izdelovali prometna sredstva iz odpadnega materiala ... Imeli pa smo tudi čisto pravi "KOLESARSKI .DAN". Pri tem so nam v veliki meri pomagali starši, saj so otroci kolesa in kolesarske čelade pripeljali od doma. Postavili smo pravi poligon, si nadeli čelade in vožnja seje pričela. Nekaj otrok se je vozilo že brez pomožnih koles, nekateri pa so potrebovali še veliko pomoči. Kljub temu so se prav vsi držali pravil, za katera smo se dogovorili, pazili eden na drugega in predvsem zelo uživali v vožnji. Jana Strojan Vrtec Domžale Enota Krtek Vrtec Urša Prometna vzgoja Vzgojiteljice v vrtcu se zavedamo Pomena prometne vzgoje, saj želimo otroke že v zgodnjem obdobju seznaniti z nevarnostmi na cesti in Jih navaditi na varno udeležbo v Prometu. Zato smo v mesecu maju v vrtcu Urša prometni vzgoji name- nili veliko časa. Seznanili smo se z osnovnimi prometnimi predpisi in prometnimi znaki ter ob sprehodih po mestu spoznanja neposredno utrjevali. Zanimiv je bil obisk gospoda policista, ki jc otroke še dodatno opozoril na nevarnosti v prometu. Otroci so se najbolj razveselili ogleda policijskega avta. Vzgojiteljici Urša In Barbara Poletje prihaja V Cicidom prihaja poletje! Končno. Skupina »Miške« je imela v ta namen pravo osvežilno delavnico. Pripravili smo si eksotične poletne coctailc. V goste smo povabili gospo Mežnar. ki nas jc strokovno naučila, kako si izdelamo coc-tail. Najprej smo se naučili umetniško okrasiti kozarec. Že ob tem so se nam cedile sline, saj smo kozarce lepšali z dišečimi jagodami, pomarančami, melono in papirnatimi okraski, slamicami ... V poseben kozarec smo dali led, nato pa začeli Z mešanjem sokov, sirupov, barvnih sirupov ... in ustvarili modro, rdečo ali rumeno pijačo. Preden pa je coctail dokončno pripravljen, gaje treba tresti in mešati, dokler se led ne stopi in nam zares postane tako zelo vroče, da je vse, kar si želimo, samo hladna in osvežilna pijača. Kako zelo dobri so bili naši coetaili, vemo samo mi! Morda pa boste kdaj gostje na- ših »Mišk« in takrat boste dobili občutek, da ste na počitnicah na daljnem, eksotičnem otoku. Hvala ge. Mežnar za tako slastno popestritev dogajanja v vrtcu! Za vrtec Domžale Enota Cicidom. Vir Nina Mav Hrovat Živalski vrt Mesec maj je tudi v vrtcu Urša mesec športa. Ob organizaciji različnih športnih dejavnosti smo organizirali tudi voden ogled živalskega vrta v Ljubljani. Otroci so se podrobneje seznanili s hrčkom in kačo. Najbolj pogumnim je animatorka Andreja dala kačo tudi okoli vratu. Ogledali smo si večino živali, najdlje pa smo se zadržali pri opicah, ki so bile zaradi nizke temperature žal še vedno zaprte v notranjih prostorih. Polni vtisov smo izlet zaključili z malico in sprostitvijo na igralih. Obisk v Vrtcu Galjevica V vrtcu Urša že več let poteka sodelovanje med skupinami različnih starosti. Letos pa sta se skupini Petelinčkov in Žogic povezali z dvema skupinama i/, vrtca Galjevica. V aprilu smo ju povabili na obisk v Domžale, kjer so si ogledali naš vrtec in Menačnikovo domačijo. V mesecu maju pa smo jih na Galjevici obiskali mi. Obisk smo zaključili s skupnim sprehodom na Ljubljanski grad. vzgojiteljici Tatjana in Suzana. vrtec Urša PEDIK PANČUR Ml m * Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Mavrična Urša, glasilo Vrtca URSA Najboljše glasilo Polna risbic, pesmic, zgodb, misli, člankov, anekdot. V sedmi letošnji številki, spet razveseljuje v mavrični obleki. Res zelo smo je veseli, saj veliko lepih trenutkov z njo bomo preživeli. Ta revija je najboljša, to lahko je le naša Mavrična Urša! Je ena izmed pesmic, ki smo jih našli v aprilski številki Mavrične Urše, glasila Vrtca Urša. Vsi, ki so karkoli prispevali k njenemu nastanku, so nanjo resnično lahko ponosni, saj je prejela priznanje za najboljše glasilo vrtcev v šolskem letu 2004/2005, ki gaje podelila Prešernova družba, revija Otrok in družina. »Zadovoljni smo, ker jo ustvarjamo skupaj z otroki, s starši, z dedki in babicami, s sodelavkami. In skupaj smo bili uspešni,« sta v imenu avtorjev zapisali Urša Ulčar in Petra Preveč. Vsem, ki v Mavrični Urši sodelujejo in so zaslužni za uspeh, ob tej priložnosti za priznanje iskreno čestitamo. Ljudsko izročilo - povezimo preteklost s sedanjostjo Na Osnovni šoli Domžale smo se učenci in učitelji predstavili s projektom Ljudsko izročilo. Projekt poteka že celo šolsko leto v okviru učnega procesa med poukom na razredni stopnji in v oddelkih podaljšanega bivanja. Seznanjali smo se z različnimi področji ljudskega izročila in povabili strokovnjake iz različnih etnoloških področij. Sadove celoletnega dela smo strnili v prijetni kulturni prireditvi in pripravili razstavo. Svoje starše so otroci razveselili s plesom in pesmijo. V goste je prišla tudi folklorna skupina Domžale pod vodstvom gospe Bože Bauer in Ncve Čoki. Na razstavi so bili na ogled različni izdelki, ki so jih učenci izdelali v času pouka in podaljšanega bivanja. Etnološke vsebine delujejo na našo šolo zelo povezovalno, saj se pri delu povezujemo učitelji izučenci ter učitelji med seboj. Ob projektnih nalogah spoznavamo in se zavedamo pomena slovenskegav ljudskega izročila. S projektom bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Že sedaj pa smo prejeli veliko pozitivnih odzivov. Katica Pantner, Foto: Danijela Vran ♦*IMA«0 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure 4 pisma bralcev Kdo lahko ozdravi domžalski TEN-TEN? S prostorsko-ureditvenega vidika imajo Domžale že dalj časa odprto rano, ki je nihče ne more ozdraviti. G. Gerbec, predsednik Odbora za prostor, je na 30. seji Občinskega sveta objekt TEN-TEN poimenoval celo s terminom »rak rana«, kar je zelo zgovorna prispodoba. Kot eden izmed manjšinskih lastnikov, ki imam manjšo pisarno v samem objektu, sem se že dalj časa spraševal, kdo je pravzaprav za tako stanje TEN-TENa odgovoren. Ker ne bi rad nikogar obtoževal in s tem širil negativne energije, me sedaj le zanima, kdo lahko temu »pacientu«, ki počasi in v mukah umira, pomaga še preden bo prepozno? To sem vprašal občino oziroma županjo Cveto Zalokar Oražem, ki mi je prijazno razložila, da občina ni lastnica niti objekta niti funkcionalnih zemljišč (parkirišč, teniških igrišč) in da je odprta za različne predloge potencialnih investitorjev. Vprašal sem jo tudi, zakaj se gradi nova športna dvorana na teniških igriščih, namesto da bi se adaptiral in nadgradil sam objekt TEN-TEN. Dobil sem namreč mnenje strokovnjaka, da je to s projektantskega vidika možno, baje celo obstaja za to izdelan projekt. Najbrž pa bi bilo tudi s finančnega vidika to veliko bolj smotrno, vendar mi županja na to vprašanje še ni odgovorila. Ne razumem niti večinskega lastnika GPG, za katerega je županja omenila, da lahko kvečjemu on pripomore k rešitvi problema. Kot manjšinski lastniki ga že več let prosimo za odmero etažne lastnine, določitev upravnika, določitev funkcionalnih zemljišč itd. Ker te prošnje niso zalegle, smo vložili tožbo oziroma upravni spor in dosegli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma drugače rečeno, sedaj so na nekaterih funkcionalnih zemljiščih »plombe«. S tem smo mogoče našemu »pacientu« TEN-TENu nalili nekaj limonade z vitamini, vendar ga s tem še zdaleč nismo ozdravili. Mogoče smo mu le za kak dan podaljšali življenje in muke, v katerih se trenutno nahaja. Očitno je TEN-TEN tudi za GPG odprta rana. saj je nekaterim manjšinskim lastnikom GPG dal ponudbo, da jim odkupi prostore oziroma idealne deleže. Problem je le v tem, ker so ponudili smešno nizko ceno, 400 EUR/m2 prostora, pri čemer so nekateri lastniki kupili svoje prostore v tretji gradbeni fazi po bistveno višji ceni. Nekateri manjšinski lastniki navajajo celo količnik x2, drugi celo x4. Če pa nam ta ponudba GPG ne bi bila všeč, nam je GPG ponudil tudi svoj cca. 56% delež stavbe in zemljišč za 1,7 milijonov evrov. Naj omenim, da osebno nisem dobil nobene ponudbe in da navajam samo trditve nekaterih manjšinskih lastnikov, ki so te ponudbe dobili. Osebno sicer ne poznam nobenega investitorja, toda že bežni pogled na cene zazidljivih zemljišč mi da vedeti, da je ta ponudba za potencialnega kupca kar ugodna. V igri je namreč cel objekt in funkcionalna zemljišča, ki naj bi bila zazidljiva (okvirno gre za večje parkirišče na zahodni strani, manjše parkirišče na jugo-vzhodni strani in vsaj 2 do 4 teniška igrišča na vzhodni in severni strani objekta TEN-TEN). Tudi sam objekt TEN TEN ima močne temelje in bi bilo možno tribune nadgraditi. Poleg tega je sama lokacija zelo ugodna, saj je le nekaj minut od obvoznice in v bližini ni nikjer tako velike zazidljive parcele, ki je po eni strani blizu samega centra Domžal, po drugi strani pa 10 minut od Ljubljanskega BTC-ja. Ker se v neposredni bližini TEN-TEN-a načrtuje tudi Klinika Domžale, sem pomislil, ali bi lahko ome- Tokrat nagrajuje Študentska založba LITERA Nagradna križanka Tokratni nagrajenci iz prejšnje številke bodo prejeli nagrade HONDA L brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Janez ŠTRBENC, Žihovo selo 15. 8222 Otočec 2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT Alenka Gams, Količevo 4, 1230 Domžale 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 Marija ŽIBERT. Ljubljanska 91, 1230 Domžale 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pavla Frelih, Železniška 2, 1230 Domžale Pravilne rešitve tokratne križanke bo nagradila Študentska založba LITERA iz Maribora, ki bo sedmim srečnim reševalcem namenila knjižna darila. Pravilne rešitve pričakujemo do 5. julija 2006 na nasfciv Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2. 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo njena klinika posredno ozdravila TEN-TEN? Kolikor mi je uspelo razbrati iz medijev, gre za nadstan-dardno kliniko s 160 enoposteljnimi sobami, vrednost celotne investicije je 35 milijonov evrov. Med drugim sem v medijh tudi zasledil, da bo klinika pritegnila veliko dodatnih dejavnosti, kot so zavarovalništvo in podobno. Bral sem tudi, da bo klinika potrebovala tudi nastanitvene kapacitete za svoje zdravnike in zakaj ne bi potem TEN-TEN preuredili v kak manjši nadstandardni hotel? Najbrž bi to bilo najmanj moteče tudi za stanovalce bližnjega naselja Mačkovci, tako z vidika hrupa kot z vidika urejenosti okolice, saj bi lahko okrog omenjenega nad-standardnega hotela uredili zeleni park, ki ga Klinika Domžale baje tako ali tako že načrtuje. Med drugim je zelo zanimivo, da pomoč našemu pacientu TEN-TENu obljublja tudi g. Peter Vcrbič oziroma njegovo podjetje Promoto, ki naj bi bilo glavni investitor v Parku tehnične kulture, v neposredni bližini TEN-TENa. Kot sem na vseh javnih obravnavah in sestankih pri županji uspel razbrati, g. Peter Verbič trdi, da bi s Parkom tehnične kulture pripomogel k revitalizaciji TEN-TENa. Osebno g. Petru Verbiču verjamem toliko, kolikor mu verjamejo prebivalci bližnjih naselij Zaboršta in Mačkovcev, ki so ustanovili Odbor za zaščito interesov Mačkovci in ki so zadnje čase glasno izražali svoje pomisleke v zvezi s poligonom oziroma občasnim »dirkališčem« za supermoto, ki bi bilo umeščeno v neposredni bližini omenjenih naselij in TEN-TENa. Ne vem, kako je možno oživiti TEN-TEN s Parkom tehnične kulture, ki naj bi imel cca. 235 m2 gostinskih prostorov, sam objekt in poligon Parka tehnične kulture pa naj bi bila fizično in tehnično varovana, med njima in TEN-TENom pa naj bi bile protihrupne ograje?! To mi res ni jasno. Kakorkoli že, bolj ko gledam na TEN-TEN, bolj me spominja na pacienta, ki umira pred samimi vrati bodoče Klinike Domžale, v bližini lepe narave in (zaenkrat) mirnega naselja Mačkovci in naselja Zaboršt, nedaleč od centra Domžal. Mogoče mu bo muke skrajšal zvok motorjev bližnjega Parka tehnične kulture, mogoče kisel dež in zob časa. Sprašujem se, zakaj bi moral umreti tako obetaven pacient, ki bi lahko z relativno majhno finančno injekcijo postal paradni konj tako s finančnega vidika, kot z vidika bližajočih se volitev?! Zakaj ga ne posvoji kak gospodarstvenik ali politik? Je zanj res že prepozno? Dejstvo je, da se ta hip okrog njega zbirajo različni gledalci, ki nič ne naredijo in le pasivno opazujejo, kako v mukah in krčih umira. Mogoče bo z njegovo smrtjo pokopana tudi kakšna skrivnost iz preteklosti, o kateri navadni smrtniki ne smemo nič vedeti? Mi kot manjšinski lastniki pa smo lahko le nemočni opazovalci, ki bomo morali plačati pogreb »pacienta« oziroma stroške njegovega rušenja. Marijan Manollov Zahvala Iskreno se zahvaljujemo Osnovni šoli Domžale za razumevanje in finančno pomoč pri razrešitvi stanovanjskega vprašanja. Se posebej iskrena hvala gospe Miri Marinšek in ravnateljici Jožici Polanc. Hvaležna družina Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: končana osnovna šola, vozniški izpit »D« kategorije, licenca za voznike »D« kategorije ali opravljena NPK za voznika v cestnem prometu, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, uspešno opravljen psihološki pregled, starost do 40 let, stalno prebivališče v Domžalah, Kamniku ali Moravčah, lastno prevozno sredstvo, mobitcl. