Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemstvo
me-seCno 35 Din nedeljsko Izdaja celole no vjugo-slnvlfl «0 Din, za Inozemstvo lOO D
COVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 D,ve£|l oglasi nad 45 mm vISInc po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri većicm o naročilu popust
Izide ob 4 zjutral
razen pondeDKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. в III Kokoplsl se ne vračajo, nefranltlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva Stev. 328
Uprava je vKopitar/evl ul.St.6 j- Čekovni račun: Clubl/ana Stev. 10.0S0 In tO.3-49 sa Inscrate, Sarajevo.it.7Se3, Zar/reb St. 39.0Ч, Prana In Dunal št. 24.797
Stolp resnice.
Moč katoličanstva je v neomajnosti verskih in moralnih načel, ki jih izpoveduje. Bistvene podlage katoliške vere stoje trdno in se ne morejo nadomestiti z nobenimi drugimi, pa naj bo tako zvani duh časa tak ali drugačen. Nad temi večnoveljavnimi resnicami pa čuva stolica Sv. Petra, ki je zato predmet največjega spoštovanja in ljubezni na eni, najhujšega nasprotovanja in strupenega sovraštva na drugi strani.
Že več kot leto dni je polnilo slovensko svobodomiselno časopisje svoje predale z lažmi in obrekovanjem na račun papeža, oziroma Vatikana, ki da je čisto fašistoveki. »Jutro« je kovalo kar uvodnike o senzacionalnem predmetu, kako da sta si Pij XI. in Mussolini podala roki, da podjarmita Rimu celo vesolj-stvo. Mesto dokazov je zadostovala naravnost divja fantazija ljudi, ki jim je v boju zoper katoliško Cerkev in njene verske ter moralne vrednote dobro vsako sredstvo.
Papež Pij XI. je že večkrat dokazal, kako globoko pojmuje svojo vzvišeno nalogo in kako visoko stoji nad dnevnimi mnenji in dogodki, katere presoja edino z vidika najvišjega pastirja vse narode obsegajoče katoliške Cerkve. Papež Pij XI. je ravnotako nedostopen vsakemu nacionalističnemu vplivu kakor njegovi predniki. Naravnost po tradicijah genijalnega državnika Leona XIII., pobožnega Pija X. in miroljubnega Benedikta XV. je baš on, ki v sedanjem kaosu in metežu nacionalističnih, imperialističnih in diktatorskih strasti z vso odločnostjo in apostolskim pogumom poudarja vesoljstveni, nadnarodni in odrešeniški značaj Kristusove cerkve ter njeno mirovno poslanstvo v svetu. Predvsem pa ga odlikuje v tem oziru njegov široki pogled na vprašanje zedinenja krščanskega zapada in vzhoda in njegovo globoko umevanje Vzhoda sploh. Saj ui dolgo tega, ko je imenoval za škofe deset kitajskih svečenikov, baš v .pravem trenutku, ko se prebuja nacionalna zavest tega velikega in gotovo od Boga še za velike stvari namenjenega kitajskega naroda.
Ta trdna pristna katoliška linija sedanjega papeža je tembolj občudovanja vredna, ker danes okoli svete stolice butajo najhujši valovi do skrajnosti napetega, vse zakone morale prezirajočega nacionalizma. V tem oziru imamo pred seboj dva fakta nedoglednega pomena iz najnovejšega časa: obsodbo francoskega nacionalista Maurrasa in pismo, tičoče se italijanske fašistovske mladinske organizacije Balilie. Obsodba Maurrasa je dokaz, kako papež zna žrtvovati vse obzire, vsak oportuni-stični račun, če gre za zaščito najvišjih verskih in moralnih dobrin katoličanstva. Charles Maurras je gotovo najbolj duhoviti Francoz našega časa, oboževanec številnega in to boljšega dela francoske inteligence in duhovit ter pogumen branilec katoliške cerkve, njene zgodovine in tradicij ter njenih družbo ohranjujoči h načel. Zato je potegnil za seboj velik del katoliške inteligence, tako laiške kakor duhovniške. Toda Maurras, ki cerkev kot najodlič-nejši socialni, družabni, državotvorni in drža-voohranjujoči faktor tako odločno zagovarja in poveličuje, sam ne izpoveduje njenih dogem, njenega svetovnega nazora, vsaj ne v celoti in mnogokrat izhaja iz naravnost poganskih podlag. On je nacionalist, rojalist, Francoz pred vsem; njemu so katoliški socialni princ p i le toliko vredni, kolikor pospešujejo, kar se imenuje veličina nacije, ki se uveljavlja tudi preko vseh moralnih norm, če treba. In papež Pij XI. ga je zaLo obsodil, obsodil tudi njegovo Action française, v kolikor hoče katoliške verske sile upreči v svoj fašistični zamisel države. Pokazal se je vrednega naslednika onih, ki so dali pričevanje resn ci tudi takrat, kadar se je to zdelo neoportuno. .
V bistveni notranji zvezi s to obsodbo je obsodiia načel, na katerih je zasnoval Mussolini svojo mladinsko organizacijo. Papež je označil vso njeno zamisel kot pogrešeno, naravnost nasprotujočo krščanskemu pojmovanju države. S tem ni obsojena samo Balilla, ampak v principu fašizem sploh s svojim nasiljem, svojo a moralo, svojim gaženjem tudi vsakega naravnega prava. V istem Rimu, kjer danes neome,,eno vlada Mussolini, je bila izrečena pied vsem svetom slovesna obsodba nje g veya fašizma, njegovega, katoličanstvo samo kot priprego pojmujočega nacionalizma, ln ravno Slovenci moramo za to poglavarju Cerkve biti hvaležni. Sv. stolica sicer nima fi-zirne sile, da bi jo postavila fašizmu nasproti, toda ima moč duha, ki bo tudi fašistično silo premagal kakor je tudi vse druge.
Katoličani pa se bodo še tesneje oklepali sv. stolioe, ki je »stolp in utrjeoje reenice«, ki
Uzunovič dobil mandat za sestavo vlade
Konzultacije na dvoru.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Kriza se razvija normalno po parlamentarnih principih. Po snočnjem konzultiranju predsednika vlade in predsednika najmočnejše parlamentarne skupine, je krona pričela danes s konzultiranjem tudi ostalih voditeljev parlamentarnih skupin, katere pridejo v pošte v tekom sestave nove vlade. Tekom današnjega dneva so bili sprejeti v avdienco Ljuba Davidovič, dr. Anton Korošec, Svetozar Pribičevič, Velja Vukičevič, Stjepan Radič in dr. Mehmed Spaho. S tem so se kon/.ultiranja končala, nakar je bil klican v dvor Marko Trifkovič, da kot predsednik narodne skupščine kralju stavi predloge o osebah, ki bi prišle v poštev kot mandatarji krone.
STJEPAN RADIČ NA DVORU.
Ob pol 10 je bil poklican na dvor Stjepan Radič. Kakor običajno, je šel v spremstvu svojega nečaka Pavla Hadiča. V dvoru je ostal pol ure. O svoji avdienci je dal časnikarjem — kakor vedno — najbolj obširno izjavo:
»Povedal bom tisto, kar bo v komunikeju. Ker so vse stranke v parlamentu razen ene za narodni sporazum in za parlamentarno delo, je najbolje, da se sestane vlada široke, pa tudi najširše koalicije, v katero bi se sprejeli tudi demokrati.«
Na nadaljnja vprašanja je Stjepan Radič časnikarjem dejal:
»Naš sporazum z drugimi /.emljoradni-škimi poslanci je že gotov. Izvršile se bodo še nekatere formalnosti in podpisal protokol. Kar se tiče Slovenske ljudske stranke, sem v dvoru napravil par opomb radi njenega voliv-nega proglasa. Nadalje sem označil tri osebe, ki bi mogle priti pri sestavi te vlade v poštev: enega radikala, enega demokrata in enega člana seljaškega kluba. Tako je gospodje!«
Nato se je Stjepan Radič odpeljal v svoj klub, kjer je svojim poslancem obrazložil, kaj se je dogodilo ob priliki te avdience. Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, in so nam predvsem nekateri slovenski poslanci Radi-čeve stranke to potrdili, da jc Stjepan Radič v dvoru predlagal sestavo koncentracijske vlade, v katero bi vstopile vse stranke, razen SLS. V glavnem potrju'ejo Radičevo izjavo, v kateri pravi, da je v dvoru pristavil nekatere opombe glede SLS.
RADIČEVE DENUNCIACIJE.
Kar se tiče teh opomb, so popolnoma podobne dosedanjim Radičevim nastopom in so povsem deounciantske narave. SLS je očital njen verski program. V smislu poslednjega pisanja hrvatskih listov, posebno-»Obzora«, je očital SLS agitacijo z verskim programom, češ, da je v svojem volivnem proglasu nastopila za to, da je treba braniti vero. Stjepan Radié vidi v tem vel ko nevarnost in misli, da je SI vensko ljudsko stranko s tem označil kot stranko, ki je povsem podložna Vatikanu, da je torej protidržavna.
Kar se tiče te denunciacije, moramo odločno ugotoviti, da SLS v volivni borbi za oblastne skupščine o veri sploh ni nič govorila. Kar pa se tiče njegovih drugih očitkov, so tako očividno denunciantske narave, da je škoda vsake besede za polemiko s Stjepanom Radičem. On je z ozironi na program SLS že ponovno dal podobne izjave. Pri takih prilikah smo že naglasih naše stališče. Ravnotako je tudi naš voditelj dr. Korošec v svojem govoru naše stališče dovolj osvetlil. Te Radičeve denunciacije niso mogle in niso imele tistega uspeha, kakršnega si je Stjepan Radič zamislil. Slovenskemu ljudstvu in tistim voditeljem, ki so pri poslednjih volitvah dali svoj glas za Stjepana Hadiča, pa prepuščamo, da sodijo o teh Radičevih namerah.
DAVIDOVIČ NA DVORU.
Ob pol 11 je odšel v dvor Ljuba Davidovič in ostal tam skoro celo uro. Ko je odhajal, je dejal časnikarjem:
»Nj. Vel. kralju sem svetoval tole: Ker so sedanje razmere takšne, da so volitve nemogoče, predlagam koncentracijo ali širšo delovno koalicijsko vlado.«
Ljuba Davidovič je uato odšel v svoj klub in obvestil prijatelje o svoji avdienci. Nato jo
jim kaže sigurno pol v sedanjem neredu, divjanju strasti in kaotičnih razmerah. Mi vemo, da more le katolištvo rešiti človeštvo in njega naivešje moralne in kulturne pridobitva
obiskal dr. Korošca in tudi njega obvestil o svoji avdienci.
PRIBIČEVIČ NA DVORU.
Ob pol 12 je bil pozvan v dvor Svetozar Pribičevič, ki je ostal na dvoru do 12. 0 svoji avdienci ni dal časnikarjem nobene izjave. Kolikor smo zvedeli iz krogov, ki so mu blizu, je Pribičevič to pot odstopil od svojega dosedanjega stališča, ki ga je zastopal pri znanih avdienoah, o katerih je izšlo oficielno poročilo, namreč, da so po njegovem mnenju brez-pogo no potrebne volitve. Nasprotno je Pribičevič skušal slab vtis svojega stališča popraviti s tem, da se je tokrat izrazil pripravljenega sodelovati v delovni vladi.
Ta Pribičevičev nastop in sprememba njegovega mišljenja se predvsem pripisuje skrajno slabemu finančnemu položaju, v katerem se nahajajo finančne institucije samostojnih demokratov. Dosedanja njihova agitacija in poslednje volitve so tako izčrpale strankarske blagajne in vse vire, iz katerih so samostojni demokrati globoko zajemali, da vidijo edino rešitev v tem, da za vsako ceno pridejo v vlado.
Pribičevič je šele zvečer dal časnikarjem izjavo, v kateri je skušal to svoje stališče opravičiti. V izjavi pravi, da še vedno smatra kot najboljši izhod iz sedanjega položaja nove volitve. Ce so pa razmere takšne, da volitve niso mogoče, je seveda tudi on pripravljen sodelovati v delovni vladi, ki bi jamčila, da se bo naša državna politika vodila v pravi smeri.
S to avdienco Svetozara Pribičeviča so se končale dopoldanske avdience.
DR. KOROŠEC NA DVORU.
Popoldne jo bil prvi pozvan v dvor dr. Korošec. Načelnik Jugoslovanskega kluba je I oslal v dvoru od štirih do tričetrt na šest. Novic željnim časnikarjem ni dal nobenih izjav. To je povsem razumljivo, kajti od poslednje avdience, o kateri se je bilo izdalo posebno poročilo, se položaj ni bistveno spremenil. Morda se je v nekaterih stvareh poslabšal. Gospodarska, finančna, socialna kriza je ostala ista, kakor je bila. Celo poslabšala se je. Zunanjepolitični položaj je isti, kakor je bil. Zato je stavil dr. Korošec kroni iste predloge, kakor ob priliki svoje poslednje avdience. Ker se bo o tem izdal komunike, ni hotel dati časnikarjem nobeue izjave.
Opazilo se je, da je bil dr. Korošec zelo dobro razpoložen in da se je s časnikarji raz-govarjal o drugih stvareh, ki se niso tikale avdience. Tudi to stališče je razumljivo. Dr. Korošec namreč ni politik Radičevega kova. O stvareh, ki jih je govoril s kraljem, ne daje časnikarjem nobenih obvestil.
SPAHO V AVDIJENCI.
Za dr. Korošcem je bil sprejet v avdijen-co predsednik JMO kluba dr. Mehmed Spaho. Izjavil je, da je Nj. Vel. kralju svetoval isto, kakor Ljuba Davidovič. To je z ozirom na skupno vez, ki jo imata oba kluba v Demokratski zajednicl, povsem razumljivo. Dejstvo pa, da je bil kljub temu, da je klub Demokratske zajednice v parlamentu konstituiran, vendarle sprejet posamič g. Davidovič in posamič Spaho, se je ponekod komentiralo na ta način, da se ta parlamentarna skupina ne priznava in da se še vedno misli, da so možne parlamentarne kombinacije, v kateri bi mogli biti zastopani samo davidovičevci in samo spahovci.
Na račun tega so se delale različne kombinacije, ki pa so ostale dosedaj brez vidnega rezultata. Demokrati kakor muslimani, odločno izjavljajo, da so enotna skupina, in kot taki nastopajo v vsaki kombinaciji. Nobena kombinacija ni mogoča brez enega ali drugega sestavnega dela Demokratske zajednice.
VUKIČEVIČ NA DVORU.
Poslednji je bil sprejet v avdijenci predsednik skupine Jovanovičevega kluba, bivši prosvetni minister Velja Vukičevič. V dvoru je ostal do pol 8. ure. Ko je odhajal iz dvora, je časnikarjem izjavil, da je tudi on za delovno koalicijo, kakršna se pač more sestaviti v sedanjih razmerah. Na nadaljnja vprašanja ni hotel odgovarjati, marveč se je takoj podal v skupščino in lam obvestil svoje tovariše o avdijenci.
Pozornost je vzbudilo, da je Velja Vukičevič, ki je zuan prijatelj kralja., po konfe-
renci s svojimi tovariši odšel v Jugoslovanski klub, kjer je ostal v intimnem razgovoru s predsednikom dr. Korošcem do 9. ure.
TRIFKOVIČ NA DVORU.
Zastopniki ostalih parlamentarnih aflcu-pin, predsednik Nikičevega kluba, zemljorad-niškega kluba in drugih malih parlamentarnih skupin niso bili poklicani v dvor, marveč je kralj ob 9. uri zvečer pozval k sebi predsednika narodne skupščine Trifkoviča. Trifkovič je pri svojem odhodu iz dvora izjavil časnikarjem samo to-le:
»Nisem nikogar predlagal. To predlagajo predsedniki parlamentarnih skupin!«
»Ali ste morda Vi dobili mandat, da bi Vam lahko čestitali?« so časnikarji vztrajali, da bi dobili odgovor od predsednika narodne skupščine.
Na to Trifkovič ničesar ni odgovoril, marveč se je najhitreje umaknil v radikalni klub, kjer so se zbrali radikalni prvaki. V klubu so ostali zbrani do tričetrt na 10. Nato so se razšli. Ko jc Trifkovič odhajal, je izjavil časnikarjem :
»Se nocoj bo dobil mandat za sestavo delovne vlade Nikola Uzunovič!«
Slične izjave so dali časnikarjem tudi dr. Laza Marković, predsednik finančnega odbora dr. Radonjić, dr. Ninčić in drugi prvaki radikalne stranke, ki so se udeležili posvetovanja s svojim predsednikom.
Uzurovsć dobil mandat za sestavo koncentracijske ali koalicijske delovne vlade.
Belgrad, 30. januarja. (Izv.) Ob pol 11. se je z dvorskim avtomobilom pripeljal na dvor dosedanji predsednik min. sveta Nikola Uzunovič. Z ozirom na izjave skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča je bilo jasno, da je g. Uzunovič pozvan, da sprejme mandat za sestavo vlade. To je tudi sani Nikola Uzunovič potrdil, ko se je po polnoči vračal z dvora in dal časnikarjem sledečo izjavo:
Po posvetovanju s predsednikom narodne skupščine in zastopniki parlamentarnih skupin mi je Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo koncentracijske ali koalicijske delovne vlade. Z ozirom na splošno znano potrebo, da bi se izvršili vsi posli, ki so se predložili narodni skupščini, bomo napeli vse sile, da bi sestavili vlado, ki bo po svoji sestavi najbolj odgovarjala nalogam, ki se ji stavlja-jo. Tokrat se podajam na delo z večjim optimizmom. Kakor varn je znano, je konzulti-ranje pokazalo, da je pri vseh strankah potrebnega razpoloženja, katere prihajajo v poštev za to kolaboracijo.
Razne kombinacije.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Iz dosedanje krize ni možno dobiti nobene končnovcljavne slike o rešitvi. V obrisih končnega reševanja bi sc moglo v glavnem z ozirom na dosedanji potek krize povedati sledeče:
Se vedno prevladuje mnenje, da so volitve izključene. Nobena delovna vlada brez radikalov ni mogoča. Pri radikalih prevladuje mnenje, da se naj obe skupini radikalov, radikalni klub in Jovanovičcv klub združita in da sc na ta način izvrši konccntracija vseh radikalnih sil. Ravnotako so vsi radikali soglasni v tem, da ne gredo z Radičem v nobeno kombinacijo več. Na ta način preostajajo radikalom kot nositeljem položaja v vsaki delovni vladi sledeče kombinacijo:
Radikali in vse druge stranke razen Radičeve. Z ozirom na heterogenost takšne vlade ta kombinacija ne prihaja v poštev.
Radikali — Demokratska zajednica — Jugoslovanski klub. Ker stavlja Demokratska zajcdnica težke zahteve, ni pri radikalih nobenega navdušenja, da bi se pogajali z njimi za sestavo vlade, tudi ta kombinacija nuna veliko izgleda za uspeh.
Tekom dneva so poskušali nekateri radikali ustvariti kombinacijo, za katero so se posebno zavzeli samostojni demokrati, namreč radikali — Jugoslovanski klub — Pribičevič. Z ozirom na znano stališče Jugoslovanskega kluba glede samostojnih demokratov, posebno kar se tiče slovenskih samostojnih demokratov, je tudi ta kombinacija popo no-ma nemogoča. Na to kombinacijo so tekom dneva stavile razne stranke velike nadc. Različni ugledni radikali, kakor tudi izvcnparla-mentarni politiki so pripravljali tla in poskušali Jugoslovanski klub pridvbiti, da bi pristal na to kombinacijo. Vsi ti napori so ostali brez uspeha, kajti Jugoslovanski klub ima glede slovenskih samostojnih demokratov ia-
чпо in odločno izdelano mišljenje in ima tudi dovolj povoda za to, da z njiini ne pride v как stik.
Da bi se ta kombinacija lažje ustvarila,
so samostojni demokrati spustili zvečer vest, da bi bila mogoča kombinacija radikali — samostojni demokrati in Nikič. Z ozirom na sedanji položaj, tako glede notranjepolitičnega, kakor zunanjepolitičnega, je ta kombinacija že vnaprej obsojena na neuspeh. Tudi ta intriga ni imela uspeha.
Končno so nekateri mislili, da bi bilo možno sestaviti vlado iz obeh radikalnih klubov, Jugoslovanskega kluba in malih skupin. Tudi ta kombinacija bi imela precejšnjo večino. Z ozirom na to, da se pozno zvečer še vedno ni določil mandatar krone, se odločilni koraki še vedno niso storili.
Nekateri krogi mislijo, da je to, da se je dal mandat Uzunoviču, samo akt vljudnosti, da bi se z ozirom na napade Stjepana Radiča pokazalo najvišje spoštovanje Uzunoviču ln da bi se na ta način Radičev napad na dosedanjega predseduika ministrskega sveta razblinil.
Prva nezaupnica mariborskemu velikemu županu.
Maribor, 29. januarja 1927.
Po zakonu je veliki župan dolžan, da pripravi za prvo zasedanje oblastne skupščine proračunski predlog ter prostore za zborovanje in urade. Gospod Pirkmajer pa bi rad zvalil to svojo dolžnost na druga ramena in to na ta način, da je sestavil medstrankarski svet, v katerega je povabil iz vsake politične skupine, ki pride v skupščino, po enega zastopnika. Gosp. veliki župan pa je pri tem želel, da dobi za svoj načrt, ki ga že ima, predhodno potrdilo stranic, da nanje zvali krivdo za svoje neuspešno delo. Gosp. Pirkmajer je znan eksponent demokratske stranke. Zato ni čuda. da se stranke branijo delati z njim pri teh predpripravah. Kolikor je znano, se razen zastopnika SDS ne bo odzvala temu vabilu nobena druga stranka. Izvršilni odbor SbS pa je poslal velikemu županu sledeč odgovor: >Z ozirom na stališče, ki ga zavzemate napram SLS, je izvršilni odbor SLS v Mariboru sklenil, da sodeluje z Vami samo v onih stvareh, v katerih mora in samo tako dolgo, dokler mora z Vami sodelovati. Ker pa zakon posvetovanja, na katero nas vabite, ne predvideva, izjavljamo, da se temu vabilu od naše strani ne bomo nikdar odzvali.« Narod-no-radikalna stranka je velikemu županu tudi odgovorila, da se njen zastopnik ne bo udeležil seje medstrankarskega odbora, ki bi se naj vršila 31. januarja 1927.
Oba ta odgovora sta prav za prav še prva nezaupnica, ki jo je prejel veliki župan dr. Pirkmajer ravno zato, ker je izrazit stran-kar in pristaš SDS, katero je naš narod odklonil kakor odklanja tudi njenega eksponenta, velikega župana.
Kongres županov avtonomnih mest.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Jutri se bo pričel v Zagrebu kongres županov avtonomnih mest. Na ta kongres je šel v imenu Belgrada bel-grajski župan dr. Kosta Kumanudi, ki je pred odhodom izjavil, da bo na kongresu v začetku predlagal, da nimajo pravice kongresu prisostvovali komisarji. Ta njegov predlog je tembolj umesten, ker v Ljubljani, Osijeku, Su-botici, Novem Sadu in Sarajevu še vedno gospodarijo vladni komisarji. Namen tega sestanka je pa ravno ta, da bi se manifestiralo za pravice avtonomnih mest, za avtonomijo občin. Zato je povsem razumljivo, da pri takih manifestacijah eksponenti raznih režimov ne morejo in smejo sodelovati.
Stavka na zagrebški univerzi končana.
Zagreb, 29. januarja. (Izv.) Jutri зе zaključi generalna stavka dijakov ne radi tega, ker so popolnoma izpolnjene zahteve medi-cincev, ampak radi brzojavnega sporočila, ki ga je poslal danes rektorju tukajšnje univerze minister za narodno zdravje dr. Slavko Mile-tić. To brzojavno sporočilo se glasi:
»Povodom stavke mi je čast obvestiti Vas, da je v proračunu ministrstva za narodno zdravje črtano le gotovo število zdravniških mest kakor je črtano število uradniških mest pri vseh resorih. Niti po dosedanjem proračunu niso mogli biti nastavljeni vsi zdravniki-stažisti. Ministrstvo je predlagalo, da pride v finančni zakon odredba, da se vsem zdravnikom, ki bodo nastavljeni v bolnicah kot stažisti, šteje ta doba v lela državne ali samoupravne službe, in to brez ozira na to, ali prejemajo plačo ali ne, ter da bodo dobili v bolnici hrano 1er izplačane režijske stroške. To je pravo stanje zadeve. Vsi drugi glasovi so brez podlage. Pooblaščam Vas, da uporabljale to mojo izjavo.
Minister za narodno zdravje dr. Slavko Milotié.c
Rektor univerze je takoj sporočil dekanu medicinske fakultete izjavo ministra za narodno zdravje; istotnko je o tej izjavi obvestil tudi akademike, ki jih je pozval, da prekinejo siflvko. Ta Izjava Je izzvala preokret
kujočih akademikov je danes sklenil, da se vrši jutri ob pol 11. uri na vseučilišču zborovanje akademikov, na katerem se bo sklenilo, da se stavka prekine..
Ureditev naših vojnih dolgov v Londonu.
London, 29. januarja. Diplomatični urednik »Westminster Gazette« poroča, da hoče Jugoslavija urediti vprašanje svojih vojnih dolgov v Londonu; jugoslovanski poslanik v Londonu bo dobil nalog, da vodi pogajanja. Konsolidacija teh dolgov, zaključuje list, bo olajšala nove kredite za jugoslovansko industrijo.
NOV ITALIJANSKI POSLANIK V BEL-GRADU.
Belgrad, 29. jan. Na željo italijanske vlade je naša vlada dala agrement za novega italijanskega poslanika v Belgradu. General Bodrero je premeščen. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji načelnik v zunanjem ministrstvu: Augusto BiancherL
JUGOSLOVANSKA LADJA NASEDLA V ČRNEM MORJU.
Bukarešt, 29. jan. Jugoslovanski parnik »Sava«, ki je bil namenjen v Rotterdam, je vsled burje v Črnem morju blizu Konstance nasedel na dno. Takoj so se uvedla reševalna dela.
Nova nemška vlada.
PARLAMENTARNA VEČINA NOVE NEMŠKE VLADE.
Berlin, 29. jan. Desničarski listi računajo, da bo imela nova vlada v parlamentu 47 glasov večine. Za vlado bodo glasovali: Nemški nacijonalci (111 glasov), Centrum, nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in Gospodarska skupina, skupaj 270 glasov. Vendar pa gospodarska skupina ni vladna stranka in je obljubila le nevtralnost, tako da na njenih 21 glasov vlada ne more trdno računati. Državni zbor šteje 493 poslancev, polovica znaša 247, vlada pa ima 249 varnih glasov, torej samo 2 glasova večine. Dvctretjinske večine, ki je potrebna za izpremembo ustave, pa vlada tudi tedaj nima, ako glasuje z njo Gospodarska skupina.
Opozicija obsega: socijalne demokrate, komuniste, demokrate in »Volkische« (fašisti), skupaj 223 glasov.
Kljub šibki večini v parlamentu računajo politični krogi, da se bo držala nova vlada do prihodnjih državnozborskih volitev, to je dve leti.
v Berlin, 29. januarja. (Izv.) Državni predsednik je potrdil danes novo sestavljeno nemško vlado. Nova vlada je sestavljena sledeče: dr. Marx, državni kancler in minister za zasedeno ozemlje; dr. f tresemann, zunanje zadeve; dr. Brauns, drž. c"e r: dr. Gessler, državna hramba; dr. Curtius, državno gospodarstvo; dr. Kôhler, finance; Schiele, prehrana in narodno gospodarstvo; dr. Koch, promet; Schaefle, pošta. O resoru pravde in notranjih zadev bo padla končnoveljavna odločitev v ponedeljek, ko bodo tozadevna medstrankarska pogajanja vedla do sporazuma
o zadržanju slušateljev; akcijaki odbor stav- oaadja.
konkordat z Nemčijo?
Berlin, 29. jan. »Berliner Tageblatt« poroča iz Stuttgarta, da je načrt za konkordat med Nemčijo in Vatikanom že gotov. Priprave za konkordat pa segajo daleč nazaj v lansko leto, kar je razvidno iz poročil in beležk v raznih listih. Tako so razne protestantske verske skupine nasproti konkordatskemu vprašanju zavzemale stališče. Poučeni krogi trdijo, da je protestantsko desno krilo izjavilo, da je pripravljeno prislati na konkordatske zahteve katoliške cerkve, ako dobi evangelska cerkev kot protivrednost pravico, da imenuje vse svoje funkcijonarje sama, ne izvzemši vseuči- ; liške profesorje.
Spletke nemških monarhistov.
Berlin, 29. jan. Vodstvo organizacije »Jungdeutscher Orden« objavlja v svojem glasilu »Jungdeutsche« poročilo o aferi, v katero so zapleteni radikalni desničarski krogi. Le-ti naj bi bili dali izdelati potvorjenc zapisnike, iz katerih je razvidno, da obstojajo in se izvajajo načrti za sodelovanje Reichswehr ln športnih ter drugih mladinskih zvez, posebno tudi Mladonemškega reda. Zapisniki so opremljeni s pečati vojaških oblasti. Jungdeutscher Orden proglaša te zapisnike kot potvorjene. Razlaga pa stvar tako, da hočejo desničarski radikalni elementi s temi zapisniki preprečiti sporazum med Nemčijo in Francijo. Zapisnike so vtihotapili tudi v roke francoskih mero-dajnih krogov. Ako se bo potem Francija branila, da bi se predčasno izpraznilo Porenjc, bodo zagnali krik, da Francija ne mara sporazuma, ne da bi povedali, kaj je vzrok francoskemu nezaupanju. Na ta način upajo kon-čnoveljavno preprečiti sporazum s Francijo.
Glede te afere je izšlo od uradne strani pojasnilo, da je bila stvar oblastem že pred letom dni znana in da se proti krivcem vrši kazensko postopanje. Takih potvorjenih protokolov da je bilo izdanih še več ter so v teku preiskave.
Berlin, 29. jan. V prostorih desničarsko-radikalne organizacije »Werwolf« je policija nenadoma izvršila hišno preiskavo. Našli so mnogo obtežilnega materijala in eno strojno puško. Zaprli so 10 članov organizacije.
Italiia in Balkan.
Rim, 29. januarja. Za bodočo sejo ministrskega sveta se napoveduje velik Mussoli-nijev govor o notranjem in zunanjem položaju. Dotaknil se bo tudi pogajanja z Madžarsko in Romunijo.
Belhlenov obisk pričakuje italijanska politična javnost še vedno z velikim optimizmom. Sicer je jasno, da Ogrska ne bo ničesar važnega sklenila brez predhodnega posvetovanja z Anglijo, a upajo, da je dosegel Mussolini v pogovoru s Churchillom za Italijo ugodno angleško soglasje. Seveda pa Ogrska sama spoznava, da ji enostranska pogodba z Italijo glede svobodne cone na Reki ne pomaga veliko, ako se ne sporazume obenem z Jugoslavijo glede prevoza. Zato bi Ogrska menda najraje sklenila svojo pogodbo v treh: z Italijo in Jugoslavijo.
Veliko skrbi prizadeva italijanski politični javnosti Albanija. Neprestano vidi strahove v obliki Jugoslovanskih emisarjev, ki da pripravljajo v Albaniji ustajo. Listi beležijo tudi razne dunajske senzacije o oboroževanju Jugoslavije.
Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Romunijo .potekajo zelo uspešno, kakor poroča iz Bukarešte italijanski poslanik Durazzo. Na-glaša se pa, da so to dejansko zgolj gospodarska pogajanja, ki uiuiajo nobenega poiiiičnega
Otvoritev madjarskega parlamenta.
v Budimpešta, 29. januarja. (Izv.) Danes opoldne se je vršila svečana otvoritev novoizvoljenega parlamenta. Se pred otvoritvijo je imel kardinal dr. Csernoch slovesno službo božjo, katere so se poleg državnega upravitelja, zastopnikov vlade, spodnje ter zgornje zbornice udeležili tudi diplomatski zastopniki tujih držav. Tudi v protestantovski cerkvi ter v židovski sinagogi se je nato vršila služba ^ožja. Točno ob 12 je stopil v parlament državni upravitelj Horty. Poslanci, ki so bili pol-noštevilno zbrani, so imeli na levi roki flor v znak žalosti, ker se nahaja veliko število rojakov pod tujimi sosednimi državami. Državni upravitelj Horty je prebral nagovor na poslance, v katerem se je najprej zahvalil prejšnjima zbornicama za njihovo delo, nakar se je najprej dotaknil razmerja Ogrske do sosednjih držav. Dejal je, da je Ogrska vedno kazala prizadevanje, biti v dobrih odnošajih s sosedi ter omenil, da so v teku pogajanja za sklenitev razsodiščne ter gospodarske pogodbe z Jugoslavijo. Tudi z Italijo se vrše pogajanja radi proste luke v Reki. Nato je prešel v svojem nagovoru na notranjepolitične razmere ter poudaril potrebo notranjega socialnega miru.
Vohunski škandal v poljskem sejmu.
Varšava, 29. jan. »Glos Prawdy. prinaša na čelu lista scnzacijonelna odkritja o voditelju neodvisne kmetske stranke posl. W o -jewodskem. List trdi, da je bil Woje-wodski dalj časa agent za sovjetsko diktaturo med ruskimi kmeti, obenem je pa kot poslanec opravljal službo plačanega konfidenta pri takozvanem »Defenzivnem poljskem generalnem štabu«. Kot tak je ovajal poljski policiji svoje volivce in člane svojega parlamentarnega kluba. L. 1924. je sovjetska »Črezovičaj-ka« razkrinkala Wojewodzkega, çakar se je moral obvezati, da bo poslej delal samo za ruske sovjete.
Odkritja so vzbudila v sejmu silno pozornost. Klub neodvisne kmetske stranke je trajno zboroval. Wojewodzki, ki je prišel v parlament, je izjavil, da bo zahteval sklicanje maršalskega sodišča. Pred otvoritvijo seje je izjavil podmaršal Poniatowski, da je v interesu sejma, da se zadeva čim preje razčisti. Vladni podnačelnik Bartcl je izjavil, da je odredil potrebno, da se »Pravvdina« odkritja preiščejo.
Krivda Wojewodzkega je že iz dosedanjih dokumentov razvidna.
Avtonomistično gibanje v Franciji.
Pariz, 20. jan. Alzaška ljudska stranka je vložila predlog za upravno avtonomijo Alza-cije-Lorene. Za predlog so se združile vse alzaško-lorenske stranke, izvzemši socijalno demokracijo in radikale. Dasi je malo nade, da bi predlog v zbornici že sedaj prodrl, je gotovo, da se ga bo prebivalstvo držalo vse dotlej, dokler ne uspe. Alz.ačani in Lorenci računajo pri tem na pomoč francoskih političnih strank, ki imajo v svojem programu avtonomijo pokrajin in občin.
TURŠKA ZAKONODAJA PROTI KINU.
London, 30. jan. Turški parlament je sklenil zakon, ki prepoveduje mladini obojega spola, ki še ni dovršila 18. leta, obisk kinematografov. Turški ženski krogi snujejo posebne kinematografe za mladino.
Mehiška vlada proti tu cem.
New York, 29. januarja. »El Sol« poroča, da namerava mehiška vlada izgnati vse tujce, ki se vtikajo v mehiško notranjo politiko. Zaprli so žo celo vrsto inozeincev, ki so imeli zveze z mehiško duhovščino, in jih bodo sedaj izgnali. Vlada je baje odredila ludi aretacijo nadškofa v Guadalajara msgr. Orocza Y Yme-neza, ki ga dolže revolucijonarnega rovanja.
KONGRES AMERIŠKIH RUDARJEV.
Newyork, 29. jan. V Indianopolisu se je vršil kongres organiziranih severnoameriških rudarjev. Sprejeli so sklep, v katerem odklanjajo priznanje sovjetske vlade. Istotako so odklonili predlog, da bi se v Ameriki ustanovila politična delavska stranka po zgledu angleške Labour party. Dosedaj je strokovno organiziranih v Združenih državah samo 35 odstotkov rudarjev.
I5efe«5£lce
Д Se bo videlo. »Nova Pravda«, glasilo narodnih socialistov, ki so šli v Ljubljani s SDS-arji v napredno fronto zato, da so dobili en mandat, piše sedaj junaško: »Ko pričneta delovati klerikalni večini v oblastnih skupščinah, bo z vzgledi potrjena naša trditev, da je naloga vseh naprednih strank, da skupno nastopajo proti SLS. Ko bodo imeli klerikalci platno in škarje v rokah, se bo videlo, kakšni reakcionarci so, partizani in agrarno-buržuj-sko ter protisocialno orientirana stranka. Mogoče bo ravno to potrebno, da udarijo klerikalci nekolikokrat bolj krepko po naprednih ljudeh — zato, da uvidijo potrebo za enotno napredno fronto tudi tisti, ki so danes udarjeni še s slepoto in venomer trdijo, da kleri-kalizma nil« — Pregrešili bi se nad našo publiko, ko bi ji tega naprednofrontarskega duševnega ploda ne pokazali. Kdor se ae bo zasmejal, se bo pa razjokal, kajti pretresljivo je, kaj si ta napredna fronta prestavlja prvič kot politiko, drugič pa kot svojo nalogo v oblastni skupščini. In ne moremo na to tudi mi nič drugega reči, kot to: Da se bo videlo. Se bo videlo nadaljevanje rdvno tistega stanja, kakor je bilo nekdaj v kranjskem deželnem zboru: Na eni strani smotreno plodonosno de-
lo SLS, ki se je poznalo v deželi na vseh koncih in krajih, na drugi strani pa destruktivno nagajanje napredne fronte. Samo s to prijetno razliko, da se zdaj ta fronta ne bo mogla z nikomur vezati kakor svoj čas z Nemci in ovirati delo, ampak je teh par možičkov hvala Bogu že tako postavljenih na led, da ne bodo mogli nič škodovati. Pa se bodo lahko s tem večjo vnemo posvetili svoji nalogi,, za l^tero so jih izvolili tisti, ki so danes šc udarjeni- s slepoto, nalogi boriti se proti kle^ikaj^cjnu zmaju kakor don Kišot proti mlinom na veter.
A Politična fizionomija Zagreba. To opisuje »Slobodna tribuna« spričo rezultata zadnjih volitev (notabene v Zagrebu 50 odstotkov volivcev sploh ni glasovalo) tako-le: »Mesto Zagreb ni podalo v teh volitvah niti ene konstruktivne misli. L. 1925. smo videli vsaj eno impozantno manifestacijo odpora in nezadovoljstva, eno močno demonstracijo in borbeno kljubovanje. In to je bilo velike moralne vrednosti. Danes ne vidimo od tega nič. Zagreb je razkosan na pet negacij, ki značijo vojno vseh proti vsem. Zagreb nima svoje politične fizio-nomije, svoje orientacije, on je izgubil linijo in kompas. On vodi politiko samo z živci. Izgleda prav, kakor da Zagreb ne vé, kaj hoče ...« — To je namreč Zagreb, ki je izvolil 4 radičevce, tri federaliste, 2 komunista, 1 frankovca in 1 pribičevca. Če ta fizionomija ni dovolj izrazita, pisana je vsekakor dovolj.
Д Zagreb in Belgrad. Paralela z Belgra-dom — piše »Slobodna tribuna« — ni ugodna za Zagreb. V Belgradu se borita dve močni orientaciji. Ena hoče Pašičevo politiko in ta očividno pada, pa čeprav ima osemnajst ministrstev, policijo, monopole, železnice itd. in legije radikalnih agentov. Druga orientacija z impozantno zmago, ki je vsak dan večja. Nosi jo Davidovičeva demokratska stranka, ki krepko postavlja na dnevni red misel poštenega narodnega sporazuma. Belgrad je s tem glasovanjem priznal pogreške državne .politike, proži pomirljivo roko in hoče ustaven sporazum. Zagreb noče sporazuma. To je smisel razlike v glasovanju Zagreba in Belgrada. I In to je fatalno za reševanje našega nacionalnega spora. — To je res fatalno, posebno, če se vzame, da Zagreb Belgradu nič ne zaupa, Belgrad pa Zagrebu nič. Kar vidimo vsak dan.
Д Šola in SDS. Pribičevič zopet grmi proti volivnemu terorju vlade, ker pri volitvah ni prodrl, kakor je upal. Sarajevska »Slo-boda« mu na to odgovarja s tem-le: Znano je, da glavno korteško vojsko g. Sv. Pribičeviča tvorijo šolski nameščenci, ki zlorabljajo svoj položaj, pa jim dijaki služijo za štafažo pri shodih in kot agitatorji in korteši. Slučajno nam je prišlo v roke sledeče pismo: »Dragil Ker si pravil, da si »Pribičcvičevac«, sem se odločil, da Te naprosim, da popišeš liste dijake, ki so zanj, pa da jim jaz pošljem pristopnico za Omladinsko sekcijo, ker le-ta tam še ne obstoja. Ako to urediš, pošljem pristopnice, in boste iste podpisali in nazaj poslali, da dobite legitimacije. Pozdrav ...« — »Jutro« bi k temu reklo, da je to depolitizacija šole, ki jo ima SDS na svojem programu, in da je to sploh svoboda in demokracija, ki se
ii pravi tudi napredna fronta.
Kaj se godi doma
Dr. Fr. Grivec:
Jubilej sv. Cirila.
(Zakaj ga praznujemo dne 14. februarja.)
O slovanskem apoFtolu sv. Cirilu imamo dva stara življenjepisa, oba sta sestavljena že v prvem desetletju po njegovi smrti, ko so še živeli njegovi učenci m priče njegovega življenja in delovanja, ko je še živel Cirilov brat sv. Metod. Obširnejši staroslovenski življenjepis »Zitje Konstantina (Cirila) filozofa« se navadno imenuje panonska legenda, krajši latinski životopis pa se zove rimska ali italska legenda. Toda to nista legendi v poznejšem pomenu, ki znači nezgodovunsko zgodbo z zgodovinskim jedrom, marveč legendi v prvotnem pomenu, L j. preprosto berilo iz življenja svetnikov, s sveto preprostostjo sestavljeni svetniški životopis. Oba životopisa imata značaj zanesljivega zgodovinskega vira.
Latinski Cirilov životopis pripoveduje, da je sv. Ciril umrl v Rimu dne 14 februarja. Staroslovenski životopis navaja isti smrtni dau, zraven pa še dostavlja letnico 869 in pa važen podatek 42 let. Iz tega sklepamo, da je bil rojen morebiti v drugi polovici leta 826, gotovo pa vsaj v začetku leta 827. Torej v začetku letošnejoga leta slavimo 110(1 letnico rojstva našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila. Najbolj primerno je, da ta jubilej slavimo vprav 14. februarja, ker je gotovo, da je ta dan minilo že 1100 let od Cirjlovega rojstva, in ker se je ta dan v vzhodni in v zapadni Cerkvi slavil praznik sv Cirila, kakor je v vesoljni Cerkvi sploh navadno, da se praznuje svetnikov smrtni dan.
Glagolske bogoslužne knjige imajo 14. februarja god sv. Cirila. Glagolaši so vplivali tudi na "Slovence. Istotako so tudi vzhodni Slovani, Rusi, Srbi in Bolgari, že od nekdaj praznovali god sv. Cirila dne 14. februarja; tako se še danes praznuje v katoliških in pravoslavnih bogoslužnih knjigah vzhodnega obreda. Spomin Cirilovega brata sv. Metoda se v slovanskih bogoslužnih knjigah obhaja dne 6. aprila, ker je sv. Metod ta dan umrl. Skupno praznovanje sv. Cirila in Metoda se je v rimski cerkvi nekdaj obhajalo 9. marca, po ukazu papeža Leona XIII. pa se obhaja dne 5. juljja. V vzhodni cerkvi se skupni god obeh slovanskih apostolov obhaja dne 11. maja po starem koledarju, t. j. 24. maja po našem koledarju.
Iz tega je popolnoma jasno, da je tako z zgodovinskega, kakor tudi s cerkvenega stališča 14. februar najbolj primeren dan za proslavo 1100 letnice našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila. Ta dan ie najprimernejši tudi s praktičnega in domovinskega stališča. Sv. Ciril je namreč skupni apostol in prosvetitelj katoliških in pravoslavnih Slovanov. Zato je praznik sv. Cirila in Metoda v naši državi tudi državni praznik. A 14. februar je edini dan, ko se morejo katoličani in pravoslavni zedi-nitj v praznovanju skupnih slovanskih apostolov in ko bi se tega praznovanju mogla udeleževati šolska mladina. Katoliški praznik sv. Cirila in Metoda je namre že med poč;tnicami. 1L ali 24. maja ga pa katoličani ne morejo obhajati.
Zato naj bi se vsaj letos ob 1100 letnici sv. Cirila dne 14. februarja kar najslovesneje obhajal spomin slovanskih apostolov. Saj je sv. Ciril ustanovitelj slovanske krščanske pro-svete, voditelj in duša apostolskega delovanja svetih solunskih bratov.
finllP kleklane, pristno UljJnu domače ročno delo
la. laneni ssiHonsG
najcenejše pri 0*rer?n i C^arski zadruji *	Ljubljana. Kongresni trg 2.
Nov časopis „Kraljestvo božje".
Vsaka važnejša organizacija izdaja svoj časopis, da po njem širi svoje namene in ideje. Malokatera verska organizacija pa ima med Slovenci tako častno zgodovino, toliko važnost za našo prihodnjost in tolik ugled v katoliškem svetu kakor Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovščina sv. Cirila fn Metoda v Mariboru. Kdor to preudari, se ne bo čudil, da se upamo nastopiti s svojim časopisom, marveč bolj se bo čudil, da smo izdajanje časopisa tako dolgo odlašali.
Apostolstvo sv. C. M. je že več let izdajalo letno poročilo v posebni knjižici »Kraljestvo božje«. Končno smo se v letošnjem jubilejnem letu sv. Cirila odločili, da naj »Kra-Ijestvo božje« izhaja kot časopis, kot skupno glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovščine sv. C. M. v Mariboru. Prva številka bo izšla dne 1 februarja.
Časopis bo prinašal zanimive članice in poročila o verskem življenju na krščanskem Vzhodu, posebno med Slovani, o mednarodnem gibanju za edinost med kristjani in za spravo med krščanskimi naredi, o gibanju za versko prenovitev in poglobitev; pospeševal bo češčenje slovanskih apostolov in poživljal spomin škofa Slomška; prinašal bo lepe slike prvih vzhodnih slikarjev. Primeren bo ne samo za preproste marveč tudi za izobražence.
Zaradi težavnih gospodarskih razmer bo naše glas lo izhajalo samo šestkrat na leto po izredno nizki ceni 10 Din za celo leto. Naroča se pri poverjenikih Apostolstva sv. C. M. v vsaki župniji ali pa naravnost pri npravništvu v Mariboru, Koroščeva ul. 12.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Knjige za slovenske deiavce
v Franciji.
POZIV IN PROŠNJA.
V severni Franciji se nahaja do 20.000 slovenskih delavcev. Sli so tja [K) vojni iz naših domačih premogovnikov ali pa tudi iz Vestfalske. Med njimi je bival 14 mesecev slovenski duhovnik gospod Gornik: zbiral jih je, pridigoval jim v materinščini, poučeval otroke, jim predaval itd. Gosp. Gornik se je vrni! v domovino; trajni napori so izčrpali njegove moči. Mesto njega se poda prostovoljno tja med naše ljudi gosp Val. Zupančič, župnik v Polhovem gradcu. Čaka ga zares misijonsko delo. Naše poslaništvo v Parizu, ozir. naša vlada ni smatrala za potrebno, kljub mnogoštevilnim prošnjam, podpirati moralno in gmotno to tako bogoljubno in pa'.riotično delo. Gosp. Zupančič bi ne prišel med slovenske rojake praznili rok: prinesel bi jim rad vsaj knjige! Slovenci darujte poštene slovenske knjige v ta namen! Pošljite vezaue knjige na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta do 8. februarja, da jih bo vzel s seboj sredi februarja. Storite to iz krščanske ljubezni do bližnjega.
Mezdna pogajanja v Trbcvlj s h.
Pred časom je socialistična Unija vložila na TPD vlogo za povišanje plač za 12% Ker se družba z navadno organizacijo ni hotela pogajati, ker je za to tu zakonito izvoljena II. rudarska skupina, je bila slednja primorana stvar nadaljevati in v petek dopoldan ob 10 uri so se v tem smislu vršila pogajanja na rudarskem glavarstvu pod vodstvom rudarskega nadsvetnika inž. Pehanija. TPD je zastopal generalni ravnatelj Sluibic, II. rudarsko skupino pa nje predsednik Tone Zupančič in Krušič. Prisostvovali so še ravnatelji vseh rudnikov družbe, zastopnik Zveze industrij-cev itd.
Delavski zastopniki so po predloženem ceniku za živežne potrebščine dokazovali, da so upra-
Morton Howard:
Moi praznoverni pri-
Prišel sem k njemu, ko je še zajtrkoval. ,
»O, kako me veseli, da si prišel,« je ve- j selo vskliknil, »ti ne veš, kako «em te vesel.« | Vstal je od mize ter s svečanim korakom šel j trikrat okoli stola, držeč kazalca obeh rok stegnjena pred seboj.
»Kaj pa naj lo pomeni,« sem ga vprašal, »ali je to nastopni prizor iz Macbetha ali kaj?«
»Ali nisi opazil, da sem te preje zagledal v ogledalu kot pa si spregovoril? In to vedno pomeni nesrečo.«
»Nisem vedel, da si tako praznoveren.«
»Saj vendar nisem praznoveren. To se pravi, ne v resnici praznoveren, veš. Le tako nekako domišljijo imam, nič drugega, Ln to se vendar ne pravi biti praznoveren «
»Prinašam ti veselo novico,« sem nato pripomnil.
»Se mi je zdelo, da bo kaj tacega, Pred desetimi minulami se mi je ravno pred nosom spuslil pajek' na tla in to vedno pomeni dobro srečo. In zajec je bila prva beseda, katero sem spregovoril prvega tega meseca in to pomeni vedno veliko srečo, ako prvega v mesecu spregovoriš io besedo, da boš vedel. Iu še nekaj, polni luni sem napravil lep po-klon. Seveda, človek to kar tako naredi, ne da bi bilo pri tem kaj posebnega, toda...«
Danes veliki lovski fgrokaz!
„DIVJI LOVEC"
Napete planinske drame, ki nam poleg zanimive vsebine pokaže še ne videno panoramo visokih planin, senzacionalni lov na jelene, zlatoroge, kozoroge in druge divjačine! Velefilm, ki ga Vam moremo le priporočati!
Danes ob V211., 3., Vj5., 6., y2S. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10-12 in od 2 dalje.
.Ljubljanski dvor'
ino
vičeni po dogovoru iz leta 1922., da se mezde zvišajo sorazmerno z življenjskimi potrebščinami. Zato je tudi predlagala 12% zvišanje plač.
Nasprotno je pa gosp. generalni ravnatelj Skiubic izpodbijal cenik rudarske delegacije in predložil cenik, katerega družba vsak mesec sproti izdeluje, in dokazoval, da so cene živežu od leta 1023. pedale in se znižale za 18%, ter pripomnil, da lahko za toliko odstotkov plače tudi zniža. Pač pa je družba pripravljena plače regulirati, če pristanejo rudarji na polno 8 urno delo v rudnikih, kot je v drugih evropskih državah. Rudarska delegacija je predlog odbila iu tako so se po brezuspešnem posvetovanju razšli.
K tem pogajanjem moramo pripomniti še sledeče: Pogajanja za izboljšanje plač rudarjem, katero povišanje krvavo potrebujejo in zaslužijo, bi se morala v resnejšem trenutku vložiti in vršiti. Socialistični vodje so ta pogajanja začeli na svojo roko in javno agitirali da bi za volitve bolj vleklo, •da bo g. Sitter, trboveljski župau in kandidat za oblastno skupščino, navzoč pri pogajanjih ter bo veliko dosegel. Sedaj ko so volitve minule, se pa vidi, da je bilo vse to le volivni manever socialistov. Seveda delavstvo tega ne pomisli, da TPD dobro pozna razmere v revirjih, ne pomisli pa tudi ne, da bo treba drugič vse drugačo nastopiti, če hoče delavstvo v svoj prid kaj doseči. Pride za gotovo čas, da se bo vseh obljub in fraz tudi delavstvo naveličalo in zahtevalo od socialističnih voditeljev obračun. Imajo Sittarja župana in poslanca; sedaj jim naj pomaga, kakor so obljubljali »združeni« socialisti! Saj vlada prisrčno prijateljstvo med »združenimi« in velekapitalisti, ki so v »Jutru« pozdravili njihovo zmago!
Še o ljubljanskem spomeniku kraifa Petra I.
Tudi iz pojasnila, katero je objavil odbor za postavitev spomenika, ni točuo razvidno, kdo prav za prav odločuje v tej važni zadevi. Zato javnost želi od odbora še sledeča pojasnila:
1.	Kdo so »umetniki in strokovnjaki, katerih sodbi Slovenija lahko mirno zaupa«? Kdo jih je izbral in koga zastopajo?
2.	Ali je sodba juryje obvezna za odbor?
3.	Zakaj je odličen član juryje arhitekt izstopil?
4.	Ali res o vprašanju izbere in postavitve spomenika obstoje med umetniškim svetom nesoglasja? In zakaj?
5.	Kako naj »akcijo za postavitev podpira celokupna Slovenija«, ko jej vendar o vsem do malega nič m znano? Javnost ne ve, kdo je sestavil pogrešeni razpis prvega natečaja, ne pozna vpo-slanih načrtov, tudi ne ve, zakaj so bili posamezni načrti nagrajeni in zakaj je bil izbran ravno trg Kralja Petra (pred sodnijo).
6.	Kdo je določil ravno ta neprimerni trg? Na kateri seji se je to sklenilo in kdo od članov juryje je bil navzoč?
7.	Če o »naziranju< parka sploh ni bilo v odboru in juryju govora, zakaj se je napravil že predračun za to odstranitev parka iz sredine mesta? Ali se ni ua isti seji že imenovala približna vsota stroškov »razi ran jar?
O vsem tem odbor doslej javnosti ui dal nobenih informacij. Zato se javnost opravičeuo čudi lakoničnemu in praznemu »pojasnilu«. Čudi se pa tudi odborovi ogorčenosti zaradi dveh dobrohotnih in pošteno mišljenih kritičnih člankov. Postavljanje javnih spomenikov *ni interna društvena
»Poznam nekoga, ki se piše Jellyby,« sem pričel z nova, »in ta ima službo, ki bi bila ravno zate primerna. On...«
»Jellyby? Kaj nisi rekel Jellyby, ali ne? J-e-1-l-y-b^y,« je vskliknil ter na prstih svojih rok štel vsako črko imena »Sedem črk! Sedem je srečna številka! Že kar slutim, da bo iz tega nekaj dobrega za me.«
»Da. Omenil sem te in priporočil in obljubil mi je, da bo mesto pridržal zate ter čakal do dvanajste ure in...«
»Veseli me, da ni rekel, da bo čakal do ene ure,« me je prekinil, »kajti ena ura je toliko kot trinajst in trinajst je strašno nesrečno število.«
»Ze prav. Zdaj pa pospravi tvoj zajtrk ter pojdi z menoj, da te predstavim.«
Pli m son je vstal 1er se močno razburil. Niti opazil nisem, da je pri tem prebrnil sol-nico na mizi in to je bil v njegovih očeh slab simptom.
»Kaj bo, kaj bo,« je milo tožil ter hitro pograbil nekoliko soli in jo trgel preko ramena, seveda ravno meni v nos in oči.
»Ne vem, kaj bi V7.el s seboj, da bi imel večjo srečo,« je rekel obotavlja je se. »Ali naj vzamem praprot ali štiriperesno deteljico, kaj praviš? Ali mogoče tole zadnjo zajčevo nogo, ta je posebno srečonosna, ali pa moj naslonjač...«
»To je še dobro,« sem mu vpadel v besedo, >da ue smatraš gnojne vile srečo-nosne.i
»O motiš se, če misliš, da sem praznoveren,« je hitro rekel nato ter nekoliko zardel. Imel je polne žepe raznih srečonoscev, ko sva odhajala. Videl sicer nisem, kakšni so bili, ali dozdevalo se mi je.
Ko sva prišla do vogala ceste, se je spomnil, da je pozabil dežnik ter tekel nazaj ponj. Ker le ni hotel priti odnikoder, sem šel pogledat, kaj počenja.
»Oprosti, da sem te pustil toliko časa čakati,« se je hitel opraščati, »toda veš, kadar gre človek od doma in nekaj pozabi, kar gre nato iskat, se mora nekaj časa vsesti predno gre zopet na pot. Ako ue stori tako, potem to pomeni nesrečo. Sicer pa, saj imava dosti časa.«
Ravno ko sva prišla na kolodvor, je vlak privozil. Vstopil sem v vagon in ko se je vlak zopet premaknil, sem opazil, da Plimson še mirno stoji zunaj na peronu. Skočil sem iz vozečega vlaka ter pri teni riskiral življenje ali vsaj nogo ali roko. Na moje vprašanje, zakaj ni vstopil, mi je prestrašeno povedal, da se vendar ni mogel s tem vlakom peljati, kajti v isti vagon je vstopila neka dama, ki je škilila in imela svetle lase. To pomeni veliko nesrečo in prav nič se ne bom čudil, ako ta vlak ne bo srečno privozil na svoje mesto.«
»Ti, ko bi bil malo manj praznoveren, bi bilo mnogo bolje zate,« sem nevoljen pripomnil.
>Kaj se ti blede? Ja/. pa praznoveren? Saj sem ti že doma pravil, da nisem niti malo praznoveren. človek le ue more nikdar biti
zadeva, temveč stvar celokupnosti. Ako naj pa ta žrtvuje v ta namen ogromne vsote, ima tem bolj pravico, biti točno poučena o vsej akciji in ima tudi pravico izražati svoje nasvete oziroma pomisleke in končno tudi aktivno soodločevati pri taki akciji.
Javnost želi, da se positavi spomenik, ki bo umetniško dovršen, ne pa skaza. Mislimo, da bodo naši arhitekti že našli primernejši prostor, nego je trg pred sodnijo in ne bo treba barbarsko uničiti prijaznih nasadov. Sicer pa poštena in odkrita kritika, čeprav je morda ostra, ne more podirati tega, kar je zgrajeno z dobro voljo, z razumom in znanjem. Sani trud seveda џе zadošča.
Proračun mariborske mestne občine.
Maribor, 29. januarja 1927.
Redni proračun.
V včerajšnji številki je naš list prinesel po« ročilo o splošnem poteku proračunske seje, ki so jo vršila pretekli petek, dne 28. januarja. Na soji so bile sprejeto izpremembe proračunskih postavk, kakor jih je predlagal odsek, ki Jo na treh svojih sejah proračun predelal, ki je skupno odbil od vseh potrebščin 360.000 Din. Skupno znašajo vse redne potrebščine za leto 1927 10,834.696 Din napram 9,457.159 Din v letu 1926 Porast potrebščin gre največ na račun socialnega skrbstva, za katerega jo občina leta 1924. izdala samo 300 392 Din, leta 1927. pa 1,402.270 Din. Pokritje v rednem proračunu znaša 4,145.030 Din, tako da je primanjkljaja 6,689.666 Din.
Posamezni odseki mestnega zaklada izkazujejo v letu 1927. sledeče potrebščine, oziroma pokritje:
I.	Splošna mestna uprava: Potrebščine 3,018.772 Din. Pokritje 394.202 Din. Primanjkljaj 2,624.570 Din.
II.	Uprava mestno imovine: Potrebščino 502.93S Din. Pokritje 451.064 Din. Primanjkljaj 51.874 Din.
III.	Mestna podjetja in mestne davščine: P<v trebščine 326 272 Din. Pokritje 1,284.459 Din. Primanjkljaj 958.187 Din.
IV.	Občinski dolgovi: Potrebščine 934.738 Din. Pokritje 140.798 Din Primanjkljaj 793.940 Din.
V.	Ceste, ulice, trgi in sprehajališča: Potrebščine 2,009.221 Din. Pokritje 993.241 Din. Priman> kljaj 1,015.960 Din.
VI.	Gasilstvo: Potrebščine 144.248 Din. Po« kritje —. Primanjkljaj 144 148 Din.
VII.	Zdravstvo: Potrebščina 556.322 Din. Po-kritje 374.991 Din. Primankljaj 181.331 Din.
VIII.	Socialno skrbstvo: Potrebščina 1,402.270 Din. Pokritje 404.597 Din. Primanjldjaj 997.673 dinarjev.
IX.	šolstvo: Potrebščine 1.145.0A5 Din. Pokritje 35.483 Din. Primanjkljaj 1,109.602 Din.
X.	Znanost, umetnost in prosveta: Potrebščine 518.879 Din. Pokritje 31.852 Din. Primanjkljaj 497.027 Din.
dosti previden. In pa še tako važen dan kot je današnji.«
Čakala sva nad eno uro na drug vlak. Sedaj ui bilo nobene škileče ženske videti, toda ko sva vstopila v kupe, je tam sedel mož, ki je imel svetlozeleno ovratnico — pomislite, svetlozeleno ovratnico. Plimson je gledal to svetlozeleno kravato, se nervozno premikal sem in tja ter mi zašepetal: »Svetlozeleno je najnesrečnejša barva.« Ako bi ga ne bil pograbil za škrice njegovega fraka, prav gotovo bi bil skočil iz drvečega vlaka. Po mojem mnenju bi morali taki ljudje kot je Plimson nositi senčnike kakor plašljivi konji.
Brez nadaljnje nesreče sva dospela do končne postaje. Sedaj je bilo treba z omnibu-busom. Prvi je bil poln, a da nisva vstopila v drugega, se mi zdi, da je bil kriv Plimoon. Kajti kar naenkrat mi je na uho zašepetal, da je pavovo pero povsod nesrečonosno in celo v največji meri. Sprva nisem razumel, kaj misli s tem reči, šele ko je omnibus odpeljal, sem opazil, da je imel sprevodnik pavovo pero za kapo zataknjeno.
Ko je priv07.il naslednji omnibus, je bilo vse prigovarjanje Plimsonu, da bi vstopil, zaman. Trepeiaje je kazal s kazalcem desne roke na številko voza. namreč številko 133381. Za tem je privozil avtobus, ki je imel številko 18,-138.732 in predno je Plimson mogel izračunati, alt se da to število deliti z 13, je omnibus odpeljal.
»Čas be«i.« sem pripomnil, »na pojdiva p06.« — »Meni je prav, samo pazi, da Drvo
Dnevne novice
V tej postavki je vsebovana tudi podpora mestne občine gledališču kot letni prispevek 100.000 Din, Glasbeni Matici 21.200 Din, raznim znanstvenim in prosvetnim društvom ter zavodom
66.000 Din.
XI.	Obrt in trgovine: Potrebičine 93.000 Din. Pokritje 20.000 Din. Primanjkljaj 73.000 Din.
XII.	Vojaštvo: Potrebščin« 151.418 Din Pokritje 1948 Din Primanjkljaj 149.470 Din.
XII, Raznoterosti: Potrebščine 21 623 Din. Pokritje 12.395 Din. Primankljaj 9238 Din.
Cerkveni tat pod ključem.
Ze dalj času so bili ljubljanski cerkovniki v skrbeh: v Ljubljani se je pojavil lat, pred katerim ni bila nobena nabiralna puščica dovolj varna Toda, kakor šolski tat, tako se je tudi cerkveni tat končno le ujel in kar ie najbolj zanimivo: zasačili so ga /.opet čuječi' prebivalci Viča.