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo30,1241 Kamnik. Grajam Pokojni župnik Franc Vrolih je dejal: »Kultura nekega naroda se odraža v urejenosti pokopališč, gostišč in javnih stranišč.« Dragi Domžalčani, zamislite si, kakšna oziroma kje je vaša kultura. Mogoče je za vse kriv vzdrževalec, zato mu prilagam sliko, da bo videl, kaj je potrebno postoriti, saj mogoče poleg mene moti še koga, le reči si ne upa. djd Peticija proti parkiranju, natovarjanju In raztovarjanju ter vzdrževanju tovornih vozil v Ihanu, v ulici Na ledinah. Prebivalci ulice Na ledinah ter prebivalci nekaterih sosednjih ulic v Ihanu, s podpisi sporočamo svoje nasprotovanje, nesoglasje in ogorčenje zaradi parkiranja, natovarjanja in iztovarjanja ter vzdrževanja tovornih vozil v naši ulici. Zakonski par Kavčič (Tina in Boštjan) je v naši ulici, na vrtu svoje tete zasnoval velikansko parkirišče, ki ga širi iz dneva v dan. Poleg svojih tovornih vozil zakonca, ki imata vsak svoje podjetje, dovoljujeta parkiranje šc drugim, saj smo samo v zadnjih mesecih lahko videli par kirana tovorna vozila s kakimi 15-imi različnimi registrskimi tablicami (tovornjaki s priklopniki, tovornjaki in dostavna vozila). V naši ulici in nekaterih sosednjih vdihavamo vedno več strupenih snovi, naš mir pa je kaljen neprestano, podnevi in ponoči. Svojo pravico po kvalitetnem življenju smo iskali pri pristojnih strokovnih in političnih organih v občini Domžale, pa smo vsi in vedno dobili odgovor, da nihče nima dovolj primernih pooblastil za ukrepanje in da ni kaj storiti. Zato na ta način zahtevamo ukrepanje vseh pristojnih in s tem takojšnjo ustavitev dejavnosti na sedanji lokaciji ter selitev dejavnosti na primerno in temu namenjeno lokacijo v industrijski coni zaradi: * Nenehnega hrupa prihajajočih in odhajajočih tovornih vozil, 24 ur na dan in vse dni v letu. Nočno spanje je povsem nemogoče. * Hrupa pri natovarjanju in raztovarjanju, ob prižganih tovornih vozilih, zlasti v nočnem času. * Hrupa oz. piskanja viličarja, ki ga za natovarjanje uporabljajo kadarkoli, ponoči in podnevi. * Izpušnih strupenih plinov, ki jih vedno večje število tovornih vozil proizvaja v vedno večjih količinah. * Hrupnega pranja vseh teh vozil (tudi v nočnem času) in pršenja ter odtekanja umazane vode v tla. * Uničevanja asfalta, za katerega smo prispevali denar vsi stanovalci ulice. * Samovoljne namestitve močnih reflektorjev, ki cele noči osvetljujejo naše hiše in okna v radiju več kot 100 metrov. * Samovoljnega prevoznikovega urejanja pravil v cestnem prometu; zaradi dovoza tovornih vozil v našo ozko ulico ustavijo celoten promet na glavni cesti (Breznikova) in vzvratno pristopajo po ulici do parkirnega prostora, kjer je pri tem silnem manevriranju v vprašanju tudi varnost vseh mimoidočih. * Zaradi dnevnega hrupa, nočnega, nenehno kaljenega miru in pogojev za spanje so zlasti prizadeti starejši prebivalci, ki jih je glede na delež kar polovica. * Zaradi pristopa gospoda Kavčiča, saj nam zaradi vsake naše prošnje grozi in nas ustrahuje. Ihan, 09.06.2006 V IMENU PRIZADETIH KRAJANOV INICIATIVNI ODBOR, KONTAKTNI PODATKI 041 785 918 ali 031 667 350 34 podpisnikov ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA REMEC Iks AVTOR: I MMSKI "f"1**11 AMERIŠKI! TRDNI SESTAVNI GREGA SUŽENJ, "A"^ ISRALEC , DEL ZEMELJSKE .j'"!" R1HTAR TRAČAN JjjfJJj^ PACIN0 SKORJE, KAMENINA ATKIN50N LEVI GRŠKA PRITOK BOGINJA RONE V ZMAGE JUŽNI FRANCIJI KENZO TANGE MIha Remec; IKS (znanstvenofantastični roman Remcev Iks je sklepni akord thlogije romanov, ki se je začela z iksionom (1981) in nadaljevala z Iksio (2001 Zemljani se v strahu pred trkom Zemlje s planetom Iksom zatečejo v preživetveno središče Noetova barka na Luni. na rodnem planetu človeštva pa pustijo opazovalce Eden izmed njih, Noe Novvak, se samovoljno »odklopi« od svojega rodu; preživi katastrofo, ko Iks povzroči zasuk zemeljske magnetne osi. in se Iz Andov prek ponovno nastale Atlantide premakne k Bohinjskemu jezeru, kjer sreča Iksio in z njo zaplodi nov rod Zemljanov. Po rešitvi spozna, da je bil le predmet poskusa, zato uide v vzporedni svet Njegova dejanja, misli in občutke beleži vgrajeni miniračunalniski spomin, iz teh beležk, ki so fragmentarna mešanica realnih dogodkov od junija 1727 do avgusta 1728 in življenjskih spominov junaka, se sestavlja romanova fabula. Roman MIhe Remca ima tudi tokrat vse prvine črne utopije. Znanstvena fantastika v njem je uporabljena kot orodje za razkrivanje človekovih univerzalij m izklicevale psihosocialnih .irhetipnv Tako junaka Noeta ves čas spremlja palček iz otroštva, njegov angel varuh in drugi jaz obenem. Planet Iks je prispodoba Nemeze. antične boginje usode in pravične kazni; ta v Noetu drami podzavedno vedenje o pradavnem soimenjaku, ki je preživel vesoljni potop. Noetova ljubezenska izkušnja se isti z usodo literarnih junakov, kakršna sta bila ljubimca iz Visoke pesmi. Shakespearova Romeo in Julija ali Prešernova Črtomir in Bogomila, erotični pasusi romana so na vrhuncih verzifteirani. kar daje remčevsko stilizirani pripovedi nadih himnike. Remec se z Iksom torej - kot vedno vrača h globinskim koreninam človeka kot reprezentanta vrste Homo sapiens: k davnim mitom o kralju Iksionu. privezanem na večno vrteče se kolo; literarno pa tudi k samemu sebi, avtorju Votline iz leta 1978. EGIPČAN SKI BOG SONCA NORVEŠKI IZMETAČ POLARNI NABOJEV ! RAZIS-PRIPUÍKI KOVALEC (FRIDTJOF) Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org POMOČ: ARABESK A-okrasek v arabskem slogu, AVTARKIJA-gospodarska neodvisnost, KANELA-beli cimet, ROSSI-italijanski motociklist (Valentino), STEREOTAKSIJA-stereotaktična kirurgija, STESKA-nas pisec (Viktor), TRIERA-antična ladja, triveslača Na tekačih in metalcih atletika stoji, šprinterska pomoč prihaja! Atletski pokal Slovenije kot eno najpomembnejših atletskih tekmovanj je vsaj za mladinsko in člansko konkurenco pokazal, da so v AK VRLE trenutno še vedno najmočnejši tekači in metalci. Če pogledamo dosežene točke, jih je največ dosegel Peter Kastelie (23), za njim pa štirje metalci: lirika Pirnat (22), Jože Pirnat (14), Bernarda Letnar (13) in Mateja (irum (12). Peter Kastelie jc postal pokalni zmagovalec na 1500 m, si čimer si jc zaslužil nastop na evropskem pokalu v Solunu. Na 800 m je bil drugi le z nekaj stotinkami zaostanka. Erika je bila druga v krogli in disku ter sedma v suvanju krogle, kjer jo je za meslo oz. 12 cm prehitela Bernarda, ki je bila še sedma v metu kladiva. Kopje in disk jc metala še Mateja, ki jc bila šesta oziroma osma. Toda! Pomoč prihaja še s strani šprinlcrk - kar je pokazal pionirski miting, na katerem smo zabeležili uvr-slilvc od I. do 4. mesta. Zmagovalka na 150 m je z velikim naskokom pred dru-gouvrščeno postala Alja Sitar (18,56 s), v isti disciplini je bila Klara Hribar tretja, na 600 m sta se pomerili Ajda Sitar (1:40,82) in Maja lliidoklin, ki sla krog in pol dolgo preizkušnjo končali na drugem oziroma četrtem mestu. Čestitke vsem, zdaj pa vsi na dolgo pričakovani tartan! Bojana Karate klub Atom Shotokan Bi preživeli počitnice s karateisti? Če ste se morda navdušili nad borbami karateistov ali si želite karate spoznati v živo, je letni trening v poletnem času idealna priložnost. Karate klub ATOM Shotokan Domžale vas vabi na treninge v naravi, pod ihansko skakalnico - izvoz avtoceste, Ljubljana-Maribor za Domžale. Treningi bodo v juliju potekali ob ponedeljkih in sredah'od 19. do 20.30 ure, v avgustu pa ob sredah od 18. do 19.30 ure. Tudi če ste iz drugih športov, vam bo vadba atletskih vaj za pridobivanje kondicije in gibčnosti kvečjemu koristila, spoznali pa boste tudi karate tehnike. Za člane ATOMa so organizirani tudi notranji redni treningi v Dolu, in sicer med 3.7. in 14.9., vsak torek in četrtek v sirih skupinah: 1. skupina - do oranžnega pasu od 17. dO 17.50 ure; 2. skupina - do viioličnega pasu od 18. do 18.50 ure; J, skupina - modri in višji pasovi od 19. do 20. ure; 4. skupina - starejši - do zelenega pasu od 20. do 21. ure. Vsem veliko užitkov, to in dobro voljo pa ob obilici treninga želimo re-prezentantom, ki se bodo oktobra v Tokiju udeležili svetovnega prvenstva 5. K.i.W.F.: Miha Gave/., lamam Kokalj. Jernej llomar, Timotej Kokalj. Tadej Trinko in Lovrenc Kokalj. kijih lahko spoznate na www strani ATOMa: www.sloatom.com. Prijetne počitnice! Učitelji: Učenci in ATOMovci Hala komunalnega centra je bila tudi letos prizorišče tradicionalnega košarkar-ikega srečanja med učenci in učitelji, ki gaje organizirala OŠ Domžale. Srečanje, ki so ga popestrile predstavitve dejavnosti, ki so prisotne na OŠ Domžale, so še obogatili ATOMovci. ki so karate predstavili s svojo točko, in sicer profesorjem, učencem, učiteljem in staršem. Veter v laseh - šport je življenje Veter so imeli nastopajoči v laseh v prenesenem pomenu in dobesedno, ko so na karate liirniijii nastopili na istoimenski prireditvi. 