Je to Karel Cučnik, po poklicu mizarski pomočnik. ki pa je že šest te«lnov brezposeln. Cučnik je doma iz Čateža pri Krškem, v Ljubljano je prišel za zaslužkom prel kakim pol letom. V âiàki se je seznanil z nekim dekletom, ki mu je dajala denar, ko je poslal brezposeln Vsega mu je dala približno 500 Din. kupila pa mu je tudi novo obleko. Vse to pa mu je bilo mnogo premalo in mož se je obrnil 7,a postranskim zaslužkom in tu se je pričel zanimati za cerkvene nabiralnike. Dvakrat je vlomil in pobral denar iz nabiralnikov »v. Jakoba, kjer je dobil okrog 37 Din v puščici. V križevniški cerkvi pa je uporabil poseben trik. Zamašil je namreč s cunjo špranjo v nabiralniku, nalo pa pobral z lepljivo palčico denar ven Uspeh mu |e re« poplačal trud, — trikrat je namreč uplenil kar po cela dva dinarja. V petek popoldne pa se je napotil proti Viču. Z delom je pričel kar pri Kristanovi »Produkciji« na Tržaški cesti. Ko ni bilo nobene duše blizu, jo pri belem dnevu vlomil v izložbo in odnesel zavitek Sifona, nato pa se odpravil v cerkev na Glince. kjer je poskusil srečo s tamkajšnjim nabiralnikom Ko je že mislil, da je 19 Din, ki »o bili v nabiralniku njegovih, ga je nekdo zasačil in pričel kričati nad njim: »Tat, tat, kradeš, kradešl« Cučnik je brzo spustil ukradeni šifon na tla in jo udri preko travnikov, ljudje, kakih petnajst jih je bilo, pa za njim, dokler ga niso ujeli in izročili policiji. Tu ga je »vzel v roko« policijski ofi-eijal gosp. Jelene, ki mu je natančno izprašal vest. Cučnik je vse navedene tatvine priznal, po daljšem obotavljanju pa priznal tudi, da je izvršil tatvine iz nabiralnikov v stolnici in v uršulinski cerkvi, dalje, da je v četrtek, dne 27. t. m. vzel na trgu neki ženski iz ročne torbice 210 Din, neki drugi ženski pa pred tremi tedni tudi na trgu iz ročne torbice 20 Din. Na vesti po ima še vse polno drugih vlomov v cerkve in v trgovine ter žepnih in drugih tatvin, ki jih počasi priznava. Policiji je padel v roke vsekakor premeten in nevaren tiček. Cučnik je izročen tukajšnjemu sodišču. Z njegovo aretacijo pa je Ljubljana rešena zopet ene nadloge
Najdeno ckostle
ée vedno zanima Kamnik. Takoj pnri dan je prišlo do senzacije. Kopača sta naenkrat našla med peskom malo srebrno brošo z »Ecce homo«. Seveda so bili vsi enih misli, da je bilo okostje žensko. Pa se je izkazalo, da je zadaj na broši še čisto zdrava lepenka in kmalu se je oglasila ženska, ki je broško izgubila pri ogledovanju okostja. Pač pa se je oglasil mož iz Cešnjic, ki je povedal, da je pred desetimi leti izginil njegov nečak, da je odšel od doma proli Kamniku, imel večjo vsoto denarja pri sebi in so ni več vrnil. Menda mu je manjkal ravno tako zob kot na najdenem okostju. Morda se zadeva le zjasni.
Zopet zastruplfen volk.
Da je na Kočevskem rea veliko te zveri, dokazujeta žo dva elučaja zastrupljenja. Tako je našel g. Ganselmayer zastrupljeno volkuljo blizu Koprivnika. Volkulja je težka 40 kg. Naši lovci so se lotili zares uspešnega dela z zastrapljeva-
njem te živali, ki ogroža v velikih gručah cele vasi. V torek Je prišlo devet volkov y vas fetalcarji pri Kočevju. Pa tudi pri hišah, ki bo le malo oddaljene od središča mesta, lahko najdeš sledove volkov. Po gozdu so razpostavili precej zastrupljenih srn, psov Ln mačk, ker je to res edino arod-slvo, da so prežene ta iver iz naših gozdov.
Slovenci v Italiji
Smrtna kosa. V Gor. Cerovem je dne
04. t. m. umrl, v 70. letu starosti Josip Makuc. Zadela ga je kap. Kot dolgoleten podžupan in društvenih je bil v občini obče spoštovan. — V Skrbi n i sta umrla v soboto 23. t. m. in v nedeljo posestnika Jožef Bunc in Ignacij Cotar, v starosti 60 let. lliralrt sta že več časa. — Na Brjah pri Rihemborku je 24. t. m. umrl 63 letni Karol Žerjal, cerkveni ključar in odbornik posojilnice v Rihemberku. Bil je vseskoz odločen katoliški mož, ki svojega prepričanja ni nikdar zatajil.
Starodavna hiša pogorela. Dne l4. t. m. je v Erzelju pogorela hiša vdove Katarine Kobal. Gasit so prišli tudi gasilci iz Vipave, a bilo je že prepozno ;posrečilo se jim je požar le omejiti. Kako je ogenj nastal, ni znano. Volika hiša je bila do nekaj let nazaj več sto let dom zelo premožne družine Terčeljev. Spadala je med najstarejše hiše na Vipavskem, saj se bere na vhodnih vratih letnica 1544.
Iz rnlivnepa pihanja na Primorskem. V Ita-
lji sn odpravljene občinske, deželne ln »de facto« tudi državne volitve. Pri vsem tem pa se je policijskim oblastvom na Primorskem posrečilo iztak-niti tako brihtne ljudi, ki še vedno prirejajo. .. volivne shode. In krivci pridejo seveda na zatožno klop. Kmetje v Dolenji vasi, kjer se je vršil ta shod, majajo z glavami; saj ni nikdo videl ne slišal govornika, ki bi s hripavim glasom poveličeval »lipovo vejico«. Ti časi, prav za prav zlati časi, so že zdavnaj za njimi. Volivnega shoda v Dolenji vasi res ni bilo. pač pa se je vršil občni zbor domačega društva, ki mu je prisostvoval tudi odposlanec osrednje organizacije v Trstu. Smola obstoji le v tem, da kmetje v Dolenji vasi pravijo občnemu zboru »volitve«. Karabinerji so slišali govoriti o »volitvah«. Zadosti je bilo; odposlanca so javili višjim oblastvom kot volivneea agitatorja, ki prireja shode brez dovoljenja. Te dni se bo moral imenovani zagovarjati pred sodiščem v Senožečah.
Cudnn lnptika. Med učitelji, ki jih je odpustil prosvetni Jniilster Fedele, se nahaja tudi nadučitelj L. Paljk v Lokavcu pri Ajdovščini. G. Paljk je že prejel odpustni odlok od samega ministra. Te dni pa je Fedele odpustni odlok preklical in g. Paljk ostane še italijanski učitelj. Toda stvar ni tako enostavna. G. Paljk je namreč tudi pod disciplinarno preiskavo, in sicer že nad pol leta. Za to se ima zahvaliti neki narodni izdajici v Ajdovščini, kateri je tudi sam minister Fedele nasedel. Ta informator je v zadnjem času popravil tudi svoj priimek in se podpisuje na ukaze, ki jih pošilja učiteljem s končnico —ich in ne več —ič. Najhujše pri vsem tem je. da je g. Paljk že nad poi leta brez plače in da mora živiti družino z dolgovi! fn to je učitelj, ki je prejel od italijanskih prosvetnih ministrov nebroj pohval in odlikovanj za svoje delovanje na šolskem in gospodarskem polju. Italijanski listi so ga stavili za vzor svojemu učitelj-stvu. Kako tudi ne? l'stanovil je kmetijski nadaljevalni tečaj; napravil je lepo drevesnico, iz katere je cepljena drevesa razdeljeval brezplačno. V zimskih mesecih je imel gospodinjske tečaje, ki! jih je obiskovalo po 50 deklet. Prirejal je predavanja s skioplikonom itd. Kakor rečeno, je za to svoje delovanje žel odlikovanja in pohvale od leve in desne, na zadnje pa tudi — odpustni dekret. No, g Fedele je uvidel. da je g Paljk postal žrtev krivih informatorjev, in preklical je dekret Disciplinarno postopanje pa še traja dalje. Lokavčani pričakujejo, da bo g. Fedele logično ustavil tudi disciplinarno preiskavo — Kakor g. Paljk jo tudi mnogo drugih odpuščenih učiteljev mora zahvaliti lastnim kolegom, da jih je Fedele vrsel na cesto.
Proslava sv. Save v Trstu. Jugoslovanska ko-loniia v Trstu je praznik sv. Save proslavila s službo božjo v pravoslavni cerkvi, katere se je udeležilo uradnišlvo jugoslovanskega konzulata. Zvečer je »Žensko podporno društvo jugoslovanske kolonije v Trstu« priredilo »veliku igranku« v dvorani »Tina di Lorenzo'. Prireditev, katere dobiček gre za podporo siromakov ju gosi. kolonije, je bita dobro obiskana.
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvarsklml izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
I. N. Adamič
MubS ana, Sv. Petra cesta št. 31
podružnica Mariboru. Vetrlnlska ?0 ter KerrriV, $ctr« 4.
_i____ _
lil 1ИПШИИ——ИПТ1—■ »11i II—iHTiiiiinuTiMifuna-wmui imu—ni m
„Slovenčeve" denarne nagrade.
Kolo sreCe je včeraj popoldne ob 15. uri po roki deklice Anice Ràkovec prisodilo za zadnje četrUetje 1926
nagrade po 1000 Din
naslednjim cenj. naročnikom našega lista:
št. 20.817 Jožefa Kočar, Glince XV. cesta št. 6.
Št. 20.853 Martin Gruden, Spodnja Šiška, Celovška c. 42.
St. 19.203 Tomaž Zaletel, tesarski pomočnik, Škofja Loka
St. 21.104 Jakob Nantit, Ljubljana, Ilirska ulica 22.
S tem jc zadoščeno nagradnemu razpisu z dne 13. decembra 1925.
Skupno je torej nagrade po 1000 Din prejelo 16 »Slovenčevih« naročnikov.
Slovenska žena!
Pri pravkar končanih volitvah so proti-ljudske svobodomiselne stranke dosegle tisto malo uspeha le s pomočjo svojega časopisja, s katerim so našo deželo kar preplavile.
Spomni se, slovensko ženstvo, da bi se jim niti to malo ne bilo posrečilo, ako bi bile me proti tej kugi uporabile močmo in edino pravo orožje, ki ga intaino:: da z dobrim tiskom premagamo slabega.
V prašajmo se:
Koliko smo pridobile novih naročnikov za »Mohorjevo družbo«?
Koliko novih naročnikov za »Slovenca«, »Domoljuba«, »Slov. gospodarja«, »Pravico« itd.?
Slovenska žena. skrbi, da ne bo slovenske hiše, v kateri bi ne bilo vsaj enega od naštetih političnih listov!
Visoko odlikovanje slovenske knj&e.
Pisatelj nove slovenske knjige »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod«, univ. prof., prélat Fr. Grivec je prejel od papeževega državnega tajnika kardinala Gasparrija pismo, ki mu sporoča častitke in pohvalo svetega očeta za lepo novo knjigo.
Pismo hvali pisateljev namen, da je ob 1100-letnici sv. Cirila izpopolnil dosedanje životopise slovanskih apostolov v tem oziru, da je njuno življenje preiskal in opisal tudi z bogoslovne in nabožne strani, in to tako, da morejo knjigo s pridom citati in premišljevati izobraženi fn preprosti. Posebno hvalevredno jc opisovanje notranjega življenja in visokih krščanskih kreposti slovanskih apostolov, ki sta blagovcst miru in ljubezni oznanjala tudi zatiranim in preprostim ter tako pospeševala spravo med narodi in vesoljno krščansko edinost. Da, sv. Ciril je zares vreden duhovni sin sv. Pavla, ki je v Cirilovem rojstnem mestu vsejal seme krščanske vere in krščanske kreposti.
Zato sveti oče pisatelju častita, ga blagoslavlja in prosi Boga, da bi se izpolnile pisateljeve želje, naj bi se vsi, ki jih druži spomin slovanskih apostolov, zedinili v eni veri
in v najtesnejši vzajemni ljubezni.
• • •
k Šolska proslava sv. Save. Ne moremo molčati trpet pri čudnem, nerazumljivem postopanju šolske oblasti, ki dela, se zdi, popolnoma brez glave in prav gotovo proti volji staršev šolske mladine, preko njih. Nimam seveda nič proti temu, da proslavijo tudi naše šole velik srbski praznik, spomin zaslužnega
dal službeno mesto nekemu drugemu prosilcu.
»Se mi je zdelo, da bo kaj takega,« je menil nato Plimson, »celo pot sem slutil, da ne bo nič. Snoči sem slišal psa lajati. Seveda, pozabil sem vzeti seboj fižol, ki pomeni srečo in ako bi šel po stopnjieah s hrbtom naprej, ter če bi ne bil srečal...«
Imel sem zadosti, skočil sem na tramvaj, ki je privozil mimo ter pustil Plimsona z njegovim praznoverjem tam, kjer je stal.
Espéranto.
Največji genij zadnje dobe jo bil gotovo dr. Luuovik Lazar Zamenhof, izumitelj in ustvaritelj mednarodnega jezika. L. 1887 je izšla v Varšavi prva slovnica novega jezika pod imenom »Doktoro Espéranto« (doktor upajoči).
Danes po štiridesetletnem obstoju espe-ranta je prišel oni čas, ko se bo uresničila edina želja velikega moža. naj služi njegov jezik predvsem v kulturne in plemenite cilje, za medsebojno zbližanje med narodi in /a svetovni mir.
O Veliki noči se bo vršila v Pragi mednarodna mirovna konferenca. Razgovori se liodo vodili v esperanlu. Tu sc bodo zbrali učenjaki in pedagogi in reševali nove metode vzgoje mladine v šoli. Ako hočemo, da bo zavladal pravi svetovni mir, se mladina ne sme vzgajati v šovinističnem duhu, ampak mora že pri mladini zrasti čut za človeštvo in mednarodno vzajouuioeL To je pravi na-
in velikega srbskega svečenika. Nasprotno, lepo je, da ga proslavijo in seznanjajo tako našo mladino s kulturo naših bratov, kakor je tudi lepo, če seznanjajo na tak način svojo mladino tudi naši bratje Srbi z našo slovensko kulturo. A zahtevamo, mislim, da popolnoma upravičeno, da proslave ne prireja za šolo kaka cerkvena občina, ampak jo priredi šola sama, kakor se to godi pri vseh sličnih šolskih proslavah. Nadalje, kar nam tudi ne ugaja pri tej stvari in nam je nerazumljivo: učencu je na prosto dano, da izbere, ali gre v šolo. ali pa si naredi šole prost dan! Učenec odloča! In kaj takega izhaja celo od faktorja, ki ima skrite t j za vzgojo mladine, od šolskega sveta! Kako naj bi nam bilo to povšeči? Povsem prost dan, ne pa takšno polovičarstvo! Kaj takega utegne vplivati na otroka vse prej ko ugodno in vzgojno, posebno če pomislimo, da je moralo priti v mnogih primerih do deljenega mnenja med učitelji in starši, pri čemer se je postavil otrok umevno na stran svojega učitelja! Ali pomaga šola staršem pri vzgoji mladine z nečim, kar moremo imenovati le razdiralno delo? Starši kaj takega ne smemo dopuščati in zato ua tem mestu glasno protestiramo proti takemu postopanju šolske oblasti I — I/, krogov krščanskih staršev.
k Slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Splošna sodba občinstva o knjigi s tem naslovom je, da je to ena najlepših in najcenejših slovenskih knjig, pisana tako poljudno, da jo tudi najbolj preprosti z veseljem čitajo. Knjiga se bere kot poveet, zanimanje čitateljev raste od poglavja do poglavja. Knjigo krasi 42 lepih slik. Cena je 20 Din, za člane Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda pri poverjenikih 16 D;n (s poštnino), brez poštnine pa 15 Din.
k Redek jubilej. V Pekrah pri Mariboru obhaja na S vernico pri g. dr. Ernest Reiserju uslužl eni viničar Jožef Tertinek zlato poroko s svojo še krepko in pridno ženo Marijo, roj. Tarkuš. Istočasno pa obhajata oba tudi 50 letnico, kar sta v službi pri g. dr. Reiserju, katero sta vestno in zvesto vršila. Tej viničarski rodbini najiskrenejše čestitamo!
k Umrla je dne 28. januarja v Moravčah gospa Terezija Tome, roj. Grad, trgovka in posestniea, stara 70 let. Z družino je še večerjala in opravila skupno večerno molitev. Deset minut po končani molitvi je umrla, maz.iljena s sv. poslednjim oljem. Se pretekli ponedeljek je bila pri sv. obhajilu. Pogreb bo v ponedeljek 31. januarja ob 9 dopoldne. — Svetila ji večna luč!
k Ivana Cankarja »Zbrani spisi« so po sodbi strokovnjakov dosedaj najodličnejša izdaja slovenskih klasikov. Uvod in £çiti$pe opombe urednika Iz. Cankarja se odlikû'jejo po globoki zasnovi in znanstveni stvarnosti. »Nova založba« zasluži podporo vseh izobražencev, ki naj sežejo po delu. Vsak zvezek olisega okoli 400 strani in izhaja redno najmanj dvakrat na leto. Kdor se naroči na vse zvezke, prejme zadnjega zastonj.
k Smrt našega rojaka. Umrl je v Zagrebu gospod Franjo Oblak, finančni svetnik v pokoju, v visoki starosti 86 let, oče slavne operne in koncertne pevke Ljubice, omožene Strozzi, ki je pred kratkim gostovala na našem ljubljanskem odru. Franjo Oblak je služil v Sarajevu okoli 40 let ter živel v pokoju v Zagrebu nad 20 let. Zapušča tri sinove, vse v lepi socialni poziciji, in tri hčere, ki so vse — kakor on sam v svojih mladih letih — odlične pevke. Za svoja leta je bil izjedno krepak in čil mož. Podlegel je epidemiji španske.
I fiVPI! Sveže CYAN1N KAPSULE, najučin-LU t vi . kovitejši strup, komad po 6 Din. -STRYCHNIN, original Merck v steklenicah po 5 in 10 gr. - FOSFORNA PASTA. — Dobi se v drogeriji SANITAS, Celje — ali pa т Ljubljani, Prešernova ulica Stev. 5.	580
men te konference, esperanto pa je pripomoček za dosego tega cilja.
Španski pisatelj Miguel de Unamano je spisal roman »Megla«, kjer je zapisal tudi sledeče: »...Ali ne mislite kakor jaz, da bo zavladal splošen mir le potom esperanta. 0 da bi se učili esperanto I«
Zlasti med katoliki pridobiva na ugledu. Sedanji papež Pij IX., ki je znan po svoji miroljubnosti, posebno priporoča svojim vernik m učenje esperanta. V nedeljo 30. januarja t. 1. se bo vršila v Elberfeldu v Nemčiji važna seja seja katoliških esperantistov iz Porenja in Vestfalije. Govoril bo v espe-rantu prof. Pierre Muffang iz Pariza. Prof. dr. Ilinšenkamp pa bo govoril v nemškem jeziku o esperantu kot novolntinščini. Vršila se bo obenem zabava združena z esperantski-in i govori, petjem in predstavami.
Ideja dr. Zainenhofa zmaguje in dalef ni oni čas, ko bo esperanto zavzel mesto, ki mu v resnici pripada. Razširjena je že med vsemi narodi Evrope in Azije ter Amerike.
stopiš z levo nogo naprej. To je velike važnosti.«
Ko sva korakala kake pol milje, je Plimson nenadoma za vriskal: »Poglej, poglej, pisani konj, to pomeni veliko srečo za onega, kdor ga vidi!«
Dvomil sem o tem, kajti, ko je konj prišel mimo naju, je stopil v veliko mlakužo ter Plimsona oškropil gori do ovratnika. Dolgo je trajalo, predno si je kupil nov ovratnik. V prvi trgovini so imeli ubito gledalo in ko je to zagledal, je priletel iz trgovine, da sem mislil, da je bil ven vržen. Ko je imel končno nov ovratnik okoli vratu, sva zagledala pogrebni sprevod ki je šel čez cesto, kar je Plimsona strašno prestrašilo, vendar se je kmalu pomiril, ker je v oknu hiše videl črno mačko. Globoko se je oddahnil ter rekel, da bo sedaj vse dobro. Toda kaj, ko pa sva v naslednjem trenutku srečala grbca! Plimson je kar poble-del, vendar je bil še toliko pri moči, da mi je razložil, da grbca srečati ni tako nevarno, če se moreš ali smeš dotakniti njegove grbe. Zato je stopil za njim ter skušal, kako bi se grbe dotaknil. Kaj se je nato zgodilo, ne vem pravzaprav. Plimson je v svoji nameri šel najbrže predaleč ter se grbca preveč dotaknil, ali pa je grbasti človek hotel imeti svojo srečo le zase in se ni pustil, da bi ga taki ljudje kot je Plimson žgečkali po hrbtu in to sredi ulice, ne da bi se mu predstavili, kakor je treba. Zato je Plimsona v visokem tenorju zmerjal, da so ljudje postajali ter poslušali cel leksikon najlepših izrazov, katere je grbasti človek znal gladko na pamet. Simpatij« vseh
je bila očividno na strani grbca. Slaba je Plimsonu predla. Opazil sem, da je iz žepa potegnil zdaj zajčjo nogo, zdaj kos konjske podkve in na obrazu se nui je videlo, da si želi, da bi ga sedajle sreča oplazila. In res, ko je zataknil v gumbnico kos praproti, se mu je posrečilo, da je — pobegnil.
»To je dobro, da nisi praznoveren,« sem mu grede pripomnil, »kajti sicer hi ti. bilo slabo godilo, ko si bil ravnokar v takih škripcih.«
»Da. prav imaš.« se je drznil odvrniti, »praznoverje je neumnost.«
Prišla sva do lestve, ki je bila prislonje-na k hiši. Seveda je šel okoli, kajti pod lestvo iti pomeni nesrečo. Pri tem pa, ko je stopil raz pločnik, je le «i las manjkalo, da ga ni podrl avto, a za nameček je pa še v kup blata stopil z eno nogo, tako da jo je komaj izvlekel. Seveda tak ni mogel stopiti pred Jellvbya, kajti čevlje je imel take, kakor če bi bil ravnokar prišel od orožne vaje. Treba je bilo poiskati snažilca čevljev. Plimson je menil, da je dobro znamenje, ko je stopil v blato, kajti snažilec čevljev je imel zajčjo kožo, s katero je polirai in govoriti s človekom, ki i mi* zajčjo kožo, pomeni srečo.
»Zdaj je pa skrajni čas.« sem ga opomnil, »morava si najeti izvoščeka.« — »2e prav, samo pazi, da dobiš voznika, ki bo itnel modre jči. Veliko srečo pomeni, ako te vozi voznik, ki ima modre oči.« Fijakar naju je v desetih minutah pripeljal do Jellybyove pisarne. Tam so nama povedali, da je Jellyby čakal na naju do deset minut pred ano uro, potem pa je
Pokopan je bil včeraj ua Mirogoju v Zagreba. Naj mu bo lahka bratska zemlja!
k K slikam v današnjem »Ilustriranem Slovencu«. V današnjem »Ilustriranem Slovencu: je pod sliko gojencev orožniške šole v Ljubljani izostalo po pomoli ime g. kapetana A. Čižmana, ki sedi na desno (s stališča gledalca) g. kapetana I. Bedenka.
-Ar Davek na poslovni promet, najtežje davčno breme v Sloveniji. Od leta 1921 do konca oktobra 1926 se je na račun prometnega davka v celi državi pobralo 840 milijonov dinarjev. Od te celokupne vsote je plačala Slovenija 183 milijonov, Hrvatska in Slavonija 223 milijonov, Srbija iu Črna gora 148 milijonov, Vojvodina 161 milijonov, Bosna in Hercegovina 94 milijonov in Dalmacija 30 milijonov. Povprečno odpade od tega davka na posameznega prebivalca v Sloveniji 155 Din, v Vojvodini 117 Din, v Hrvatski in Slavoniji 86 Din, v Bosni 50 Din, v Dalmaciji 48 Din, v Srbiji in Črni gori 34 Din. Prebivalec v Srbiji plača torej na račun tega davka le eno petino tega, kar plača Slovenec, celo Hrvatska in Slavonija plača le polovico. Pripomniti je treba, da je to edini davek, ki je »i z e n a -č e n« za celo državo.
•k Malo beg Bušati v Belgradu. Belgrajsko >Vreme« poroča, da je dospel v Belgrad Malo beg Bušati, član znamenite rodbine Bušatijev, ki je tekom par vekov igrala v albanski javnosti važno vlogo. Malo beg je gost albanskega poslanika Cena bega in ostane v Belgradu mesec dni. — Malo beg se je odlikoval v borbi proti Fan Noliju in delal za obnovo Albanije. Od leta 1924 je poveljnik Skadra in načelnik celokupne albanske žandarmerije.
•k Zalivala. Tit. Zvonolivarna : Zvonoglas< v Mariboru, Tomanova ulica. Prijetno nam je, ker Vam moremo javiti, da so zvonovi, ki ste nam jih izvršili in poslali, prvovrstni in da popolnoma odgovarjajo naročilu, našim željam in pričakovanju. Milozvočni glas zvonov se na daleko razlega iu napolnjuje vsakega z veseljem 'in razpoloženjem, ki ga vzbuja harmonično ubrano zvoneuje. To priznanje ste zaslužili po pravici, ker ste naročilo, katero smo Vam poverili brez omejevanja, izvršili strokovno in solidno in sicer ste določili težo in harmonijo točno po ambijentu in razmerah mesta, pri čemer ste daleko bolj pazili na to, da lx>do zvonovi odgovarjali, nego na svojo lastno korist. Ko Vam pošiljamo to priznanje, Vam javljamo, da smo je dali natisniti v časopisu na lastne stroške. — Milna, 8. januarja 1927. — Opčinsko upraviteljstvo: Ma-tinovič, m. p.
•k Slavni pianist Artur Rubinstein se je r orient expressom pripeljal iz Marseilla v Zagreb.
•k Gripa v Zagreb«. Po podatkih zagrebškega mestnega fizikata je sedaj obolelih na gripi 177, 1 je umrl, 46 jih je ozdravilo.
*k Godbenike, ki eo vojni obvezniki, bodo popisali, in sicer vse od 21 do 50 let stare.
■k Split. Začetkom aprila bodo otvorili v Splitu novo mestno kopališče. Te dni se dovrši zgradba za dijaško polikliniko. V njej bo zobozdravniški in interni oddelek, kopelji itd.
kr Slovenski vojak umrl v Vinkovcih. V vojaški bolnici v Vinkovcih je umrl redov 4. čete 17. pešpolka Štefan Mazal.
•k Z nožem v srce. Anton Sonček v De-dnovcu na Hrvatskem je bil starešina ua že-nitovanju hčerke svojega soseda. Ker se je zvečer nabralo toliko tujih, nepovabljenih gostov, da celo svatje niso imeli več prostora, je starešina" parkrat zaprosil vsiljivce, naj ee odstranijo. Nekateri so odšli, le 22 letni Josip Kesarić je ostal za vrati in kuhal jezo na starešino, ki ga preganja. Ko je okoli polnoči starešina hotel stopiti iz sobe, je Kesarič planil nanj in mu pognal nož v srce, tako da je Sonček obležal mrtev. Kesarič se je naslednji dan sam javil sodišču.
•k 8,238.700 litrov vina so lansko leto popili Zagrebčani. Zganja se je stočilo v Zagrebu 235.000 litrov, piva 3,646.300 litrov, likerjev 52.700 litrov, šampanjca 14.626 litrov. — Skupno so torej Zagrebčani poslali po grlu 12,200.000 litrov alkoholnih pijač. Na vsakega Zagrebčana (tudi dojenčka) pride 60 litrov. Kisle vode se je potočilo 1,500.000 litrov, soda-vode 500.000 litrov, pokalic pa 216.944 steklenic.
k: Tovarna za pohištvo zgorela. V četrtek zvečer, takoj po šesti, je začela goreti tvornica pohištva Kajzer v Osijeku. Požar je izbruhnil tako nenadno, da zanj niso vedeli niti uradniki, ki so delali v sosednih pisarnah. Preden 'je prišla požarna bramba, se je ogenj že zelo razširil. Ognjegasci pa itak niso mogli ničesar storiti, ker tam v bližini ni vode, vodovoda pa tudi no. 2e v pol uri je ena delavnica popolnoma zgorela. Takoj je začela goreti tudi ogromna žaga in skladišče lesa. Dasi je prišlo na pomoč tudi vojaštvo, vendar požara ni bilo mogoče udušiti. Zgorela je popolnoma. Škodo cenijo na 30 milijonov dinarjev.
* Koliko je Zagreb pojedel leta 1926? Veliko so Zagrebčani popili, veliko pa tudi pojedli. 248.000 kg so pospravili samo moke, 645.274 kg masli, 281.146 kg svežega in 45.373 kilogramov suhega mesa. V ta namen so morali zaklati v Zagrebu 101.641 prešičev, 51.356 telet, 18.430 goved, 15.904 kose drobnice in 179 konj.
•Ar Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
•k Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, čc !
se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-gren-čice poskrbimo za vsakdanje izpraznenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Fr&nz-Josek-voda odlikuje pri po voljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Pozor krojači, šivilje, nešiviljc, krznarji! Diplomirano krojno učilišče Stari trg 19, Ljubljana, prične 7. febr. 1927 s podukom pomladanske mode. Poleg splošnega krojenja poučevalo se bo krojače, šivilje, nešivilje, mojstrice in pomočnice o splošni pomladanski modi za sezono 1927. Za krznarje poseben poduk o izdelovanju kožuhastih jopic in plaščev. Za nešiviljc, ki se želijo izobraziti za samoupravo poseben praktičen poduk krojenja in šivanja. Kroj je lahko razumljiv in preizkušen, da se ga lahko vsak krojač, šivilja, nešivilja z dežele brez velike muke privadi. Ker ima krojno učilišče svoj lasten damski in moški salon ima vsaka šivilja priliko videti kako se izdeluje kostume in plašče po takozvanem angleškem krojaškem načinu. (Fazoniranje in rezanje ovratnikov po najnovejših fazonah.) Isto ima vsaki krojač priliko kroj, ki se ga nauči praktično preizkusiti, da vidi kako se s krojem ravna in ga preizkusi. Vsak učenec, ki jc delal v imenovani šoli tečaj, dobi na željo cenejši šivalni stroj in ima vsako leto pravico obiskovati 8 dni krojni tečaj in se poučiti o izpremembi mode. Revnejšim učencem tečaj cencje. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in stanovanje. Učenci, ki sc vozijo domov, imajo zveze z vlaki. Onim, ki sc tečaja ne morejo udeležiti, krojni poduk po pošti. Izdelovanje krojev po meri. Informacije daje F. Potočnik, za svoj kroj in modele imenovan na internacionalni razstavi v Rimu profesorjem in odlikovan z zlato medaljo, lastnik modnega salona za dame in gospode.
k VII. podoficirska zabava sc vrši v torek 1. februarja t. 1. v hotelu Union pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. Danila Kalafatoviča. Začetek ob 20. uri. Vabijo sc vsi rezervni in vpokojeni oficirji, podoficirji, uredništvo in ostalo občinstvo. Vstopnina 15 Din.	602
k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potom ne kupite več drugih znamk.
•k ITO :— zobna pasta najboljša.
Ljubljana
© »Ljudski oder« v Ljubljani ponovi danes ob 3 popoldne zadnjikrat v tej sezoni : Ha-uice pot v nebesa«, sanjsko igro s petjem in godbo. Igra je zelo primerna za otroke, a jo tudi odrasli gledajo z veseljem. Predprodaja vstopnic danes v pisarni Ljudskega odra od 10 do 12 in od 1 naprej do začetka predstave.
0 Mohorjeva družba. Rok za nabiranje udov se bliža svojemu koncu. Začetkom marca morejo biti vsi seznami letošnjih udov na Prevaljah. Zato prosimo vse. ki sc želijo vpisati v Družbo pri »Prosvetni zvezi« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, naj store to takoj. Čimprej je delo končano, tem boljše. Prijatelji Družbe naj agitirajo med svojimi znanci, da se bo prijavilo kar največ novih udov.