6. odprti S.K.I. turnirje organizirala Shotokan Karate-Do Internacional zveza Slovenije v sodelovanju 1 Športno unijo Slovenije, in sicer so 3.6.2006 v Mariboni med številnimi karateisti nastopili tudi mladi iz ATOMa. PO koncu tekmovanja seje ekipa uvrslila na J, meslo. lako da ni manjkalo diplom in medalj za najboljše, spominskih majic pa so bili veseli vsi tekmovalci. Košarka Uspešna sezona, ki naj ji sledi še boljša Konec vseh tekmovanj pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, razen ulične košarke, ki še poteka, ter aktivnosti, ki jih imajo igralci in trenerji v državnih reprezentancah: S tretjim mestom v državnem prvenstvu se je ekipa Košarkarskega kluba Helios Domžale uvrstila v Goo-dycar ligo tudi v prihodnji sezoni. Skupno so dosegli 24 zmag in 8-krat izgubili, zbrali so 56 točk ter dvakrat v polfinalu izgubili Z državnimi prvaki Olimpijo. Po predlogu tekmovalne komisije za sejo IO KZS-ja je jasno, da bo nastopalo v prvem delu državnega prvenstva 12 ekip, v drugem delu 8, v 3. delu pa bo prvi igral s četrtim, drugi pa z tretjim na dve dobljeni tekmi. V pokalu Spar jc Helios že uvrščen na finalni turnir. Goodvear liga mora bili v prihodnji sezoni zaključena najkasneje do 31. marca. Sledila bo končnica, v kateri tudi v naslednji sezoni pričakujemo Helios. Prve spremembe so se že zgodile, saj sta za Olimpijo podpisala Domen in Klemen Lorbek, pogodbo so prekinili z Markom Dimnikom. Kmalu bo več znanega okrog Željk.i Zagorca, ki ima ponudbo Heliosa že v roki, kot tudi Mujo Tuljkovič, podpisal pa je že Žiga Zagorc iz Zagorja, prišla pa naj bi še Robert Troha in morda Dragiša Drobnjak iz Olimpije. Filozofija kluba ostaja enaka najprej domači igralci, nato ogled kadra po Sloveniji in šele na koncu odločitev za tujce, v kolikor kadra v Sloveniji ne bo. Cilj KK Helios Domžale je tudi tekmovanje v eni izmed evropskih lig - Fibinem pokalu ali celo v Uleb ligi - to pa v sezoni 2007/2008. Slabše je šlo mladincem, ki se v drugem krogu kvalifikacij niso uspeli prebili v prvo ligo. Ostajajo v drugi ligi skupaj z ekipo Lastovke - ta je izpadla že v prvem krogu - v skupini bodo še Kamnik. Zagorje. Rudar. Krško. Prebold in Litija. Veseli pa dejstvo, da je končno le prišlo do sodelovanja obeh domžalskih klubov in tako ne bo več prihajalo do velikih nesporazumov, kot so bili ti stalnica v preteklosti. Kadeti Domžal so se prebili v drugi krog kvalifikacij, v prvo ligo, kjer so zaradi dobre uvrstitve v lanski sezoni že Lastovke. Pionirji A ekipe Lastovk so v prvi ligi končali na tretjem mestu, mesto za njimi je A ekipa Domžal; pionirji B so v drugi ligi četrti, v B ligi so Lastovke druge. Sedaj sledi drugi del tekmovanja - Lastovke so prve, Domžalčani pa peti. Drugi ekipi sta četrti. Pionirke so prav tako zaključile s prvim delom - ekipa ŽKK Domžale je bila v prvi ligi tretja in bodo igrale v superligi, Antar Domžale je bil v drugi ligi četrti. V naslednji številki Slamnika pa več statističnih podatkov in uvrstitvah ekip v pretekli sezoni 2005/2006. Urban Znldaršič TAK Domžale na 42. mednarodnem turnirju Alpe Adria ALPE Adria turnir se je bil letos odvijal v bosanskem mestu KONJIC. Turnir se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, ohranil se je kljub različnim nacionalnim interesom in vojni, ki se je odvijala na območju nekdanje Jugoslavije. Bosna in Hercegovina je odprtih rok sprejela svoje nekdanje sosede, s čimer so potrdili gostoljubnost bosanskega naroda z željo, da bi se tako tekmovalci kot obiskovalci turnirja Alpe Adria z veseljem vračali. Turnirja so je udeležilo osem ekip iz šeslili držav: Bosne in Hercegovine, Madžarske. Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije. Slovenijo sla zastopala dva člana TAK Domžale: Jernej Orešek in Blaž Kuhar in član TAK Velenje Milan Zep. Ekipo je dopolnila ženska članica iz TAK Konjic. Ljubica Nevjestič. Prvo mesto na tekmovanju Alpe Adria je dosegla ekipa Hrvaške, drugo ekipa Bosne in Hercegovine in tretje mesto ekipa Avstrije. Slovenci smo pristali na sedmem mestu. Jernej Orešek je postavil v kategoriji do 69 kg nov slovenski mladinski državni rekord v potegu. Potegnil je 81 kg in sunil 100 kg. kar pomeni, da je dosegel olimpijski biatlon 243 točk. Vsem tekmovalcem čestitam in jim želim še veliko športnih uspehov. B. K. ATLETSKI KLUB VELE DOMŽALE vabi v soboto, 8. julija 2006 v Športni park Domžale - Stadion Občine Domžale na ogled ODPRTEGA PRVENSTVA SLOVENIJE ZA VETERANE IN VETERANKE Dobrodošli! Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Uspešni na svetovnem pokalu v Italiji V začetku junija jc bil v Italiji World best fighter cup kickboxing, na katerem se je pomerilo več kot 1600 tekmovalcev iz 33 držav iz vsega sveta, med njimi tudi več kot 40 tekmovalcev iz Slovenije, ki so zastopali Kickboxing zvezo Slovenije. Iz Kluba borilnih veščin Domžale Boksarksega kluba Dob. je David Nagodc osvojil odličje v lull contaclu kiekboxingu do 81 kg. V finalu je po izenačeni m napeli borbi premagal tehničnega borca iz Poljske, z veliko uspešno izvedenimi kombinacijami rok ter z zaključnim udarcem z nogo na boleče mesto. Sodniki so njegovo premoč potrdili z. 2:1 za Davida Nagodeta. Tamara Radkovič, tekmovalka do 60 kg v light coiiluclu, je bila v dvoboju s švicarsko tekmovalko, ki jo je že premagala na letošnjem Austria classics kickboxing, vidno holjšavvcndar so sodniki na razočaranje Slovencev zmago podelili Švicarki. Marjan Bolhar, lekniovalec do 79 kg v light contaclu, se je kljub poškodbam tekmovanja udeležil ler se v kvalifikacijah pomeril s švicarskim tekmovalcem. Prva runda jc bila v korist Švicarja, v drugi rundi je ta omagal, kar je izkoristil Marjan Bolhar in se izkazal z nožnimi kombinacijami. PO sodniški odločitvi je z. 2:1 zmagal švicarski tekmovalec. Klub sc zahvaljuje za pomoč na tekmovanju: (»heini I )omžale. Radiu Hit, KS Dob. Heliosu, Roku Majhenieu. Koželju Dob, Osnovni šoli Dob, Ure Mihelič, Slamniku, Kickhoxme zvezi Slovenije ler Rcgionnlti. klubskemu leaniu /:\ spodbude ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale Vsem hvala. Dan mladosti V okviru Dneva mladih, ki gaje v Športnem parku Domžale pripravil Radio I lil, se jc predstavil tudi Klub borilnih veščin Domžale. Na predstavitvi so David Nagode, Tamara Radkovič, Marjan Bolhar, Brigita Kranjec. I ina Vrankar, Tadej Gerič, Dejan Merič-Krnc, Petra 1'olšc. Damjana Majcen, Peter Sadiku. David Trhcžnik. Matej Balantič. Aljoša Šrebilj, Aljaž Orchek. Rajmund Velepič, Anton I.ukan. Andraž Ci-juha Bolhar, Mojmir Velepič ter ostali člani kluba pokazali osnove in tehnike boksa in kickhoxa. B. Zaključni piknik Že ko smo se zbrali na prostoru za naš zaključni piknik, sem vedela, da je pred nami lep dan. Kili smo dobre volje, otroci so kar pokali od energije in vsi smo se prepustili toku dogajanj. Ni bilo priložnosti za počitek in dolgčas, saj je bilo vseskozi poskrbljeno za zabavne m tekmovalne igre, pevske nastope, ples. igre z žogo... Otroci so se prav posebej izkazali pri spiclnoslni vožnji s kolesi in ro-lerji. /a kar so prejeli tudi diplome. Nismo pozabili na aktualni nogomet, kjer so se moški udeleženci trudili spraviti žogo v gol, ženske pa smo raje navijale Tudi gospodinjska dela smo tokrat rajši prepustili očetom, ki so se zelo trudili, da nihče ne hi oslal lačen In ne bosle verjeli, eden od staršev sc je pripeljal z gasilskim tovornjakom ter nas po aktivni gasilski učni uri še dobro stuširal. kar nam ic zelo prijalo. Zal nam je bilo. da je naše skupno druženje tako hitro minilo. Ostala bodo lepa doživetja, prijetni spomini in ob zavedanju, da še posebej otroke ob vstopu v šolo čakajo nove življenjske lekcije, upanje na uspeh. Sklenili smo. da ostanemo prijatelji. SOVIČE -vrtec Urša-Marta In Sonja Na sliki (stojijo z leve): Jože Zaluberšek, Peter Žagar. Ivo Peterca. Ljubica Nevjestič, Roman Germadnlk, Stane Dolgan, Marcello Zorattl; (sedijo z leve): MIlan Zep. Jernej Orešek. Blaž Kuhar, Germadnlk st. VABLJENI na ogled državnega prvenstva v RCU Lukovica petek, 14.7. uradni treningi sobota, 15.7. tekmovnja za mlajše skupine ob 18.00 uri slovesna otvoritev DP nedelja, 16.7. tekmovanja za starejše skupine Športno društvo Sonček in Zveza prijateljev mladine Domžale * ORGANIZIRA: 7-dnevno letovanje za predšolske in šolske otroke (I. triada) TERMIN: od 6.7.2006 do 13.7.2006 KJE: v Mladinskem hotelu Pineta pri Novem Gradu CENA: za predšolske otroke je 49.500 sit, za šolske pa 51.500 sit. (možnost plačila na več obrokov) Prostih je še nekaj mest! * ORGANIZIRA: 20-urne tečaje plavanja za otroke stare od 5 do 12 let KDAJ: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. TERMINI: 3.7. - 7.7.; 10.7. - 14.7.; 17.7. - 21.7.; 24.7. - 28.7.; 7.8. - 11.8. in 14.8. - 18.8.2006. KJE: v domžalskem bazenu, v primeru slabih vremenskih razmer pa v vodnem parku Atlantis v BTC-ju. CENA: Cena tedenskega tečaja je 12.000 sit, doplačilo za Atlantis v primeru slabega vremena pa 1.500 sit/dan. STARŠI IN REJNIKI LAHKO ZAPROSITE ZPM ZA DENARNO POMOČ!! * PRIJAVNICA * prijavite se lahko: preko faxa: 01 / 7227 317, po e-mailu: sd.soncek(&!gmail-com. preko GSM na: 031 -385 120 ali 041 -853 071 Ime in priimek otroka: Datum rojstva: Naslov: Dosegljiv telefon: E-mail: Prijavljam svojega otroka na (ustrezno obkrožite) * letovanje * plavalni tečaj v terminu_ Datum: Podpis staršev: Nogomet Nogometni klub Domžale Domžalcani so ponovili uspeli iz lanske sezone in osvojili drugo mesto v prvi ligi. Ponovitev lanske uvrstitve |t »sekakor uspeh, saj se tako klub korak za korak približuje naslovu prvaka. Domžalcani so bili v boju za prvaka do zadnjega kroga ter tako nadaljevali uspeh iz jeseni, ko so jesenski del končali kot prvi. Glavni v /roki za to, da niso osvojili naslova prvaka, so v tem, da igralcev, ki so odšli, niso uspeli nadomestiti z novimi enake kakovosti, in tudi poškodbe so bile pravzaprav glavni razlog, da se je uspeh oz. naslov izmuznil iz rok. Kljub temu iskrene čestitke! Obetajo pa se spremembe, saj so doslej v klub prišli Grabič iz Bele Krajine, Knezovič iz Kopra ter Jankovič iz Pri-morja Kline pa je odšel v Rusijo. Kako bo z ostalimi, bo več jasno, ko se bodo pričele priprave na novo sezono. Te so že v teku. saj se bliža predkrog pokala Geta. kamor so se uvrstili Domžalcani. Od igranja se je na prireditvi imenovani NOGOMETNI PRAZNIK V DOMŽALAH, o katerem bomo pisali v prihodnji številki, poslovil Dejan Djuranovič. Domžalcani bodo do 6. julija igrali še z Ihanom in Slaven Belupom. prost termin tekme pa ostaja 6. julij. Mladinci U 18 so končali tekmovanje v prvi ligi kot dvanajsti, v finalu pokala MNZ Ljubljane so bili drugi in v finalu izgubili proti Svobodi s 6:4. Kadeti U 16 so bili peti - na skupni lestvici mladincev in kadetov pa so bili Sesti, enako kot igralci ekipe U 14. V ostalih ligah pod okriljem MNZ Ljubljane tekmovanje Se poteka - kadeti so končali v skupini A na prvem mestu, starejSi dečki so v S. ligi pod imenom Ihan-Domiale enako osvojili prvo mesto, kot mlajSi dečki so v I. ligi V 3. ligi so drugi - pod imenom Ihan-Domiale. Cicibani V 10 so v skupini B končali kot drugi, enako kot v skupini F pod imenom Vir-Dom-iale. Cicibani U S so v skupini 6 prvi Tekmovanja v ligah U 10 in U S so se zaključila s finalnim turnirjem. Nogometni klub Roltek Dob V 3. ligi zahod so člani zasedli osmo mesto, mladinci so v ligi MNZ Ljubljane tretji, st. dečkih v 2. ligi prvi, ml. dečki v 2. ligi šesti; cicibani U 10 so v skupini B končali kot drugi, cicibani U X pa so v 4. skupini četrti. Nogometni klub Vodoterm Radomlje: V 3. ligi zahod so člani končali na sedmem mestu, mladinci so dvanajsti; st. dečki so v 3. ligi deveti, ml. dečki so v 3. ligi sedmi; cicibani U 10 so v skupini F tretji, cicibani U 8 pa so v 4. skupini končali kot drugi - Plastenka Radomlje. Nogometni klub Ihan V 3. ligi zahod so člani peti, v finalu pokala MNZ Ljubljane pa prvi. Mladinci so enajsti, st. dečki so v 3. ligi osvojili prvo mesto - Ihan Domžale; ml. dečki so v 3. ligi drugi - Ihan Domžale, cicibani U 10 pa so v skupini B peti. Nogometni klub Vir Člani so v drugi ligi MNZ Ljubljane deseti, enako kot cicibani U 10 v skupini F - Vir Domžale. Nogometni klub Ihan - Finance: Člani so v 2. ligi MNZ Ljubljane deveti - z zmago v zadnjem kolu proti Viru. Urban Žnldaršlč Kolesarski klub Hrast Dob že tretjič uspešen organizator dirke za D P in VN Lukovica Med dobrimi gostitelji tudi zmagovalci Letos je bila v sosednji Občini Lukovica že tretja cestno kolesarska dirka za veliko nagrado Občine Lukovica 2006, ki je štela tudi za državno prvenstvo in pokal Slovenije za kategorije amaterjev, masters in žensk. Organizator v slovenskem prostoru zelo odmevne prireditve. Kolesarski klub Hrast, je dirko pod pokroviteljstvom Občine Lukovica odlično izpeljal, imel pa tudi dva zmagovalca. Sončen sobotni dan, 17. junij 2006, je v Videm pri Lukovici privabilo skoraj 150 kolesarjev in kolesark iz vseh pomembnejših slovenskih kolesarskih klubov, ki so se glede na starost m slalus pomerili v 14 kategorijah ter prevozili krožno urejeno progo od 4-krat do 10-krat. Vročina je krepko zdelovala tekmovalce, med katerimi so bili tako pravi rekreativci kot kolesarji z veljavno licenco Kolesarske zveze Slovenije. Po končani dirki je bilo v Vidmu prijetno druženje ter slovesna razglasitev rezultatov. Ob igranju godbe ter po kratkem uvod- nem nagovoru župana Občine Lukovica, Mateja Kotnika, so omenjeni župan ter Branko Česen, predsednik ter predsednik, ter Franci Zaje, podpredsednik Odbora za množičnost pri KZS, podelili pokale, medalje ter praktične nagrade najboljšim v posameznih kategorijah, ki so si ta dan na dirki za veliko nagrado Občine Lukovica ter za državno prvenstvo in pokal Slovenije, prikolesarili dvojne naslove. Zmagovalci cestno kolesarske dirke za 3. veliko nagrado Občine Lukovica 2006, ki je štela tudi za državno prvenstvo in Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, masters in žensk so bili: Kategorija ŽENSKE B. Jelka Rakuš, KK Bambi (tretja Mojca Kališnik, KD Mengeš); ŽENSKE A: Živa Verbič. KD Mengeš; MASTERS A: Aleš Hren, ŠD Poljane (tretji Boštjan Dacar, KD Mengeš); MASTERS B: Boris Premožič, KK Postojna; MASTERS C: Lucjan Premrn, KK Izvir Vipava: MASTERS D: Bojan Ropret, KK Bambi; MASTERST E: Miran Samokec, KD Brda; MASTERS F: Ivan Kastelie, BVG Gulč (tretji Zaje Silvo, KK Hrast Dob); MASTERS G: Franci Zaje, KK Hrast Dob; MASTERS H: Jože Hafner, ŠD Sokol; MASTERSI: Adolf Križnar, ŠD Sokol Ljubljana; AMATER A: Rok Grilc, KK Olimp Krško, drugi Anže Brenčič, ŠD Energija Domžale; AMATER B: Tomaž Kališnik, KK I Irast Dob, drugi Rok Tehovnik, ŠD Energija Domžale; AMATER C: Jure Kavčič, ŠD Energija Domžale. Pokal za najštevilčnejšo udeležbo je prejela ekipa Kolesarskega kluba Brda, Pokal za najhitrejši krog pa Gregor Vida, ŠD Energija. Kolesarski klub Hrast je cestno kolesarsko dirko z 3. veliko nagrado Občine Lukovica, ki je štela tudi za državno prvenstvo in Pokal Slovenije, odlično organiziral in skoraj gotovo se vidimo tudi četrtič. Čestitke! Sankukai karate klub Domžale Kar trije novi mojstri sankukai karateja Kot smo napovedali ob zaključku članka v prejšnji številki Slamnika, so junija potekali izpiti za višje pasove za vse starostne skupine, izpiti so potekali dva vikenda zapored, v nedeljo 11.06. v Ljubljani, kjer so prvi opravljali izpite naši starejši člani, nato pa še v soboto, 17.06. v Domžalah, v telovadnici OS Venclja Perka, kjer so za višje pasove polagali naši mlajši člani. 8.kyu cicibani Žiga Sraj, Julij Patrik Horvat, Jaka SvenSek, Edo Gazibegovič, Matija Urbanija, Luka Trojanšek, Žiga Erjavec, Jaka Peternelj, Miha Klopčič, Robert Radik. Roland Radik, Žiga Keržan, Anže Šircelj, Matic Šalej Av-sec, Denis Ljubešek, Domen Kobau, Jan Mušič Kralj, Mark Kržišnik. Jan Broian, Lara Koselj 8kyu Mengeš Domen Koncilija 7.kyu cicibani Leon Hribar. Lara Bajec. Hana Bajec 7.kyu Domžale Peter Košir, Nejc Simon, Matic Vesel, Valentina vblavšek, Sara Kumar 7kyu Domžale Člani Milan Erjavec 7kyu Rodica Luka Grošelj 6kyu Domžale Sanel Alič, Tilen Ljubešek. Nina Mauser, Benjamin Letič, Matej Merčun, Jan Gajšek, Eva Lampič, Adi Čauševič, Blaž Penčur, Aleš Žagar, Matija Leštan, Timotej Kosmač, Janez Černelič, Tea Štefan, Maks Rupnik, Matej Peterka. Miha Zupančič Tiringer, Klavidja Resnik, Jan Kotnik. Nejc An-drejka. Urban Urbnija, Žan Jašič. Mai Stanič. Sara Kumar, 6kyu Domžale člani Denis Aleksander Križman, Bernard Vehovec, Milan Erjavec 6.kyu Mengeš Gašper Gale, Janez. Rot, Žiga Cmič, Ambrož Kump Čolnar 6kyu Radomlie Anže Kristan, Alja Valenčič, Anže Božič, Gašper Šoln. Kaia Hribar 6.kyu Rodica Petra Prašnikar. Monika Prašnikar. Matic Pirnat. Aljaž Kosirnik. Matevž Rovanšek. Manca Blažinčič, Klemen Lampret. Filip Letnar 5.kyu Domžale Jan Klančar. Žan Kosmač, Marko Kranjc, Timon Habas, Nik Jerkič, Primož Rozman, Grega Vrečar, Alja Matijašič, Andraž Harauer, Tina Jerman, Maks Rudolf 5.kyu Domžale člani Andrej Prašnikar, Nataša Prašnikar, Robert Albert, Robert Dragar 4kyu Domžale Anže Starin, Vitja Cretnik, Gašper Žankar 4.kyu Mengeš Primož Krpic 4kyu Radomlie Simon Vrečar, Rok Kveder 3kyu Domžale Gašper Bemot, Matej Vogrinec. Sebastjan Koderman, Luka Roječ 3kyu Domžale člani Matej Urbanija. Andrej Korelc 2.kyu Domžale Aleš Žulič, Sebastiajn Kos, Matej Žerjav, Sara Lorbek, Staš Voler 1 DAN Domžale člani Bine Pengal. Teja Grad. Damijan Zore Nekaj besed bi tokrat radi namenili trem našim članom, ki so prišli na izpit v Ljubljano kot kandidati za črni pas. To so Damjan Zore. Teja Grad in Bine Pengal. Z veseljem lahko zapišemo, da so bili po napornem in izčrpa-vajočem izpitu, kjer so morali pokazati znanje celotne tehnike za črni pas, poleg tega pa še zadosti vi- \ soko raven kondicij-ske pripravljenosti, vsi trije uspešni in so tako postali novi mojstri sankukai karateja. Kot je razvidno iz spodnjega spiska, je bilo uspešnih še veliko ostalih naših članov, ki sc jim je obrestoval trud treniranja preko celega leta. No, vsi skupaj pa se žc pripravljamo na poletne počitnice in Icl-no karate šolo v mesecu juliju, o kateri bomo nekaj več besed napisali v enem izmed naslednjih prispevkov, kjer bomo objavili tudi interviju z. našimi novimi nosilci mojstrskih pasov. Za konec še čestitke vsem, ki so.uspešno pridobili višje pasove in uspešno treniranje naprej! KDK Domžale 19. Domžalski Slamnik V soboto, 3.6. smo v KDK Domžale organizirali 19. DOMŽALSKI SLAMNIK, mednarodno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 95 tekmovalcev. Tekmovanje je štelo tudi za Pokal Slovenije, v katerem mlajše kategorije pridno zbirajo točke za sezonski uspeh. Veseli nas predvsem množičen odziv tekmovalcev, kajti prepričani smo, da vsi radi pridejo na dobro organizirana tekmovanja kar Domžalski Slamnik nedvomno je. Za dobro organizacijo so tudi tokrat poskrbeli prav vsi starši KDK Domžale, za kar jim gre vsa pohvala. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo Občini Domžale za izkazano pomoč. V KDK Domžale radi organiziramo tekmovanja, saj se naše tekmovalke borijo za stopničke in na vsakem Ick-movanju, nekatere posežejo tudi po medalji. Tokrat so bile Brina Tič, Ajda Tič, klavdija Kovač in Tjaša Kovačič med dobitnicami medalj. 19. Slamnik sc še ni dobro zaključil, že smo potovali v italjanski Misano Adriático, kjer konkurenco najde prav vsak, saj je v starostnih skupinah nastopalo preko 30 tekmovalk. Tudi V Misanu smo bili zadovoljni z nastopi treh tekmovalk, Ajda Tič je v letniku 1998 osvojila 11. mesto, klavdija Kovač seje pridružila boljši tekmovalni skupini in v letniku 1994 osvojila 19. mesto, Maxi Ccrar je med mlajšimi mladinkami po 25. mestu v kratkem programu, tekmovanje zaključila na 20 mestu. Počitnice so sc začele, pa ne za kotalkarje, čaka nas namreč še nekaj lek-movnj, v Puli in Riccionu. Predvsem pa organizacija DRŽAVNEGA PRVENSTVA, ki bo v RCU Lukovica, od 14.7. do 16.7.06 Vabljeni vsi na ogled državnega prvenstva v umetnostnam kotalkanju! KDK KK Pirueta Hitrostniki tretji na državnem prvenstvu Ponovila se je zgodba iz lanskega leta, kajti Kntalkarski klub Piructa je ponovno stal na stopničkah državnega prvenstva v hitrostnem rolanju, kar samo pomeni, da je delo v klubu na vrhunski ravni. Tokrat so ponovno imeli čast slaviti državnega prvaka, saj je v mlajši kategoriji 1>ARA DOLENC stopila na najvišjo stopničko in visoko dvignila pokal v veselje ne maloštevilnih navijačev kluba Piruete. Tudi ostali so se izkazali, saj jc na drugo mesto prirolara TEJA VIDIC, tretja jc bila MAJA GROJZDEK. četrta KATJA IIROVAT in šesta EVA NOVAK . V tej kategoriji je bil domžalski kotalkar-ski klub najštevilčnejši . V kategoriji mlajših deklic sta biii NINA NOVAK in NINA ŽELEZNIKsedma in osma, medtem ko sta bili v starejši kategoriji PATRIOTA STOTER in VITA 1*1 /I-ERLIN peta in šesta. V kategoriji kadetinj jc bil boj neizprosen in META KJJRENTjc bila z osvojenim petim mestom zelo zadovoljna, saj ni bila najbolje pripravljena na takšen spopad. Tudi med mladinkami so imeli svojo tekmovalko, in sicer PLANINC ŠPELO, ki jc šele letos pričela z rednimi treningi, vendar je vseeno pristala na zavidljivem petem mestu. Med člani jc tekmoval žc prekaljeni borec v hitrostnem rolanju, to je ČRT LUKANČIČ MORI, kije moral napeti vse sile prav na razdalji 5.000 m, čeprav je bil najboljši na kralki progi 300m. Skupno jc pristal na šestem mcslu, kar jc odličen rezultat, če upoštevamo, da je prav ta kategorija članov najmnožičnejša. V klubu so izredno zadovoljni z nastopi vseh tekmovalcev, saj je tekmo- vanje predvsem zelo naporno, kajti vsi morajo štartati na kratki, srednji in dolgi progi, kar pomeni, da najstarejši tekmovalci rolajo tudi na 6,100 m, Ža kar je potrebna izredna fizična sposobnost tekmovalcev v hitrostnem rolanju. Med tem časom tudi umetnostniki niso počivali, kajti njih državno prvenstvo še čaka, zato so priprave prav sedaj na višku. Udeležili so sc vrste najrazličnejših tekmovanj doma in v tujini. Zadnja takšna preizkušnja je bilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v italijanskem mestu Misano poleg Ri-minija. To tekmovanje je prav za mlajše kategorije izredno kakovostno in številčno, saj jc bilo na tekmovanju v nekaterih kategorijah tudi do 40 tekmovalk. Tako so sc nekatere tekmovalke in tekmovalci zavihteli prav pod sani vrh. PATRIOTA ŽNIDARŠIC jc bila tretja, GREGOR BABIC četni. I,ARA DOLENC peta in NIKA BABIC šc-sla. V sredino nastopajočih so vstopili SPELA MIKELN na 21. meslo, liVA BELINGAR na 23. in NINA ŽELEZ-NIK na 24. mesto. Na tekmovanju so sodelovali predvsem tekmovalci in tekmovalke iz, Italije, kar gotovo pomeni izredno konkurenco, saj jc prav Italija svetovna velesila v umetnostnem kotalkanju. lik pred oddajo prispevka smo prejeli še eno razveseljivo novico, ki je prišla iz mednarodnega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju v Trstu, v organizaciji tamkajšnjega kluba Gioni, daje v kategoriji mladink prvo mesto osvojila SARA BAŠI JANČIČ, medtem ko |e bila MARIJA KRALJ četrta. Obe tekmovalki sta tako dokazali, da sta resni kandidatki za nastope na bližajočem se evropskem prvenstvu. Prva alpinistična odprava Občine Domžale 25 let od obiska Grenlandije Planinska društva Domžale, Janez Trdina Mengeš in Ongcr Trzin so vse ljubitelje planinstva povabila na odprtje in ogled fotografske razstave Staneta Klemenca, ki jo je ta namenil počastitvi 25-lctnici prve domžalske alpinistične odprave na Grenlandijo. Planinski večer 12. junija 2006 v Galeriji Domžale jc bil brez snega, namesto vetra pa so ob prijetnem vodenju Boruta Peršolje, predsednika Planinskega društva Domžale, vzvalovili spomini, ki so še živi in ne bodo nikoli pozabljeni. Od 28. maja 19X1 do 3. julija 1981 je namreč sedem članov »prve samostojne alpinistične odprave alpinističnih odsekov Planinskih društev Domžale in Mengeš« pod vodstvom Staneta Klemenca plezalo na vzhodni obali Grenlandije. Preplezali so 29 smeri različnih težavnosti in osvojili 25 še ne prcplczanih vrhov na višinah od 2800 m do 3355 m, ki so jih poimenovali Domžaleljeld, Mengešfjekl, Irz.inljcld ... Splezali so tudi na jugoslavijaljcld (3355 m), tretji najvišji vrh Grenlandije, na katerega vodi Slovenska smer Odpravo je zaznamovalo devetdnevno čakanje na helikopter ob pomanjkanju hrane. Po koncu odprave je na 56 straneh izšel bilten Grenlandija '81. Ni odveč pripomniti, da se pojem »prva domžalska alpinistična« odprava nanaša na nekdanjo občino Domžale, ki je združevala danes samostojne občine Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Razstavo je pripravil STANE KLE-MENC, poklicni fotograf, alpinist, gorski vodnik Z mednarodno licenco. Z alpinizmom se ukvarja od leta 1971, vodil in udeležil se je več kol dvajsetih odprav na vseh celinah. Razstavljal jena številnih skupinskih in samostojnih razstavah, njegove fotografije so objavljene v več kot šestdesetih knjigah, učbenikih in monografijah. Posebni gostje so bili udeleženci odprave MARKO GRAD. JANKO KOS. STANE KLEMENC, MIRO S TEBE, BORI I VISI I KO. MATJAŽ VESELKO in IRANCI URAN-KAR, vsak s svojo zgodbo, s svojimi nepozabnimi spomini, ki so zaznamovali njihove življenjske poli, posebej življenjsko pot Mira Štebefa. kije delček svoje knjige Preizkušnje namenil tudi Grenlandiji. Na slovesnem odprtju razstave jc spregovoril tudi