© V javno Ljudsko knjižnico Prosvetne zveze se vpiše skoTo vsak dan po nekaj novih članov, tako da je v zadnjem času obisk izredno narastel. Knjižnica si nabavlja sproti vse primerne slovenske, srbohrvatske, nemške, laške, francoske in druge knjige, tako da je izbira za vsakega prav lahka. Obiskovalcem je na razpolago poučno in pregledno urejen tiskan imenik knjig, tako da more vsak bralec z lahkoto ugotoviti, kaj mu knjižnica nudi. Svoje prostore ima knjižnica v hiši Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7 in posluje vsak delavnik cd 9 do 12 in od 2 do 7.
© Rokodelski dom. Danes ob 5 popoldne bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. msgr Viktor Steska o zanimivostih mesta Kolina in okolice, o vožnji po Renu in o Mo-gunciji. Ker so naši pradedi pogosto romali v to kraje in je mesto Kranj v Ahenu dalo postaviti oltar sv. Cirila in Metoda, bomo gotovo danes radi šli v Rokodelski dom, da vsaj v skioptičnih slikah vidimo lepe kraje, katere so Slovenci v prejšnjih časih tolikokrat obiska vali.
© Fevski zbor v Rokodelskem domu bo
imel prihodnji teden pevsko vajo v torek in četrtek ob 8 zvečer.
© Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k gledališki predstavi, ki bo na Svečnico ob pol 8 zvečer. Vprizorila se bo burka Babilon, ki je po Kotzebuejevi : Zmešnjava nad zmešnjavo« na novo prirejena za slovenski oder.
© Zlato poroko sta obhajala v petek, due 28. јаииагја g. Anton Adler, poštni podurad-nik v pokoju, in soproga Marija, roj. Cemažar. Uglednemu paru k redkemu jubileju iskreno častitamo!
0 Družabni klub je razposlal vabila za svojo običajno zabavo ,ki se vrši v soboto, dne 5. februarja v veliki dvorani Uniona. Ustme-ne in pismene reklamacije sprejema klubov tajnik g. Slavko Rodič, Miklošičeva 10. 649
O V Ornem grabnu so imeli pred sto leti svoja zatočišča rokovnači, letos, na najlepši prireditvi naših lovcev bo Črni graben sicer, res temnejše barve, a ne bo nudil skrivališč rokovnjačem, pač pa bo zbiral v sebi mlado in staro, ki ljubi zeleno bratovščino.
© Spremorobe pri poštni hranilnici. Včeraj dopoldne je izročil pomočnik generalnega ravnatelja poštne hranilnice fi. Andrija Kova-
eevič vodstvo podružnice poštne hranilnice v Ljubljani začasno g. dr. Horvatu, sedanjemu ravnatelju podružnice poštne hranilnice v Zagrebu. G. dr. Horvat je bil svoječasno generalni ravnatelj pošte in brzojava in je priznan poštni strokovnjak ter priljubljen pri poštnem osebju. Začasno vodstvo bo imel le tako dolgo, dokler ne bo imenovan nov ravnatelj za poštno hranilnico v Ljubljani.
0 Umrla jo g. Marija Ž a b n i k a r, bivša trgovka z moko na Pogačarjevem trgu. — Vsem, ki ste jo poznali, se priporoča v molitev in prijazen spomin. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne iz hiralnice sv. Jožefa.
O V Križankah bo predaval jutri g. prof. Janko Mlakar. Na dnevnem redu je tudi kapelica v Vratih pod Triglavom.
© Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, lo je 1. februarja ob 4 popoldne.
© Prijateljem in znancem pokojnega vladnega svetnika g. Franca Wiesthalerja v vednost, da bo rekvijem v ponedeljek ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa,
© 6 odstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Neimenovani Din 3000, neimenovani Din 20.000, neimenovani Din 1000, Paternoster Milan, računski ravnatelj delegacije ministrstva financ Din 1000, neimenovana Din 1000, Šturin Joško, trgovec Din 500, neimenovani Din 2000, neimenovani Din 1000, neimenovani Din 10.000, neimenovani Din 2000, neimenovani Din 3000, Belar Iva, poštna uradnica Din 10.000, Puc Rudolf, okrajni tajnik v pokoju Din 3000, neimenovani Din 5000, neimenovani Din 3000, neimenovani 10.000 Din, neimenovani Din 3000, Se,šek Ivan, ravnatelj v pokoju Din 1000, Jamnik Valentin Din i000, neimenovani Din 1000, neimenovani Din 10.000, Mestna hranilnica ljubljanska Din 2,000.000, neimenovani Din 10.000.
© Cvetlični gaj nam pričarajo sredi zime na dan 1. februarja naši lovci mi veliki lovski prireditvi.
© Tajnik Zvez© trezne mladine br. Mio-drag Popovič je prišel včeraj zvečer s Sušaka ter ima danes dopoldno ob 9 konferenco, na kateri bo referiral o željah Zveze z ozirom na kongres ter o počitniški koloniji v Martin-ščici pri Sušaku. Vabimo ua to konferenco odbor društva »Treznost« ter vse načelnike sekcij, kakor tudi akademsko društvo - Treznost -, zastopnike krajevne zveze, zastopnike skavtov, Sv. vojsko in antialkoholnega odseka sokolske zveze. Konferenca bo najbrž v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici. Vabimo časopisnim potom, ker nam je drug način vabljenja vsled brzojavke onemogočen. Vabimo na konferenco ludi ostale člane društva Treznosti«. — Oblastno središče.
© Tatvine v Ljubljani. V petek opoldne je našel delavec Avgust Šepic v jarku pod poslopjem Vnovčevalnice na Dolenjski cesti S parov novih, mokrih hlač. Ker ni vedel, kaj bi z njimi, jih je nesel na bližnjo policijsko stražnico, kjer so ugotovili, da so te hlače last trgovca Ivana Lupšeta na Karlovški cesti. Lupše se je 16. januarja napravljal na sejem v Dobrepolje in je zvečer naložil ua avtomobil 24 parov moških in deških hlač ter več druge obleke. Avtomobil je zaklenil v svojo garažo v bližini Vnovčevalnice. Ponoči pa je neki uzmovič s pouarejenim ključem vlomil v garažo in zmetal skozi okno vseh 24 hlač. Imel pa je smolo, ker je osem lilač vrgel v jarek pod garažo in je mogel zato odnesti le suhe hlače. Ko se je Lupše naslednjega dno odpeljal z avtomobilom v Dobrepolje in pričel tam razkladati svoje blago, hlač ni bilo nikjeT. Lupše ima 1560 Din škode. — V stanovanje gospe Antonijo Felberjeve je vlomil neznanec iu odnesel 14 rjuh, več brisač, servijetov, prtov, ženskega perila in obleke ter tri golobe. Felberjeva trpi 5000 Din škode. — Na Celovški cesti je stražnik ustavil ključavničarskega pomočnika A. R., ki je nosil pol nahrbtnik medenine. Medenina je bila ukradena na državnem kolodvoru.
© V Ljubljano se je zopet priklatil večni popotnik Sun-Vu-Kung, ki jc imel že enkrat na policiji sitnosti, ker ne more niti navesti, kaj išče v Ljubljani, kje jc doma in kdaj je rojen. Ve le to, da je doma iz Azije. Ima dolgo rdečo brado in rdeče lase, je ves razmršen ter govori v nekem čudnem narečju, v katerega vpleta nemške in laške besede. Preživlja sa s tem, da prodaja lahkovernim ženskam razne talismane proti urokom in drugim nezgodam,
© Policijsko vesti. Policija je aretirala pet oseb: cerkvenega tatu Karola Cučnika, neko osebo radi prodaje tchtnice sumljivega izvora, neko Ivanko radi nadlegovanja in dva berača. Policiji je ovaden neki obrtnik, ki mu je obrtni red kaj malo mar, dalje je ovadena neka živahna Hanica radi — čujte in strmite — kaljenja nočnega miru! Poročila navajajo dvoje prestopkov zglaševalnih predpisov, dva prestopka pasjega kontumaca, en slučaj noš-nje orožja brez dovoljenja in sedem prestopkov cestnega policijskega reda.
© Gostilne v Ljubljani. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je objavilo statistiko, iz katere posnemamo, da jo v Ljubljani 305 javnih lokalov, od teh je 229 gostiln, 13 kavarn, 28 vinotočev in kleti ter 35 zajtrkovalnic.
© Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Fran Jager, tapetnik, o preselitvi obrata.
© Muškafeler, izredno dobro in priljubljeno vino, se zopet toči po 20 Din liter v
/ZJA VA. Da bode konec te škodoželjne izmišljene govorice, še enkrat izjavljam: Vsled zavisti, da moderno napredujem v svojem obrtu, se trosi lažniva govorica v zadevi trajnega kodranja las. Ta povzročena škodoželjnost je le spodbuda večjega zanimanja. Povzročitelju te podle, laži pa hvala!
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta 12
restavraciji M i k 1 i č, nasproti glavnega kolodvora.	665
© Izredna prilika. Radi preselitve prodajani od 1. do 5. februarja po globoko znižanih cenah vsakovrstna nojeva peresa, nakitne cvetke, pahljače ter veliko zalogo damskili klobukov. Modni salon Angela Pekolj, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.	652
© Proda se rabljeni pisalni stroj Undcr-wood. Naslov v upravi.
Proč z nemoralo!
»Elitni Kino Matica« je dal plakatirati film po podobah, ki kruto žalijo javno moralo in morejo zlasti na našo itak že zadosti moralno ogroženo mladino naravnost pogubno vplivati. Ni dosti tega, je Kino Matica izdal še reklamne razglednice čisto pornografične-ga značaja z besedilom, ki na ta način še po-sebič opozarja. Kakor bi tozadevnega filma ne smela pustiti pasirati cenzura, tako je dolžnost državnega pravdništva zasledovati izda-jateljstvo le razglednice, kajti § 49. tiskovnega zakona izrecno določa, da »kdor po tisku težko žali javno moralo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali do 10.000 Din globe,« »nemoralne slike, pornografski napisi itd. pa se morajo uničiti«. Mi od oblasti odločno zahtevamo, da v tem smislu po zakonu nastopi, opozarjamo pa še ua nekaj: Lastniki, podjetniki iu konipaujoni vseh »kinovc v Ljubljani javno govore in si veselja manejo roke, češ da imajo že črno na belem od ministrstva, da se ukine v Ljubljani vsaka cenzuia filmov, če so bili že cenzurirani v Zagrebu ali v Belgradu. Protestiramo slovesao! Ni vse za-vsak želodec. Saj vemo, da zagrebška cenzura kaj rada zamiži z enim očesom, belgrajska pa kar z obema. Mi rečemo samo to: Če se bodo kazali filmi, kakršno nosi ua reklamnih razglednicah deček v hlačkah, in če se cenzura v Ljubljani res odpravi, tedaj bo vzelo cenzuro v roke pošteno ljudstvo, iu ta cenzura ne 1k> mila. Toliko na naslov onih, ki imajo še možnost, da preprečijo, če je ministrstvo res izdalo kak tak odlok. Ne gre zaradi dobička akcijskih družb na tak način pred očmi oblasti ter cele javnosti sistematično i/.-prijati mladino in jo napravljati zrelo za dušne in telesne bolezni ter za zločine. Merodajni faktorji naj se enkrat v tem oziru energično postavijo v bran proti temu izpodkopavaDju ljudskega moralnega zdravja, kajti če se oblast zavzema za protialkoholno gibanje, za ljudsko zdravstvo in podobno, ima pač v prvi vrsti dolžnost varovati ljudstvo, predvsem pa mladino, epidemije nemoralnostil Starši naj so pa tudi odločno zganejo! Neskončno več je vredno moralno zdravje naših otrok nego di-videndo kino-podjetij !
i
NaJnoveJSa moda
Poudre Mon Parfum
Bourjols — Pari»
J
Maribor
□	Zanimiva misijonska prireditev bo na
Svečnico v dvorani Gosj>odarskc banke ob pol 5 zvečer. Delo za misijcnc jc dolžnost vsakega katoličana. Za intenzivno delo pa je potrebno pravo razumevanje misijonskega vprašanja. K temu razumevanju pa mnogo pripomorejo poleg misijonskih časopisov posebno misijonske prireditve. Na prireditvi na Svečnico bo združeno koristno s prijetnim. Uvodno predavanje bo imel g. prelat dr. Iv. Tomaži č, ki je duša in vodja misijonskega dela v lavantinski škofiji, razmere v Indiji in delovanje sv. Frančiška pa bo s pomočjo krasnih skioptičnih slik opisal g. prof. veroslovja Krošl. Za prijetno razpoloženje bo skrbela znana godba kat. omladine. Vsi prijatelji misijonske misli so najvljudneje povabljeni.
□	»Tabor« in duhovščina. Ker ne vedo v vrstah SDS, komu bi naprtili krivdo lastnega propada, iščejo vzroke in pravijo, da so vsega tega duhovniki krivi. Če so res krivi — slava in hvala jim! Ako jc SDS tako slaba, da so jo izpodneslc kuverte, ki jih je baje delil neki katehet v šoli, tedaj bodo imeli lahko delo. Tudi mariborska duhovščina ni »Taboru« prav všeč, ker je šla volit brez njegovega dovoljenja. Lc naj se pomiri. Slovenski duhovnik je tako živo zdruicn z narodom, da taki napadi nc-lc da ne morejo škodovati, ampak še celo utrjujejo prepričanje v duhovnikih, da jc z liberalcem celo potrebno previdno govoriti, sicer takoj drugi dan »Tabori prinaša izjave; na drugi strani pa, da jc pot duhovnika v mase naroda najboljše poroštvo dobre bodočnosti našega naroda.
□	Ogorčenje vsled napada na gasilno in reševalno društvo, ki ga jo zagrešil g. Bahun na petkovi seji občinskega sveta, jc po vsem mestu zelo veliko. Izjava, da je gasilno in rešilno društvo le v hasek hiînih posestnikov, jc tak nesmisel, da lahko z rokami zagrabiš. Ali
so stanovanjski najemniki kaj bolj zavarovani zoper požar, zoper nesrečo, da bi res nc potrebovali gasilnega in rešilnega društva, ki j tako požrtvovalno deluje, da jc eno najbolj J vzornih v celi državi!? Iz tega Bahunovcga : govorjenja pač lahko vsak spozna, kaj so ' vrcUue socialistične demagogične fraze, pa naj bode v občinskem svetu, na shodu, ali v listih.
□	Socialisti in manjšinske šole v Mariboru. Od časa do časa načenjajo mariborski socialisti v občinskem svetu probleme, ki nimajo z občinskim svetom nobene zveze. Socialistom je seveda ležeče samo na tem, da se pokažejo pred svojimi pristaši, češ, čc njih ne bi bilo, kje bi bila žc občina. Tako jc tudi z vprašanjem manjšinskih šol, katerega jc brez potrebe sprožil v petkovi proračunski seji socialističen svetnik Eržen. Dobil je pošten odgovor od nemškega obč. svetnika dr. Miihl-eisna, ki je označil Erženove zahteve kot navadno demagogijo. Manjšinsko vprašanje ne more rešiti mariborska občina, zato je kom-petenten drug forum.
□	Občni zbor. Pevska zveza ima danes ob 4 občni zbor, katerega se naj članice pol-nošteviino udeleže!
□	Tamburaški koncert. Katoliška omla-dina priredi v nedeljo, 6. februarja ob 5 zvečer tamburaški koncert v dvorani kat. omla-dine, Splavarska ulica. Po konccrtu bo času primerna igra: Strah z dolgo roko v treh dejanjih. — Vse prijatelje društva in poštene predpustne zabave vljudno vabi — odbor.
□	Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek 31. januarja ob 8 zvečer predava o »Zgodovini Zagreba« na podlagi lepih skiop-tičnih slik hrvaški zgodovinar prof. dr. Horvat. V petek dne 4. marca je prva Beethove-nova proslava, ki jo priredi znamenit trio Graške Uranije (glasovir, cello, violina) s sodelovanje operne pevke Ulm. Uvodoma bo slavnostno predavanje o življenju velikega genija in sicer na podlagi 30. skiopt. slik. Tudi vsaka kompozicija, ki sc bo predvajala se bo interpretirala. S to prireditvijo bo dana obenem tudi Mariborčanom prvič priložnost, da vidijo, kako originelno prirejajo avstrijske Uranije take muzikalične večere. Muziki sc pridruži petje, besedi živa slika! Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoicrju —• se prične v pondeljek.
□	Angleški krožek ima, kakor smo žc poročali, v pondeljek ob 7 zvečer svoj redni občni zbor v realki. Zanimanje za angleški jezik in kulturo raste v Mariboru od leta do leta in zato je tudi delovanje v angleškem krožku od leta do leta živahnejše. Število učencev v treh kurzih je prav lepo, čitalnica in dobro urejena knjižnica v »Vesni« ima tudi vedno več obiskovalcev. Angleški krožek je v najtesnejši prijateljski zvezi s krožkom v Ljubljani in ludi z angleško naselbino v Mežici, ki ob vsaki priliki pokaže svojo velikodušno naklonjenost. Podrobnejše poročilo o delovanju angleškega krožka bomo prinesli po občnem zboru. Za sedaj pa še enkrat prav prisrčno vabimo vse člane, ki jih je v zadnjem času prav lepo število pristopilo, na občni zbor. Kdor želi postati član, naj se prijavi pri g. ravnatelju Zupančiču v realki. Članarina znaša letno 25 Din.
□	Zdravniško društvo v Mariboru ima dne 6. febr. t. 1. ob 17 v hotelu Meran svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani društva se vljudno vabijo, da sc istega v čim večjem številu udeleže.
□	Nov načrt mesta. Maribor nima nobenega pravega celotnega mestnega načrta. Sedaj so dogotovljenc vse predpriprave in te dni bodo začeli z delom novega in velikega načrta mariborskega mesta.
□	Del Mestne hladilnice bo oddan v najem. Mestna klavnica ima veliko in moderno urejeno hladilnico. Ta hladilnica bi bila cela zasedena le v slučajih, ako bi se iz Maribora izvažalo veliko zaklane živine. Ker pa z večjim in trajnim izvozom v doglednem času nc bo nič, bo oddala mestna občina en del hladilnice v najem eksportni tvrdki Himmler in Mattheis.
□	Državna skrb za Aleksandrovo cesto.
Aleksandrova cesta je ena najdaljših in najbolj prometnih cest v Mariboru. Kakor znano, je ta cesta državna. Država pa prispeva k vzdrževanju Aleksandrove cestc na leto 3000 dinarjev. Toliko stanejo občino letno metle, s katerimi se Aleksandrova cesta pometa.
□	Okrajne ceste v mestnem območju v Melju in na desni strani so v slabem stanju. Sedanji gerent g. Lipovšck bi lahko kaj ukrenil, da se te ceste zboljšajo. Bo treba izpre-membe na okr. zastopu, sicer bodo še naše cestc preveč po hrvaškem sistemu pod vodstvom radičevccv.
□	Konji so se splašili včeraj dopoldne nekemu vojaku na Aleksandrovi ccsti pred kolodvorom. Kljub vsemu naporu se mu ni posrečilo obdržati zbesnelih živali in v divjem galopu so zdirjali po Aleksandrovi cesti. Dasi je bil na ulici živahen promet, se ni dogodila ni kaka nesreča. Pred križiščem Aleksandrove in Mcljcve ceste je ustavil konje nek častnik.
□	Komu je bii ukraden star denar? Mariborska policija jc aretirala nekega postopača Adolfa H., pri katerem se je našlo večjo količino starega denarja, med tem tudi srebrn tolar iz dobe cesarja Kar.'a VI., več bakrenega starinskega drobiža, jeklena zapest-na ura, igralne karte in starinska srebrna zapestnica. Fant je trdil, da jc to žc pred dalj-
šim časom nasledil od starišev, toda nedavno sc jc nahajal v policijskem zaporu, navedenih predmetov pa niso našli pri njem. Kdor bi te stvari pogrešal, naj se prijavi policijskemu komisarijatu.
□ Kolo ie bilo ukradeno uradniku tovarne Reich, Stanislavu Snoju. Pustil je kolo pred vežo hiše št. 6 v Jurčičevi ulici, ko pa se je vrnil po par minutah iz hiše, ni bilo kolesa nikjer.
Cel/e
xy Teror po volitvah šc vedno izvaja demokratsko časopisje. Poleg »Jutra« in »Nove dobe« sc jc pričela sedaj šc stara tetka »Slovenski narod« nekaj šopiriti. Mi ugotavljamo le eno dejstvo, da smo namreč mi vodili v predvolivni dobi časnikarski boj zelo ku-lantno in nismo niti izdaleka izrabili vsega materiala, ki bi ga lahko. Tudi po volitvah nismo pisali nikakih nepotrebnih zmagoslavnih pesmi in tudi nc priobčevali onih ljudi, ki so v zaslepljenosti glasovali za demokratsko listo. Ako gospodje nc bodo nehali s takim načinom boja, prišli bomo na dan tudi mi z istimi sredstvi, ki bodo hujše zadela! To naj bo naša edina in zadnja beseda! Kakor gospodje hočete, nam jc vsejedno!
-& Občni zbor politične organizacije SLS za mesto Celje sc vrši dne 3. t. m. ob 8 zvečer v prostorih pri Belem volu. Na ta občni zbor so vabljeni vsi somišljeniki naše organizacije. Ker se bodo na tem občnem zboru obravnavale zelo važne zadeve, jc pozvan vsakteri član, da sc mora tega občnega zbora sigurno udeležiti.
£r »Graničarji ali nedolžna žrtev« je naslov lepi narodni igri, katero bo uprizorila celjska Krekova mladina danes in v torek na odru v Narodnem domu. Med odmori bo igrala tudi železničarska godba, ki bo tudi med igro spremljala posamezne točke in nastope. Ker so s to igro zvezani veliki stroški in zasluži naša mladina pobega razumevanja, priporočamo prav toplo našemu občinstvu, da se odzove prav v polnem številu obakrat ob pol 4 popoldne.
& Gripa. Po našem mestu sc je pričela širiti gripa, ki je sedaj za enkrat omejena šc na manjše število bolnikov in posebno na odrasle. V šolah ni šc nikakega znaka te bolezni.
0 Opozarjamo na obrtno prireditev, ki sc bo vršila v Narodnem domu dne 1. februarja zvečer.
M
ш k aster" к mm
POIZKUSITE KVALITETE ,GOOLD' IN ,SPECIAL, KATERE DOBITE V VSAKI BOLJŠI TRGOVINI
Kamnik
Lep dau ubogih. Tudi v našem mestu je precej bede. Mi hodimo mimo ubogih in le prepogosto pozabimo na svoje brate! Vincencijeva konferenca se zaveda svoje naloge in vrši žo leta in lota med nnmi prav na tihem delo krščansko ljubezni do bližnjega. Gotovo je, da ima ravno zato prijatelje iz vseh slojev. Tako so ii je poverila nad vse hvaležna skrb, da pogosti v spomin na 70letnico preč g. kanonika Ivana Lavrenčiča vse svojo podpirance. Storilo je to za god slavljeu-ca, svojega častnega predsednika, dne 27. t. m. Pripravila je primemo kosilo za 54 res podpore potrebnih, med temi je več družin. Milo se je moralo storiti vsem, ki so lahko videli v marsikatere m očesu solze hvaležnosti, ki so se gotovo izlilo v vroče molitve za njega, ki ima srce za uboge. Obdarovanci so obljubili, da ne bodo pozabili svojega dobrotnika preč. g. kanonika, ki je daroval v ta namen zelo velika Vse inu poplačaj Bog. Imeli so ubogi nad vse okusno kosilo, vsak je dobil še četrt litra vina. Gotovo ne bo kdo tega napačuo umeval, vsaj so bili vsi stari, ki jim je bil ta po-boljšek le medicina. — Ženskemu dobrodelnemu odseku: pod vodstvom požrtvovalne gospo Graško-ve čast in priznanje, saj je ravno ta tako mirno in izborno izi»elja) vso akcijo. — Vincencijevi konferenci pa želimo še nadaljnih uspehov, prijateljev in dobrotnikov!
Volitve o oblastno nkupščino so pokazale, da so se pričeli pametni Kamničani otresati demokratske komande. Številke so pokazale, da so domokrati močno nazadovali. Kljub silni agitaciji, kljub temu, da je g. župan osebno posveta! največjo pozornost volitvam iu marsikoga, ki ga sicer malo pozna, osebno šel isnat, da je šel volit, so .spravili skupaj samo 183 glasov. Se ]>ač tudi v kamniških demokratskih vrstah pričenja svitati. Zal, nekaterih še vedno ni izučijo demokratsko gospodarstvo v Kamniku. A upamo, da se tudi tem še odpro oči. Saj se kmalu zopet vidimo na volišču: pri občinskih volitvah se pa šc drugače pomenimo. Takrat bo šlo za domače razmere, ki jih bo treba temeljito ozdraviti.
V zadnji spomenici demokratov v Jutru na trgovinskega ministra so zahtevali demokrati odstranitev gerentov pri Mestni hranilnici ljubljanski, češ, da v vodstvu takih zavodov ne smejo sedeti ljudje, ki imajo kaj govoriti v drugih denarnih zavodih. Podpišemo. Ali za vse enako; tudi za demokrate! Pa vendar tudi niso imeli v mislih člana upravnega sveta Mestne hranilnice kamniške, ki jo obenem tudi upravni svetnik Hipotekarue bankeV Saj se menda zelo zanimajo prav v spomenici tudi Kamnika!
Tovorno postajališče sino dobili pred kratkim v Kamniku na Grabnu, enako na Ornikovi hiši nov poštni nabiralnik. F irma -»Parna žaga»' si je napravila na postaji lasten tir za nakladanje lesa. Slšimo tudi, fla nas misli zapustiti naš postajni načelnik g. Medved, ki je pri nas splošno priljubljen. Želimo mu vso srečo nn novem službenem mestu.
vse komand i rat i in gorje onomu, ki bi se drznil drugače misliti in govoriti, kakor želi naša slavna žlahta. Naj navedemo samo par primerov terorja, ki so izvaja napram našim ljuciem. N. N. je obrtnik v Kranju; svoje prostore ima v hiši liberalnega veljaka. Mož nikdar ni bil demokrat in kakor ga iioznamo tudi v bodoče no lx>, a se јч takole izjavil: »Ce ne maram, da bi bil jaz z vso družino vržen na cesto, moram voliti SDS, čeprav jo na vso moč sovružim.c Drugi slučaj: Dva, povsem naša človeka, ki sta pa odvisno od demokratsko [ milosti, sta se izjavila takole: »Če nočeva izgubiti službe in uničiti eksistenco svojih družin, morava voliti SDS.« Takih slučajev je pa silno mnogo. Torej odvisni ljudje so pripomogli k demokratski zmagi. Če bi klerikalci vsaj 5 odstot. tega terorja izvajali, kakor so ga demokrati, bi bil ves liberalni Izraje pokoncu. Zanimivo je tudi tole dejstvo, ki prav dobro osvetljuje demokratski teror Mesto Kranj se od dne do dne bolj industrializira in zato vedno več delavcev in vendar so zastopniki delavstva t. j. socijalisti dobili samo 20 glasov od 752 volivcev. So morda delavci zaljubljeni v veleka-pitalistično Žerjavovo SDS. O kaj še? Teror jo vzrok. Naši demokrati se drže naslednjega prin- 1 cipa: Če hočeš živeti v Kranju, to je, če hočeš I imeti svoj kruh v Kranju, moraš bi'i demokrat, | posebno ob času volitev, sicer pa lahko pobereš šila in kopita in ajdi s trebuhom za kruhom. Svo- ! boda je našim demokratskim veljakom popolnoma I nepoznana stvar in to dela mesto Kranj za demo- I kratsko tronjavo. Esdeesarsivo se sestavlja iz na-polinteiigence, tirez širšega duševnega obzorja, iz sebičnežev, ki jim je dnevna osebna ali klikarska korist več, kot skupni blagor in napredek naroda, iz strahopetcev, ki so v strahu za lastno eksistenco ali karijero in svoje služabniške men'alitete oklepajo vedno vladajočih. In takšnih ljudi imamo v Kranju vedno mnogo. To smo hoteli povedati o demokratski zmagi v Kranju.
Predstava. Danes popotdna ob 4. uri priredi dramatski odsek društva »Kranj« ua odru Ljudskega doma smehapolno igro »Brat Martin«. Opozarjamo na zelo ugodno železniško zvezo.
Jesenice
Kako smo volili v oblastne skupščine, je že znano. Častno so se odzvali somišljeniki SLS ter v četi občini oddali 506 glasov za prvo kandidatno listo, šest strank je bilo zastopanih in je dobila SLS 42 glasov absolutne večine. Demokratje pa kljub privesku narodnih socialistov in drugih socialistov precej manj kot |>olovico tega števila. Še na shodu zadnji petek pred volilvamj so se ba-liali, da bodo imeli samo demokratje najmanj 300 glasov, na, pa nič tacegn, Čeravno so letali agitatorji ceii dan okolu kot za stavo. Posebno neki učitelj jo ta dan gotovo par podplatov zbrusil. Pa ni vse vkup nič pomagalo, kar ie skrahiranega, je skrahirano. Eksjiozilura Stavenske banke na Jesenicah je pač na preveč vidnem mestu Predvečer volitev je bil v znamenju trganja lepakov SLS. Ker demokrati, odkar je šla Slavenska banka, ne premorejo več toliko, da bi si nabavili lastne le-jiake, pa tudi ne trpijo, da bi jih kedo drugi pri-lcpljal, zato doli z njimi. Volilo se je povsem mirno in ni bilo nikjer najmanjšega incidenta. Zanimivo bi bilo omeniti le, da nosilec liste združenih socialistov sam ni mogel voliti — ker ni bil v imeniku. Ko se je zvedelo za izid, je med pristaši SLS in vsemi treznomislečimi, ki so volili v prvo skrinjico, zavladalo veselje. Naspotniki pa so lahko prepričani, da je vsak njih up prazen Jesenice ke-daj dobiti v svojo pest, kajti Jesenice so za vedno katoliške in take ostanejo.
Podružnica I .del. konzumnega drnštva. Vse oue, ki so Ml i kedaj ua Jesenicah, bo zanimalo, da jo v nekdanji Trevnovi trgovini I delavsko kon-zumno društvo na Jesenicah otvorilo svojo podružnico. Teinpora mutantur. Kdo bi si bil mislil pred leti kaj tacega?
Tržič
Eno oko je še izgubil, drugo je pa tudi še v nevarnosti pri onem mladeniču, ki so ga na Silvestrovo noč tako kruto pobili po obrazu v Kodrovi gostilni. Revež trpi v ljubljanski bolnici.
Pošteno predpustno zabavo imajo našo Mar. družbo na Svečnico po večernicali v Našem domu. Na sporedu je tudi poučna in zabavna dvodejanka »Kaznovana nečimernosk.
Prosvetno društvo sv. Jožefa pripravlja ko-, medijo »Protekcija«, ki se bo igrala 6. februarja. Za tem se bodo vrstili zopet prosvetni večeri, ki so sedaj bili zaradi mraza prekinjeni.
Kočevje
Dclopust v rudniku. Radi premajhnega naročila premoga je tukajšnjo ravnateljstvo premo-gokopa ustavilo obrat za 5 dni. V ponedeljek se delo zopet prične. Ubogo delavstvo, ki bo ves teden gladovalo zaradi tega!
Most Most, ki veže rudnik z mestom, je v jako slabem stanju. Deske so tako slabe in na nekaterih mestih že celo gnile, da so je bati nesreče. Hoditi so mora po sredini mosta, kakor vozovi. Ta nedostatek bi se lahko popravil za mal denar.