JANEŽ BIZJAK', vodja zasavske odprave na Grenlandijo lela 1978 in upokojeni direktor Triglav-skegl narodnega parka odprave pa Se je spomnil JANKO KOS, član od prave, k ogledu čudovite razstave ga je povabil avtor STANE KLEMENC Da jc bil planinski večer, nabit s čustvi in spomini na pogumno dejanje pred 25 leti, šc lepši so z ljudskimi pesmimi poskrbele pevke Ana Plemcnilaš, Natalija 1'leinenitaš liichs in Renata Gračnar. članice dekliške vokalne skupine Ven-gli iz. Dobja pri Planini Obiskovalci in obiskovalke so oh prijetnem večeru in pogledu na fotografije odprave odslrli šc zadnjo tančico z domžalske odprave ter tako po spominskem večeru v Kulturnem domu Franca Bcrnika Domžale odkrili še zadnje skrivnosti pogumnih fantov, ki so pred četrt stoletja odkrivali (ircn-landijo. v. v. Z leve: Miro Štebe, Janko Kos, Stane Klemene, Matjaž Veselko. Foto: M. Jazbec Zahvala Darku Oražmu Mi smo U-10, vedno pripravljeni nasprotnika »stret« Radi treninge smo imeli zmag zelo smo si želeli. Resno vzeli smo vse tekme, tudi če nam kdaj ni šlo. vedno si nam stal ob strani, nas vzpodbujal, hvalil, grajal, na napake opozarjal. Tudi če kdaj "dvignil" si svoj glas, vemo, da rad imaš nas. Velikokrat smo zmagovali, v nogometu smo napredovali, res ekipa mi smo prava, šport nas vse zelo zabava. Ko pa zmaga je prišla. veselili smo se skupaj. mi veseli smo bili. vemo pa. da tudi ti. Darko hvala ti za vse, vse trenutke, dobre, slabe, mi igrali smo za sebe in naš klub hvala ti za ves tvoj trud. Darko, radi te imamo, vemo, da tudi ti nas in - ne pozabi nas. Hvala trener. Tvoji U-10 Tunür v ročnem nogometu na Viru Konec maja je v šotoru pri Sahara baru na Viru pri Domžalah potekal prvi veliki turnir v ročnem nogometu v Domžalah. Nagradni sklad turnirja, ki je znašal 1000 cvrov, je privabil številne tekmovalce in ljubitelje te znova odkrite in popularne družabne igre. Tokrat je sodelovalo 23 najboljših parov v Sloveniji, ki so pokazali veliko znanja in odlično tehniko. Zmagajo pa seveda lahko samo najboljši! V finalu, ki seje končalo v zgodnjih jutranjih urah, je zmagala ekipa: 1. ) Blow job, druga dva: 2. ) Hclipsc, tretja pa sta bila: !.) Simply the best. Za pokušino preglejmo nekaj pravil igre. Sistem tekmovanja ročnega nogometa, ki se imenuje tudi FABI, poteka po skupinah; na začetku igra vsak z vsakim. V nadaljnem tekmovanju pa do izpadanja vse do finala. Igra se do 5 dobljenih golov, na 2 dobljena niza. Točen sistem tekmovanja je določen glede na število prijavljenih tekmovalcev. Na začetku igre ekipi vržeta kovanec za začetni udarec in za stran mize. Ekipa, ki je dobila začetni udarec, dobi tudi mirujočo žogo na (sredini igrišča) ročki s 5 igralci. Fkipa z. začetnim udarcem se mora prepričati, da je nasprotna ekipa pripravljena na igro. Zogo si morata pred nadaljevanjem igre podajati 2 igralca na ročki s 5 igralci. Pri začetnem udarcu ekipa ne sme zadeti gola neposredno iz ročke s 5 igralci. V primeru žoge, ki prileti v gol z začetnim udarcem, ali v primeru žoge, ki je speljana nasprotnemu igralcu, pa se igra ponovno začne. Omejitev streljanja velja samo za ročko s 5 igralci ekipe z začetnim udarcem in se prekliče takoj, ko se žoga dotakne kateregakoli igralca na katerikoli drugi ročki. Ko ekipa zadene gol, igro ponovno začne ekipa, ki je izgubila zadnji gol. Če žoga zadene gol in se odbije ven, sc to šteje kot gol, igra pa sc ponovno začne z, začetnim udarcem ekipe, ki je gol izgubila. Če žoga pade iz mize, sc igra ponovno začne z ročko s 5 igralci lisic ekipe, ki je zadnja začela igro. Če se žoga znajde v mrtvem kotu (noben igralec jc ne more doseči), polem sc igra Ponovno začne na isti način kot zgoraj, razen če se nahaja v obrambnem območju izza ročke z. 2 igralcema, v tem primeru igro začne najbližji igralec na ročki z 2 igralcema. V primeru, da se žoga ponovno začete igre znajde v mrtvem kotu pred začetkom odprte igre, naslednjo igro prične druga ekipa, furnir je v Domžalah prvič organizi ral Klemen Kadivnik v imenu Društva malega ročnega nogometa. Društvo pripravlja tudi redne treninge malega ročnega nogometa; zainteresirani lahko dobite vse informacije pri Klemenu Ka-divniku na telefonski številki: (141/389 555 ali obiščete njihovo spletnostran: www.malirocninogomet.com. Kristina Brodnik Karateistka in tekmovalka v katah Mo-nika Brovč z Vira, o kateri ste v Slamniku lahko že večkrat brali, nadaljuje z izvrstnimi borbami tudi v letošnji sezoni. Na fotografiji jo vidite, kako srečna je bila ob zmagi na klubskem svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer je že tretjič zmagala. Kot pravi njen trener Lovrenc Kokalj, je zelo pridna, saj k njemu hodi trenirat tudi individualno in tako še dodatno nabira strokovno znanje, s katerim si utira pot med najboljše športnice. ,V Atomu so posebej ponosni na najmlajše ka- rateistke, med katere spada tudi izredno nadarjena sedemletna Iva Perger, ki kljub mladosti že posega po zma- govalnih stopničkah. Obema dekletoma in vsem ostalim Atomov-cem čestitke in prijetne počitnice! Plesni klub MIKI Pet naslovov državnega prvaka Dvakratna državna prvakinja in svetovna prvakinja med show solo mladinkami Maja Sonc jc v nedeljo na Državnem prvenstvu v Krškem že tretjič osvojila naslov državne prvakinje, tokrat med show solo članicami. Naslov državnih prvakinj sta med pari mladinci ubranili Manca Cucek in Ana Černivec, zmago pa so si priborili i ud i Manca Čuček med show solo mladinkami, mladinska mala skupina in pionirska velika hip hop formacija. V soboto 10.6. in nedeljo 11.6. je v Radovljici in Krškem potekalo državno prvenstvo v show plesih za soliste pare in male skupine ter uličnih plesih za velike formacije. Prvi del državnega prvenstva se je odvijal v Radovljici, kjer so sc predstavili najboljši slovenski mladinski plesalci. Plesalci plesnega kluba Miki so si priplesali kar tri naslove državnih prvakov: Manca Čuček med show solistkami. Ana Černivec in Manca Čuček med show pari ter mala skupina Birds of feadier fly together, v kateri plešejo Ana Černivec, Manca Čuček, Spela Karlovšek. Maja Maselj, Uroš Pavlin, Sabina Rovanšek in Robyn Za šahovske sladokusce Lukov prvi supervelemoj-strski šahovski »skalp« V Torinu se je 5. junija 2006 končala 37. šahovska olimpiada. Med ženskimi reprezentancami je slavila Ukrajina, med moškimi pa Armenija. Na največjem letošnjem šahovskem tekmovanju sta se odlično izkazali tudi obe pomlajeni slovenski reprezentanci, in sicer so dekleta zasedla odlično 12. mesto (105 držav), moški oziroma tudi fantje pa zelo solidno 23. mesto (150 držav). Na 4. deski slovenske moške reprezentance je osem partij (od 13-ih) odigral tudi naš mednarodni mojster Luka Lenič, prva deska SI) Vele Domžale. 0 njegovem fantastičnem uspehu na olimpiadi zelo zgovorno govori tudi spodnja razpredelnica: V 4. krogu 37. šahovske olimpiade pa je Luka z zmago nad francoskim velemojstrom zelo nazorno pokazal, da jc že »narejen iz velemojstrskega testa«. Skupaj je zbral 5,5 točke, kar je le še sedem ratinških točk do ratinga 2500. ki je eden izmed pogojev za osvojitev velemojstrskega naslova. Ne pozabimo, da je Luka Lenič že osvojil prvi velemojstrski bal! Za konec pa si vsi »Slamnikovi šahovski sladokusci« pozorno oglejmo še hriljantno Lukovo zmago nad francoskim supervelemojstrom! Uf, kakšen »mesarski boj« v trdnjavski končnici. Oh, koliko preobratov! Kroa Št. poz Nasprotniki Ratina FED Točk Rezultat Tabla 1 591 Yunusov Ilhom OTJK 0.0 w 1 4 2 767 GM Zhigalko Andrey 2511 BLR 2.0 bO 4 3 345 Chuah Jin Hal Jonathan 2216 MAS 1.0 w 1 4 4 189 GM Bauer Chrlstian 2638 FRA 1.5 b 1 4 6 184 IM Kizov Atanas 2427 MKD 2.0 w 1 4 7 506 IM Popovič Dušan 2496 SCG 5.5 w Vi 4 9 522 IM Petri k Tomas 2515 SVK 4.5 b0 4 11 159 IM Seeman Tarvo 2412 EST 3.0 w 1 4 L.11)B1TFXJI vožn.ik z bobom, pozor! Vse, ki vas zanima sodelovanje / Matejem Juhartom na področju organizacije boba, e-poSta za stike je slobob@siol.net. Dobrodošli Christian Bauer, VM (2638): Luka Lenič, MM (2466) 37. Olimpiada (4)Torino ITA, 24. maj 2006 I. d4 Sf6 2. c4 g6 3. SO Lg7 4. g3 O-O 5. Lg2 d6 6. O-O Sc6 7. Sc3 a6 8. h3 Ld7 9. e4 eS 10. dxc5 Sxc5 II. c5 Sxf3+ 12. Dxl3 Lcfi 13. cxd6 Dxd6 14. Lf4 Dc7 15, Sd5 Lxdî 16. cxd5 Sh5 17. Tlel I)d8 IX, Le3 Le5 19. Te2 Sg7 20. Lc5 Te8 21. Tac I 146 22. Txe8+ Sxe8 23. Ld4 Sg7 24. h4 f5 25. Db3 b6 26. Dc3 DIX 27. Ic2 14 28. Lh3 Sf5 29. Le5 fxg3 30. fxg3 Te8 31. Lxd6 cxd6 32. Tf2 Dg7 33. Lxf5 Dxc3 34. bxc3 gxf5 35. Txf5 Te3 36. Kf2 Txc3 37. Tf6 b5 38. Txd6 a5 39. Te6Kf7 40. h5b4 4l. Th6 Kg7 42. Tc6 Ta3 43. d6 KI6 44. Tc2 Ke6 45. Td2 Kd7 46. g4 h6 47. Kel Tg3 48. Td4 Tg2 49. Kdl Txa2 50, Kcl M 51, K b I a4 52. g5 hxg5 53. h6 a3 54. Ta4 Kxd6 55. h7 Th2 56. Txa3 Txh7 I ■ ■ t ~| Ura i|B Uni i^ijB a 57. Txb3 Ke5 58. Kc2 Td7 59. Tb5+ KIJ 60, 1 h41 Ke5 0-1 (Beli izgubi v 30. potezah-po Nalimo vh: htlp://www.k4il.dc/indc\.php'.'to- pic=egtb&lang=en) Bogdan Osolln, mojstrski kandidat Slrmšek Srebrno medaljo si je med show dance posamezniki mladinci priplesal Uroš Pavlin, bronasto pa so si priplesali Matic Šuštar med mladinskimi posamezniki, ter Maja Maselj in Uroš Pavlin med mladinskimi show dance pari. Zgodbo o uspehu smo nadaljevali v nedeljo v Krškem, kjer si je dvakratna mladinska državna prvakinja Maja Sonc med solo članicami pnplcsala naslov državne prvakinje. Naslov državnih prvakov so osvojili tudi hip hop pionirji v kategoriji hip-hop formacije. Na Državnem prvenstvu so se odlično uvrstili tudi ostali Mikijevi plesalci: mladinska mala skupina Don Juan, v kateri plešejo Julija Dolar. Tadeja I Iroval. Simona Kočar, Katja Kotnik, Kaja Ljubi, Urša Ručman in Maruša Vrandečič se je uvrstila na 4. mesto; članska mala skupina 1 gotcha, v kateri plešejo Tjaša Korošec. Urša Križman, Alja Marolt, Jasmina Me-danovič. Adela Rejc. Anja Skok in Mojca Vidmar se je povzpela na 5. mesto; pionirski par Urška Cibašek in Nika Širovnik si je priplesal 5. mesto, Tadeja Hrovat pa je med solo mladinkami zasedla 7. mesto. Trenerka in koreografinja pionirske velike formacije Martina Tekavc že več let uspešno dela kot plesna pedagoginja v Plesni šoli, kjer poučuje predšolske in šolske otroke in kot trenerka in koreografinja v Plesnem klubu, kjer pionirje in mladince poučuje plesno zvrst hip hop. Trener in koreograf zmagovalnih točk v show plesih je Mikijev trener in koreograf Blaž Godec, ki že tri leta koreografira in trenira različne plesalce in skupine v Plesnem klubu Miki. Kot večkratni državni, evropski in svetovni prvak med show solo mladinci in člani ter v članskih malih skupinah in velikih formacijah je tudi svoje plesalce že večkrat popeljal do naslova državnih in svetovnih prvakov in podprvakov. Miki res ne znamo mirovati, zato smo takoj po Državnem prvenstvu v Hali komunalnega centra priredili pravo Miki vročico, v kateri seje s svojim glasom in stasom znašel tudi Anžei I )cž.an, ki so ga naši plesni ritmi spravili na noge, da se je še sam preizkusil v različnih plesnih korakih. Na Domžalskem dnevu so nas s plesom osvajali državni prvaki in podprvaki, z nami so se spogledovale trebušne plesalke, nastopila je tudi prva Mikijeva članska show velika skupina. Za posebno zabavo in show osemdesetih let je poskrbela skupina Tony utvara, ki je k nam v goste pripeljala Abbo, Fredya Mercurya in Queene, Madonno, Glorio Gaynor in začetnike rap glasbe. Bilo je zelo vroče zato so se obiskovalci Miki vročice po končani prireditvi ohladili s sladoledom. Bomana Pahor MIKI ROLTEK ROLETE - ROLO VRATA Smo uspešno podjetje za proizvodnjo vseh vrst rolet in rolo vrat ter drugih senčil. Zaradi širitve podjetja v svoje delovno okolje vabimo nove sodelavce: Delavec na razrezu profilov m/ž - razrez profilov v proizvodnji - končana poklicna tehnična šola - ročna spretnost, inovativnost in marljivost Sestavljalca rolet in vrat v proizvodnji m/ž - sestavljanje rolet in vrat v proizvodnji - končana poklicna tehnična šola - ročna spretnost, inovativnost in marljivost Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo v izredno motiviranem delovnem okolju ter stimulativno plačo. Če ste vestni, zagnani in imate željo po osvajanju novega znanja vas vabimo, da čim prej pošljete prijave na razpis na naslov: Roltek d.o.o., Želodnik 19, 1233 Dob pri Domžalah. Za več informacij pokličite: 01/724-00-14. I www.roltek.si IFITlilB Slamniharsha I, Domžale TU prenosi tekem na velikem zaslonu pikado. mali in še manjši nogomet Bogata ponudba pijač! ON Cesta talcev 5, DOMŽALE Tel.: 01/721 94 00 www.sanci.net POSEBNA PONUDBA ugodni anticelulitni paketi! (Pri nas vam nudimo vse za nego telesa in obraza; vakjtmsfo masažo, ukrazvok\ povečanje in učvrstitev prsi, mehanskp Limfno drenažo, reftef^oterapijo, peaifyro, e(efyrostimuiacij... NOVO: ugodno sončenje v šolanju Ergoline!!! Prostovoljno gasilsko društvo Ihan vabi v petek, 7. julija 2006, ob 20. uri na veliko vrtno veselico z ansamblom VANDROVCI, gostom večera BRENDIJEM ter bogatim srečelovom V soboto, 8. julija, ob 14. uri na državno prvenstvo v peki na žaru ŽARMOJSTER 2006. Povezovalec prireditve bo Boris Kopitar, zabaval vas bo ansambel DIS in navijaške skupine Ob 20. uri bo VELIKA VRTNA VESELICA z ansamblom TONIJA VERDERBERJA. Postregli vas bomo s slastnimi odojki in drugimi dobrotami z žara Je morda Slovenska vojska priložnost tudi zate? Pogodbeni pripadnik rezervne sestave Nadaljujemo pogovor s stotnikom Krmilom Kragljem, namestnikom vodje skupine za pridobivanje kadra Ljubljana. Odločila sva se, da podrobneje predstaviva pogodbenega pripadnika rezervne sestave. Redke so priložnosti, ko človek pozabi na vsakodnevno rutino in se poda v dejavnosti, ki so polne dogodivščin in novih drugačnih izzivov. Eno takih možnosti, »pogodbeni pripadnik rezervne sestave«, ponuja Slovenska vojska od leta 2002. Kakšni so pogoji sprejema? Pogodbeni pripadnik lahko postane- Na Homcu 22. tekmovanje harmonikarjev Javni sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije, območni izpostavi Domžale in Kamnik, gostilna Repanšek in občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin bodo v nedeljo, 2. julija s pričet kom ob 15.00 na Homcu pri Radomljah pripravili že 22. jubilejno tekmovanje harmonikarjev omenjenih občin. Vsako leto se tega, enega izmed najstarejših tovrstnih tekmovanj, udeleži okoli petdeset harmonikarjev in to od najmlajših, ki še ne hodijo v šolo, do najstarejših, ki že krepko presegajo sedemdeseto leto. Vsak nastopajoči zaigra po eno melodijo. Vpričo občinstva ga oceni sedemčlanska strokovna komisija, ki takoj javno pokaže ocene. Na sporedu bodo tri kategorije, in sicer do petnajst let, od petnajst do petdeset in nad petdeset let. Vrstni red nastopajočih v vsaki kategoriji je izžreban, zmagovalci pa na koncu zaigrajo še enkrat. Najboljši trije v vsaki kategoriji so nagrajeni z lepimi praktičnimi nagradami. Prav tako pa tudi najmlajši, najstarejši, najboljša med ženskami in godec z najboljšim scenskim nastopom. Za 5-kratno osvojeno prvo mesto pa podelijo najvišjo nagrado tega tekmovanja »Zlati meh gostilne Repanšek«, ki ga bo letos prejela Breda Horvat iz Nožic. Do sedaj sta to nagrado že dobila Milan Resnik in Matjaž Poljan-šek. Vsi harmonikarji omenjenih sedmih občin se bodo lahko prijavili na dan prireditve od 13.00 - 14.30. V nedeljo bosta tekmovanje vodila Konrad Pižom-Kon-di in Alenka Resman. Po tekmovanju pa bo igral ansambel Karavanke. Ta ciiDeznia rnoc Vsaka noč mine... Tudi »Ta čudežna noč...« je minila... Bila je enkratna, vrhunska... Pa vendar, hvala Bogu, ponovljiva ... Zatorej: iskrena hvala vsem, ki še znate in zmorete sanjati... Skupaj z nami... Sanj namreč, ne vam, ne nam, ne morejo vzeti... Vi X tlČ . VWVG TRGOVINA m ZASTOPANJE ObOna ^fififfitffl IROLTEK DomMl« 'TEff.SSHS lR0LETe -R0L0 VRATA UFf IAC KRAJEVNA IlillVaT SKUPNOST DOB triglav & sam ^) bag.d°rožate HORJA^PRECSE "™J™™* dOm*f /Vvtohiša REAL bronasti pok»ovnrut LAVACO.,.. Podjetje za grndbenittvo ARBORETUM • VolčjiPolok Mercator TiSftAMSKi iiurni mi i, svetina lazar Maaapwn ta ,mr*wtoncu te, če izpolnjujete splošne pogoje iz uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, štev. 95/02): da ste državljan Republike Slovenije in nimate dvojnega državljanstva, glede starosti: od dopolnjenega 18.leta starosti za ženske, ki jo lahko opravljate do dopolnjenega 40.leta; do 30 let za vojaka oz. 35 let za podčastnika, ki jo lahko opravljate do 50.leta starosti in do 40 let za častnika, ki jo lahko opravljate do 60.leta starosti. Med pogoji so še telesna in duševna sposobnost opravljanja vojaške službe, sposobnost za vojaško službo in izjava, da pri vas ni bilo nobene spremembe zdravstvenega stanja, ki bi vplivala na oceno sposobnosti; da ste vpisani v vojaško evidenco in da vam ni bila priznana pravica do ugovora vesti. Kaj pa izobrazba in sedanja zaposlitev? Imeti morate ustrezno izobrazbo, in sicer najmanj srednjo poklicno šolo, če ste kandidat za vojaka; srednjo ali višjo šolo, če kandidirate za dolžnost podčastnika; najmanj visoko strokovno šolo, če kandidirate za častnika. Glede zaposlitve pa, da niste zaposleni ali na delu, usposabljanju ali šolanju v tujini več kot tri mesece; da niste prednostno razporejeni na delovno dolžnost ali dolžnost v sistemu zaščite, reševanja in pomoči (npr. policist, carinik, poklicni gasilec); da niste oseba, ki se razporeja na obrambne dolžnosti. Med pogoji pa je tudi, da niste kaznovani in da ste podali pisno soglasje za varnostno preverjanje in da za vas ni bil ugotovljen varnostni zadržek. Posebni pogoji? Vozniško dovoljenje za dolžnost voznika; opravljen tečaj za poveljnika oddelka vojnih enot ali podčastniški čin, če kandidirate za dolžnost podčastnika; končano šolo za rezervne oficirje (SRO) oz. šolo za častnike vojnih enot ali častniški čin - za dolžnost častnika. Končno odločitev sprejme komisija Ministrstva za obrambo za izbor kandidatov za pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske. Kako poteka sprejem? Najprej je potrebno izpolniti vlogo za zaposlitev pogodbe, v kateri morate navesti, ali želite skleniti pogodbo o službi v rezervni sestavi kot vojak, podčastnik ali častnik, navedete lahko tudi enoto ali dolžnost, lahko tudi več. Vlogi priložite: izjavo, da nimate dvojnega državljanstva; potrdilo delodajalca o zaposlitvi oz. da niste na delu, usposabljanju ali šolanju v tujini, ali izjavo o nezaposlenosti; soglasje za varnostno preverjanje; overjeno kopijo spričevala o najvišji končani šoli; dokazilo o državljanstvu; kopijo tekočega računa. Lahko tudi priporočila šole, delodajalcev, društev ipd. in potrdila o dodatnem izobraževanju in usposabljanju. Vlogo s prilogami dostavite na Izpostavo za obrambo Domžale ali Informacijsko pisarno Kamnik, ob sredah od 8. do 14. ure dobite tudi dodatne informacije. Kaj pa dolžnosti? Če boste izbrani, bo z vami sklenjena pogodba za pet oz. 6 ali 7 let glede na izpolnjevanje pogojev, med trajanjem pogodbe se boste morali po pozivu odzvati na različna usposabljanja. O obveznosti pri usposabljanju boste pravočasno obveščeni, imeli pa boste tudi možnost, da za nekatera usposabljanja sami izberete temin. Usposabljanje praviloma na bo daljše od 30 dni v letu in bo razdeljeno v več krajših terminov, od tega bo največ polovica usposabljanj potekala v delovnih dneh. Temeljna obveznost bo urjenje in usposabljanje za posamezne naloge, lahko boste vpoklicani k opravljanju vojaške službe - predvsem doma, izjemoma v tujino. Doma boste opravljali predvsem naloge zaščite, reševanja in pomoči ljudem ob naravnih in drugih nesrečah. Plačilo in druge pravice? Ne glede na dolžnost dobi pogodbeni pripadnik izplačano plačilo za pripravljenost za dobo 11 mesecev približno 30.000 sit neto na mesec ter plačilo med usposabljanjem (plačilo za usposabljanje, refundacija plače, stroški za prevoz, prehrana), plačilo za opravljanje vojaške službe (v miru, izrednem in vojnem stanju) ter dodatek za stalnost in zavarovanje za morebitno nesrečo pri delu. V primeru vpoklica k opravljanju vojaške službe, statusno delovno pravne in druge pravice pri delodajalcu mirujejo. V tem času prejemate enako plačilo kot pripadnik stalne sestave pri enaki formacijski dolžnosti. Če boste delali v tujini, boste nagrajeni z večjim plačilom. Vsi, ki bi želeli skleniti pogodbo kot pogodbeni pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske, imate možnost sodelovanja v različnih enotah Slovenske vojske. V. v. Če ves zanima is vet, poličih) lrrformacl|e m Izpostavi za obrambo Domžale in InformacIlsJd pisarni v Kamniku, na spletnih straneh www. slovRnskavojska.sl In www.mors.il. na brezplačni telefonski številki 090 13 2? ali na elektronski potU naborna.plsarna^^morsjl. M Mercator Center Domžale Prireditve v juliju 2006 Sobota, 1. julij 2006 ob 10, uri Animacijska predstava z naslovom GUSARJI. Sobota, 8. julij 2006 ob 10, uri Otroška ustvarjalna delavnica z naslovom NOGOMETNA ZOGA. Sobota, 15. julij 2006 ob 10, uri Glasbeno animacijsko igrano predstavo z naslovom NA MORSKEM DNU Sobota, 22. julij 2006 ob 10, uri Otroška tematska lutkovna delavnica - TRIJE PRAŠIČKI Sobota, 29. julij 2006 od 10, ure Tradicionalna prireditev MESTO SE ODENE V SREDNJEVEŠKI DUH Prisrčno vabljeni! OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih v občini Domžale i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci Športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za iz vajanje treningov in Športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih Z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - ime in sedež objekta. - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 2005, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 2006, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 2006, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: Izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih vi rov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v tekočem in v pre teklih petih letih in njihova namenska uporaba. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 62200-1/06« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 14.07.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzalc.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki v višini 2.000.000,00 sit. Vlagatelji bodo o izidu javnega povahila obveščeni najkasneje do 14.09.20- 06. Županja Cveta Zalokar-Oražem Policijska postaja Domžale Kronika 1. junij - tatvine kotla za žganjeku-ho in koles V Gorici pri Moravčah jc bil ukraden bakren kotel za žganjekuho in več drugih bakrenih izdelkov, tistega dne pa jc neznani storilec neovirano prišel v nezaklenjeno garažo v Nožicah in ukradel moško treking kolo Merida, srebrno modre barve, ter žensko treking kolo Idealbikc, črno sive barve, ter I )V1) predvajalnika Pioneer v originalni embalaži. 2. junij - prekomerno zaužitje droge Policisti so obravnavali dogodek, v katerem so v ZD Domžale nudili prvo pomoč mladeniču z območja Kamnika, za katerega je bilo ugotovljeno, da je zaužil preveliko količino prepovedane droge. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti še zbirajo obvestila. S. junij - razbijanje, vlom in zaseg prepovedane droge Neznanci so preko noči v Ihanu razbili stekla na trgovini Mercator in pekarni Roglič, na hribu Šumberk pri Domžalah pa je bilo vlomljeno v čebelnjak in ukradeno pol kg kave in štiri kranjske klobase. Policisti so v Domžalah, pred pričet-kom nogometne tekme NK Domžale in NK Maribor, kontrolirali tri mladeniče iz Domžal in pri njih našli prepovedano drogo. Po končani analizi bo policija zoper njih podala obdožilni predlog na sodišče. 