Kranj
Volitve. Volitve so za nami; izmed 752 volivcev je oddalo voUvile kroglice za SLS 110, SDS 131, KKS 23 in Soc. 20. Gorenjska metropola jo zopet pokazala, da je liberalno-demokratska trd-1 njava. Mogoče so bo komu čudno zdelo, zakaj iz-■ »azuju Kninj Ink volivni rezultat? Kdor pozna razmere, se mu pa nc bo prav nič čudno zdelo. Prvi vzrok, da dobiva SDS toliko glasov, je brez-primerni teror, ki ga izvajajo demokratski veljaki in pn belgrajski Dorodici podobna žlahta, ki hoče
šolo drugega. Res je, da trpimo trenutno par stotin dinarjev več zgube, ali vendaT je tako boljo, kakor Imeti v par letih več milijonov dinarjev škode. Glavno besedo pri krajevnem šolskem svetu ima g. Malovrh, od katerega pričakujemo, da bo imel ooir na važnost stvari.
Rogaška Slatina
Utonil. V torek, 25. m. se je zvečer mudil pri svojih sorodnikih pri Sv. Katarini posestnik Jakob Sekirnik. Ko se jo zvečer vračal domu je padel v jarek in utonil, četudi je bita voda precej plitva. Našel ga je naslednji dan njegov lastni brat Utopljenec je imel pri sebi 15.000 Din denarja.
l'o volitvah. Radičevci so silno poparjeni, kar so tako lepo »skoz padli« — kljub celi povodnji letakov in goreči agitaciji g. Verbovška in stavbenika Madilela. Demokratje so agitirali s tem, da so pošiljali vsakemu volivcu v zaprtem pismu povabilo in priporočali kmeta Perkoviča kot kandidata SDS. S silno agitacijo se jim je posrečilo, da so ga »skoz spravili«. Volili so ga kot samo-stojneža samostojneži in njih očetje Zerjavovi demokratje. Za svojo skrinjico niso hoteli reči, da je demokratska, ampak, da je skrinjica kmeta Perkoviča Menda so se sramovali, da jih zastopa kmet Občudovali smo g. Kita, nadučitelja v pokoju, ki je pri Sv. Križu ves dan vztrajno sedel jiri demokratski skrinjici. Ob prevratu so ga ravno demokratje hoteli vreči iz šole in službe, a so ga rešili nesrečni klerikalci.
Pevski koncert. Kakor smo že poročali, priredi na Svečnico ob pol 16 pevsko društvo »Sloga« na Slatini v hotelu »Pošta« pevski koncert. Na sporedu so umetne in narodne pesmi Prijatelji lepega petja iskreno vabljeni 1 Vstopnina nizka.
Cerkveni vestnik
Duhovne vajo za može v Domu v februarju od 12. zvečer do 16. zjutraj. Preč. gg. se vljudno prosijo, da bi može opozorili na ta tečaj ozir. jim šli na roko, da se ga morejo udeležiti.
Marijanska kongrogacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. Na Svečnico je zjutraj ob jh>1 sedmih skupno sv. obhajilo, zvečer ob petih slovesen shod.
Orel
Tehnični svet ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši na Svečnico dne 2. februarja ob pol 9 dopoldne v sobi okrožja v Ljudskem domu. Dnevni red je zelo važen, zato naj se udeleže poleg sren-škili načelnikov tudi vsi načelniki odsekov.
Načelnik okrožja.
Za učiteljstvo
Savinjska podružnica »Slomškove zveze« zboruje v svrho likvidacije na Svečnico dne 2. februarja ob 1. uri popoldne v tajniški sobi SLS pri Belem volu, I. nadstropje.
Nasznanila
Prost gasil, društvo Rudnik pri Ljubljani
priredi dne 2. februarja, na Svečnico. predpustno veselico v gostilniških prostorih g. Jelačina v Rudniku. Sodeluje godba na pihala. Začetek ob dveh popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani sklicuje svoj redni očni zbor na dan 6. februarja 1927 ob 13. uri v justično palačo, soba ,št. 28, v Ljubljani. Pozivamo gospodo tovariše, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Trbovlje
Rudarski štrajk na Angleškem, njegov razvoj in potek bo pojasnil s predavanjem s skiop-tičnimi slikami tajnik Prosv. zveze g .Zor danes v nedeljo ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Rudarji, pridite k predavanju, da boste videli v slikah ,kako si vaš angleški tovariš skuša izboljšati svoj kruh.
Hrastnik
Socialisti za demokrate. »Jutroo prinaša dne 24. jan. 1927 v št. 25 dopis iz Trbovelj, da je občimi nakazala za novo leto Ljudski knjižnici v Hrastniku 2000 Din podpore. V Hrastniku se nobena knjižnica ne imenuje »ljudska«, ampak sta samo narodna (demokratska) in pa knjižnica Kat. prosvetnega flruštva, ki jc javna. Potemtakem je dobilo omenjeno vsoto Narodna čitalnica. Proti lemu ne bi imeli ničesar, čc bi ne vedeli, da ni občina naši knjižnici dala prav nobene pare. Imeli smo tudi gos]>odinjski tečaj, za katerega občino ni imela denarja. G. i«xlžupan Vodušek je iz svojega daroval za nepokrite stroške tečaja 100 Din, za kar sc mu zavaljujemo. Sicer pa se ne čudimo, da socialisti denarno podpirajo demokratkke institucije, ker imajo oboji iste namene
Šolske zadeve. Kakor znano, jo bivši načelnik krajevnega šolskega sveta Ferdo Roš prodal korporaciji zemljišče za stavbo nove šolo za 225 tisoč Din. G. Loger je bil voljan dati prostor v isti namen po 20 Din za kvadr. me'er, dočim so jo Ro-ševo kupilo po 45 Din. Popustil bi bil morda celo na 15 Din. Ker jo zadeva kupnine končana, bomo govorili le o terenu, ali je siguren za tako težko poslopje ali ne. To je lapornal «vel. 10 m oddaljena hiša g. Roša jc močno raz,pokopa. Nova šol« bo stala več milijonov. Ako se postavi na t0 mesto, bomo v par letih zopcl na tem, da iščemo nov prostor za novo šolo. Po našem mnenju bi bilo bolie prodati kupljeni prostor in kupiti za novo
NI VEC BOLEZNI NOG! DOVOLJ JE BILO TRPLJENJA!
ker Vam bo sol „Svetega Roka" ozdravila vse bolečine.
Ta preparat, ki se v inozemstvu žo davno 7. odličnim uspehom uporablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi razstopi. Na ra način dobimo z oksigenom nasičeno vodo, ki je čudovito dobra za bolne noge in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozko obutve, izleči oteklo noge in pekoče podplate.
Dovolj je, da se mala količina soli Svetega Roka« za noge razstopi v lavoarju, ki je napolnjen s toplo vodo. V to raz-stopino denemo noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej. V tem Času prestanejo vse bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utrujeno uoge, da so več ne povrnejo.
Nainukanje nog v daljši dobi omehča žulje in otisko tako, da jih lahko tudi brez noža in britve odstranimo.
HajtrdoviatnejSe bolezni nog, ozebline, pe-koïine se lahko odstran Iz uporabo soli „Svetega Roka" za noge.
Lahko so prepričate, ker je sigurno, da se pri uporabi soli »Svetega Roka: za noge popolnoma osvobodite vseh različnih bolezni in bolečin, pa Vam bodo tudi novi čevlji ravno tak" udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo leto. Na ta način Vam no bode naporno niti najdaljše potovanje peš, kakor tudi daljše stanje skozi več ur ln no bosto čutili nobene utrujenosti.
Cena za posamezni zavitek soli г/Svc-tega Roka: za noge 10 Din. Dobi se v vsoh lekarnah in drogerijah, ako pa no dobile, eo obrnite na
drogeriia SflNITflS
Ljubljana, Prelernova ulica 5 In Celje.
Samoprodajatec n* омтГји Kraljevine SHS Kolar I Gabrlt, drogeriia „Nada", iubotlca, telefon 6-37.
Nadzorstvo nad občinami in oblastna samouprava kot prizivna stopnja.
»Vprašati sc moramo le Se, je-Ii z upravno-političncga stališča bolje, da vrši posle pritožne instance oblastna samouprava ali pa da pripadajo državnim funkcionarjem v oblasti. V tem oziru obče veljaven odgovor ni mogoč, vse zavisi od tega, ali izvoljeni samoupravni funkcionarji ln samoupravno uradništvo nadkriljuje ali vsaj doseže po svoji strokovni izobrazbi, po poltenosti ln po presku-šeni pisarniški tehniki državne organe ali ne.«
Dr Henrik Steska, »Slovenec«, št. 20 od 26. t. m.
Prav hvaležni srno g. dr. Steski, da je načel vprašanje o nadzorstveni instanci nad občinami, in da nam je podal v omenjenem članku temeljito interpretacijo tostvarnih določil. Nesporno je in niti za hip ne more biti dvoma, da mora preiti nadzorstvo nad samoupravno (avtonomno) občino na samoupravne oblasti, in da se mora sedanja državna uprava (ta čas veliki župan, popred — po prevratu — poverjeništvo za notranje zadeve, kasneje oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave) — smatrati le za »negotiorum gestor«, za začasnega izvrševalca poslov bivšega deželnega odbora. — To stoji, in o tem bi bila pač vsaka nadaljnja razprava odveč.
Res, da je zakon o oblastni in okrajni upravi z dne 26. aprila 1922. 1. (Uradni list št. 49 ex 1922) v tem pogledu silno pomanjkljiv in lakoničen. Saj določa v drugem odstavku člena 93. le, da rešuje oblastni odbor proračune občin, ako presega občinska do-klada 50% (do 300%). — Toda s tem je že tudi izrečena kompetenca oblastne samouprave nad občinskim gospodarstvom, in pod določbe edinega tega člena se da subsumirati še marsikaj drugega.
Potreba izpremembe ali izpopolnitve zskona.
Moj namen ni razpravljati o tej nesporni kompetenci, marveč nekaj drugega o snovi, ki sem jo citiral uvodoma iz članka dr. Ste-skc. Nc bo pa odveč, če tudi tu zopet poudarjam, kar je bilo že ponovno povedano, kako potrebno je noveliranje, kako potrebna bistvena izprememba zakona o oblastni in okrajni samoupravi, ki ima (namreč zakon) toliko lukenj, kakor staro rešeto. — Posebno aktualna pa bo postala izprememba tega zakona tedaj, ko se bo ustvarjal nov občinski zakon, ki bo moral biti popolnoma v soglasju z določbami zakona o oblastni samoupravi. Izdelan ne sme biti po furtimaško — še manj pa sprejet — ne prvi ne drugi; ne tako, kakor se pri nas »delajo« fsicl) zakoni. Če bo drugače, potem sploh ne bomo nikdar našli izhoda iz kompo tenčnih konfliktov. Vendar o tem dovolj.
Vprašanje samoupravnega uradništva.
Reagirati pa je treba na izvajanja g. dr. Steske v zgoraj citiranem »Slovenčevcm« članku, ki se tičejo uradništva. Jaz in bivši drugi uradniki razpuščenega deželnega odbora kranjskega smo dobili iz zadnjega cit. odstavka vtis, da smatra gospod doktor nekdanje samoupravno uradništvo, uradništvo bivšega deželnega odbora, za — no, recimo: za nekako manj vredno v razmerju z državnim uradništvom. Ne glede na to, da »samoupravnega« uradništva danes sploh ni, ker sc jo po dolgih mukah in bojih ter porodnih bolečinah v letu 1918. milostno priznal bivšim deželnim uradnikom značaj državnih uradnikov, ter so bili le-ti »sprejeti« v državno službo, kar se je tedaj — povdarjam šeenkrat — smatralo za nekako milost, — je treba korigirati naziranje g. dr. Steske. Ustvariti je treba glede vprašanja, je-li »samoupravni« funkcionar in uradnik sposobnejši nego »državni«, iz negativa — pozitiv. Kajti ničesar drugega ne izzveneva iz zadnjega odstavka cit. članka, nego v lepo obliko zavito preziranje funkcionarjev in uradništva bivše avtonomne deželne uprave.
Čakal sem, da se morda oglasi kak odličen pravnik bivšega deželnega odbora, ki ima gotovo več pravice braniti čast in ugled nekdanjih deželnih odbornikov in uradnikov, aego jaz. — Ker pa se ni nikdo oglasil, naj storim to jaz, čeprav bo ta ali oni na višji lestvi morda prezirljivo mislil, kako pridem do tega jaz, iz kadra »deorum minorum gen-tium«. Nič za to! Samozavest daje vsakomur pravico, da se potrka tudi na prsa, če treba. Naj velja torej ta obramba za vse »bivše deželne«.
Ne morem drugače, nego da mislim, gospod dr, Steska ni niti prav poznal ustroja in vsega izbornega aparata bivšega deželnega odbora kranjskega. Zato bodi tudi izrečno poudarjeno: Pravniki, tehniki, pa tudi drugo osobje, vsi so bili na višku, in čisto odkrito ter .smelo lahko trdim, da so vsaj v zadnjem desetletju nadkriljevali tedanji državni aparat. - Ali nimamo znanih imen: višji ravnatelj Čamida, ravnatelj dr. Zbašnik, sedanji član državnega sveta Iv. Skarja in mnogo drugih, ki so bili pravniki par excellence? Ta deželni stavbni urad? Ali naj povem, da je ta in ta deželni inžener pomagal državnemu izdelovati načrte?
Potem pa io: deželno koncepino osobje je izdelovalo načrte zakonov — aktov če nc boljše nego so sedanji, a državno uradn:štvo je imelo kasneje čast in dolžnost, izvrševati
fe zakone. — Pozlvljem se na g. dr. Zbašnika
—	prosim ga, naj mi to oprostil —, ki bo lahko izpričal ,kako laskavo se je bivše (dunajsko) upravno sodišče ponovno izjavilo o elaboratih bivšega deželnega odbora, reeto njegovega uradništva. — Ne, to ni panegirik; to je resnica. Če ugotavljam še, da je bila na viška tudi pisarniška tehnika, sem — menim
—	povedal dovolj. Omeniti mi je pač posebe, da po mojem prepričanju v državi ni regi-strature, ki bi se mogla meriti z registraturo bivšega deželnega odbora kranjskega, tiste re-gistrature, ki so jo hoteli razkopati in prenesti v neko vlažno klet.
Poštenost.
G. doktor se je dotaknil jako kočljive točke, ko pravi, če samoupravni funkcionarji in samoupravni uradniki tudi po poštenosti nadkriljujejo ali vsaj dosegajo državne organe.
—	Sicer ne vem, kaj je gospod doktor vse suO-sumiral pod pojm »poštenosti« v zvezi z nadzorstvom nad občinami in izvrševanjem poslov oblastne samouprave kot prizivne instance. Menim pa, da mu je lebdel pred očmi pojm korupcije, o kateri pri nas — na splošno žalost — ni mogoče reči, da je ni — et inter muros et extra. Izjavljam odkrito, da obžalujem, ker je g. doktor prišel na dan s tem pojmom, ki mora ostati čist, svetel, intakten. Ne samo v materialnem pogledu, tudi v moralnem Upam, da g. dr. Steska ni hotel namiga-vati na kako podkupljivost samoupravnega uradništva. Tako insinuacijo bi le-to zavrnilo kar najenergičnejc.
Če pa je imel g. doktor pred očmi pojm o poštenju v političnem pogledu, tedaj bi bilo tudi bolje, da ni načel tega poglavja, kajti gradiva bi bilo pri tem toliko, da bi se marsikateremu sočasnemu državnemu funkcionarju ne stopilo samo maslo na glavi, marveč bi se mu raztopila cela glava, če posveti na njo malo topleja solnčna svetloba.
Sapienti sati
Kaj sledi iz tega?
To in edino to, da niso bivši samoupravni uradniki nič več in nič manj, nego bivši ali pa če hočete: sedanji državni uradniki. Najmanj pa, kar se mora zahtevati, je pcpolna pariteta. Niso še izumrli vsi bivši deželni uradniki. Tista kri še vedno polje v njih, ko pred vojno. Tisto veselje do požrtvovalnega, vestnega in poštenega dela v blagor Ijndstva, kot nekda{. Kaj naj rečem še več? — Ničesar drugega, nego lo: Po vsej pravici pritiče nadzorstvo nad občinami ter izvrševanje poslov pritožne instance- izključno le oblastnim samoupravam, njenim funkcionarjem in bodočemu samoupravnemu uradništvu.
Fran Kristan, bivši občinski revizor deželnega odbora kranjskega.
Kmetijska šola na Grmu - pred katastrofo.
V 54. leto bo stopila letos kmetijska šola, ki je bila ustanovljena na Slapu pri Vipavi in se je po 13. letih preselila na Grm. Ni še dolgo, kar je praznovala 40 letnico obstoja na Grmu, ne sluteč, da so i nastavili v Belgradu baš za njen jubilej nož na srce.
Kaj se je zgodilo? Grmska šola je sestavljena iz dveh ločenih oddelkov ali — če hočete — razredov. En razred je letna šola, ki traja celo leto in je pripravna bolj za gospo-darstkd prilike Dolenjske in deloma Notranjske, drugi razred je zimska šola, ki traja dve zimi po pet mesecev in je namenjena predvsem za Gorenjce. Pouk v vsakem cd teh dveh ra/.redov traja po eno leto. Je tedaj enoletna šola z dvema razredoma. V kmetijskem ministrstvu so izdelali že 1. 1921 zakone za srednje, nižje in specijalne kmetijske šole. Do letos je bila grmska šola uvrščena med nižje kmetijsko šole. Toda v zakonu za nižje kmetijske šole stoji, da mora pouk na takih šolah trajati dve leti. Kam tedaj z grmsko šolo? Enoletni pouk jih je bodel v oči. Torej — da bo vse po predpisih — Grm naj spada med specijalne kmetijske šole! In so zapisali: kmetijska šola na Grmu naj se imenuje: ži-vinore.sko-poljedelska šola. Zakaj ne sadjarsko- vinarska, tega najbrž n.hče ne ve! Zdaj pa poslušajte: šola v neposredni bližini slavne Trške gore, v središču sadjenosne Dolenjske, pa se na njej o vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu ne bo zanaprej več nič poučevalo. Zato, ker je pouk enoleten in mora šola torej biti spccijalna!
Ali to še ni najhujše. Specijalne šole so zamišljene v majhnem obsegu. 30 učencev je največ, kar jih taka šola sprejme. Takemu številu učencev in enemu samemu razredu odgovarja tudi učno osobje, ki na takih šolah ne presega treh učnih moči. Ker je tudi obseg gospodarstva na specijalnih šolah res »spe-cijalen«, ne obsega torej vseh kmetićskih pa-cijalenr, ne obsega torej vseh kmetijskih pa-merjeni. Samo en primer: za 14 nižjih šol je določeno za 1. 1927-28 štiri milijone dinarjev kredita za vzdrževanje učencev, a za 20 specialnih 1,850.000 Din. Za obdelovanje posestva je pri prvih kredita 2,000.000 Din, pri drugih 1,600.000 Din. A nižjih je 14, specijalnih 201
Grmska 5ola ima prostora za 50 učencev, ima dva razreda, se peča z vsemi panogami slovenskega kmetijstva (saj ima obširno po-, »estvo z njivami in travn.ki, ima lepo živino- I
rejo, dva obsežna vinograda, velik zelenjad-ni vrt, drevesnice, trtnice, sadonosnike, botanični vrt s poskuševališčem, čebelujak itd.) in je dobro, razmeram zelo primerno urejena ter uživa vseobči sloves prav dobrega kmetijskega zavoda. Ce obvelja uvrstitev grmske šole med specijalne, potem bo poleg mizernih kreditov utrpela sledeče: Od šest učnih moči, od katerih vsak (izven ravnatelja) vodi evojo panogo tudi praktično, bi ostale z ravnateljem vred tri moči. Kako bi ti trije uradniki vodili pisarno, vse obsežno gospodarstvo in šolo, to sam Bog ve. Je enostavno izključeno, šola ima sedaj štiri poduradnike, in štiri služitelje. Od vseh bi ostala morda dva. To se pravi: Šola bo brez sadjarja, morda celo vrtnarja, brez viničarjev, brez mlekarja. Ali se to ne pravi: lepo urejen zaved popolnoma uničiti? In naprej! Šola ima 50 mest, a kredita bo pre ela za 30 učencev. Ali ni krivica, ki se godi slovenskemu kmetu v bivši Kranjski naravnost vnebovp joča? Sam si je po deželnem odboru kranjskem z lastnim denarjem ustanovil strokovno šolo na Grmu, sam jo povzdignil do današnjega razvoja, plačuje danes dovolj davkov, da sme zahtevati, da mu država ue uniči njegove šole, ki jo je prevzela v upravo. Pa vendar bo v bodoče 20 mest nezasedenih, ker ne bo denarja. Denar plačujočih u'encev gre namreč ves v državno kašo in nima od tega denarja šola niti pare, prav tako ne od dohodkov iz posestva; oskrbovati more le toliko učencev, za kolikor dobi od države kredita.
Energično zahtevamo v imenu slovenskega kmeta, da se kmetijska šola ua Grmu nič ne okme. Zato je edino pravilno, da ostane ta zavod kot doslej v vrsti nižjih kmetijskih šol, ki mu bo omogt čeno nemoteno poslovanje. Naj se štedi drugje, a ne pri strokovni izobrazbi kmeta! Prosimo naše poslance, da nH akor ne pustijo uničiti najstarejše strokovne šole slovenskega kmeta.
Cjublfanslco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja 30. januarja: PAHLJAČA LADY WIN-DERMERE. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Pondeljek, 31. ianuarja: PRI LEPI KRCMAR1CI. Red A.
Torek, 1 februarja: Zaprto. Sreda, 2 februarja ob 15. uri: SLABA VEST. — Ljudska preds'ava pri znižanih cent!ti. Izven. Ob 20. uri: PEGICA MOJEGA SRCA. Izven. Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Potek, 4. februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red E.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 31. januarja: Zaprto. Torek. 1. februarja: MANON. Red D. Sreda, 2. februarja ob 15. uri pop.: TANNHAUSER.
Ljudska preds'ava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Petek, 4. februarja: SEVILSKI ER1VEC. Red C.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 30 januarja ob 15. uri: REVČEK AN-DRP^CEK. Prvič.
Ob 20. uri: GROFICA MARICA. Kuponi. Go-trtnje r. Veknsiav Janko. Pondeljek 31. januarja ob 20. uri: ORLOV. Gostovanje ge. Mi'rovičeve. Torek, 1 .februarja ob 20. uri: AIMEE. Ab C. Kuponi. Zadnjič v sezoni.
£judsM oder
» Linbljnni
Nedelja. 30. januarja ob 3. uri pop.: HANICE POT .V NEBESA.
'Prosvetna stvexa
Črvuie. Prosvetno društvo vprizori v nedelje dno 30. jan. 1927 v Društvenem domu burko: Davek na samce. Začetek ob 3 popoldne, konec ob 5.
Ralete pri Skofji Loki. V prosvetnem domu se ponovi dne 30. t. m. ob 3 popoldne velezanimiva igra Repoštev.
Sodratica. V nedeljo 30. t. m. bo ob 3 popol-den v društveni dvorani predstava: Revček An-drejček Prijatelje jioštene zabave kar najvljudi neje vabimo.
Ilorornica. Tukajšnje Prosvetno društvo vprizori dne 30. jan. lepo igro: Dekle z biseri. Ker smo prepričani, da bo igra \sem ugajala, jo ponovimo 2. februarja ob istem času.
Scla pri Kamniku. Dne 30. t. m. se vrši pri nas Dekliški dan. Lepa prireditev se prične po večernicah. Na sporedu je petje, predavanje in igra: Sv. Neža.
Loiki potok. V dvorani društvenega doma se vrši dne 2. febr. 1927 po večernicah veliko predavanje s slikami in sicer Marijino življenje v slikah.
Slična. Prosvetno društvo priredi filmsko predavanje o naših rojakih v Ameriki dne 2. febr. po večernicah v društvenih prostorih.
Dol pri Ljubljani. 30. t. m. bo po večernicah v društvenem domu velezanimivo predavanje o zgodovini lurške božje poti in romanju v Lurd. Predavanje bodo pojasnjevalo filmske in svetlobno slike.
Trbovlje. Prosvetno društvo priredi danes 30. t. m. ob 3 popoldne prednvanje o delavskem gibanju na Angleškem in o velemestu Londonu Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
Trlaj z a maxkerje se vrši v nedeljo 13. t. m. od 8—12 in od 2—0. Društvu, odseki in krožki, pošljite svojo člane na tečaj. Priglase sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7.
>Berliner Tagehhittc piše o koncertu Vaše Prihode sledečo: K nam je prišel po parletni koncertni turneji v Ameriki, ki mu je prinesla naravnost senzicijonelne uspehe, mladi češki vijoli-nist Vaša Prihoda. Brez dvoma je on ena najsvetlejših zvezd na niuz.ikalnem nebu. Kar smo čuli od njega, bilo je v resnici nekaj nenavadnega. Prihoda je rojen vijolinski talent, ki v pravom pomenu be-sedo igraje prinese vse, kar se drugim posreči šele z desetletno neumorno pridnostjo. Vso težkoče Paganinijeve obvlada s tako lahkoto, da ga v resnici zavidamo. Ostalo vijolinsko tehniko smo čuli pri njem v taki čistosti in popolnosti, kakor še nikdar doslej. Brez dvoma je on eden največjih sve'ovnili vijolinistov. Predprodaja vstopnic za ta koncert, ki so vrši v četrtek dne 3. februarja ob 20. uri v Unionski dvorani, so vrši v Matični knjigarni.
Knjige in revije
Knjige Goriške Mohorjeve družbe ta 1. 1928.
Goriška Mohorjeva družba bo letos izdala sledečo knjige: 1. Koledar z.a 1. 1928. ?. Franc Jaklič: Zgodovinska povest iz Idrije. 3. Filip Terčelj: Za domačim ognjiščem. 4. Zgodbe sv. pisma z.a šolo in dom, S'ari zakon. 5. Gospodarska knjiga. Članarina znaša šest lir.
»Nas Colničc. Do letos je >Naš Colntčc izhajal kot glasilo krščanskih prosvetnih organizacij na Goriškem; s tem letom pa se njegov obseg poveča in postane družinski list. »Mladika« je |>o-gnala iz tal lia Goriàkem, je danes jwsajena drugam in je za Primorce predraga. >Colnič- sUmo namreč le 10 lir z.a Italijo. Na drugi strani pa jo poštnin potreba zdravega družinskega lista toliko večja, ker so tržaški liberalci preosnovali lioseda-n,c srednješolsko glasilo >Naš Glas« v družinski list, ki mu krščanska družina ne more odpreti vrat z mimo ves'jo.
VALDA
Izvirne francoske pastille
proti Skodlflvim učinkom
megie in vsem boleznim dihal.
Prodajajo vse lekarne, kakor tudi drogerije
Xaskimivo&ti
Nuncij v letalu.
Ruski letalec B. Sergijevski, znani junak svetovne vojne, je mesil testo v neki pekarni v Ameriki, zdaj pa biva v Kolumbiji, kjer vodi zračno pošto Standard Oil Company. Kolumbija je lepa dežela, kjer jo toplo skozi vse leto kakor pri nas julija meseca. Morska kopališča nikoli ne počivajo. Blagi vetrič olajša vročino, okna so zaprta z mrežo, stekla pa tam ne rabijo, ker bi bilo preveč soparno v sobi. Sergijevski biva v lepi vili ob reki Magdaleni. Na vrtu rastejo kokosove palme in njih mleko je dnevno ua mizi. Življenje ni drago: hotelska soba in hrana stane samo en dolar dnevno. Bela obleka se dobi pri najboljšem krojaču za 11 dolarjev. Izdatke povzroči samo sprejem gostov in drage avtomobilske vožnje, ki so obvezne za vsakega belega človeka. To zahteva angleška družabnost, peš smejo hoditi samo Indijanci domačini. Gozdovi ob reki so nepredirni in polni divjačine. Vsak lovec ustreli v okolici mesta Karlagene do Iffo divjih rac. katere razdeli med znance. Opice, papagaji in druga drobna zverjad je številna kakor muhe. Včasih prilezejo iz reke velikanski, čez 4 m dolgi aligatorji, ki so nevarni in zelo žilavi: meso se zvija še potem, ko je slečeno iz kože. Sergijevski stalno prevaža pošto in potnike iz Karlagene v Boston, glavno mesto republike Kolumbije. Letalo preleti to progo v 7 urah, dočim potrebuje parnik — 21 dni! Zadnjič je peljal letalec ugledne goste: papeževega nuncija in dva katoliška duhovnika, katere je povabil ravnatelj na otvoritev 600 km dolgega petrolejskega voda. Nafta gre zdaj skozi cevi naravnost iz vrelca v parnik. Na poti proti domu je zalolil petorico potnikov: nuncija, duhovnike, ravnatelja in letalca strašen naliv. Dež je bil tako gost, da Sergijevski ni videl nili motorja. Spustili so se tako nizko, da se je letalo skoro doiikalo rečne gladine. Šele pozneje je dež popustil in je bilo mogoče nadaljevati čez kopno pot proti Kartageni, >Koliko dobite na mesec?- je vprašal ravnatelj letalca. — 500 dolarjev. : — No,< je odgovoril ravnatelj, >jaz imam 3000 mesečno, a ne bi hotel opravljati vašega .jaba' (naporno delo) tudi za 1100 tisoč k — A to še ni bilo vse. Najneprijetnej-ši občutki so se pričeli, kadar se je približalo mokro letalo 1200 m visokemu gorovju. Prišlo je v plast težkega in rmenega, kakor razbeljeno železo vročega ekvatorialnega zraka. Pritisk je vrgel letalo 1800 m visoko, dasi je bilo pred trenutkom v višiui 1300 m. Pričelo se jo strašno zibanje: letalo se je majalo, padalo in zopet letelo kvišku. Potniki niso mogli dihati, voda v radiatorju je vrela! letalec ni nič videl skozi po polti zalita očala. Ko so se rešili te nadloge in pristali v Kartageni, sta duhovnika glasuo zahvalila Boga, ki ju je obvaroval smrti. Nuncij je voščil letalcu srečno pot in dodal: :>Zdaj vas bodo vedno spremljale moje molitve ter vam želim srečen povratek in boljše delo v domovini.«
Popularnost princa Valeškega.
Znano je, da se nazivlje prvorojenec angleškega kraljevskega para princ valeški, ki je prestolonaslednik ogromnega angleškega imperija. Sedanji princ valeški je silno priljubljen in gre med ljudstvo, da celo v bezni-ee ubožnih delavskih okrajev. Pred kratkim se je v veseli družbi podal v vzhodni del Lon-dona ter stopil v krčmo, kjer se shajajo zidarji in opekarji. Zidarji so ga takoj spoznali ter ga vpraševali, kaj želi piti. >Kozarec piva, pa sam si ga bom natočil/; je odvrnil princ ter skočil k pipi in napolnil veliko čašo peneče pijače. Nato je odpil ter ponudil čašo drugim, ki je hitro krožila iz roke v roko, tako da je vsakdo napravil požirek pijače, katero je natočil sam bodoči kralj Angležev. Dolgo se je pomenkoval in šalil z ondi zbranim delavstvom in ko je odhajal, mu je družba zapela: >He ie a yolly good fellowc (>To je vesel in dober fante).
„Jabolčni kralj" umrl.
Amerika nima kronanega kralja kot jih Ima n. pr. Evropa v izobilju, pač pa ima raznovrstne druge kralje: železne, petrolejske, železniške itd. Pred par tedni pa je v New-yorku umrl Nemec Steinhardt, kateri si je pridobil v življenju naslov jabolčnega kralja Amerike. Tudi ta je pričel z nič. Ko je bil star 12 let, je prišel v deželo, kjer je vse mogoče. Bil je brezskrbno lahkomišljen in brez denarja. Neki sorodnik ga je vzel pod svojo streho, a ga radi nekega prepira kmalu postavil pod kap. Imel je 25 centov v žepu. Pričel je prodajati časopise. Ko je nekega jutra hodil ob obrežju lačen, ga je ogovoril neki voznik, čes da mu naj pomaga naložiti sode e sadjem, ako hoče zaslužiti četrt dolarja. Ta je bil takoj pripravljen in ko je bilo delo dokončano, je stegnil roko, da bi prejel onih 25 centov. Hlapec pa je zarentačil: >Če hočeš vrečico jabolk, te lahko dobiš, ako pa ne, dobiš pa brco.« Seveda Je fant raje vzel jabolka ne da bi bil slutil, da jo s tem položil temelj velikemu podjetju in premoženju. V teku dneva je dečko pojedel pet jabolk, druge pa od hiše do hiše prodal za KO centov. Odslej je pričel krošnjariti z jabolki in kmalu mu je bilo treba ročnega vozička. Toda takoj prvi dan se je spri z nekim konkurentom, ki
je dotični okoliš smatral za svojega. Dan na don sta se Nemec &teinhardt in Irec Kelley spoprijela, dokler ni Steinhardt nekega dne rekel: »Pustiva te neumnosti ter postaniva raje družabnika.«: Oni je bil zadovoljen in s tem je bila ustanovljena veletvrdka Steinhardt in Kelley. Ostala sta ei zvesta družabnika do smrti. Iz zapadne in severozapadne Amerike je dobival jabolka, v Newyork In v nekeni intervju vu newyorskemu časnikarju je lani povedal, da vsako leto da okoli 4 milijone dolarjev posojila ali pa predujma sadnim far-marjem-začetnikom. Železnicam je na leto plačal dva in pol milijona dolarjev samo na tovornini, za brzojavke na leto pa okoli 60.000 dolarjev t. j. 3,000.000 Din. Letnega prometu je imel jabolčni kralj nad Jo miljonov dolarjev, ali ne dosti manj kot eno milijardo dinarjev.
Različni zbiralci ali koiekforji.
Odkar človeštvo pomni, so bili v vseh časih in dobah iskalci raznih predmetov, kateri hi imeli kasneje kako vrednost. Tako so zbirali glave ubitih sovražnikov, zobe morskih psov, okostja, najrazličnejše školjke, okraske, rude, kamenito orodje itd. V modernem času pa nabirajo porcelan, vrče, vaze, orožje, redke izdaje knjig, pohištvo, cigaretue papirčke, škatljice užigalic in tako dalje, brez konca. Toda ni je stvari, ki bi se s tako strastjo zbirala kot so poštne znamke. Kdor se ne peča s tem, nima pojma, kako zanimiva je ta stvar. Z zbiranjem pričenjajo že otroci in ne prenehajo niti kot starčki. Lov za znamkami nikdar ne utrudi. Ni pa pri tem tudi omalovaževati vzgojni pomen te strasti, namreč pri zbiranju znamk se zbiralec uči zgodovine, geografije, umetnosti, izdelave papirja itd. Na vse zadnje pa je ta posel ludi dobičkanosen, kdor ga razume seveda, kajti znamke vedno pridobivajo ua vrednosti. Zgo-do\ina znamk je zelo zanimiva. Prva je izšla lela 1840. ua Angleškem. Nova serija indijskih znamk leta 1911. bi kmalu povzročila upor domačinov. Na znamkah je namreč slikan kralj v ornatu indijskega cesarja ier z mnogimi redovi. Na enem izmed redov je obešen slon, kateri pa menda ni preveč podoben slonu ter so Indijci smatrali, da je to nečista žival, prešit. Precej pogovarjanja je bilo treba, predno so priznali, cla je res slon. V Sudanu je naslaia skoraj verska vstaja, ko je izšla prva znamka z dromedarom, ki pa je imela kot vodni tisk nekak križ. Ljudstvo se ni daio drugače pomiriti kot da so križ odstranili iu ga nadomestili z zvezdo in polu-meseceni. A tudi mnogo nevolje so že povzročile razne izdaje znamk. Med ruskimi mužiki je bilo mnogo nevolje, ker je bila slika carja na lepih znamkah, takozvanih carisličnih znamkah, carju le malo podobna. Tudi politika je bila že vzrok, da so znamke zanieujali, oziroma potegnile iz prometa. V Salvadorju je izšla serija znamk s sliko predsednika Eze-ta, ko je bil ta že padel v nemilost republikancev. Dokler ni dospela nova izdaja znamk, so vse znamke le izdaje pretiskavali z grbom republike. Salvador. Zanimive so ludi znamke, ki so > ponesrečenec. To se včasih pripeti slikarju ali pa graverju. Tako ima Nova Fund-landija znamko z neko ribo, ki pa ima mesto plavut — noge. Ena izmed znamk Sierra l^eo-ne kaže slona, ki ima kolena zadnjih nog napačno obrnjena. Tudi papir m znamke je zelo raznovrsten. Afganistanske znamke n. pr. so tiskane na svilenem papirju. Litvanska jo porabila siv papir za znamke, na katerem je sicer tiskala med vojno krušne karte. Londonska tvrdka Stanley Gibbson je pred kratkim izdala bogato ilustrovano knjigo, v kateri je vse polno zanimivosti, ki se tičejo znamk, filatelistov in vsega, kar je s tem združenega.
Za naše potomce.
Našim potomcem čez tri ali štiri tisoč let se ne bo treba bati učenja zgodovine. Mesta do bi brskali po zaprašenih knjigah za številkami in dogodki, bodo šli v muzeje, tam izbrali gramofonsko ploščo ter sledili čudnim besedam divjakov, ki so živeli v dvajselem stoletju. Ko so v Londonu postavili Buschovo palačo, so v pritličju napravili močno jekleno shrambo, v katero so spravili razne predmete današnjega časa, kar bo zanimalo naše potomce čez tisoč ali več let. Med iemi stvarmi so tudi gramofonske plošče imenitnih osebnosti sedanjega časa. V Britanskem muzeju so spravljene plošče z govori angleškega kralja in kraljice, princa Valeškega, Bernarda Shawa, Lloyda Georga, Churchilla, slavne Melbe in še mnogo drugih pomembnih osebnosti. Velike tovarne gramofonskih plošč imajo poseben, ognja in vlage varen prostor za originalne plošče slavnih pevcev, igralcev itd. Med temi ima ena tovarna zbirko, ki je vredna že danes nad 100.000 funtov (27 in pol milijona dinarjev). Tu so plošče slavnega Carusa, Tolstoja, Sare Bernhardt, slavne angleške pevke Patti, Griega, ki je zastopan z eno njegovih lastnih kompozicij itd. Tudi politik bo imel zadosti izbiro. Tu so plošče lorda Ox-forda, ki govori v parlamentu k angleškemu proračuuu, volivni govor Lloyd Georga in Clynesa, iu pa da izmed mnogih omenimo še Woodrow Wilsona, katerega plošča govori njegov govor o demokratičnih principih. Avi-atike čez tisoč let pa bo najbolj zanimalo po-
ročilo Sir Cobhama o njegovem poletu v Avstralijo iu so bodo pomilovalno posinehovali, ker bo današnji način zrakoplovbe že popolnoma zastarel.
Ameriške vojne izsube.
Osem let po sklepu svetovne vojne je vojni département Združenih držav objavil natančno število mrtvih in ranjenih ameriških državljanov, ki so se udeležili vojne na evropskih bojiščih. Mrtvih je natančno 50.510, od kaierih jih je 37.568 ostalo na bojiščih, 12.942 pa jih je podleglo ranam po raznih bolnišnicah. Celotno število ranjenih pa je 244.173. Od tega števila je bilo 61 odstotkov ranjenih po strelu, 33 odstotkov pa vsled plina, zračnih napadov ter bojev na nož. 5016 slučajev je bilo pretres možgan radi eksplozij granat. Člankar kritikuje poročilo vojnega oddelka, zakaj ne omenja števila indirektnih vojnih žrtev, fizičnih in duševnih in moralne škode, katero je napravila vojna.
Boj z lisicami na Poljskem in v Rusiji.
Bežeč pred strašnim mrazom, ki vlada v višinah, so sc lisice razkropile v nevarnih množinah po nižavah po Poljski in Rusiji. Vsi okraji okoli Vilne so kar preplavljeni samih lisic. V Ostrovsku je nastal pravcati boj med prebivalci in lisicami, ki so sc zatekle v mesto. Poljska vlada jc mobilizirala proti lej nevarnosti štirinožnih sovražnikov par polkov vojaštva.
Poročila iz Moskve povedo še hujše. V uralskih predelih sploh nič ne ustavi množic lisic. One so sc brez vsega naselile po vaseh in manjših trgih in pridejo cclo v predmestja velikih mest. V Varsofurju so se prebivalci tri noči borili z lisicami. Pet ljudi je v boju izgubilo življenje, lisic je seveda padlo brez števila. V predmestju Ufa in Perma so se pojavile lisice sredi belega dne. V Orenburgu so trije tropi lisic drug za drugim pasirali mesto in so spravili v grozo in strah vse prebivalstvo. V Čeljabinsku sta dve čredi gladnih lisic vdrli v cerkev med službo božjo. Nastala jc strašna panika. V kavkaškem ozemlju se je pojavilo na tisoče lisic. Preplavile so dolino Pcrh in prišle prav do Mosdona. Vojaški aero-plani so metali mednje bombe s strupenimi plini.
"Darovi
Seznam darov in cerkvenih nabirk za poplavljence
poslanih škofijskemu ordinariatu. Dar sv. očeta napeža Pija XI. 50.000 Din. Ljudska posojilnica v Ljubljani 10.000 Diu. Dar prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega 1000 Din. Andrej Kalan, gen .vikar, Ljubljana 250 Din. I. del. kons. društvo, Ljubljana 4725.25 Din. Andrej Až-man, Ljubljana 100 Din. Neimenovana 500 I)in. Stanko Premrl, Ljubljana 100 Din. Fr. lliersche, Polzela 100 Din. Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 1800 Din. Koritnik A., Štular M., Porenta G., llvbašek V., dr. Knific L, Kržišnik ,)., dr. Hatajec A., Arh L., dr. Breznik Ant., Pengov Fr., dr. Jere Fr., Pavlin J., Šolar Jak., po 100 Din; Omerza Fr., dr. Trdan Fr., dr. Jaklič Fr, Arh J., dr. Čopon A., Belec Fr., po 50 Din; Sekula. Skebe, po 35 Diu; Glinšek. Strupi, po 30 I)in; Markež, Spendal, po 20 Din: Moder, Magdič. po 15 Din. Dr. Ivan Zore, Ljubljana 200 Diu. Vekoslav Pod-logar, Ljubljana 399.50. Zveza služkinj v Ljubljani 200 Din. Mons. dr. Ujčič, Ljubljana 100 Din. III. Mar. kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani 300 Din. Ljublj. orlovsko okrožje 350 Din. Jožef Zupančič, Ljubljana 20 Din. Zupni urad Laško 430 Din. Neimenovana oseba 50 Din. Davča od 1. 1925 4-1 Din. Dar iz Amerike 2820 Din. K. Sparhakl, Vodice 40 Din. Hranilnica in pos.. Vodice 100 Din. Kat. bralno društvo Sv. Anton v Slov. gor. 80 Diu. >Ave Maria , iz Ameriko 55 Din. Adlešiči 131 Din. Ajdovec 123.25 Din. Babno polje 180 Din. Banja loka 220.75. Begunje pri Cerknici 1300 Din. Begunje pri Lescah 580 Din. Bela cerkev 220 Din. Besnica 050 Din. Bevke 161 Din. Blagovica 150 Din. Bled 800 Din. Bloke 735.60 Din. Bohinjska Bela 1050 Din. Borovnica 2777 Din. Boštanj 100 Din Brdo 400 Din. št. Vid pri Brdu 420 Din. Breznica 2400 Din. Brezovica 1972.15 Din. Brusnico 466.40 Din. Bučka 454 Din. Bukovščica 530 Din. Cerklje pri Kranju 2893 Din. Cerklje pri Krškem 1510 Diu. Cerknica 670 Din. Čatež pod Zaplazom 640 Din. Oemsenik 425 Din. Medija-Izlako 372 Din. CrmoS-njice 380 Din. Črnomelj 500 Din. Črnuče 1082 Din. Dob 750 Din. Dobrava pri Kropi 400 Din. Dobre-polje 870 Din. Dobrova 1150 Din. Dol pri Ljubljani280 Din. Dole pri Litiji 200 Din. Dolenja vas ™ Rin- R°T 3i° Din- Draga 130 Din. Dražgoše 700 Din. Duplje 400 Din. Fara pri Kostelu 255.70 Gonče 248 50 Din. Gorje 1450 Din. Gotenica ^ Dm. Çozd 86 Din. Grahovo 200 Din. Grčarice 100 Din. Hmje 300 Din. Uomec 295 Din. Horjul Din. Hotedršica 225 Din. Ig 500 Din. Kure-scek 165 Din. Ihan 640 Din. Janče 360 Din. Javor Ljubljano 140 Din. Javorje nad Šlcofjo Loko f^. Din Jesenice 4637 Din. Jezersko 325 Din. Jožica 1 183 Din. Kamna gorica 225 Din. Kamnik 1560 Din. Kočevje 250 Din. Komenda 1200 Din. Kopam 380 Din. Koroška Bela 1500 Din. Kostanjevica 050 Din. Kovor 400 Din. Premskovo pri <™ 43£o0 D*n. Kranjska gora 400 Din. Krašnja
m- vï	E10 Din' Križo f'ri Tržiču 500
Din. Krka 600 Din Kropa 1770 Din. Krško 418 Din. Lesce 600 Din. Leskovec 735.50 Din. Leskovica 700 Din. Lese 858.60 Din. Lipoglav 385 Din. -Ljubljana: Stolnica 1715.30 Din. Sv. Jakob 500 Din. Marijino Oznanjenje 1550 Din. Sv. Peter 3020 Din. Trnovo 1100 Din. Križniški red 800 Din. Dekl. M. d™žb«v Križankah 654 Din. Salezijanci (Rakov-ntk) 28o Dm. Saloztjanri (Mladinski dom) 264.75 Din. Lazaristi 267 Din. UrSulinko 550 Din. Društvo sv. Marto 560 Din. Sv. Krištof 300 Din. Ljubno 630 Dm. Logatec, Dolenji 6-16.10 Din. Logatec, Gorenji 400 Din. Lom 115.50 Din. Loški potok 490 Din. Mavčiče 865 Din. Mekinje 420 Din. Mengeš
in Trzin 1600 Din. Groblje 810 Din. Metlika 312 Din. Mirna 151.25 Din. Mirna peč 790 Din. Mokronog 333 Din. Sv. Trojica 150 Din. Mošnje &40 Din. Brezje 2000 Din. Motnik 178.90 Din. Mozeij 185 Din. Naklo 740 Din. Nemška Loka 20 Din. Nevlje 340 Din. Nova Oslica 140 Din. Novo mesto 500 Din. OsUnica 128 Din. Ovsiše 181 Din. Peče УЛ0 Din, Planina pri Rakeku 500 Din. Podbrozjo (591 Din. 1'odgrad 130.90 Din. Podlipa 350 Din. Podzemelj 150 Diu. Polica 450 Diu. Poljane pri Toplicah 50 Din. Prečina 300 Din. Preddvor 820 Diu. Pre-d osi je 460 Din. Preserje 643.20 Din. Preska 848 Din. Prežganje 300 Din. Radeče pri Zidanem mostu 400 D in. Kadovica 140 Din. Radovljica 3600 Din. Raka 1000 Din. Rakitna 271 Din. Rateče-Planica 250 Diu. Reteče 935 Din. Ribnica 1650 Din. Ribno 350 Diu. Rob 751.50 Din. Rova 680 Din. Rovte 1030 Din. Rudnik 800 Din. Sava 175 Din. Sela pri Sumberku 120 Din. Selca nad škofjo Loko 3260 Din. Semič 822 I)in. Smlednik 1350 Din. Sodražica 460 Din. Nova Štifta 150 Din. Sonca 220 Din. Davča 165 Din. Soteska 420 Din. Spodnji Tuhinj 330 Din. Srednja vas v Bohinju 1000 Din. Stara Loka 1880 Din. Stara Oslica 300 Din. Stari trg pri Ložu 635.35 Diu. Stična 1147.20 Din. Stopičo 215.20 Din. Stranje 548.55 Din. Struge 374.25 Din. Studenec. 750 Din. Suhor 100.50 Din. Sv. Dub 240 Din. Sv. Gregor 600 Din. Sv. Helena 700 Din. Sv. Katarina 132.20 Diu. Sv. Križ nad Jesenicami 641.75 Din. Sv. Križ pri Kostanjevici 214.75 Din. Sv. Križ pri Litiji 600 Din. Sv. Lenart 611 Din. Sv. Trije Kralji (Vrh) 313.50 Din. Sv. Trojica nad Cerknico 200 Din. Sv. Trojica v Tržišču 120 Din. Sv. Vid nad Cerknico 156 Din. Svibno 165.15 Din. Šempeter pri Noveui mestu 700 Din. Šenčur pri Kranju 1385 Din. H rastje 227 Din. Oševek 400 Din. Voglje 308.50 Din. šenturška gora 100 Din. Škocijan pri Mokronogu 373.50 Din. Škocijan pri Turjaku 380 Din. Škofja Loka 703.50 Din. Uršulinke 504 Din. Šmarije 1601.50 Din. Šmarjeta 850 Din. Šmartin pod Šmarno goro 222.75 Din. Šmartin pri Kranju 3240 Din. Sv. Jošt nad Kranjem 230.75 Din. Šmartno pri Litiji 750 Din. Lilija 900 Din. Šmlhel pri Novem mestu 400 Din. štanga 110 Din. Št. Gotaril 200 Din. Št. Jakob ob Savi 710 Din. Št. Janž 627 Din. Št. Jurij pod Kumom 305.75 Din. Konjšica 100 Din. Št. Jurje pri Šmariji 450 Din. Št. Lambert 700 Diu. Št. Lovrenc 600 Din. Št. Ožbalt 50 Din. Št. Vid pri Stični 1426 Din. Veliki Gaber 400 Din. Toplice 720 Din. Gor. Sušice 200 Din. Trboje 271.85 Din. Trebelno 252.25 Din. Dar dekliške Mar. dnižbe 760 Din. Trebnje 2017.50 Din. Trstenik 200 Din. Tržič 2650 Din. Tunice 350 Din. Turjak 606 Din. Unec 40 Din. Vače 520 Din. Velesovo 500 Din. Velika Dolina 488.25 Din. Velike Lašče 1725 Din. Velike Poljane 170 Din. Vinica 303.55 Din. Višnja gora 1000 Din. Vodice 1500 Din. Ska-ručina 200 Din. Šinkov tura 300 Diu. Vranja peč 320 Din. Zagorje ob Savi 360 Din. Zagradec 240 Din. Zaplanu 006 Din. Zapoge 300 Din. Zasip 800 Din. Zgornji Tuhinj 255 Din. Zlato polje 210 Din. Žabnica 715.10 Din. Žalina 1-100 Din. Želimlje 160 Din. Žužemberk 510 Din. — Skupaj 229.958.85 Diu.
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Lan-genbcrg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1015.
Nedelja 30. januarja: Zagreb. 17, 20.30, 22 koncert. — Breelaue 11
12, 16. 20.15, 23—24 koncert. 22.15 rezultati dirke v areni /Jahrhiinderthalle«. — Praga. 10 prenos iz bazilike sv. Vaclava. 11, 17, 19.30, 22.15 koncert.
—	Franklurt. 20.30 >Seviljski brivec«. — Brno. 9 ruske cerkvene pesmi. 10, 19. 21 koncert 20 ko-
medija. — Langenberg. 9, 12, 16.30 koncert. 19 zadnja ura dirke na 100 km v Dortmundu. 20.15, 22.15 lahek pro«ram. — Berlin. 9, 11.30, 13.10, 16.30. 20.30, 22.30—24.30 koncert — Dunaj. 10, 11, 16 koncert. 19 prenos iz drž. opere: >Margareter (Ch. Gormod). — Varšava. 15, 17.30 koncert. 10 prof. Henrik MoscJckj: o poljskem >sejmu«. 20.30, 22.30-23.30 koncert.
Ponedeljek, 31. januarja: Zagreb. 17 koncert. 18.30 poročila. Breelan 16.30, 21.10 koncert. 20.10 balade od BDrgerja do Berta Brechta. — Praga. 12.15, 16.80, 20.05, 21 koncert 20.50 recitacije. — Frankfnrt. 16.80 koncert. 18.15 ifcena iu komunalno deloc. 18.45 »Novo iz fiziologije dela?. 20.15 Ilerm. Bahr: 'iKoncert-(komedija). — Brno. 18.20 o glasbeni vzgoji. 19, 20, 21 koncert. — Langenberg. 16.30 koncert. — 20.15 G. Uauptmana: >Hanneles lliminelfalirtc. — Berlin. 16.30 Goorg Неуп: >Jonathan« (recitacija). 17 koncert. 18.15 pridobitve tehnike. 19.05 o Spitv.-bergih. 19.30 >Boj zaradi moderne umetnosti*. 20 (20.30) Georg Biic.hner: »Dantons Tod« (dramo). 2230—24.30 lahka glasba. — DimrtJ. 11. 16.15 koncert. 18.25 iz psihologije vsakdanjega življenja. 20.05 koncertna akademija: Schubert-Schumann. —-Varšava. 18, 20.30—22 koncert.
Torek 1. februarja: Zagreb. 20 esperanto. 2030 pesmi iu arije. — Brcelau. 16.45 koncert. 20.25 Beethovenov večer.
—	Praga. 12.15, 16.30, 21 koncert. 20 komična opera >Giledališki ravnatelje (uglasbril W. A. Mozart). — Frankfurt. 17.45 Th. Mann: »Die Bud-denbrooks« (dalje). 20.15 recitira Raoul Auern-heimer z Dunaja. 21.15 simf. koncert. — Brno. 19 komorna glasba. 20.30 iz >Aide< (prizor ob Nilu). — Rim. 21 prenos iz gledališča. — Langcnberg. 16.30, 20.30 koncert. — Berlin. 18.15 iz knjig. 19.30 o sodobni drami. 19.65 o zgodovini zemlje. 20.30 Franz Stoiner poje pesmi Rich. Straussa. — Dunaj. 11, 16.15, 17.45 koncert. 19.10 esperanto. 19.30 angleščina. 20.05 koncert vijolinskega vir-luoza Vaša Prihode. — Varšava. 16.45 Henrik Moscicki: »Anglija in Poljska«. 17.15, 20.30 koncert.
Sreda 2. februarja: Zagreb. 10 prenos iz Markove cerkve. 17, 20.30 koncert. — Breslau. 15.45 iz knjig. 16.30 koncert. 18 (18.30) prenos iz Berlina: opera >Die Meistereinger von Ntirnberg« (Richard Wagner). Praga. 12.15 16.30, 20.' 21 koncert (ob 20 prenos iz Brna). — Frankfurt 16.30 Schuberiov koncert. 17.45 Nietzoschejeva ideja o nadčloveku. 18.15 iz knjig. 18.30 >I>ic Meistersinger« (prenos). — Brno.
19, 21, koncert. 20 koncert moravskih komoonistov.
—	Rim. 21 večer italijansko glasbe. — Langen-borg. 16.30 koncert 18 o bodočem gospodarjenju s premogom. 13.20 o tisku. 19.15 o pedagoških problemih. 19.35 o problemih dela v industriji 22.15 balade. 22.30-23.30 lahka glasba. - Berlin". 18.15 (18.30) >Dic Meistorsingen. — Dunaj 11 16.15, 19, 21.80 koncert. - Varsa-a. 17.15, 20.80' 22.30-28.80 koncert.
RADIO
v najveCjl Izbiri stalno v sr.alogl pri 1 FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nalbr. 5 Telet. 40T
Gospodarstvo
Viem štalerjklm vinogradnikom
Povojna doba in vinska kriza nas je silila na pot — samopomoči! Osnovale bo se po raznih vinskih okoliših zadruge, drugod so se pod okriljem Kmetijske družLe ali okrajnih zastopov prirejale vinske razstave v svrho, da privabijo kupce in da pokažejo svetu dobroto domačega pridelka, o koje pristnosti in neoporečni kakovosti nikdo ne dvomi. Ta vina so bila že stoletja znana kot prvovrstna črez ozki okvir njenih prirediteljev, ki mislijo mnogokrat da so našli šele sedaj pravo vrednost svojih vin, ker so se začeli zavedati te vrednosti vsled — lastnega dela. Blagor njim, da eo vcepili vinogradnikom željo po lastni samopomoči, kajti samo iz te iniciative se da ustvariti celoten dobrobit našega vinogradništva.
Zdrava ideja samopomoči je tudi rodila osrednjo vinarsko zadrugo v Mariboru, ki naj postane dom našega vinogradništva. Njene kleti eo tako obsežne, da lahko okupira vsaka krajevna iniciativa danes najširši prostor. Živo, iniciativno, toda raztreseno delovanje na-ših vinarskih okolišev se bo moralo kenčno vendar enkrat koncentrirati v oblastnem vinskem sejmu v Mariboru. K temu pa je treba: 1. realne podlage, 2. uvidevanje realnega položaja in 3. dobre volje.
Realna podlaga je podana z velikimi kletmi nove Osrednje štajerske vinarske zadruge, uvidevanje realnega položaja, ki stremi in kriči po združitvi, bo tembolj napredovalo, čim bolj bodo vinogradniki spoznavali resničnost starodavnega pregovora: V slogi je moč, dobre volje pa našemu idealnemu vinogradništvu itak nikdar ni manjkalo. Sila razmer bo polagoma premostila tudi vee navidezne ovire. Ra/.cepljenje pri prireditvah zadrug, Kmetijskih podružnic in okrajnih zastopov bo polagoma dovedlo do spoznanja, da bolj ovirajo s svojo nesiuotréno ureditvijo, kot pa pospešujejo razvoj vinskega trgovstva. Dobro organiziran vinski trg in vinska trgovina, kateri nismo nasprotni, izrabljata položaj in zanemarjata nalašč, danes ta, jutri oni vinski okoliš, da se tako pritisne cene navzdol. Cepitev našt-ga slovenskega vinskega trga na posamezne vinske okoliše brez smotrenega enotnega vidika, tako da služijo na primer posamezne okoliške prireditve samo lokalnim interesom, ne reši vprašanja prodaje naših vin. Rešila pa ga bo združitev na enotno delo. Bog ne daj, da bi bili nasprotni lokalnim prireditvam, katere se naj povsod in vedno pospešujejo. Toda vsako leto enkrat naj se zbere slovenskp vinograiln;štvo ▼ enom, za to nnj-prapravucjšom mestu, (la pokaže v skupni slo-gidosožone uspehe domačemu in inozoinske-mu vinskemu trgu.
Prvi poskus takega složnega dela naj bi bil prvi oblastni vinski sejem pod okriljem mariborskega mesta, naše vodilne centrale po prevratu.
Kako država ovira napredek v poljedelstvu.
Znano je, da so produkcijske metode v našem poljedelstvu skrajno zastarele, posebno v naših južnih krajih. Neštetokrat je že bilo dokazano, da ni rešitve za naše poljedelstvo, če ne bo napelo vseh sil in zamenjalo dosedanje produkcijske metode z boljšimi, racijonel-aejšimi.
Zboljšanje produkcijskih metod v poljedelstvu se mora vršiti v dveh smereh. Prvič je treba dvigniti žetveni prinoe z uporabo umetnih gnojil, primernega žitnega semena, z intenzivnejšo obdelavo zemlje itd.; drugič pa je treba znižati produkcijske stroške z uporabo poljedelskih strojev in drugih naprav; v kratkem, treba jé intenzivirati produkcijo.
Vlada bi morala v svojem delokrogu z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospeševati stremljenja za zboljšanje produkcijskih metod, kajti uspešno delo na tem polju more, bolj kot vsaka druga pospeševalna akcija, koristiti našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu.
Toda, kaj vidimo! Državne oblasti sicer toplo priporočajo našemu kmečkemu prebivalstvu, da z boljša produkcijske metode, deloma tudi gmotno podpira tozadevna strem-lji n a poljedelcev, toda na drugi strani zopet vidimo, da državni fiskus v mnogih slučajih ustvarja ovire, ki popolnoma onemogočajo napredek.
l ako so n. pr. za poljedelsko produkcijo neobhodno potrebni predmeti podvrženi visoki carini. Da navedemo le nekaj slučajev. Radi carine se podraži modra gallca za 15 odstotkov, čilski soliter za 28 odstotkov, super-fosfat za 21 odstotkov, plugi za 23 do 54 odstotkov, gral lje za 30 odstotkov, kose Ln srpi za 11 odstotkov, verige za 33 odstotkov, ee-kire za 28 cdslotkov itd.
Naj večja ovira za zboljšanje produkcijskih metod pa je gotovo trošarina na petrolej, ki služi kot gon lna sila za težke poljedelske stroje (traktorje).
M «d vsemi modernim: poljedelskimi stroji zavzema traktor gotovo najvažnejše mesto. V prvih letih po zedinjenju je vladalo za nabavo traktorjev v Jugoslaviji veliko zanimanje. Neka znana ameriška tvornim je v letih 1924 in 1925 predala v Jugoslavijo 700 traktorjev, leta 1026 pa samo še 35, med tem ko si je Romunija v tem letu nabavila 3000, Ogrska
1200, Turčija 1800, Italija 9000, Ruelja 20.000 takih traktorjev.
Vidimo torej, da je uvoz traktorjev v Jugoslavijo padel na minimum. Toda ne samo to. Po zatrdilu strokovnjakov se 80 odstotkov v prejšnjih letih kupljenih traktorjev, ki predstavljajo vrednost okoli 32 milijonov dinarjev, sploh ne uporablja, ker je pogonski materijal — petrolej — predrag. Petrolej kupujemo v inozemstvu po ceni 1.40 do 1.50 Din za liter. Na to ceno se plača 4 Din trošarine in 65 par carine, tako da znaša končna nakupna cena 6.60 Din za liter, prodajna cena pa okroglo 7 Din. Ista količina petroleja stane v Italiji 2 Din, v Avstriji 3 Din, v Romuniji, ki sama pridobiva petrolej, seveda še manj. Isto velja za mazilna olja, ki so ravno tako podvržena visoki carini in trošarini.
Obratovanje traktorjev je torej v naši državi napram drugim državam radi visoke carine in trošarino za 130 do 100 odstotkov dražje. Ni torej čuda, da obratovanje s traktorji ne more biti rentabilno in da se njih uporaba ne more uveljaviti v našem poljedelstvu.
Iz števila uvoženih traktorjev v naših sosednih državah vidimo, da zboljšanje produkcijskih metod v teh državah hitro napreduje, tako da naše poljedelstvo v primeri s sosednjimi državami leto za letom nazaduje. Vsemu temu je kriv naš pretirani fiskali/.em, ki ne vidi škode, katero povzroča našemu gospodarstvu. Radi par milijonov, ki jih donaša ta trišarina državi, onemogoča uporabo za poljedelstvo tako važnega stroja kot je traktor.
Naši merodajni krogi tudi ne pomislijo, da bi se v slučaju, če se zniža trošarina na petrolej na eno četrtino, hitro dvignil konzum petroleja in da bi bil v nekaj letih dosežen za državno blagajno isti, če ne večji denarni efekt.
Potrdila o plalnnem davku pri carinjenju hlatia. Generalno ravnateljstvo davkov je z odlokom z dne 20. sept. 102(5. odločila, da delniške družbe in sploh podjetja, ki javno polagajo račune in plačujejo posehno pridobnino, niso dolžna pri carinjenju blaga dokazali s posebnim davčnim potrdilom, da ao plačani vsi zapadli davki.
Konferenca grednjeevropukih blapornih borz. 16. februarja se bodo sestali na Dunaju zastopniki srednjeevropskih borz — 18 do 20 po številu —
V	posvetovanju radi določitve enotnih trgovskih uzanc Zastopnne bodo vse borze podonavskih držav in sicer Nemčija, Avstrija. Češkoslovaška, Jugoslavija, Ogrska, Romunija in Bolgariia. Dunajska produktivna borza je že izdelala načrt »donavskega kontrakta« in ga predložila vsem prizadetim borzam. Gre predvsem za določitev enotnih smerniv za promet pšenice in koruze na Donavi.
V	prvi vrsti naj se določijo enotna pogodbena načela glede prodajnih, dobavnih in plačilnih pogojev Pozneje naj bi se ta konvencija razširila tudi na drugo blago, ki se trguje na borzah.
Borner
Dne 29. januarja 1927.
DENAR.
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so bili zabeleženi sledeči k ur/, i. Berlin 13.."0 (13.480 — 13.515), Italija 244 (245-217), London 276.20 (275.80—276.70), Newvork 5G.80 (56.70-56.fi0), Pariz 228 (224.50—226.50), Praga 168.45 (108.05— 168.85), Dunaj 8.015 (8.00-8.03), Curih 10.05 (10.94—10.97).
Curih. lîelgrad 0.13 (9.135). Budimpešta 90.85 (90.85), Berlin 123.15 (123.15), Italija 22.25 (22.35 bi.), London 25.21 (25.2625), Newyork 510.50 (519.625), Pariz 20.50 (20.485), Proga 15.39 (15.38), Dunaj 73.33 (73.30), Bukarešt 2 80 (2.82), Varšava 57.70 (57.80), Amsterdam 207.75 (207.75), Bruselj 72.30 ( 72.30).
Dunaj Devize: Relgrad 12.43. Kodanj 188.60, London 34 32, Milan 30.35, Newyork 707.55, Pariz 27.89, Vcršava 78,95. Valute: dolarji 704.90, francoski trank 28.17, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.93.
Praga. Devize: Lira 144.30, Zagreb 59.16, Pariz 132.77, London 103.15, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 89.35, Živno 82.30, Alpine 47.00, Greinitz 8.70, Kranjska industrijska 62.00, Trbovlje 47.20, llrv. esk. 15.10, Ley-kam 13.60, Jugobanka 13.00, Hipobanka 8.20, Gut-mann 41.50, Mundua 150.00, Slavonija 4.40.
Sport
DrOETKER-
IEVIM
3ACKINOM
KTLAH VIDMAR lfA POTU V AMERIKO.
Nai Šahovski prvak je odšel v Ameriko. V kavarni »Central« na Dunaju se je razgovarjal z dopisnikom »N. W. Journala«. Zelo zanimiv je ta razgovor. Vidmar pripoveduje, kako je z remis-partijami, kako ostri bodo boji, vsak Štirikrat proti vsakemu dalje, da ne sme biti nobena partija objavljena prej, dokler je ne bo objavil Cnpablanca v svojem izdanju itd. Vidmar opisuje tekmece, obžaluje, da Laekerjn ne bo zraven, gn stavi nad Capablanco, ee malo ponorČuje iz nervoznega Nim-covtïa, ki ne prenese dima in ki hoče, da se tekme« ne odstrani od mize, itd. Res prav zanimiv interview.
STATISTIKA AVTOMOBILOV V LJUBLJANSKI OBLASTI.
Dobili smo statistiko avtomobilov v ljubljanski oblasti na dan 31. decembra 1926. Po tej statistiki je bilo v ljubljanski oblasti skupaj 759 voz ; od teh osebnih 523, poštnih 10, sani tet skih 8 ln tovornih 218. Skupaj imamo v ljubljanski oblasti, če pogledamo staiistiko po tovarniških znamkah, okoli 90 raznih mark; Če upoštevamo še mariborsko oblast, vozi v -Sloveniji gotovo okoli 100 raznih mark. Po markah sp raz-dele avtomobili v 1 hibi janski oblasti sledeče: osebni (vštevšl omnihuse): Fiat-Torino 77. Ford 63, Purh 49. Peugeot 43. Daimler 32. Lnurin-Kle-ment 17, Wanderer 15. Praga 11, Oaklnnd 11, Chevrolet 11, Ctroen 14. Benz 9, Opel 9, Grtlf Stift R, Saurer 8, Mercedes 7 itd., skupaj osphnih 523; tovorni: Fiat-Torino 30. Austro-Fiat 28, Praga 21, Ford 20, Bil seing 17, Saurer 8, Peugeot 7 itd., skup«) 218.
Ti podatki kažejo, da imamo Se zelo veliko starih voz, ki se Se vedno uporabljajo. To so predvsem vozovi avstrijske produkcije, deloma še iz vojnih let.
Število avtomobilov v Sloveniji kakor tudi v vsej državi hitro narašča. Saj je bilo leta 1925. uvoženih 2300 osebnih voz napram 780 v lotu 1924. Samo v teku meseca januaria se je število voz v Sloveniji povečalo za 11. Toda kljub temu naš razvoj ne more slediti hitrosti razvoja v inozemstvu, čemur Je v prvi vrsti kriva država s svojo davčno politiko. Tnkse za avtomobile so izredno visoke, nadalje je tu uvozna carina, ki poveča vsakemu vozu ceno za 10% (tovornemu zn 20%). Bencin je še enkrat dražji kakor drugod zaradi trošarine. Poleg taga se država premalo briga za cestp, ki bi lahko ugodno vplivale na razvoj avtomobilizma.
Mariborska oblast ima sigurno manj voz kakor ljubljanska oblast. Po optimistični cenitvi (od mariborske oblnsti nimamo podatkov) imamo v Sloveniji okoli 1500 voz. kar se pa nam zdi nekoliko previsoko. Najvišja številka, ki jo nosi voz, je trenutno 1921.
• • •
Kolesarsko in motoklietlčno draštro »Sava«
v Ljubljani ima 2. februarja t. 1. točno ob 10 dopoldne svoj II. redni občni zbor v gostilni Kavčič, Privoz 4. Vabljeni so vsi g. člani, članice in dirkači, da se občnega zbora udeleže.
Razpis klubske smučke tekme TK »Skala«. Tekma se vrši dne 2. februarja 1927 v Kranjski gori. Dolžina članske proge znaša ca. 18 km. Članice in naraščaj tekmujejo na progi 5 km. Cilj in start v Kranjski gori ob 9. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave se sprejemajo na dan tekme do 8 zjutraj. Prijavuina za člane in članice 10 Din, naraščaj prost. Polovična vožnja preskrbljena. — Odbor.
Turistorskl klub »Skala« poziva vse člane smučarje, da se sigurno udeleže sestanka glede tekme, ki se vrši dne 31. t. m. v lokalu kluba ob 8 zvečer. — Odbor.
Slovensko planinsko društvo т Ljubljani poroča: Ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za promet potnikov in turistov v Belgradu nas potom zveze planinskih društev S1IS obvešča, da so vrši meseca majnika t. 1. propagandni Izlet v južno Srbijo. Тсзда izleta naj bi se udeležili turisti iz vse države. Povabljeni so kot gostje tudi češkoslovaški in poljski turisti. Po železnicah 75% popust.
Asociacija slovanskih turistovskib društev т Pragi nam je poslala znamke, ki se naj nalepijo v članske legitimacije. Dobe se v društveni pisarni, šelenburgova ulica 7-II. Cena 2 Din za komad. Člani SPI) s takimi znamkami v legitimacijah uživajo po Čeških turisiovskih kočah razne ugodnosti.
Pri Osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva se je osnoval poseben odsek smučarjev. Gojilo in veibalo se bo posebno smučanje po planinah. Člani SPD, ki želijo vstopiti v ta odsek, naj se prijavijo v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-11.
Športni teden
V znamenju limskega športa smo. Prav po-I sebno se zanima zimskosportni svet za hnrkey na ledu na Dunaju. Za evropsko prvenstvo se bijejo lam. Veliko je presenečenj. Favoriti niso vzdržali; ko to pišemo, je bilo takole: Nemčija 6 točk, Avstrija 0, Belgija 4, CeïkoslovaSka 1, Poljska 1, Ogrska 0. Na Dunaj so prišli v Evropi živeči Kanadci in eo pozvali na boj zmagovalce v evropskem prvenstvu. Hkrati z boji se je vršil na Dunaju tudii hockeyski kongres, ob udeležbi 15 držav. — Gospa Jarosz-Zzabo in njen partner Wrede sta si izvojevala svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju, inž. Itôckl pa evropsko moško prvenstvo. — Na Finskem se je pojrvil nov drsavec, Tveria; 500 m je predreal pred Shulnabbom. na 1500 m je bil takoj za njim. — Da bodo prišli Rusi na Finsko drsat ,emo pisali 28. t. m. — Ballangrund je pre-drsal v Ilamaru na Norveškem 1"00 in v 2:22.1, 5000 ш v 8:38, na 500 m je pa zmagal Ilalvorsen v 44.9, B. 45.5. — Evropska prvensHa v hitrostnem drsanju se bodo izvojevala 12. in 13. lebruarja v Stockholmu. — Francoz Ouaglia je predrsal !e dni v Chaînon ix v 1 uri 30.030 km; svrtovni rekord ima Holandec De Koning s 32.37 km, je od leta 1900 naprej. — Olimpijsko smuško skakalnico v St Moricu so popravili: sedaj ne dopušča, nameravanih skokov 80 do 90 m. Preskusil jo je tudi ziuind Norvežan Carleen in je prišel na 39 m. — Raivio (Finska) je presmučnl 10 km v 40:24.8, 80 km pa v 2:09:13. — Poljaki prosijo že sedaj naj se Jiin prepusti Izvedba evropskih smuških tekem leta 1929; vršile bi se v Zakopanih (Tatra). O ruskih smučarjih smo pisali 27. I. m.
0 nogometnih tekmah smo pisali 26. t. m. Drugo zanimivo je tole: Končna igra zn angleški pokal so bo vršila 23. IV. v Wimbledonekein ла-dionu in so preskrbeli prireditelji že sedaj prenočišča za 91.500 oseb; predprodaja vstopnic se bo začela 15. Jebmarja. Boji so zelo hudi; New Castle Je še zmeraj spredaj, 85 točk ima ; Barnley jih ima 38, lluddersficld 82, Sunderland 81, Bolion Wanderers in Leicester City po 29 ittl. — Na češkoslovaškem je bilo lani 108 nemških nogometnih klubov s 20.462 igravci; profesionalov je bilo samo 84. v&laajem ao bili ▼ 4 klubih. — Dano« ee vrii
13. tekma med ftvtco In Italijo, gl vïerajïnjefle »Slovenca«; 20. letiruarja se vri tekma med Češkoslovaško in Italijo v Milanu, 11. marca pa na Francoskem kje tekma med Švico in Francijo.
—	Španska se je tudi izrekla za evropski pokal
—	Na Dunaju so se Avstrija, Ogrska, Češkoslovaška in Jugoslavija odločile za to, da se začnejo borbe za srednjeevropski pokal ; vsaka od njih pos'avi 2 moštvi Tekme se bodo vršile 21. In 28. nvgusta in 3. in 18 septembra, 2 in 9. oktobra. — 25. dec 1926 se je vršila 32 tekma med praško S|>erto in praškim D. F. C. IVkrat je zmagala Sparla, 13krnt DtC, 2 igri sta bili neodločeni; goalov je imela Sparta 88, DFC 72. V včerajšnjem »Slovencu« smo [>a pisali o praški Slaviji. — V K v repo hočejo priti Newyork Giants in Brooklyn Wanderers, i» ni zanimanja zanje, saj so zastopniki dunajske šole.
V rugbyju so Skoti premagali Francoze 23:6.
Rekli so, da se Inista Suzana in Helena še enkrat kosali v Los Angeles. Pa se ne bosta, ker odide Suzana 8. febr v Evropo; menda bo otvorila v Parizu šolotenisa. — V Evropo bodo pa prišli tudi Ameriknnri Tjlden, Johnston, Hunter I. dr.; borili se bodo v Wimbledonu, za francosko prvenstvo itd Nasprotno bodo šli pa Francozi v Ameriko borit se za ameriško prvenMvo v halli, od 19. do 26. marca. — Konec priglasitve za Davigov pokal je 15. marca, dva dni nato bo v Washing'onu vrstveno žrebanje. Avstralija se bojev za Davisov pokal ne bo udeležila; Ande^son je postal profe-sional, Patteison pa nima sedaj nobenega tekmeca, dn bi treniral z njim. — Carln'onov turnir na rivieri je k<nčan; zmagal je Cochet, med damami pa ga. Vlasto; dalje para Cochel — Brugnon in Ryanova — Satterwliteova. Pri teh tekmah se je pojavil nov teni'ki talent, polkovnik Mayes, ki je premagal ludi Brugnona, samo Cocheta ne.
Lahkoattetske tekme med Čehinjami in Švedkami sc bodo vršile 19. junija т Pragi; med potjo ge bodo ustavile severjakinje tudi v Berlinu. — Tekem ameriške univerze Pennsyl-vania se bo udeležilo tudi moštvo oxfordske univerze; vodil ga bo lord Burgley; k tem na koncu aprila vršečim se tekmam so povabili Amerikanci tudi Peltzcrja, Cortsa in Kiirniga. Nagprotno bodo pa prišli dijaki ameriških univerz Harvard in Yal« v juliju na Angleško, da nastopijo v Stamford Bridge proti Oxlordu in Cambridge; nato bodo obiskali še Francijo, Nemčijo in Švedsko. V An eriki je velik boj med splošno zvezo in drugimi odbori; zlasti nerodno za zvezo jc, ker jc izstopila zvez« univerz, ki ima najboljše atlete. — Senzacijo vi-buja Miller, ki je pretekel 100 y in 200 y 98 in 21.6, dalje Bob Allistrr, ki je v halli pretekel
100	y v novem svetovnorekordnem času 10.8 in |*
firemagal pri tem Scholza; ie bolj pa Indijec Mu-erdži, mlad medicinec, ki je pretekel 100 y v neverjetnem času 9 sekund, doslej Paddock 9.5. — Wide, ki je šel v Ameriko, pravi, da bo gotovo tam startal, in pravi tudi, da bo na olimpiadi premagal Nurmija v vseh tekih pod 5(100 m. _ Znani
skakavcc na daljavo Hubbard (7.896 m) je pogtal proiesional in igra pri basket-bellu. — Ameriška prvenstva se bodo izvojevala t. do 4. julija v De-troitu, v istih dneh v Londonu angleška, 7. avg. francoska, 21. in 28. avgusta ogrska. — Neki kôln-ski tovarnar cigaret je podaril 12.0Г0 mark za lahkoatlctsko prireditev 28. avg. — Nove športna dvorane gradijo v Frnnkfurtu a. M. in v Berlinu. Prva bo imela 14.000 sedežev, druga 25.000. — Zanimivi so trije Mart ni, ki »o med prvimi petimi prvaki v teku na 8C0 m: Peltzer 1:51.6, Low« 1:52.2, Amcrikanec Martin 1:53, Švicar Martin 1:53.2 Francoz Martin 1:53.4.
Svetovna prvenstva v težki atletiki *• bodo izvojevala letos na Dunaju, 5 razredov. — Nova svetovna rekorda: Haas, lahka teža, poleg z
levico 76 kg (še sporno), z desnico 80J-j kg. _ Iz-
borni nemški atlet GaBler še živi v Južni Ameriki, 35 let je star. Leta 1912. je z levico prosto sunil
101	kg, I. 1913. obojeročno 157.5 kg, do Rigoulot» svetovni rekord. Rigoulot je zadnjič potegnil z desnico 1C0 kg, v ločenih ročkah je dvignil 130 kg, pa jih ni mogel suniti. Je bil pa že Stcinbach boljši. Rigoulot in Cadine sta dvignila 5C0 kg težko ročko 3 cm od tal — Novi nemški rekordi! Reintrank, lahka teža, poteg z levico 75 kg; Wagner, srednjetežka teža, obojeročni poteg 102 kg; StraOberger, težka teža, obojeročno tezno 107.5 kg,
Paolino je premagal H. Smitha v 7. rundi k. o. — Delaneyu se je avto vnel. in se je Delaney komaj rešil. — Izborncga La Barba, mušja teža, |e premagal Clark po točkah, Tigera Flowersa p« Leon Lom*ki, tudi po točkah.
Mladi Nemec Ernst Budig postaja Rade-macherju nevaren. — Spence je napravil 4 nove ameriške rekorde v prsnem plavanju. — Marta Norelius je plavala v Miami 440 y v 5 : 51.6, пот damski sv. r. — V Bologni 31. 8. — 4. 9. evropska prvenstva; priglašenih je doslej 9 držav. — Weissmuellerjev rekord 100 y v 49*/s ni priznan, ker je bila plavalnica dolga samo 20 vardov, biti pa mora dolga najmanj 25 y. — Ameriška hallgka plavalna prvenstva 5. do 8. aprila v Chicago.
Oxford in Cambridge za vsakoletno veslaiko tekmo že pridno trenirata.
Mednarodna sabljaš-ia zveza bo imela zborovanje 31. 8.—4. 9. v Haagu.
4643 konj je d rkalo lani na Angleškem, dobili so daril v vrednosti 7C0.C00 funtov.
Fordova produkcija avtomobilov je bila lani za 35ОГ00 voz ali za 19% manjša kot v letu 1925.
Članki: 25. t. m. Prvaki aviatike; Laffan; Amsterdamski stadion. — 26. t. m. Pyleovi načrti; Francoski in nemški tenis; Wide. — 27. t. m. To so smučarjil — 28. t. m. Zimska olimpiada. Nemški telovadci. Ruski drsavcl — 19. t. m. Švica in Italija. Slavija.
EVROPSKO nOCKEVSKO PRVENSTVO.
Dodatno k »Športnemu tednu« poročamo, da je Avstrija premagala Nemčijo 2:1, Češkoslovaška Ogrsko 5:0 in da se je borila Belgija proti Poljski 2:2. V petek zvečer je bilo tako-le:
	Igre	Zmage	NeodL
Avstrija	4	4	0
Nemčija	4	3	0
Belgijn	4	2	1
Češkoslovaška	4	1	1
Poljska	4	0	1
Ogrska	4	0	0
	Porazi	Goali	Točke
Avstrija	0	12:2	8
Nemčija	1	10:4	0
Belgija	1	10:3	5
Češkoslovaška	2	7:5	8
Poljska	8	5:8	2
Ogrska	4	0:22!	0
)0.000 Din		zs 10 Din	
lahko zadenete, ako kupite			srečko
Saier! £ d		ruštva	
Truojika akademija d Ljubljani
99
ETOILE" Gnrč c* (serf> rg	dobi se u oseh delikatesnih ln smcvrll tr"ou<nah
Mođa

Nogavice so ee v zadnjem času precej
izpremenile. Vsepolno novih vzorcev je. Za eport imamo različne križaste vzorce (ki sliči-jo tudi našim nekdanjim domačim, pletenim, ■belim nogavicami). Kakor vidiš na sliki, so nogavice celo z vezeninami okrašene in e slikarijami! Takih bržkone ne bomo uporabljali, zanimivo pa je, kaj vse ima v mislih dandanašnja moda.
Belo krzno je prav pripravno za otroške oblek«, za zimski plašček in za muf. Seveda ni treba, da je krzno pristno ali dragoceno, le dlake ne smejo biti dolge, ker bi to otroku èkodilo. Mimo tega je krzno s kratko dlako tudi bolj trpežno in ga moreš tudi bolje čistiti. Na sliki vidiš svetlozelem plašček, ki je okrašen z belim krznom; vezenine so iz volnenih niti in prav svetlo rožaste. Prav lepo je, če je otrok v obleki zelene, rožaste in bele barve. Ce moremo sploh govoriti o otroških modah, tedaj smemo reči, da so te tri barve najbolj muderne za otroke teh dni.
Obleka za doma je za ženske zdaj prav taka kakor za moške — to je dolg plašč, ki ga vidiš na priloženi sličici. Ta suknja je zelo praktična, izvirna radi novosti in pripravna za sleherni lelni čas. Suknjo si napravi iz srednje močnega volnenega blaga, ki je živo-barvno ali črno in belo križasto, rdeče, zeleno in m< dro pisano in podobno. Obleko ob-robiš s trakovi iste barve, kakršno je tudi blago. Ovratnik in našitki na rokavih so tudi iste barve.
Zaponko iz brušenega stekla so spet zelo moderne in kjerkoli jih vidimo, moramo reči,
da zelo polepšajo in poživijo sleherno večerno obleko. Najnovejše zaponke (agrafe) sicer niso velike, pač so pa lepo izdelane, nimajo pisanih kamenčkov, temveč so čisto bele. Različno je, kam si pripneš tako zaponko. Na vsak nač'n si jo pripni vedno tja, da spada k obleki in je ni videti preveč in ne stoji kar
sama za«e. Največkrat si pripnemo zaponke tja, kjer je oblel a nagubančena, kakor vidiš na skici. Imeti jo utegneš na levi na rami, ali pa na desni na pasu. Ker te zaponke niso preveč drage, pa vendar tako poživijo obleko in jo tako olepšajo, jih bo odslej gotovo videli na vsaki slavnostni obleki za večerne prireditve.
Sprememba voznega reda avtobiK-promeîa Maribor-Celje
Vsled poledenele cesti proti Dravog-ndu se je promet omejil na progo Maribor—Selnica. Na pomlad, ko bo cesta boljša, se otvori zopet med Mariborom in Dravogradom.
Za progo Maribor—Selnica velja sledeči vozni
rod:
Ob delavnikih:
Odhod iz Maribora gi. kol. 6.15, Maribor gl.
trg 6.30, prirod v Selnice 7.02, od'od iz Selnice 7.20, pri1'od v Maribor gl. trg 7.52, Maribor glavni kolodvor 8. — Od' od iz Maribora gl. kol. 11.15, Maribor gl. trg 11.30. prigod v Selnico 12.02. od! od iz Selnice 13. pribod v Maribor gl. trg 13.32, Maribor gl. kol. 13.40. — Od' od iz Maribora gl. kol. 17.15. Maribor gl. trg 17.30, prigod v Selnico 18.02, oduod i7, Selnice 18 30, prihod v Maribor gl. trg 19.02, Maribor gl.^kol. 19.10.
Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Maribora gl. kol. 6.45, Maribor gl. frg 7, prihod v Selnico 7.32, odhod iz Selnice 8, pribod v Maribor gl. trg 8 32, Maribor gl. kol. 8.40. — Odhod iz Maribora srl. kol. 12.-15, Maribor gl. trg 13 pribod v Selnico 13.32, odhod iz Selnice 14, prihod v Maribor gl. trg 14.32, Maribor gl. kol. 14.40. — Od1,od iz Maribor gl. kol. 18.45, Maribor gl trg 19, prihod v Selnico 19.32, odhod iz Selnice 30 30, prihod v Maribor gl. trg 21.02, Maribor gl.
J"»1- 21-10-	. - ™
Cena vožnje znaša za vsaki kilometer 1 Din, minimalna vozna cena pa je do 2 km 3 Din in na 2—5 km 5 Din. Vozna cena od gl. kol. do glavnega trga znaša 3 Din.
Vstop v avtobus je v splošnem dovoljen samo na postajah. Za vstop oziroma izstop med postajami pa se računa vozninn kakor da bi potnik vstopil na prejšnji oziroma izstopil na prihodnji najbližji postaji.
Za morebitne zamude ae ne jamct.
Za vožnje izven okvirja predstoječega vozr nega reda je potrebno, da se prijavi zadostno število oseb, pravočasno vodstvu avtobus-prometa v Mariboru, Frančiškanska ulica 8, tel. 236._
"Poslano
V informacijo nepoučeni javnosti o razmerah med ljubljanskimi invalidi hcčemo na kratko odgovoriti na različne dopise po časopisih. Organizacija, ki jo vodi združenje vojnih invalidov, gre mirno naprej, celo gonjo, ki se vodi po časopisih, dela le par neodgovornih kričačev. V Ljubljani obstoja oblastni odbor za obe oblasti, katerega tvori 48 krajevnih odborov iz Slovenije. Poleg tega pa je v Ljubljani tudi krajevni odbor za Ljubljano in okolico.
Predsednik tega krajevnega odbora je pred kra sim napravil neko zlorabo organizacijskega denarja in jo tudi priznal. Oblastni odbor, ki je po pravilih ugotovil poneverbo, je na izrednem občnem zboru krajevnega odbora pojasnil članstvu delikt; kljub temu se je občnemu zboru na de-magoški način vsilil k izvolitvi neki anketni odbor, da je iskal že ugotovljen primanjkljaj in ga ne verno kje našel pol večjega kot je. To je pokazala uradna eodnijska revizija. Ko je anketni odbor uvidel blamažo, se je razblinil in pomešal med opozicijo » par znanimi kričeči, sedaj pa po «hodih in sestankih begajo invalide z neresničnimi vestmi in konštatacijami, ki neopravičeno jemljejo ■sled «druženja.
Oblastni odbor jih predobro pozna, zato jim niti ne odgovarja, za vso njegovo resnost so ga pa začeli obkladati s političnimi priimki in se z njimi spravili celo na osebe, ki nimajo nobenega stika z našo organizacijo. Iz svojih sestankov pa pošiljajo oblastnemu odboru resolucije smešnega značaja in celo naši časopisi jim nasedajo z objavami takih prismodarij. Zahtevajo brez vsake utemeljitve, naj oblastni odbor odstopi. Ali ima on njim na ljubo odstopati, ko ga vendar poslavljajo in razrešujejo samo delegati 48 krajevnih odborov? Zahtevajo tudi, naj g veliki župan postavi komisarja (seveda iz njihove srede). Unikum so pa napravili na nekem zadnjem sestanku, kjer so se kar brez občnega zbora postavili za ljubljanski krajevni odbor. Oni sedaj kot krajevni odbor pozivajo po časopisih člane, naj se obračajo na nje z vsemi odklonjenimi in nesklenjenimi prošnj imi.
Oblastni odbor opozarja članstvo, naj ne naseda takim prismodarijatn. ker vse posle ljubljanskega krajevnega odbora vodi do prihodnjega občnega zbora le oblastni odbor sam.
Podpisuje se neki brezposelni Kolar. ki baje sploh ni naš državljan in kot tak ne naš invalid, pa tudi Hiti, f'ešnovar in mogoče še drugi, k-iere organizacija pri svojem delovanju prav malo pozna. Nekateri. ki se skrivajo za njimi, pa so se imeli že priliko izkazati v organizacijskem delu. Čudimo se, da oblast dovoljuje take zakotne de-magoške sestanke, ki vendar tiiso sklicani od zakonito priznanega združenja. V našem združenju je dovolj preskrbljeno, da vsak lahko na pravem mestu pove, kar ga teži, samo odkrito nti nastopi.
Prosimo javnost, da to vpršteva pa tudi n-'še časopisje, da naj se, preden kaj objavi, poprej informira o stvari.
Za Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani Tajnik:	Predsednik:
Stanko Tome 1. r.	Šteje Maiko 1. r.
Pofas rsUo
Z ozirom na različne članke, ki so bili objavljeni v zadnjem času glede razmer v invalidski organizaciji v Ljubljani, izjavlja podpisani bivši anketni odbor U. V. j., ki je bil izvoljen na zadnjem izrednem občnem zboru, da nima s to časopisno polemiko nikakih stikov ter se seveda podpisani z vsebino teh dopisov tudi ne strinjamo in odklanjamo vsako odgovornost. Anketni odbor ni sklical shoda, temveč le sestanek in tudi ni predlagal nikakih resolucij. Za vse delo od 16. I t. 1. daije je odgovoren edinole nekak desetčlanski odbor. ki pa po našem mnenju nima za obstoj nobene pravne podlage, posebno ker sestoji tudi iz društvenih izobčencev ter baje celo tudi inozemcev. Podpisani bivši anketni odbor nima s tem desetčlanskim odborom nobene zveze. Redno izvoljeni anketni odbor je svoje funkcije tudi že odložil. Chrietof Hinko 1. r., Trtrf.nr Ciril 1 r, Vinko llro-val 1. r., Zvonimir Saller L r
Dr. Fran Kandare
odvetnik v Ljubljani
se je preselil s svojo pisarno
na Kralja Petra trg št. 2
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Novosti:
Broder Helwich, Das BUchlein von den g8ttlichen
Wohltaten. 75 str. vez Din 26.50. Cathrein, Die Mssliche Siinde ltnd die Mittel zu zu ihrer Verhiituug. 66 str. vez. Din. 54.—. Fahnenbruch F., Der Gottesdieust des Kindee. Ansprachen iiber das religiiise und eittliche Leben dee Kindes. 104 str. vez. 36.—. Helbling P. M., Ein HlUmlein aus dem Garten der hI. Clara. Kurze Lebensbeschreibung der Schwester Maria Celine von der Opfe-rung. 09 str. nevezano Din 28.—, vezano Din 50.50.
Ilerr Dr. Vereinseelsorge neb6t Einfiihrung in die Volkswirtschaft u. Gesellschaftslehre. 378 str., vez Din 108.—. Huysmans K. J., Vom Freidenkertum zum Katho-lizismus Selbstbekenntnisse. 380 str. vez. Din 114.—.
Lux J. A., Wandreung zu Gott. Die Geschichte
einer Heimkehr. 266 str., vez. Din 96.—. Miider R., Im Angesiclite des Allerhôchsten. 95 str.
nevez. Din 27.50.	•
Malfatti Dr. H., Menschenseele und Okultismus. Etne biologisehe Studie. 219 str., vez. Din 108.—.
Menge P. G., Der heilige Geist, das Liebes-
geecbenk des Vaters und des Sohnes. 220 str., nevez. Din 53.—, vez Din 75.50. Toggel - Degcnhardt M., Wenn deine Seele in Giite steht. 55. str., nevez., Din 20.75, vez. Din 43.—.
Reeg L., Vom fesllichen Warten 80 str., vez. Din 47.50.
Scharsch P. Ph., Die Devotionsbeichte. 229 str.,
vez. Din 78.—. Wickl R. S. J., Ein Bilchlein vom heiligen Geist
105 str., nevez. Din 20.75. Wolpert L., Unterwegs zur Heimat. Sonntags-
lesungen. 216 str., vez. Din 68.—. Manfestacija SLS na Vačah.
Odvetniška pisarna
dr, Sro Benkovič
v Ljubljani
se s 1, iebru- EIHpÇûjj v novi lokal arjetn 1927 Wl CdClI na Aleksandrovi cesti št. 2, I. nadstr. (telefon št. 2).
Poslovni lokal
IŠČEMO z lepimi izložbenimi okni na najboljšem prometnem kraju, event. tudi lokal, ki se da prezidaii. — Ponudbe z navedbo pogoiev pod:
»TEXTIL« na BOCK & HERZFELD,
WIEN I., Adlernasse 6.
Predajo lesa in kuriva
ODDA IZVOZNA TVRDKA v zakup s skladiščem in celim inventarjem. Prodaja blaga izvrstno upe-ljana. Blago bo proti obračunu tvrdka sama zalagala. V skladišču zasilno stanovanje. Obrtnega dovoljenja ni treba, ker gre na ime tvrdke. Potrebna kavcija v gotovini ali vrednostih papirjih. Udeležba ali celoten odkup stvar dogovora. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Skladišče« št. 533.
Avh »Ford«
malo rabljen, se sodnim družbenim potom proda 3 iebr. 1927 ob 14. uri v Ormoža štev. 46. 655
Skobeljnik
(HobeJmaschme)
za deske, s 60 cm širine, malo rabljen in v dobrem stanju, KUPIMO. — Istotako kupimo tudi
viseči eirkular	"I
KONZERVNO TOVARNO »GLOBUS« D. D. 654
Josip fiusnr. mesar
stojnica v Šolskem drevoredu, priporoča cenj občinstvu najboljše meso vseh vrst
Na.popolnejši STOEWEB
šivalni stroil
u jlvil;e, uro sic m cev-i>ar:e ter t a usek dom Predtn ti nabav mo, ogic-te si to izrednoit ori tvrdki
L. BARAGA
uiubl ena lelenburçovB ulica it. 6/1. Srezpiaien pouk 151. lami.
Teleton etev 980

Poslužuta se
lepo pregledno črtanih
trgovskih kn'lg
v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje:
Д. JANEŽIC,
LJUBLJANA
Florjanska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje
ORIENT
družba z o. z. LJUBLJANA
Tovorna: Slom$hova ulic» 19 Prodajalna: Dunafsha cesta 14
(hiša g. Mathian, poleg trgovine Schneider & Verovšek)
Oljnate, suhe ln umetnlShe barve rirneî. lahl. siehiershl In mi/arshl hlej. PlesKarshl, zldarshi ter (opiti za umetnine. Terpenlin, horboiinej, Snirltdenet. Prašno- ln strelno ol|e, u lovec 1.1, d.
Harcer-rolerji, prvovrstni, žlahtni vrvivci cena Din 2HO'-, 250'-, 3« trza komad, plemenske samice Din 50*-, Pt.či so bili odbkevani na drugi jugoslovanski razstavi z diplomo častnega priznanja,
z veliko zlato in vebko srebrno kolajno Gojitelj in razpošiljalec pravih harških kanarčkov
Franjo Omahna. l'ubllena. Mes'ni tra 10/111
Največja izbi n
perila za dame
Kombineže barvaste Din	62--
opa!-batst „	95--
svilene „	178--
garnitura „	65--
„Reform" hlače svilene „	88--
»• M pavol trikot „	27'-
„ čista volna „	110*-
Novost:
damske pyjame, kombineže crêpe de chlnel
A. Šinkovec nosi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 18-19
; vn •' ' i'.. •V»'ï r / r * \/■*:'■ .'■■•^Г^'
Vsemogočni je nocoj nenadoma poklical k Sebi našo ljubljeno mamo
Terezijo Tome roj. Grad
trgovko In posettnlco.
Z nami Je še večerjala, opravila skupno večerno molitev, toda v desetih minutah po končani molitvi je bila njena duša, v 71». letu starosti, ma/.iljena e svetim poslednjim oljem, že pri Jezusu, katerega je v življenju nadvse ljubila, s katerim se je še pretekli ponedeljek v tukajšnji cerkvi združila v sv. obhajilu.
Pokopali jo bomo v ponedeljek 31. januarja ob 9. uri.
Molite zanjo 1
Moravče, 28. januarja 1927.
ŽalujoCI ostali.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vral'ca l-SO illn aH vsaka besede JO par Na|man|il og'as 3 ali Л l in. Oglasi nac dtvel vrstic a»e računojo vi*«. Za odgovor tutnko: Nu vpruUoja brez cnamltc ne odQovarflomot
Iščem za matematiko in' oddam z* 5 let, v »redini
francoščino IV. razr. real. ' gimnazije. Naslov ie izve upravi pod štev. 599.
Iščem mlajšega, samskega
slikarja in pleskarja-
POMOĆNIKA za stalno, za vsa v to stroko spadajoča dela. - Fr. Erjautz — Rogaška Slatina. 425
■ □I
\Slubbe ištelo\ Prodajalka
itara 20 let, s 4 letno prakso, želi službo spremeniti. Gre tudi na de-iclo za majhno začetno plačo. - Cenj. dopise pod »Nastop takoj« upravi 1.
Delovodja
prvovrstna moč, kleparske, vodovodne in krov-
ike stroke it li premenitijv upravi lista pod it. 596. mesto kje v Ljubljani ali drugod v državi Lahko tudi z lastno konccsijo za vodovod ali celokupno obrt. - Pisma pod »Dalo-vodja« št. 638 na upravo.
Pnspodarji, Jospodinjel
Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Posebko zvezo« - Ljubljana. Stari trg 2/1.
Za odgovor znamkol
Vajenca
sprejme trgovina z
mešanim blagom. Naslov
EKONOM
Iščem za takoj za dva mescca ali več
skrbnika ozir. čuvaja
lesnega skladišča z zasilnim stanovanjem v j-iub-ljani. Prosilci, energični samci ali samke, prednost
rešč v vseh kmetiiskih ' "P°ko'e"cj J1 °žcn)eni,. * panogah, posebno vinar- ^ odškodnino nudim Iva in kletarstva, išč,	'tanovanje in kur.
primerno mesto. Ponudbe Д - Cjn, ponudbe na upravo »Slovenca« ▼
MARIBORU pod značko ; upravo »Slovenca«.
ŽENSKO MOČ
sprejmem za pomoč v trgovini. Prednost imajo one, ki razumejo nu.lo nemško. Hrana in stanovanje v hiši. • Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
»Ekonom«.
ABSOLVENTKA
trgovske šole, izurjena v
strojepisju, stenografiji in dr. trgov, delih, zmožna slov., srbo-hrv. in deloma tudi nemškega jezika —1 IŠČE primerne SLUŽBE. | Gre tudi na deželo. Cenj.
Mesarski vajenec,
ju _____: „. ,,„,„„_ močan in zdrav, zmožen
ponudbe prosi na upravo	. ' , ..
___Л x:r—. _T.l.nL	slov. in nemškega lezma,
se sprejme pri Štefanu Fiiipič, mesar ▼ Konjicah
pod šifro: »Takoj« 656.
KLJUČAVNIČARJI
in MEHANIKI i Kateri
mojster sprejme v učenje 14 letnega dečka mirnega značaja z vso oskrbo v hiši? Ferdirand Mehle,
Inteligentna SAMOSTOJNA MOČ,
s popolnim trg. znanjem vešča knjigovodstva, slo-
Pristava, via Grobelno. venske, nem., srbo-hrv
j ~~гпсргГ	koresp., strojepisja in pa
Inteligentna OOM U-	ohievanja s strankami,
D1ĆNA, z dobrini spnče-	dob- ,nko, sla)no mes,Q
valom in priporočilom,	y LjuMiani. Ponudbe pod
v7rPnr.firapTC t? p p1 mpsl° Šifro: »Dama ali gospod« VZGOJITELJICE. Pre- st 650 na upravo lisla
vzame tudi vodstvo go-
spodinjstva Ponudbe na рПС*Г07тГ;1 " P'" upravo »Slovenca« pod: f Uoll XjL\\X\t(\ sarno .Dohrg hiša« štev. 625. (4 Jobe ссп1га1ла kurja-Stjt M-.».... , Va) sredi mesta, se tako
ЂА. eamešcenec ^ејте Spriievala oiir
mlad, pošten, išče stran- priporočila potrebna, »ke službe v prostih po- Takoj vprašati: Pulnrje-Ooldanskih urah; prevza- va ulica 14 L (za Narod no vsako delo. - Naslov nim domom).	672
v upravi »Slovenca». ;-
-- IŠĆE SE k 2 osebama
zdravo in pošt. DEKLE, ki bi znalo nekoliko ku hati in šivati. Naslov upravi lista pod it. 593,
Strojnik-elektromonter
zmožen samostoj. voditi
KUHARICA popoln.
tdrava in čvrsta, katera bi samostojno opravljala ludi vsa druga gospodinjska dela, se išče proti dobri plači k tri- manjšo elektrarno ter po članski obitelji z 1 šol. polnoma verziran v po-otrokom. Službodajalec pravilu žagarskih strojev je akad. inteligent v le- se ii{c. Ponudbe z na-pem slov. trgu ob želez- vedbo referenc na upravo nici. V slučaju službene- »Slovenca« pod značko ga zadovoljstva postane »Elektromonter« it 578. višina plače postranska stvar. Starost 30—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj soznanja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami na upravo lista
Inštruktorja I Vrt v najem
i
âtanovama
nîiaVO spreimem na
UlJdlVCl stanovanje in zajutrk, v sredini mesta, elektr. luč. - Naslov pove uprava lista pod it. 541.
SOBA za PISARNO
se odda v Pražakovi ulici št. 3, priti., desno. Ogleda se istotam od 9. do 12. in od 3. do 6. popoldne.
J I 9(do kupi? (
Kdo preskrbi
ubožnemu, a pridnemu visokošolcu brezpl. stanovanje ali instrukcijo? Ponudbe upravi lista pod »Hvaležen«.
mesta. Poleg |e stanovanje in topla greda. Naslov pove uprav« »Slovenca« pod itev. 628.
Bolniški voz
|e naprodaj. - Naslov v upravi lista pod it. 601.
PRODAM H I SO
v Kamniku, s korporacii. pravico, posebno pripr. za obrtnika ali penzio-nista. Poizve se pri Jerici Šinkovec, trgovki ▼ Kamniku.	603
ŽENITEV 1
Starejši vdovec, premož.
posestnik, išče znanja v svrho poroke s starejšim dekletom ali vdovo, v starosti 35 do 55 let, s ■rimernim premoženjem, esne ponudbe s polnim naslovom do 10. februarja 1927 na upravo lista od: »Miroljubnost«. — ajnost zajamčena. 582
p; K<
SE
LOKAL
TAKO) ODDA,
pripraven ra vinotoč, mesarijo, prodajo potvštvn ali kakšno drugo obrt, na
firometnem kraiu v Ljub-jani. — Ponudbe uprav-ništvu »Slovenca« pod šifro: »EKSISTENCA«.
NAGRADO DOBI
kdor mi preskrbi na prometnem kraju, ob stalni vodi kmečki cvt. umetni mlin ▼ na j.'m. Najemnino plačam za pol leta naprej Ponudbe na Josipa Hri-bemika, Opekarska c. 32, Ljubljana.	610
Proda se približno 70 m' borovih in smrekovih HLODOV
za žage, prevoza prosto
do postaje v Ptuju, in 1000 m3 bukovega LESA na panju v Halozah. — Vprašati: Mir.oritski samostan v Ptuju. 617
Kompletno spalnico,
orehovo, novo, la omaro za delikatesno trgovino,
še prav malo rabljeno, prodam po jako nizki ceni. Ig. Repše, Poljanska cesta 21, Ljubljana.
ŽELEZNO PEČ,
skoro novo, priprav, tudi za kuhanje, p.odam po ugodni ceni. Naslov pove uprava pod itev. 663.
HIŠA Z VRTOM
in gozdom se proda industrij.
Sodi do 300 I.
Ponudbe z navedbo cc-ne in množine na: Produkcija kisa — Ježicn.
ČTRMPI l]E E
У^л v ТГГЧ. '
Pozor !
GLHSitlfiRJE
IN Hi RtiflilftlJE
Kupujem stare moške obleke, čevlje, perilo, pohištvo, odeje, pernice itd. Dopisnica zadostuje, da ! prometa, industrij, kraju pridem na dom. - Alofzija <j Juiàvtk, I. ubljuiia v mestu na Štajerskem, DRAME, Ljubljana, Ga-pripr., za obrtnika. Ob- lusovo nabrežje 29. 553 stoji spodaj iz
STAREJSA trg m0|J
izvežbana v vs«h strokah, z najbol|šiini rele-rencami, tudi v carinskem prometu, zmožna slov. ia nem., deloma tudi itaL jezika, išče primerne službe. - Ponudb« upravi lista pod »Vestna tr^ov» ska moi«.
Ufflašiilem. popravljnm strokovno ln ceno! Tutll potujem : Naročajte po dopisnici za
VVol.ova ulica 11
4 sob in 2 kuhinj, ter kleti. Pod-streije; 2 sobi in drugo. Hiša z vrtom in drvarnico meri 500 m', gozd 6500 m'. Cena 50.000 Din. Naslov v upravi: št. 626.
POSESTVO Vreče
TRI VAGONE lastnega
planin, sena
90% sladkega, ima naprodaj franko postaja za 90 Din 100 kg Franc Schuller - Slovenjgradec.
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. - Telefon 220.
Skobeljnik
(Hobelbank) z orodiem, se proda poceni. - Maribor, Smetanova it 46 II.,
vrata 10.	545
44 orala in hiša naprodaj za 12.000 Din. Gostil, niška najemnina in odkup inventarja. — PISARNA »RAPID« — MARIBOR, Gosposka 23.	632
PISALNI STROJ
Underwood, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov v upravi: št. 608.
MEDT"
e c i v o ,
Vsakovrstno
zlato kupufc
po najvišjih cennh Cerne, juveltr, Ljubljana VVolfova ulica Stev. i
od SOLI ku-I ■ • www pimo. — Naslov v upravi pod St. 597.
KUPIM
MANJŠO HIŠO
z lokalom ali brez njega, samo na prometni cesti v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Takojšnje plačilo« 623.
Slsek
prloro« t) o 11 i e, ntamburire i c, lllura. »trune, ■olc m i i polrabiilna t a «ta glasbila
ПЛХ Odlikovan
VSI
Danes
V »»AMERIKO«
na zabavni večer, ki g> priredi godbeno druStvo »Gradašca«. - Vstopnina prosta.	670
Con ki Iranko.
PRISTNI
Naprodaj rabljena registrirna blagajna
na štiri predale. Vprašati v trgovini PICEK, Ribnica, Dolenjsko.
Prodam
več hrastovih, orehovih in mehkih spalnih in kuhinjskih OPRAV. Josip Kurnik, Zg. Šiška št. 51. Delo solid. Cene nizke.
PISARNIŠKI PROSTORI
primerni za odvetnike, notarje, zdravnike in trgovce, obstoječi iz 5 sob na Miklošičevi cesti
SE ODDAJO
z dnem 1. januarja 1927. Vpraša se pri
»Ohlačilnici«.
HIŠO-VILO
novo, prodam ▼ Stožlcah pri Ljubljani. F. JERKO, Črnuče—Jezica.	627
Deklico
pošteno in snažno, od 14 let naprej, sprejmem za pomoč v gospodinj-
............ _,_____ _____ stvu. - Ana Podboj,
pod: »Hišna pomoč« 360.1 Ribnica St. 69.	666
Trgovec - posestnik IŠČE na prometni točki
TRGOVINO v najem
Dopisi na upravo: it. 585
Lep lokal
ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
РП7П (Ravn'k)' dobro
"UtU z bukovim in smrekovim drevjem zaraščen, se iz proste roke poceni proda. Meri 1974 klalter* ali 7050 m". Natančnejša pojasnila daje Josip Cerar v Ljubljani, Voinjakova ulica štev. 7.
NAPRODAJ
LEPO POSESTVO — ki
namizni, za p kg 22.50 Din. A. Maček, ▼elečebelar, Vrhnika.
Prodam mizarski
reskalni stroj
* predležjem, v najbolj, stanju, za 3500 Din. Ogleda se lahko v Tacnu 50.
VOZIČEK fcizol c*no
proda BAR1Č, kova.'ki mojster, Švabičeva ul. 13
HLODE
HRASTOVE in BUKOVE, kupufe parna i a в a V.SCAGNETTI, Ljubljana
POLor!
Razpis.
Prostovoljna
javna dražba
dobro ohranjenega pohU štva, kuhinjske oprave in obleke sc bo vršila dn* 3. in 4. svečana ob 9 dop. na Sv. Petra cesti 14/1
Občina De*. Mar. v Polju :: razpisuje dela za :i
zgradbo postajališča
Vsakovrstne	Mar. v Polju«, in
ure, zlat- s;cer. zidarska, tesarska, mno, očala, gramofone mUarska, kleparska, p!e-popravlja točno, solidno skarska dela in napravo vodnjaka. Dela se oddajo posamezno ali pa skupno . ofertalnim potom proti urar, Ljubljana, Florilan- položitvi 5% kavcije, ne ska ulica 31.	629 glede ua najnižjega po-
nudnika. Ofcrti v zaprtih
jamstvom najceneje
D« Marinko,
Priporoča se tvrdka
A. SISMW, železnina
Ljubljana, Zaloška cesla.
PISAL. STROJ fn moško KOLO poceni naprodaj. Naslov v upravi: št. 671.
Železen ŠTEDILNIK
naprodaj. — Zvonarska ulica it. 13.	669
POSESTVA
hiše, vile, gostilne, graščine, trgovine, žage in mline proda po ugodnih cenah posredovalnica Zagorski, Maribor, Taten-bahova ulica 19, 667
KLAVIR dobro ohranj., ceno prodam. Naslov v upravi lista pod št. 664.
Enonadstr. hiša
na lepi solnčni legi, zc-lcnjadni vrt, v Studencih, 10 minut oddaljeno od rudnika Hrastnik, se pro-da za 18.000 Din. - Več se poizve pri FRANC KMET, Trbovlje II. 682
Lepo ronuirano
posestvo
meri 42 oralov z lepo | na solnčni legi, gospodar-hosto, njivami in trav- i ska poslopja v najbolj-niki, na katerem stoji Jem stanju, meri 42 johov dobro ohranj. hiša, dve gospodar, poslopji in kozolec; leži blizu Zidane-
ga mosta, 15 minut od glavne ceste. Živine se lahko redi do 6 glav. Cena 35.000 Din in pre-
njiv, na katerih obrodi tudi hmelj, katerega je že nekaj nasajenega, več travnikov, bukovega in smrekovega gozda, oddaljeno 30 minut od rudnika Trbovlje ali 20 min.
Oves ln Koruzo
kupite na'cenp'e pri Ivrilkl
\. VOLK. LJliDLIANA
Kosijo va cesta 24 Veletrgovina « žltoin
Subžb ribje olje
najboljše kpkovostl se dobi v
temi dr.G.Ficcoli
Ljubljana, Dunajska cesta 6 N iroCIlnse toćno lzvršuje'0.
Izdsloualnica tcmhup.c
Б131Н EZ
priporoča kol stara i/delovulnlea ^ Bvoin nnlboljftn taiuburiee vseh vrst. — Ceniki na razpolago.
vžitek za 63 let staro1 od farne cerkve in šole,
osebo. Več se poizve pri Jakob Drakslerju, županu na Dolu p. Hrastniku.
naprodaj. Cena 150.000 D. - Več pove Franc Kmet
Trbovlje IL
ŽImnIce
modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dohite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku Krekov trg St. 7 (poleg
683 Mestnega doma).
Kurivo
Polnih - Boliorta 5
Telefon 41IG
štaropilje
kuvertah se vlagajo v občinski pisarni do 12. ure dne 6. februarja 1927. • Načrti, pogoji in stro« škevnik so t.a vpogled med uradnimi urami od 8.—12. in od 2.—6. ure r občinski pisarni pri Dev< Mar. y Polju. PETAN, Maribor. Obč. Dev. Mar. t PolK
Nasproti glav. kolodvora
Lisičje
in druse kožo sprelema v strojenje in barvanje
P. SEMKO, krznar
Ljubljana, Tur aškl trg 1
stavb, odsek: I. Gartroža.
PREKLIC.
Podpisani Jakob Zupan* čič preklicujem vse ia« lit ve, katere sem izrekel o gosp. Iv, Šalamun, ter se mu zahvaljujem, da j« odstopil od sodnijskib potov.
Jakob ZupanSiS»
Priporoča se MAST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evafd Popovi?, LtubSîawa
Cena nizka, blngo izborilo. RnzpoSilja ке v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PUEKAJENO MESO
veduo v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
vseh vrst in izbire iuia v zalogi
ЕЗД Eber,
Ljublj ina
Ma n 2 e гелв.	Kongresni trg št. 7.
Pri skupnem naročilu večjega iterila
f. % papusf.
Spccifalno ličanje
avtomobilov in vseh vrst vozov z najboljšimi laki. Tapeciran je karoserij in vozov. Delo solidno in hitra postrežba. Cene po dogovoru.
FRAVC ISKRA, Vič IG
tapetnik in sedlar.
Sir H. Rider llnggard:
100
Hči cesarîa Montezume.
Zgodovinska povest.
I* angleSčine prevel Jo s. Poljanec
Sedaj so stali Azteki sami sovražniku nasproti in poslednja borba se je pričela. Španci so najprej pretrgali vodovod, ld je zalagal mesto z vodo iz studencev kraljeve palače na Capoltepeku, kamor so me bili peljali, ko sem bil prvikrat dospel v mesto. Odslej je bila edina pitna voda vse do konca obleganja umazana, slana tekočina, katero je nudilo jezero in vodnjaki, katere smo izkopali. Dasi se je ta voda dala piti, ako smo jo prekuhali, da se je oprostila soli, je bila vzlic temu nezdrava, neokusna in je povzročala mnoge hude bolezni in mrzlico. Tisti dan, ko so pretrgali vodovod, mi je Otomi rodila sina prvorojenca. Nadloge obloge so bile že tako silne in živila tako redka, da mislim, da bi bila umrla, ako bi bila manj močne narave ali da bi bil jaz manj vešč v zdravilstvu. Vendar je okrevala v veliko mojo hvaležnost in veselje in sem krstil prvorojenca kot kristjana z lastno' roko in mu dal po sebi ime Thomas.
Boj se je nadaljeval dan za dnevom, teden za tednom z menjajocini se uspehom, včasih v predmestjih, včasih na jezeru in včasih po mestnih ulicah. Zdajpazdaj so bili Španci z velikimi izgubami vrženi nazaj, zdajpazdaj so zopet prodirali od različnih taborišč. Nekoč smo jih ujeli šestdeset in več kot tisoč njihovih zaveznikov. Vsi ti so bili žrtvovani na oltarju boga Huicelkotla in izročeni Aztekom, da so jih požrli po živinski navadi; po tej šegi je bilo v annhuaški državi zapovedano jesti trupla onih, ki so bili žrtvovani bogovom, in tô ne zavdljo tega, ker je Indijan-
cem prijalo tako meso, ampak iz nekega skrivnega verskega vzroka.
Zaman sem prosil Guatemoka, da naj opusti te grozote.
>Je li sedaj čas za dobrote?< je odgovoril srdito. »Ne morem jih rešiti oltarja in jih tudi ne bi hotel, ako bi bilo v moji moči. Pusti, naj psi umrjejo po običaju dežele, tebi, brat moj, Tjule, pa rečem, no pojdi predaleč«
Na žalost je postalo Guatemckovo srce še bolj srdito, čim dlje je trajala borba; in temu se v resnici ni čuditi.
Kortez je bil zasnove! strašen načrt, nameraval je kosoma razdejati mesto, ko je postopoma prodiral proti njegovemu osrčju; in ta načrt se je brezobzirno izvrševal, čim so se Španci ustanovili v erfem delu mesta, so poslali tisoče Tlaskalancev, da so požgali hiše in vse, kar je bilo živega v njih. Preden je bilo obleganje končano, je bil Tenoktitlan, kraljice doline, zgolj jcup cčrnelih razvalin. Kortez bi bil lahko vzkliknil nad mehikanskim mestom s prerokom Iza-ijo: >Tvoje veliko slavje je pahnjeno v grob in glas Tvojih gosli: črv je razj rostrt pod drevesom in črvi te pokrivajo. Kako si padel z nebes, Lucifer, sin jutra! Kako si pobit na tla, ki si cslabil narode lc
Vseh teh bojev sem se udeležil tudi jaz, dasi mi ne pristoja, da bi se ponašal s svojo hrabrostjo. Vseeno so me Španci dobro poznali, in imeli so vso vzroke za to. Kjerkoli so me videli, so me pozdravljali z grdimi priimki in mi klicali: izdajalec, odpadnik, beli pes Guatemokov in podobno, Kortez je razpisal nagrado na mojo glavo; izvedel je namreč po ! svojih ogleduhih, da sem več najbolj uspešnih Gua-temr.kovih na< adov in bojnih zvijač baš jaz zasnoval. 1 Vendar ee nisem zmenil za njihove žalitve niti, ako ao
me presunile kot puščice; dasi namreč sem imel med Azteki mnogo prijateljev in sem sovražil Špance, je bilo vendarle sramotno, da se je kristjan bojeval na strani ljudožrcev, ki so svojim bogovom žrtvovali ljudi. Ali jaz se nisem zmenil za vse to; venomer sem iskal de G;:rdo. Dobro sem vedel, dia je bil med njimi; večkrat sem ga tudi videl, dasi nisem nikdar mogel priti v njegovo bližino. Vsepovsod sem prežal nanj, ampak tudi on je i režal naine; samo z vse drugačnim namenom, namreč da bi se me izognil. De Garcia se me je še vedno bal kot prejšnje čase, slej ko pr<jj je bil prepričan, da bom jaz prinesel smrt nadenj.
Med vojniki nas. retnih vojsk je bila navada, da so si pošiljali pozive na dvoboj moža zoper moža, mnogo teh bojev se je bojevalo vpričo vseh in borci ter njih pobočniki so lahko neovirano prišli do bojišča in enako odšli. Ker sem že obupal, da bi nameril nanj v boju, sem neki dan poslal po posebnem glasniku poziv de Garcii pod njegovim krivim imenom Sarceda. Glasnik se je vrni v eni uri z odgovorom, ki je bil v španskem jeziku napisan na papir:
>Krisljani se ne bore v dvoboju z odpadniškimi poganskimi psi, belimi častilci hudičev in Ijudožrci. Saino eno je orožje, ki se ne moro ogrditi pri takih ljudeh, vrv in ta čaka tebe, Thomas \Vingfield.«
Raztrgal sem pisanje ra drobne kosce in teptal po njih od jeze; sedaj namreč je bil de Garcia prido-dejal vsem svojim drugim zločinom zoper mene še najhujšo žalitev. Ampak vsa jeza mi ni nič pomagala, kajti jaz mu nisem mogel priti do živega. Nekoč sem pač planil z desetimi svojimi Otomiji proti sredi majhnega španskega oddelka, v katerem se je nahajal. Iz tega met va sem edino jaz prišel živ nazaj; ' *seh deset Otouiiioov je pudlo kot žrtev mojega so-, vrastva.
w m
° Du
n S. f
- ?
0
D —
PS
1	?
oo O
Z * -5
3 O < c S
q. o û!
* 2" °
■— BJ
p?
? i 5 »
a. 3
p
3-	w
r	o ta
^ «	r*3
»	y
6 e	i
< O	M
J »	-
°	M
D ?	I P o
5	X
6	fô.
№ 70>
^гг
e O
» 3
n a
c n
B
B
B	^
o	d
*	o
2	(Л
S.
S;	o
*	3 »	z f	^ _,	iN»
Z
u	Г
S.	O
r». t/»
a r	-r-
a «k c o
3 I
u> o
0 i
a
»
< Л g -3
CÏ f5! 11> s 3
7°

DÏGI^LHE POTREBŠČINE ZH OPHLOGRHPH
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
ШB. EHRHGH, LJUBLJRfiH
8ELKNBOROOVA ULICA ŠT. 6/L
TELEFON ŠT. »80
¥Ше tehniške Studite
v Belgiji. Iaženerska diploma v 2—j letih 0<ldelui /a: etektroniehaniko, gradnjo strojev, kemijo. industrijo, izdelavo avtomobilov, iuž. trgoviue inž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za naeijonalue univerze). Poietek semestra 15. marca. Prospekte brea-
p I «eno. Pisma v vseh jezikih: Institut Supérieur Technique Љ Colonial. 2з. Hrd. de la Constitution Liege, (Belgija).
Poarebno društvo
»MARIJINE BRATOVŠČINE« v Ljubljani
»poroča svojim članom sledeče sklepe, sprejete na občnem zboru dne 16. januarja 1927:
1.	ČLANARINA za leto 1927. ostane neizpre-menjena in se pobira dne 2. in 6. februarja v društvenih prostorih celodnevno.
2.	PRISTOPNINA znaša za nove člane sledeče: Od 10. do 20. leta starosti znaša Din 50.— od 21. do 30. leta starosti znaša Din 100.— od 31. do 40. leta starosU znaša Din 200.— od 40. leta dalje po 50.— Din več za vsako
leto starosti od 40. leta dalje do 50. leta.
Nad 50 let stari se sprejmejo za člane, ako bti vplačajo celotne pogrebne stroške. Pristopnina i« lahko plača ▼ 6 obrokih tekom enega leta. Vabijo se novi člani k pristopu.
_9DBOR.
99
SPECTRUM" d. d.
■NZ. MOPISTA. DUBSKY IN KRSTIĆ tvornlca ogledal In brnienega «tekla
LJUBLJANA VII Medvedova ulica 38. telefon 34S Zagreb, Beograd, Ostjek Sredlšnjica: ZAGREB
Zroalno steklo, rortalno steklo, mailnsko steklo 6-6 mm, ogledala, bruàena v vseh vellKOStlh ln oblikah, kakor tudi bruSone prozorne Sipe, Izboćene oloiio. vsteklevanjevmed. Flna.navadna ogledal?
DRAŽBA.
Dne 1. iebmarja 1927 dopoldne ob 10. uri se bo vršila ▼ sobi št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani
dražba hiše št. 25 ▼ Trnovski ulici
t drvarnico, dvema šupama, kovačnico in zemljiščem v izmeri 1482 m'. Hiša z zemljiščem spada k vi. št. 87 kat. obč. Trnovsko predmestje. Čenilna vrednost znaša Din 168.732 50 p, najmanjši ponudek pa Din 84.366 25 p. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Kupci, zlasti kovači in kolarji, se vabijo k dražbi, ker je hiša s pripadajočimi gospodarskimi poslopji zlasti za obrtnike zelo pripravna.
ЈЛК0В PERHAVEC
tovarne za izdelovanje likerjev, tp-jertnih vin in sirupov
Ploribor, rieiishfl c. S
Izdeluje in ige »se vrste likerjev : Vermout-vino. Marsaleta, konjak, puni. Maršala, ma-ltnov sok, rum. žganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najtinejSih zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenca - Zahtevajte ceniki
Prostovoljna prodaja
oziroma
parcelacija posestva »Prenuš tivor«, ZbeSovo pri Poljčanah.
Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, ali pa po parcelah posestvo »Prenuš dvor« v občini Zbelovo, oddaljeno tri četrt ure od Poljčan, v bližini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice.
Posestvo meri okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepega gozda, dalje vinograda, sadonosnika, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropna hiša z mlinom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva.
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju,
Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi »Prenuš dvor«, ali pri posestniku g. Josipu Groseku, Zbelovo št. 48.
Prodaja, oz. parcelacija na licu mesta v Zbelovem se vrši na Svečnico, 2. februarja t. 1. in v nedeljo, 6. februarja. Začetek vsakokrat ob 1 popoldne.
Interesenti se vabijo k tej prodajil
LJUBLJANA, Dunajska c.la PTUJ, Slovenski trg
П1ЕШЕШЕШЕ111Е111Е111ЕИ1ЕШЕ111ЕМ1ЕШЕ111 EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEII!EillEIIIEIIIE
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med na-
šim ljudstvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v maihm obliki (najmanjš1 Drostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
priporoCSUY!
ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ IIIEIIîEIIIEIIiElilEIIIEIIIEliîElilElilEIIIEIIIEIII
Destilacljske aparate, dupISkat-kotie, armature kakor kotle za sifonske aparate, zračne kotličke za brizgalne itd., cevi, kurilne in hladilne kače, T-kose, kolena, kotle za barvanje, banje, vsakovrstne kotle za žsanjekiiho, sirarne, kuho in pranje, kotličke za štedilnike ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje po
brez H onfc ur er č л š h cena h
ELJ
bakrarstvo in kotlarstvo, JUBUfiNA (Šiška), Aljaževa cesta 4

Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Vzajemni posojilnic)
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
nalugodneiše.
Varnost nudijo lastna patača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Lepo posestvo
pol ure oddaljeno od Celja, s 65 orali zaokroženega zemljišča, z lepimi poslopji, hlevi itd. in bogatim živim in mrtvim inventarjem, zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »RESEN KUPEC« št. 637.
Prvovrstno delo,	knjigoveza k. t. d.
ХШРШР PPîlP	Èrîolnica in ivornica
£iiiici ae ueiic,	ooslovnj|1 m
To je naše tjes?o!	тммм№ш\
Gasilna	no»;or!
Motorna brizgoina eo m
na uro do 60 m visočine. Motor : 4 cilindre z 22/36 HP Vse auto-brizgalne 30-40°/« ce neje kot konkurenčni izdelki
dobavlja zastopstvo Renault
ALampret. Dunaiska c.22
Fran Jager
tapetmk in dekorater
se je preselil
iz Kolodvorske ulice št. 27.
na Sv. Petra nasip št 29.
poleg Zmajskega (preje mesarskega) mostu
Zahvaljujoč se na dosedanji naklonjenosti se priporoča tudi v naprej, zagotavljajoč najsolidnejo postrežbo ob konkurenčnih cenah.

Zadružna gospodarska banka d.d
Brzoav. naslov : Gospobanka LJubljana, Miklošičeva eesta IO Telefon Stev. 57. 470 n 979
Račun poštno ček. urada St. ta.945 Podružnice: Cel'e, Diakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din I6.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun ln vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliaai: Karol Ča&
Izdajatelji di. Fr. Kulovco,
Urednik: Franc TerseOlav.