4. junij - pobegnil s kraja nesreče Policisti so na cesti Moravče - Že-lodnik v kraju Sv. Andrej obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila znamke Audi, starejše izdelave, rdeče barve in po trčenju s kraja nesreče odpeljal neznano kam. Policija ga še išče. 9. junij - tatvina orodja v Nožicah Neznani storilec je v Nožicah iz odprtega gospodarskega poslopja ukradel kotno brusilko, znamke Alpha Tools, temno modre barve, in molorno žago znamke llusquarna tipa 6540, rdeče barve. Iz priprte delavnice na Gostiče-vi ulici je neznani storilec ukradel kotno brusilko, znamke Black & Decker zelene barve, in motorno žago, znamke I lusquarna tipa 661, oranžne barve. Poročilo posredoval vodja policijskega okoliša Martin TERGLAV Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi življenje si mula Zdaj re.iena vseh si bolečin, za tabo ostal ho lep. a boleč spomin. ZAHVALA V lotu slarosli nas jc zapustila naSa draga mama, babica in prababica Frančiška OKORN rojena Urbanija, /. Rodicc, Slomškova 10 iskreno sc znhvaljucjmo vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala za darovano cvetje, sveče in maše. Naša zahvala gre tudi dr. Frangcžu, patronažni sestri in podjetju COMETT. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Kvaterniku za lep cerkveni obred ter pevcem za /apele žalostinke. I Ivala pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 58. letu zapustil naš dragi mož. oče in stric FRANC PAVOVEC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja gospodu župniku. Silvestru Fahijanu, za lepo opravljen pogrebni obred, članom PGD Ihan ter pevcem župnije Ihan za spremljanje na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. Nandetu Starinu za poslovilni govor in g. Gregorju Sušniku za zaigrano Tišino. Žalujoča žena Ivanka, hči Tanja in sin Matjaž ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega moža MARJANA SLAPARJA se iskreno zahvaljujem za izkazano podporo in razumevanje vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se ga na kakršenkoli način spomnili ob slovesu. Zahvaljujem se za vsa izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se želim zahvaliti kirurgom ter zdravnikom in drugemu osebju, ki so se po svojih najboljših močeh trudili za to, da bi ga vrnili v življenje, ki ga je imej rad Žena Kristina Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še livii Ni dneva, ni noči, da ne bi bila med nami ti Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Prvega julija bo minilo eno leto. odkar nas je zapustila draga MARJETA KISELAK Hvala vam, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve. kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Ob smrti naše ljubljene in skrbne mami, mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče MARIJE OREHEK Hc/jakovc Mici iz Žej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, govorniku gospodu Janku Kokalju in pevcem. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Slavku Judežu za zelo lepo opravljen pogrebni obred v Dobu. Posebna zahvala tudi osebju DU Domžale za vso skrb in pomoč, ki so jo nudili v času bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za darovano cvetje, sveče, maše in izrečene tolažilne besede. Otroci: Ana, Fani, Janko, Marjan in Juli z družinami ter ostalo sorodstvo V naših srcih Ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja. kjer v tišini spil ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, rejnice, sestre in tete VERONIKE KOCJANCIC roj. Urbanija Gradišče 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Bolnišnici Topolšica, zdravnici ZD Domžale, dr. Mojci Zaje Kra-ševec, župniku Andreju Svetetu, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kranjskega kvinteta ter vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Naj ostane v naših srcih. Mož Stanko, sinovi Stane, Janez, Marjan in hči Joži z družinami. Skromno in pošteno si Uvela, v življenju le skrb in delo si imela Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem pomladnem jutru si utrujena zaspala. Na tvojem dvorišču vse zeleni, vse že cveti, le hiša samotna, otožno stoji, ker tebe, draga mama. med nami več ni. V SPOMIN DOROTEJA LOŽAR Težko je doumeti resnico, da te že eno leto ni več med nami, vendar v naših srcih boš vedno ostala! Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Vsi njeni Umrejo tisti, kijih pozabimo Tebe, dragi Jote. nismo. V SPOMIN V teh dneh mineva 10 let, odkar nas je tragično zapustil dragi sin. brat, mož in oče H' : JOŽE ŠOŠTARIČ iz Preserij pri Radomljah Hvala vsem, ki se ga spominjate! Mama, oče in sestra ZAHVALA i ' Sé ob izgubi drage mame JOŽEFE JAVORŠEK-PEPCE s Količevega se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala podjetjema Količevo Karton in Lespal, d.o.o. Količevo. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču z Vira za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi .njeni Kako prazen je dom. dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast JANEZ ZUPAN po domače Matevžev Janez Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Antonu Dobrovoljcu za poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi homškim cerkvenim pevcem za zelo lepo odpete pesmi in tudi najlepša hvala PGD Homec za izkazano čast in ganljive poslovilne besede. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kot zvezda, ki utrne se v noč in se ne vrne, si v temi ugasnila, naju sama zapustila. V dvainsedemdesetem letu življenja je za vedno ugasnilo plemenito srce najine mami ROZALIJE LEVC rojene Kristan Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva dr. Ladislavu Hacetu, dr. Ani - Krušič Kaplja in dr. Simoni Borštnar ter vsem zdravstvenim delavcem, ki so ji ob njeni dolgi in težki bolezni pomagali. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič. Vsem iskrena hvala! Janko in Franci DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE Svetovanje in zdravljenje kožnih bolezni, krčnih žil, kroničnih ran, alergijskih bolezni, bolezni srca in pljuč vam omogočamo v dermatološko internističnih ambulantah, Vodnikova 3a, 1230 Domžale. Naročanje ponedeljek popoldan in torek do petek dopoldan na 01 7216 003 OTELO UJ E L L 11 E S S C EIIT E R 20 let Družinskega podjetja Katja&Alen iz Domžal Od otroške konfekcije do salona notranje opreme in novega hotela V našem časopisu predstavljamo tudi znana podjetja. Če gre za uspešno družinsko podjetje, katerega korenine so v občini Domžale, nekdaj pa tudi danes znanega po pridnih podjetnikih in obrtnikih, smo še hitreje zraven. Tokrat bi vam želeli predstaviti uspešno družinsko podjetje katja&Alen iz Domžal, za katerega je značilno 20 let izkušenj pri šivanju otroške konfekcije in opreme, čedalje bolj pa se usmerjajo v proizvodnjo izdelave zaves, tekstilnih dekoracij, prtov, posteljnih garnitur, blazin, odej, pregrinjal, tapetniških storitev, polaganje talnih oblog celotne blagovne znamke I I KO interier, sedaj pa je na vrsti hotel. V pogovoru z direktorjem San-dijem B. Komlancem ter hčerko Katjo, projektantko notranje opreme, ki jo oče vselej iskreno pohvali, smo se vrnili na začetek, o katerem je več povedal g. Sandi: Z ženo, ki opravlja naloge s finančnega ter področja maloprodaje, sva praktično začela iz nič. Sprva sva posebno skrb namenila razni tekstilni opremi (Brodokomerc Rijeka. Slovenijašport Ljubljana), začela s posli za vojno tekstilno opremo za izvoz (Sirija Nato), prva prelomnica pa je bil razpad Jugoslavije. Z dejavnostjo sva sicer nadaljevala, dodala pa sva ji proizvodnjo otroške opreme in konfekcije ter do leta 2000 odprla še 9 lastnih trgovin z blagovno znamko Katja & Alen, ki sva jo poimenovala po hčerki in sinu. Sedaj smo obdržali otroško trgovino, ki je v sklopu proizvodnje na sedežu podjetja. Lahko rečem, da smo danes med zadnjimi večjimi zasebnimi proizvajalci na domačem trgu. Sedež podjetja je v Domžalah, na Aškerčevi ha, kjer je danes poleg proizvodnje ter otroške trgovine imeniten salon . V poslovno proizvodnji stavbi smo septembra 2004 odprli prodajno razstavni prostor, velik 100 m: in se tržišču predstavili tudi kot proizvajalec, projektant tekstilne notranje in zunanje opreme. No, tukaj pa že nastopi hči Katja, s katero sva najprej rekli par besed o njeni izobrazbi. Sem ena od diplomantov prve generacije znanega Istituta Callegari. ki ga vodi ga. Nada Matičič. Reči moram, da sem z znanjem, ki sem ga pridobila, zelo zadovoljna. Če delaš, lahko odneseš zelo veliko in sama sem bila pripravljena osvojiti vsa znanja, ki jih je v omenjeni »šoli« veliko predvsem s praktičnega področja. V salonu delam kot tekstilna dekoraterka skupaj z gospo Urško Pavli. Najina osnovna naloga je svetovanje (izmere opravljava tudi na domu), pri izbiri zaves in dekoracij za okna ter pri izbiri barv sten. Svetujeva tudi pri izbiri dekorativnih in funkcionalnih tekstilnih izdelkov (prti, nadprti, posteljno perilo, odeje, blazine, brisače...) in podobno. Seveda sem na razpolago za pripravo večjih projektov, kot so novogradnje ali adaptacije (stanovanj, hiš, apartmajev, vikendov, gostišč, hotelov...) Bi morda opozorila še na kakšen del ponudbe v salonu? Imamo veliko izbiro stenskih in stropnih dekorativnih profilov / štukature (Bovelacci, NMC.) karnise, vse vrste blazin in prevlek za sedišča in ležišča, tapetniške usluge. Poseben poudarek dajemo storitvam za potrebe otrok: preoblačimo otroške avtosedeže, vozičke, koške, imamo tekstilno opremo za otroške sobe in veliko izbiro tapet in bordur. tudi vezenje in tisk po naročilu. Nudimo še tekstilne in lesene talne obloge (itisoni, la-minati, parketi, kokos, sisal), opremljamo otroške sobe in vrtce ... G. Sandi pa jo dopolni: V podjetju pod blagovno znamko EURO interier zaposlujemo projektantko notranje opreme in tekstilno dekoraterko ter tapetnika z veščino polaganja talnih oblog, monterja karnis, modelarko, 15 šivilj in operativno vodstvo z lastnimi izkušnjami. Pohvalimo se lahko z vrsto opravljenih naročil tako pri večjih objektih kot pri individualnih strankah v Sloveniji, med njimi je vrsta hotelov ... ki se jim bo kmalu pridružil tudi vaš hotel, mu pravim. O njem kasneje, najprej z g. Sandijem rečeva še eno o proizvodnji maskot. Maskote in kostumi v okviru blagovne znamke EURO costume iz-. delujemo v velikih količinah ali pa posamezno za predstavitev hotelov, zabaviščnih parkov, podjetij, gostišč, šol, klubov itd. Tako smo izdelali vrsto maskot, ki jih najdete tako v Sloveniji (Arboretum Volčji Potok - tulipani, slončki), izdelujemo pa jih tudi za tujino - Avstrijo in Nemčijo. Za konec pa še o hotelu, katerega odprtje lahko pričakujemo pozno jeseni. O njem je več pripovedovala Katja, saj bo odsev njene diplomske naloge, kaj o njem pa bi nam povedal lahko tudi četrti družinski član Alen, bodoči študent hotelirstva in gostinstva. V hotelu, ki se že gradi (rekonstrukcija objekta) na Aškerčevi 6a v Domžalah bo za začetek možnost prenočevanja 60 do 70 oseb, spomladi še nadaljnjih 100. Pomislili smo tudi na športnike, zato bo ob podaljšanih posteljah v hotelu tudi fitnes z veliko teraso s pogledom na okolico in masažni prostori; zaj-trkovalnica, hotelski bar s teraso. Sobe bodo urejene vsaka v svojem stilu in barvah, tako da bo hotel obenem tudi naš veliki razstavno referenčni prostor EURO interierja in prav pri tem računam, da bom lahko uporabila pridobljeno znanje iz šole Istituta Callegari. In kaj je pomembno za dobro delo družinskega podjetja. G. Sandi pravi: Korektnost, kolegialnost, discipliniranost, odgovornost. Če združiš vse to, je vse lahko. Ostalo so manjši segmenti, ki prve štiri podpirajo. Seveda pa ne sme manjkati dobra mera potrpežljivosti, dobri odnosi med vsemi zaposlenimi in želja, da imamo vsi enak cilj - biti uspešen. Na vprašanje, zakaj na Aškerčevi 6a v Domžalah, g. Sandi odgovarja? Ker želimo ohraniti delček domžalske stavbne in naravne dediščine, saj ob stavbi urejamo tudi prijeten park. Omogočil bo nove zaposlitve, uredili pa bomo tudi veliko parkirišče. Poiščite nas in prepričali Vas bomo z odgovornim delom, ažurnostjo, kvaliteto in cenovno ugodnostjo,« konča najin pogovor ter vas vabi, da se oglasite in sami prepričate. Hvala in tudi v prihodnje veliko uspeha! Vera Vojska V S- OTROÎKA OPStMA IN KONFEKCIJA Aškerčeva 6a, Domžale Delovni čas: pon - tor: 9. - 18. ure, sre - pet: 9. - 16. ure, sobota: 9. - 12. ure 20 let je minilo od prvih izdelkov iz proizvodnje, zato vam v otroški trgovini KATJA & ALEN podarjamo Popust velja od 5. do 22. 7. 2006 za vse izdelke. 30 - 50 % popust tudi za izdelke in storitve v salonu EURO interier i obračuna se. pri delu in montaži). Vabljeni! EURO interier Od 24.7. - 5.8.2006 je kolektivni dopust za trgovino, salon EURO interier in proizvodnjo KATJA & ALEN. Info telefon: 01/729 21 60 Citroën preseneča tudi v Mengšu! . prihranek ,,S21,5, do 700.000 SIT Tudi v mesecu juliju ne zamudite akcijskih ponudb! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@slol.net CITROEN E NTT1 PREDSTAVUAIE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STOflJ ZA VAS OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. S5* Znane gostilne v Radomljah in bližnji okolici že več kot 100 let Gostilna Repanšek v Homcu Gostilna Repanšek je očitno najstarejša na našem področju. Sto let delovanja v družinski lasti so proslavljali leta 1989, vendar je delovala že prej. Gregor Repanšek se je namreč priženil na obstoječo gostilno Sesek in od leta 1889 dalje gostilna neprekinjeno deluje v njegovi družini s krajšo prekinitvijo le med II. svetovno vojno. Na obodu vhodnih vrat gostilne je vklesano: 18 G. R. 89 . Je pa imel gospod Gregor zelo pestro zgodovino. Medtem ko je bil vpoklican na rusko fronto, je španska gripa doma pokosila vse, tudi nosečo ženo. Poročil seje v drugo in imel štiri otroke, Ko je bil najmlajši star komaj šest let, mu je žena umrla za kostno tuberkulozo. Oženil se je še tretjič. Iz tega zakona so se rodili trije otroci, tudi Vid, ki je kasneje prevzel gostilno. Med II. svetovno vojno je bila cela družina nasilno izseljena v Srbijo. V teh štirih letih je kmetijo vodil Nemec Rcinar. Po vojni so se vrnili v izropano hišo, gostilna pa je bila še nekaj let zadružna. Po služenju vojaškega roka je gostilno prevzel sin, Vid Repanšek, se leta 1960 poročil z Ano Pirnatovo iz Srednjih Jarš in gostilna je doživela ponoven razcvet. Imela sta pet otrok in od leta 2001 dalje gostilno vodi njun sin Andrej. Gostilna gre iz roda v rod. Oče sedanjega lastnika, Vid Repanšek je imel pet otrok, ki so vsi pomagali v gostilni, mama Ana pa je kuhala. Danes so že vsi na svojem, Gregor, gostinski tehnik, ima svojo gostilno Pri Jurju v Preserjah, Jure, gostinec ima v najemu Mengeško kočo, Vid je fotograf, povezan z narodno zabavno glasbo, Irena je turistični tehnik, najmlajši Andrej pa s svojo ženo Natašo od leta 2001 dalje vodi gostilno. Imata tri otroke, hčer Kat- jo, ki pri svojih štirih letih že kaže veselje za kuho in strežbo in skoraj eno leto stara dvojčka Andreja in Mateja. V Gostilni Repanšek imajo na razpolago 120 sedežev v treh gostinskih sobah, v poletnem času pa še dodatnih 40 v pokritem vrtu. Odprta je vsak dan od 10.00 ure do 23.00 ure, razen ob ponedeljkih in torkih. Pri njih se vedno dobi kaj toplega za pod zob. Vsako leto februarja prirejajo pu-slovanje, v marcu ples ob dnevu žena, v novembru martinovanje, v decembru ob vikendih plese z živo glasbo in seveda silvestrovanje. Največja in najbolj poznana njihova prireditev pa je poletno tekmovanje ljudskih godcev in harmonikarjev i/, okoliških občin: Po domače pri Re-panšku. Letos bo že dvaindvajsetič, v začetku julija na prostranem dvorišču gostilne. Danes pri Repanšku slovijo predvsem po odlični teletini, pa naj bo to naravni zrezek, polnjene telečje prsi ali pečenka, nudijo tudi vse jedi po jedilnem listu. Znani so po izvrstnih domačih krofih in ponudbi dobrih deželnih vin. Imajo celo svojo pesem. Na besedilo Ivana Sivca jo igrajo ansambli na vsakoletni prireditvi: »S harmoniko pod starimi kostanji, pri Repanšku je domače.... « Kot posebnost naj omenim še to, da je bila na dvorišču prav te gostilne posneta zadnja odmevna prireditev: Kmečka ohcet v Ljubljani. Lastniki Gostilne Repanšek v Homcu si želijo le to, da bi gostilna veselo delovala naprej in se bodo zadovoljni gostje lahko vračali. Z Andrejem Repanškom in mamo Ano sem se pogovarjala podpredsednica TD Radomlje Zlalka Lcv-slck. Zlatka Lavstlk o na področju Kamnika, Domžal in okolice honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve - stimulativno plačilo Prošnje pošljite do 15. julija na naslov: IR IMAGE d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik oz. info@ir-image.si »glaševalska agencija mali oglasi Počitniško prikolico ADRIA OPTI-MA 400 TL z baldahinom in z vso dodatno opremo prodam. Tel.: 031 391 012 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAIITI-GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. 0 m OT7 d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si ZA NOVO PVC OKNA IN VRATA Toplotno črpalko LTH TP 20 (zrak voda) in kolo SCOTT tip PEAK premer 26x1.95 prodam. Tel.: 031 391 012 V varstvo sprejmem vašega malčka. Tel.: 01 723 91' 54 Iščemo pomoč za nego težkega bolnika in manjša gospodinjska dela v dopoldanskem času. Pričakujemo upokojeno medicinsko sestro ali študentko zdravstvene nege z izkušnjami. Tel.: 041 707 443 Prodam garsonjero, 26.4 m2 + klet del vrta+skupno parkirišče - Preserje pri Radomljah. Info: 041 717 974 Izposojam vrtičkarske stroje: prezrače-valec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Ke-misa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopon stekla - brušenje stekla In ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraf i - uokvirjenje slik _ MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruirán) po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 IMRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrši nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 (TO) DARCOMPUTERS TPC Breza, Brezmkova 15, Domžale www.dar-computers.si, tel.: 01 721 66 34 Sistemi po vaših željah j svetovanje | hitra dobava potrošni material | igre | servis vseh vrst računalnikov S 1EÍ T Tiskamo: ,___ |l| časopise' revije kataloge«bro|j eno in večbarvni ofsetni tisk iskarna t je /i> usposabljanje invalidov l>'¿, SI íl?ét> i. jubljana PotjdB J|ate»zloženke»letake»knjižice (zvezke)... lepljenj ZIC0» mehko vezavo (broširanje) Whitrejii Kakovostnejši 15 let uspešnega dela podjetja SAM Prodaja gradbenega materiala, metalurgije, keramike, kopalniške opreme, vrtni program, material za področje vodovodnih in elektro storitev ter ostale opreme za dom in še kaj bi se našlo v prodajnem programu Trgovskega podjetja SAM d. o. o. Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 15-letnico delovanja. Podobno kot je pri ljudeh rojstni dan priložnost za pogled nazaj, predvsem pa za razmišljanje, kako naprej, tudi pri SAM-u, katerega lastnik in direktorje Anton Scdeljšak, gledajo predvsem v prihodnost. Zadnjih petnajst let so dosledno uresničevali besede direktorja, ki sem jih našla v prispevku, objavljenem v Slamniku pred desetimi leti: »Neprestano se učiti in iskati nove tržne možnosti.« To svoje vodilo podjetje SAM. v katerem nisi nikoli SAM, uresničuje že od samega začetka na lokaciji v Domžalah, na Krakovski cesti, za katero so kmalu ugotovili, da ni najboljša, še posebej, ker so želeli svoj prodajni asortiman povečati ter v čim večji meri ustreči željam kupcev, ob tem pa poskrbeti tudi za ugodnejše pogoje zaposlenih, ki jih je danes že več kot 120 in predstavljajo uspešno srednje podjetje. S selitvijo na lokacijo v Obrtno industrijsko cono Jarše je Trgovsko podjetje SAM, ki je največje med 19 člani skupine TOFDOM, kjer so zgradili velik prodajni center so postali največji ponudnik tovrstnega blaga na območju občine Domžale ter njeni širši okolici. Ob enoti v Jaršah pa uspešno poslujejo tudi enote v Stranjah, Latkovi vasi, Nazarjah in Trbovljah. Trudijo se, da s pestro po- nudbo oskrbujejo tako individualne kupce, ki jih razvajajo s številnimi akcijami in ugodnimi nakupi, kot obrtnike in gradbena podjetja. Poslovanje Trgovskega podjetja SAM nezadržno raste in se razvija, kar skušajo okrepiti tudi s sprejemom v partnerstvo luksemburškega podjetja EURO MAT ter novimi prodajnimi centri, podobnim kot j« ta eden najsodobnejših, v Jaršah. Tako so na območju Nazarij že kupili novo zemljišče, na katerem bodo v kratkem, pričeli z gradnjo trgovskega centra, podobne želje pa imajo tudi na območju Trbovelj. Za vse nove centre, med katerimi razmišljajo tudi 0 možnostih širitve na območju naše občine v okviru Podjetniško industrijske cone Želodnik. skrbi Inženiring Sam, ki deluje poldrugo leto in skrbi za dodatne storitve, med katerimi je med kupci posebej dobro sprejeta vgradnja materiala, kupljenega v prodajalnah SAM. Tudi v prihodnjih letih bo njihov cilj zadovoljiti vse potrebe in zahteve slovenskega trga. biti kar najbolj tenkočutni do želja kupcev, obenem pa jim omogočiti čim bolj ugodne pogoje tako na področju prodajne mreže kot programov, s katerimi želijo izboljšati ponudbe, predvsem pa prepoznavnost na slovenskem trgu. Vodilo ostaja tudi za naprej, saj sc zavedajo, da je nenehno učenje zaposlenih zagotovilo, da bo podjetje raslo tudi v prihodnje. Iso standard za kakovost 9001, ki ga ima podjetje že od leta 2000 in ga uspešno izboljšuje, pa prav tako vodi v izboljšave poslovanja. Za svoje /veste kupce, ki jim namenjajo največ pozornosti, so posebej poskrbeli tudi ob jubileju. Vrsti akcij bodo sledile nove in nove ugodnosti, ki bodo pravzaprav v vsem letu 2006 darilo Trgovskega podjetja SAM najbolj zvestim kupcem. Hvala vsem. ki se veselite njihovih prvih uspešnih let. in boste tudi vsa naslednja leta z njimi. V SAM-u se bodo potrudili, da ne boste nikoli SAM-i in da boste iz. vseh njihovih trgovskih centrov odhajali zadovoljni. Vaše zadovoljstvo bo namreč vsem zaposlenim v SAM-u najlepše darilo, zato se že veselijo vaših nakupov in srečanj z vami. Dobrodošli in hvala za prvih uspešnih 15 leti BffiSZORi DOMŽALE obrtna, gradbena in trgovska zadruga strešne kritine ■ izolacije krove ko-klepartkl Izdelki ■ krovtko-klcpartka dela pločevina In trakovi Iz bakra, aluminija - netur, barvni, pocinkani 1234 Mengeš, Gorenjska c. 11 Telefon n.c. 01/72 47 310, faks 01/72 37 226 www.zora.si, e-posta: info@zora.sl Prispevke pričakujemo do 5. julija 2006. saj izidemo že 14. julija. Pošljite jih po običajni elektronski pošti ali ¡nfo@kd-domzale.si in ne pozabite fotografij ter povabil na poletne prireditve. 0i rv7i 40 let JI SPL LJUBLJANA d.d POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANKOPANSKA 18a, 1519 UUBUANA • UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA V soseski Krizant, na Slamnikarski 1c je odprta nova poslovna enota za širše območje Domžal in Kamnika: tel.: 01/721 97 96, fax: 721 97 97 Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139, E-pošta: spl@spl.si; Agencija: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108, E-pošta: agencija@spl.si http://www.spl.si varno kakovostno certifikat *t 060 ISO 9001 CD H Mercator Obratovalni časi v juliju: Samopostrežna prodajalna in mesnica DOMŽALE Kolodvorska 3, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 7.30 do 11.30 ure Samopostrežna prodajalna VIR Šaranovičeva 19, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Samopostrežna prodajalna Breznikova cesta 61 a, 1230 Domžale obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto Dobrodošli! Center tehnike in gradnje Črnuče O čemerkoli sanjate, karkoli si želite, postane vse resničnost, pri nas vse dobite. Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas!