Leto XVII., št. 167 »pravoistvo: L-juDijami, tvuatljevtt ulica d. — feteton St. aizz, 3123, 3124. 3125, 8126* Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul iS. — Tet 339JS, 84»2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IX. — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. Z. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čisto 78.180, Wlen §t 105.241 Ljubljana, sreda 22. julija 1936 Izhaja vsak dan. razen ponedeljka NaroCnlna znaša mesečno Din 23.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kruaui boli u Španiji se nadaljujejo Vesti o uspehu srdite državljanske vojne si zelo nasprotujejo - Po poročilih iz vladnega tabora uporniki omagujejo, revolucionarji sami pa zatrjujejo, da sistematično napredujejo - Vojna se vodi skrajno brezobzirno . , j.. ___u__o TMt-nil-i«« Hrfa.ur**v in nrostovolicpv n stroi- Madrid, 21. julija, r. Radijske postale v Madridiu, Sevilli in Barceloni so danes dopoldne objavile komunike notranjega ministrstva, da je bil upor sinoči ob 21.50 v Madridu popolnoma zadušen. Vlada je s pomočjo civilne vlade, vladi zvestih čet in oborožene delavske milice zopet vzpostavila red. Komunike je bil objavljen v španskem, francoskem, nemškem in angleškem jeziku ter končuje s pozivom socialističnim in komunističnim izvršnim odborom, naj vse delavstvo podpre vlado, da bo mogla čimprej popolnoma zatreti uporniški pokret, ki je naperjen ne samo proti levičarskemu režimu, marveč proti sami republiki. Iz dejstva, da je seviljska radijska postaja, ki je bila doslej v rokah upornikov in ki je oddajala izključno vesti iz uporniškega tabora, začela sinoči ob 23. oddajati poročila madridske vlade, se da sklepati, da je upor tudi v Sevilli, kjer je bil glavni stan upornikov zadušen in da je tudi ta važna postojanka v rokah vladnih čet. Sevillska radijska postaja je davi ponovila že sinoči objavtljeni ultimat upornikom. V tem ultimatu poziva vlada upornike, naj se najEkasneje danes do 9. ure vdajo, sicer ne smejo pričakovati nobene milosti. Kdor bo po tem času zaloten z orožjem v roki v borbi proti vladnim četam, bo brez pardona ustreljen. Obenem je bilo razglašeno povelje, naj se vsi oficirji civilne garde takoj vrnejo na svoja službena mesta. Vlada je obenem pozvala vse trgovce in obrtnike ter lastnike drugih lokalov, naj takoj odpro svoje obrate, da preskrba prebivalstva z živili ne bo trpela. Poročila iz tabora upornikov Pariz, 21. julija w. Iz semkaj dospelih vesti o dogodkih v Španiji se vidi, da so se borbe na obeh straneh vodile s skrajino srditostjo. Dočim trdi vlada, da je gospodarica položaja, javljajo uporniki, da se njihov pohod na Madrid po načrtu nadaljuje z juga in s severa. Sa-ragossa, Valladolid, Granada, Valencia, Pamplona, Logrono in Burgos so v rokah upornikov. Uporniške čete kljub težkim izgubam, ki so jih imele zaradi obstreljevanja od strani vladnih letali, nadaljujejo svoj pohod proti Madridu. Brezžična postaja v Cordobi, ki je v rokah upornikov, je dopoldne razširila vest, da so uporniki pri Santandru ujeli predsednika republike Azano. Sam Se-hastiano je v rokah vladnih čet. Ker pa iz Navarre prodirajo čete upornikov, računajo, da bo vsak čas prišlo do krvavih spopadov v baskiških provincah. Lizbona, 21. julija w. Po semkaj prispelih vesteh so uporniki ujeli poveljnika vladnih letalskih sil generala de Praga Uporniki ga nameravajo imeti za talca ter so sporočili viladi, da ga bodo ustrelili, aiko bodo vladna letala še enkrat obstreljevala odprta mesta. Lizbona, 21. julija. AA. Po poročilih s španske meje je vsa Andaluzija še nadalje krepko v rokah upornikov. Uporniško .gibanje se širi tudi v druge kraje. Prav tako trde, da so uporniki potolkli prostovoljne bataljone, ki so prišli iz Madrida. Bataljoni so bili sestavljeni iz rudarjev. V Madridu zopet mir London. 21. julija. w. Španska vlada je po radiju objavila apel na prebivalstvo, naj se zopet vrne na delo, da bi se v čim večjem številu mest zopet obnovilo normalno stanje. Španski poslanik v Londonu je danes telefonično govoril z Madridom. V glavnem mestu ®o danes prvič po začetku upora zopet izšli listi. V mnogih krajih na deželi trajajo boji dalje- V Madridu samem pa od včeraj zvečer ni prišlo do novih spopadov. Vojna po radiju Sevila. 21. julija. AA- Havas poroča-Zjutraj je sevilski radio objavil sporočilo generala Franca, v katerem priporoča ščanstvu. da naj ne veruje vestem radia v Mdridu, češ, da uporniški pokret popušča Pokret upornikov se še dalje ugodno razvija. da bi vplivala tudi na zunanji svet ie madridefca vlada tisto ve®t objavila tako, kakor da bi bila oddana z radiopostaje v Sevili. To pa «e je zgodilo zaradi tega, ker ie radiopo^taja na madridskem letališču na istem va'u kakor radiopostaja v Sevili Na ta način hoče vlada izzvati mišljenje, da je radiopostaja v Sevili zopet v rokah njenih organov. Madrid. 21. julija. AA. Havas poroča: Po radio postaji v Valenciji je bilo objavljeno poročilo, v katerem se pravi, da so popolnoma neresnične trditve, ki jih je zadnji čas objavil general Franco v Sevili- V tem poročilu se pravi, da se borba proti upornikom vodi kar najostreje in z velikim uspehom. 40.000 beguncev v Franciji Pariz, 21. julija, o. Po uradnem poročilu je v teku zadnjih treh dni pribežalo iz Španije na francosko ozemlje okrog 40.000 be- guncev. Gre po večini za pristaše ljudske fronte, ki so pobegnili pred uporniki v se-verozapadnih pokrajinah Španije. Na francoski meji so bili vsi razoroženi, dovoljeno pa jim je, da smejo zaenkrat za dobo treh mesecev ostati v Franciji. Ne smejo se politično udejstvovati, drugače pa se lahko svobodno gibajo. Ujeti uporniški oficirji Madrid, 21. julija. w. Vlada sporoča, da je bilo ujetih več sto uporniških oficirjev. Hudi boji tudi v severni Španiji Hendey, 21. julija. AA. (Havas) Na cesti poleg francoske meje se zbirajo milični oddelki ljudske fronte. Prevladuje vtis, da bodo v severnih krajih Španije hudi boji. Prav tako poročajo iz Perpignana, da je katalonska vlada zaplenila vse avtomobile, da bi mogla zbrati milične oddelke, ki so ostali zvesti vladi. Poveljnik civilne garde v Geronu, je pobegnil v Francijo, čim je bila vstaja potlačena. Trde tudi, da so v vsej severni Španiji praglasili splošno stavko. Po uradnem poročilu so vladne čete premagale upornike pri Algecirasu. Uporniki so imeli 119 mrtvih in ranjenih. Uporniške čete so doživele tudi pri Pardu v boju z delavskimi oddelki poraz. Boj je trajal več ur. Pet močnih kolon, sestavljenih iz pehote, napadalne garde, meščanske garde, orožnikov in ljudske milice, je dobilo nalog, naj upornike napade. Kolone prodirajo proti Valladolidu, Saragossi, Burgosu in Toledu. Položaj v San Sebastianu Pariz, 21. julija. AA. (Havas) poroča iz Hendeya: Davi je vozil na špansko ozemlje prvi vlak iz Francije. Španske oblasti pa so prevzele samo mednarodno pošto, potniki pa niso smeli nadaljevati potovanja v Španijo. Do nadaljnjega je vsem brez razlike prepovedan prihod v Španijo. Prepoved velja tudi za španske državljane s pravilno potrjenimi potnimi listinami. Danes je prispela v Francijo z avtobusi večja skupina Angležev iz San Seba-stiana, kjer so bili na počitnicah. Avtobusi so nadaljevali pot v Pariz. Angleži pripovedujejo, da je v San Sebastianu še dosti Angležev, ki čaka na dovoljenje, da odpotuje iz Španije. Na potu iz San Sebastia-na do meje so bili avtobusi stalno pod močno stražo oboroženih delavskih in prostovoljnih oddelkov. V samem San Sebastianu krožijo po ulicah oboroženi delavci. Na važnih križiščih so postavljene strojnice. Ponoči je slišati iz okolice tega .svetovnega kopališča streljanje. Streljali In morili so se kar križem Poročila beguncev iz Španije o krvoločnosti obeh strank — Ujetnike streljajo brez sodbe — Ogromno število žrtev Pariz, 21. julija, r. Današnji listi objavljajo mnoge podrobnosti o krvavih borbah, ki se vrše po vsej Španiji. Vesti prihajajo po večini od beguncev, ki so prispeli na francosko mejo ali pa na angleško ozemlje pri Gibraltarju. Iz pripovedovanja beguncev se vidi, da so boji v Španiji med uporniki in med vladnimi četami izredno sTditi in krvavi. Ne eni ne drugi ne poznajo pardona in gredo do skrajnosti. Vladne čete se poslužujejo vseh sredstev in obstreljuje upornike s topovi in z letali ter pri tem ne štedijo ne javnih, ne zasebnih poslopij. Najbolj krvave borbe so se po dosedanjih vesteh vodile v La Linei, kjer je bil najhujši in najbolj krvav pokol. Mrličev je toliko, da jih sploh ne morejo pokopati, marveč jih na tovornih avtomobilih odvažajo iz mesta na okoliška polja, kjer jiih sežigajo. Silno krvavi so bili tudi nočni boji v Madridu. Vladne čete so skoro vse upornike, ki so s ejim vdali, postrelile brez vsake sodbe. Pod ruševinama vojašnic so našli trupla številnih oficirjev, ki so raje izvršili samomor, kakor pa da bi prišli v roke vladnih čet. V Barceloni so doživeli uporniki včeraj dopoldne po krvavih borbah popoln poraz. Vladne čete so ujele tudi poveljnika barcelonskih upornikov generala Godeda. Prisilili so ga, da je imel govor po radiu ter sam obvestil upornike, da so poraženi in jih pozval naj se vdajo. V borbah v Barceloni je bilo nad 150 mrtvih in okrog 3.000 ranjenih. Hude borbe so se razvile tudi v Malagi. Vladne čete so v teku včerajšnjega popoldneva na številnih tovornih avtomobilih prispele pred Malago in takoj napadle upornike. Po srditih borbah so se uporniki 7, ogromnimi izgubami umaknili proti jugu, pred svojim urnikom pa so mesto zažgali. Velik del mesta, ki šteje okrog 160.000 prebivalcev, je uničen. Zelo brezobzirni so po pripovedovanju beguncev uporniki. General Franco, povsod, kamor prispe, da najprvo poloviti vse komunistične in socialistične funkcionarje ter jih pusti brez vsake sodbe postrelifci. V Sevili je dal poloviti vse socialistične in komunistične občinske svetnike ter vse uradnike, ki so jih nato na glavnem trgu ustrelili, skupaj nad 50. V Tetuanu so uporniki postrelili vse. ki so bili količkaj osumljeni, da simpatizirajo z vlado. Tudi vsi oni. ki niso hoteli sodelovati pri uporu, so zapadli smrtni obsodbi upornikov ter so bili brez pardona ustreljeni. Med njimi je bilo tudi več višjih oficirjev. 30.000 mrtvih London, 21. julija, o. »Daily Maji« je posilal svojega posebnega poročevalca v Španijo. Preko Gibraltarja je prišel do Sevjlle, od koder je s privatnim letalom odpotoval v Barcelono in se je danes vrnil v Gibraltar. Po podatkih, ki jih je zbral na svojem potovanju in po pripovedovanju očividcev, so tridnevne krvave borbe zahtevale izredno veliko število žrtev. Tako krvave revolucije še menda ni bilo nikjer. V treh dneh je po cenjtv omenjenega poročevalca, ki jo potrjujejo tudi drugi očividci, padlo v Španiji 25 do 30 tisoč smrtnih žrtev. še več je ranjencev, ki so po večini prepuščeni svoji usodi. Samo v Barceloni je okrog 3.000 mrtvih. Zaradi silne vročine, ki vlada po vsej Španiji, se je bati, da bodo nastal? strahovite epidemije. Uporno vojaštvo se vrača v vladni tabor Po informacijah pariških listov se vojaštvo odvrača od upornikov — Velik pomen vladne zmage v Madridu borb v Madridu sam:"m. Pcraz upornikov v prestolnici je vzel pogum tudi upornikom drugod. Največ pa je po sodbi pariških listov pripomoglo k zmagi vlanle dejstvo, da je po radiju razglasila, da so vsi oficirji upornih polkov razrešeni svojih poveljniških mest in da so postavljeni za poveljnike vojske podoficirji, ki jim je zagotovljeno napredovanje v oficirski čin. Vojaštvo po večini sploh m vedelo, zakaj prav za prav gre. Ko pa so vojaki izvedeli za pravo stanje, so Se po večini uprli oficirjem in jih deloma aretirali, deloma pa postrelili. Posledica je bila, da je mnogo edinic prešlo iz uporniškega tabora nazaj v vladni tabor. Le na ta način se da pojasniti, da je vlada naenkrat postala gospodar položaja celo v krajih, kjer so i bili glavni tabori upornikov, kakor v Se-villi, Barceloni, Malagi in drugod. Prvotno se je vlada naslanjala le na paalošteviilne čete madridske garnizije. Njena glavna zaslomba so bili oddelki na hitro roko Pariz, 21. julija, r. Pariški listi posvečajo dogodkom v Španiji največjo pozornost. Dočim je bil po včerajšnjih vesteh položaj v Španiji še docela nejasen, so danes vsi francoski listi, ki objavljajo že cele strani podrobnosti, prepričani, da je zmaga na strani vlade- Po njihovem mnenju je sedaj vsekakor pripisovati več verodostojnosti poročilom vlade, kakor pa poročilom iz uporniškega tabora. Po prepričanju pariških listov se ne da več dvomiti, da je seda^ gospodar položaja madridska vlada in da je pokret upornikov prav za prav ie propadel, čeravno se še drže v nekaterih krajih na severo zapadu in na južnem robu Španije ter so še vedno gospodarji položaja na Kanarskih in Balear-skih otokih in v Maroku. Mislijo pa. da se tudi tam ne bodo mogli več dolgo držati, ker bodo kmalu blokirani od vseh strani. Po sodbj francoskih listov je bil mero daj en za zmago vlade izid včerajšnjih organizirane delavske milice. S porazom upornikov v Sevilb 'n drugih uporniškh centrih, se je položaj vlade zelo okrepil in ni več dvoma da ji bo uspelo zatreti upor. Tudi vojna mornarica na strani vlade Tanger, 21. julija, o. Semkaj sta prispeli dve križarki in sedem rušilcev španske vojne mornarice. Te ladje so bile pred tremi dnevi poslane proti upornikom. Naenkrat pa so se pojavile pred južno špansko obalo in so na strani upornikov začele napadati mesta, ki so ostala zvesta vladi. Včeraj se je položaj na mah spremenil. Moštvo je izvedelo za proglas vlade in spoznalo pravo stanje stvari. Pod vodstvom podoficirjev so se posadke na vseh teh vojnih ladjah uprle, aretirale in deloma pobile oficirje ter nato pod poveljstvom podoficirjev odplule v Tanger. Tej mornarici poveljuje sedaj neki španski mornariški podoficir, ki je izjavil, da bo vojne ladje najprvo oskrbel s premogom in drugimi potrebščinami, nato pa bo takoj krenil proti upornikom v Maroku. Na strani upornikov sta ostala sedaj samo še dva manjša rušilca, dočim je vsa ostala mornarica v rokah vlade- Spopadi v Maroku Gibraltar, 21. julija- o. Po poročilih iz francoskega vira 6ta danes prispeli pred Tetuan v španskem Maroku, kjer je glavni stan upornikov, dve vojni ladji, ki sta takoj začeli strahovito obstreljevati mesto. Izkrcalo se je tudi več vladi zvestih čet-Razvili so se ogorčeni boji, ki Se trajajo-Na mejo francoskega Maroka prihajajo številni begunci. Angleške in francoske ladje pred Marokom London, 21 .julija. AA. Dve angleški torpedovki sta na poti v FeroL Rabat, 21. julija. AA Francoska torpe-dovka »Tampe« je dobila nalog, naj od-plove pred Tanger. Degradiranje oficirjev Madrid, 21. julija. AA. Vlada od časa do časa po radiu objavlja odloke, s katerimi se razpuščajo posamezni vojaški oddelki ,ki se udeležujejo upora. Vsi oficirji teh oddelkov so degradiran"' Kakor v Moskvi leta 1917... Madrid, 21. julja. AA. španska prestolnica se je davi prebudila povsem mirna. Ulice so precej prazne, promet je šibek. Na važnih točkah so postavljene močne patrulje delavcev in prostovoljcev s strojnicami. Vlada je včeraj iz vojaških skladišč razdelila med delavce veliko število strojnic. Mesto, kj je spadalo s svojim cestnim življenjem med najživahnejša v Evropi, je sedaj podobno Mcskvi in Petro-gradu po krvavih dogodkih oktobra 1917. leta. Vojaški oddelki so pomešani s civilisti. Velika vojašnica, v kateri se je med dogodki leta 1931. nahajal huzarski polk kraljice Kristine, je vsa preluknjana od strelov. Vojašnica La Montarna je deloma porušena. V nekaterih vojašnicah se nahajajo ujeti uporniki. Stražijo jih močni oddelki redarjev in oboroženih delavcev. Protislovna poročila, ki prihajajo iz notranjosti dežele vkljub strogi vladni cenzuri, so povzročila v mestu precejšnje razburjenje. Na pogosta vprašanja novinarjev odgovarjajo v notranjem ministrstvu s kratkobesednim odgovorom, da je viada gospodar položaja. Vlada je v severozapadnih krajih španjje odredila nekakšno mobilizacijo. Angleške informacije London, 21. julija. AA. (Reuter) Čeprav je cenzura še izredno stroga, je vendarle mogoče iz zadnjih poročil sklepati, da je španska vlada sedaj v glavnem gospodar položaja po vsej evropski Španiji, neizvzevši Malaga in Seville. V Maroku pa. je nasprotno položaj upornikov še zelo krepak. Dosedaj je vlada oborožila že na tisoče delavcev, ki jih je poslala r južno Španijo v borbo proti upornikom. Podržavljen] e desničarskih listov Madrid, 21. julija, o. Vlada je danes uradno objavila, da so razlaščeni vsi desničarski listi v Madridu. Imenovani so tudi že novi redakcijski odbori in bodo vsi ti listi odslej v službi vladne propagande- Zaradi tega poziva viada pristaše ljudske fronte, naj nikar več ne napadajo redakcij in tiskarn teh listov, ker je to odslej last države. Naval beguncev v Gibraltar Gibraltar, 21. julija, r. Angleške oblasti v Gibraltarju so prevzele v svoje varstvo 7.000 beguncev iz Španije, ki so pribežali preko meje napol nagi. 48 ur so že bili brez vsake hrane. Po nalogu angleške vlade je odšlo več angleških ladij v Malago, Carta-geno, Valencio in Barcelono, da prevzamejo angleške državljane, ki v begu zapu-ščaqo Španijo, v Gibraltar prihajajo vsak dan novi begunci, ki pripovedujejo strahovite podrobnosti o krvavih borbah v Španiji. Kralj Alfonz simpatizira z uporniki, ne računa pa na obnovo monarhije Praga, 21. julija, r. Bivši španski kralj Alfonz, ki se je že več tednov mudil s 6 žejo hčerko infantko Izabelo na posestvu svojega nečaka grofa Ivana Zamojskega na Slovaškem, je včeraj nenadoma odpotoval na Metternichov grad v kopališču Konigs-wart. Praškemu dopisniku »Associated Pres-se< je izjavil, da pri sedanjih borbah v Španiji ne gre za boj med inonarhisti in republikanci niti ne za akcijo, ki bi imela za cilj obnovo monarhije in njegov povratek na španski prestol. Po njegovem mnenju je to vsenarodni pokret. Borta monar-hi6tov in onih zmernih republikancev, ki se bore na strani upornikov, je naperjena proti sedanjemu komunistično-levičaršksmu režimu. Zaito tudi on sam ne misli na to, da bi mogla zmaga upornikov dovesti do njegovega jx>vratka na španski prestol. Iskreno pa želi, da bi se Španija otresla sedanjega levičarsko - komunističnega režima, ki je režim vsakodnevnih umorov in stalnih nemirov. Njegova edina želja je, da zavlada v Španiji red in mir in da pride na krmilo režim, ki se bo opiral na armado. Snoči so se razširile vesti, da je bivši španski kralj odpotoval na špansko mejo. Te vesti so se izkazale za nertočne. Londonska konferenca London, 21.-julija, g- Uradno poročilo o sklicanju konference v treh za četrtek v Londonu, ki je bilo istočasno objavljeno v Londonu. Parizu in Bruslju. se glasi: Po izmenjavi stališč, ki je bila določena z ženevskim komunikejem od 4- julija glede kasnejšega sestanka držav, ki so sestavile pogodbo od 19. marca, «o vlade Francije, Belgije in Velike Britanije sedaj sklenile, naj se vrši 23. julija konferenca njihovih delegatov v Londonu. Namen konference je proučiti položaj in najti boljša pota v želji, 'da bi se mir v Evropi konsoii-diral s splošno pogodbo. Po uradnem poročilu bo konferenca otvor. jena 23. juliia ob 14.45. Razgovori todo trajali kvečjemu dva dni. Na konferenci bodo razpravljali o splošnem evropskem položaju ter o vseh potrebnih pripravah za veliko jesensko konferenco lokarnskih držav, na kateri naj bi sodelovali tudi Nemčija in llalija- Francija zahteva, da bi se na to konferenco pozvale tudi Mala antanta. Balkanska zveza in Poljska. Pariz, 21. juliia AA. Ministrski svet ie imel včeraj v Elizejski palači sejo. Predsedoval ji je predsednik republike Lebruu. Ministrski svet je razpravljal o zunanjepolitičnem položaju, zlasti o stališču, ki naj ga zavzame francoska delegacija na konfe-reci treh v Londonu Angleška zbornica o nemškem oboroževanju London, 21. julija, r. Ob veliki pozornosti vse spodnje zbornice je Churchil naslovil včeraj popoldne na finačnega ministra Chamberleina vprašanje, aR mu je znano, da je Nemčija uporabila leta 1935 nad 800 milijonov funtov za svoje oboro-vanje in da bo prav toliko izdala tudi letos. V svojem odgovoru je Chamberlein izjavil, da vlada sicer nima uradnih številk o izdatkih Nemčije v oboroževalne svrhe. da pa po informacijah, ki jih je zbrala, navedbe Churchila niso pretirane. Churchil je nato ostro kritiziral nedelavnost vlade in ji očital, da pušča Anglijo skoro neoboroženo v času, ko se vsi njeni sosedi mrzlično oborožujejo. Angleški parlament bo šel na počitnice, v Nemčiji pa bodo dan in noč pela kladiva in skovala najmočnezši vojni stroj v Evropi. Churchil je nato obširno govoril o potrebah angleškega oboroževanja in naglasil, da se morajo izdelati točne strategične smernice za celokupno angleško oboroženo silo. V čim krajšem času naj se izvede ves predvideni oboroževalni program, vsa industrija pa naj se organizira tako, da bo v primeru vojne dorastla svojim nalogam. Državni tožilec vztraja pri obtožbi Na včerajšnji razpravi v beograjskem procesu sta govorila le državni tožilec dr. Djadrov in Arnauto-vičev branilec dr. Vujanac Beograd, 21. julija- p. Proces zaradi streljanja v narodni skupščini traja že skoro 14 dnii. Ker je bilo včeraj zaključeno dokazno postopanje, so se danes začeli pledoje-j.i- Govorila sta najprej državni tožilec dr. Djadrov in za njim branitelj glavnega obtoženca Arnautoviča odvetnik dr. Vujanac, ki pa je dopoldne podal le prvi del svojega zagovora, opoldne pa prosil predsednika, da bi svoj govor smel nadaljevati na prihodnji razpravi. Predsednik je njegov predilog sprejel, pač pa odredil, da se razprave še danes popoldne nadaljuje. Ozračje pred 6. marcem Državni tožilec je govoril tri ure. V svojem govoru je najprej izrazil zadoščenje, da predsednik vlade dr. Stojadinovič na vso srečo ni postaji žrtev Arnautovičevih strelov in namenov. Ze nekaj mesecev so se dan za dnem zbirali temni oblaki nad Narodno skupščino. Vse ozračje je bilo okuženo in napeto. Vsak čas s>e je pričakovalo, da. bo nastala eksplozija- Težko atmosfero so ustvarili opozicijski poslanci. Njihove pretnje in grožnje, ki so se kakor f uri je razširjale po skupščini, po poslanskih klubih in kuloarjih ter prodrle tudi v mesto, so napovedovale strašne dni, ki bi lahko positaii spet usodni za naš parlamentarizem. Grožnje so napovedovale kri in ničesar manj. In onega dne, ko so palice, lopatice in ropotirlje prenehale svoje delo na poslanskih klopeh, je stopi] v akcijo revolver- Streli A r nautov i č e v e ga revolverja niso bili običajni napad na predsednika vlade in dostojanstvo parlamenja, nego najhujša nevarnost za toliko zaželjeno politično pomiirjenje v državi. Niso še pozabljeni streli, ki so padli pred 8 leti in zadeli hrvetske politike in njihovega voditelja-Niso še pozabljene posledice takratnega težkega dejanja. Zaradi tega je ljudska sodba obsodila vse krivce, ko so zagrmeli novi streli. Revolver ni nikoli argument politične borbe, ki naj ustvari nazore. Terorizem nikoli ni mogel doseči onega, čemur je bil namenjen. Če bi bil strel, ki je biii namenjen predsedniku vlade, če bi bil drugi ali tretji strel zadel kakšnega zastopnika Slovencev ali rmislrnanov. ki sodelujejo v vladi z dr. Milanom Stojadinovičem, kaj vse bi se govorilo po državi, kai vse bi si mislila tujina- Zahvaliti se moramo dobremu geniju Jugoslavije, dobremu bogu pravice, da peklenski načrti niso biili izvedeni. Zaito je 6. marc prav za prav svetel dan v zgodovini našega parlamentarizma. Arnautovičevi streli Državni tožilec je nato podrobno slikal, kako je bilo v skupščini dne 6- marca. Ko je predsednik vlade začel govoriti, se je na galeriji oglasil človek, neprespan in slabe volje od prečute noči. To je bil Arnautovič. človek z ne baš najboljšimi moralnimi kvalifikacijami. Pričel je upadati V govor predsednika vlade, nato je prišel v dvorano, nadaljeval z upadi in naenkrat potegnil iz žepa revolver, ga nameril proti predsedniku in strel'al. Štirje ljudje so s težavo obvladali moža. Seja je bila prekinjena, a se je takoj spet nadaljevala. Z burnimi aplavzi je bil predsednik ministrskega sveta ponovno sprejet v dvorani. Zastopniki vseh klubov so mu čestitali in obsodili to nedostojno dejanje. Predsednik vlade, ki je bil ves čas miren in zbran, je nadaljeval ekspoze- Vsa javnos>t, ves svet, je obsodili ta dogodek. Po državi so se vršila zborovanja, na katerih so kmetje in delavci, bojevniki in invalidi obsojali Arnautoviča in nie_ gov zločin. Ves svet je čestital predsedniku vlade k rešitvi in vsi so zahtevali, naj se krivci najstrožje kaznujejo. Evo, do tega je morailo priti, iko je revolver postal sredstvo politične borbe. Zarote ni bilo Čim je Arnautovič izvršili svoje dejanje, 'je bilo vsakcmur jasno, da ni biii sam- Narodna skupščina je izročila sodišču vse one poslance, o katerih se je ugotovilo, da so v kaki zvezi z Arnautovičem. Navedel bom le glavne momente, na katere se je nanašala preiskava: sestanki, dogovori in večerja pred usodnim dnem. Nič ne bom navajal primerov iz kriminali-stike, že vse to zadostuje r.a dokaz, da so preiskovalne oblasti, ko so vse te okoliščine preiskale, izpolnile svojo dolžnost. Spoznale so, da ni bilo zarote, zato so bili obtoženci obtoženi zaradi poskusa umora, odnosno nagovarjanja k temu dejanju. 0 kazensko-pravni odgovornosti posameznikov ne bom mnogo govoril. V celoti vztrajam pri obtožnici. Po vsem onem, kar je bilo tu povedano in dokazano, je pač nepotrebno, da bi se še kaj dodalo. Dokazi so neizpodbitni. Zato bom le v bistvenih potezah tolmačil činjenice na katere se obtožnica opira. O Arnautovičevi krivdi Dr. Djadrov je govoril putem o načinu preiskave proti Arnautoviču in ugotovil, da je obtoženec podal ponovno neskladne izjave. Postopoma je ublaževal svoje izpovedi In priznanja. Jasno je, da od tega ni imel ničesar. Nato je državni tožilec analiziral Arnau-tovičeve izpovedi in priznanja in je poudaril, da je Arnautovič 7-krat izjavil, da je 8 streljanjem protestiral proti temu, ker v skupščini niso hoteli sprejeti njegovega amandmana glede sreskega sodišča v Bero-vern. Ko bi vsi narodni poslanci v skupščini streljali zaradi svojih amandmanov, bi skupščina, ne bila narodna skupščina, nego bi bili to rovi in strelski jarki. Če je Arnautovič že hotel protestirati, zakaj ni tega, storil prej, ampak je čakal baš na oni svetli dan, na 6. marc. Zakaj ni streljal z galerije? Zakaj ni streljal ob priliki svojega zadnjega protesta? Zakaj ni streljal tedaj. ko je opozicija zapustila narodno skupščino? Državni tožilec je nato analiziral izjave prič pred sodiščem, ki kažejo, da je Arnautovič streljal na predsednika vlade, a ne v zrak in zaradi protesta. Dokazoval je, da je bil Arnautovič popolnoma pri zavesti in da ni bil totalno pijan, kakor trdi obramba. On sam je dejal. da se je zavedal gotovih okoliščin in dogodkov. Še zjutraj je pil sodo in kavo, da bi se streznil. Arnautovič ni bil po ničemer izzvan. Oddal je strele, ko je -predsednik vlade vršil svojo uradno dolžnost in s tem so podani vsi pogoji za obstoj dejanja, na katero se nanašajo določbe 7. točke 1. člena zakona o zaščiti javne varnosti.,:' .;■ . ' : O soobtožencih Kar se tiče nagovarjanja k dejanju, so ga vsi ostali obtoženci že v preiskovalnem postopku negirali. Toda Arnautovič sam jiih je obremenil v svoji prvi izpovedi, če prav jo je kasneje preklical. Ne sme se po zabiti, da je dejal, kako težko je reči, kdo je govoril o tem, da je treba ubiti predsednika vlade. Prav to dejstvo dokazuje, da je zares resnično, kar je govoril. Več prič je potrdilo, da sta Dragiša Stojadinovič in Vasilije Trbič izjavila, da bo moralo priti do prelivanja krvi. Državni tožilec je analiziral izpovedi mnogih prič, ki so njegove navedbe potrdile. Nazadnje je označil pravno stran nagovarjanja k dejanju. Kdor koga premišljeno navaja k temu, da izvrši kazensko dejanje, je po zakonu sojen, kakor, da je dejanje sam izvršil. Državni tožilec je zaključil z zahtevo, naj sodišče obsodi vse obtožence po zakonu. Govor Arnautovičevega branitelja Predsednik je odredil kratko pavzo. Ob 11.10 je branitelj Arnautoviča dr. Vujanac pričel svoj pledoje. Spočetka je dejal, da ne bo govoril o angleškem parlamentarizmu, niti o čem drugem, nego se bo ravnal le po tem, kar je dejal predsednik sodišča in kar ga je povsem pomirilo, tako da se je v celoti posvetil obrambi svojega varovanca, a to je, da želi sodišče izvedeti golo resnico. Zaradi tega mu ni potrebno, da bi se skliceval na zgodovino tujih narodov, nego bo dovolj, če se pregleda vse zbrano gradivo in se presodi dejanski stan na osnovi zdravega razuma in pri rodne pravice. Preiskovalno postopanje je po veljavnem zakonu v rokah preiskovalnega sodnika. Zakaj se državni tožilec opira na dognanja policijske preiskave? Kaj je prišlo vmes? Državni tožilec insistira, da se sprejmejo in priznajo izpovedi, ki so bile podane na policiji, ker pred preiskovalnim sodnikom ni bila izrečena nobena seseda, ki bi pomenila obremenitev obtoženih. Ni dokaza ne za navajanje k dejanju, niti za poskus umora. Dejanje Arnautoviča je neumna demonstracija pijanega človeka. Obtožnica državnega tožilca se opira na psihozo, ki je nastala v narodni skupščini. Ona trdi, da se je Arnautovič pod njenim vplivom odločil za atentat, ker se je v krogu poslancev, ki so sedaj obtoženi, govorilo, da je treba predsednika vlade odstraniti in tudi, če treba ,ubiti. Arnautovič je streljal v narodni skupščini zato, ker je podlegel sugestijam iz svojega kroga. Govornik je nato razpravljal o tem, kako je psihoza v skupščini nastala in kdo je glavni krivec, da se je razvila. Ni res, da bi biti Arnautovičevi soobtoženoi govorih ali sugerirali, da je treba predsednika vlade ubiti. Razprava je nasprotno dokazala. Ko je Arnautavič usodni dan v sejii razgrajal. je Trbič poslal sluge na galerijo in v dvorano, naj ga privedejo v klub, da jih ne bi vseh osramotili. Ali je kje kakšen letak, ali kaj drugega s katerim bi bil kdo hotel vplivati na Arnautoviča? Ne! Pač pa je važen datum. 26. februar, ko se je pričela abstinenca. Baš z njo se je psihoza v skupščini pre- trgala in opustil se je vsak pokret, če je sploh kdaj obktojal. Opozicija je zapustila parlament. Kako je tedaj mogoče govoriti o nagovarjanju k dejanju? Tudii !Ar. nautovič od 26. februarja ni hodil več v skupščinsko dvorano. Pirišel je nekajkrat na galerijo, da vidi, kaj, se v dvorani dogaja, a to je bilo tudi vse. Arnautovič je človek, fei ima dvoje zavesti, svetlo, kadar je trezen, temno, kadar je pijan- O tem je Dragiša Milovanovič, ki je novinar, dejail: »Kadar je Damjan trezen, je pameten in uvideven, kadar je pijan, z njim ni mogoče govoriti. On ni konspirator. Kadar pa se napije, lahko povzroči škandal.« Priče so dokazale, da je Arnautovič celo še v narodni skupščini pil klekovačo. Vso noč pred atentatom je pil. Mnogo prič trdi, da je pil same težke pijače. Mnogo je prič, ki pravijo, da je bil v skupščini popolnoma pijan. Iz stenograf. skih beležk izhaja, da Arnautovič nekaj časa sploh ni vpada! v govor predsednika vlade in da je molčal. Tedaj je Arnautovič spal! Sploh more vse to, kar je on počel, storiti samo človek, ki je pijan- ki je neuračuniljiv. Večerna razprava Ob 12.30 je predsednik Ucovič razpravo prekinil in odredil njeno nadaljevanje za zvečer ob 18-30. Vso večerno razpravo, ki je trajala do 22., je izpolnil še branilec glavnega obtoženca Arnautoviča. v temperamentnem zagovoru je analiziral obtožnico in vse izpovedi, prič, zaslišanih v preiskavi in pri razpravi sami. Poskušal je dokazati, da je potek razprave pokazal nevzdržno6ti obtožnice. njegov klienit ni kriv dejanj, ki jih je obtožen, in se zaradi njih ne more obsoditi. Razprava se bo jutri nadaljevala. Na vrsti so zagovori hranilcev ostalih obtožencev. Angleška intervencija London, 21. julija, r. V odgovoru na neko vprašanje je zunanji minister Eden izjavil v spodnji zbornici, da je dobil odpravnik poslov angleškega poslaništva v Berlinu nalog, naj zahteva od nemške vlade pojasnila glede njene politike v gdanskem vprašanju. Beležker ^ Sestanek predsedstva JNS V petek in soboto se je vršil v Soko banji, kakor smo na kratko že poročali, sestanek predsednika JNS Petra Živkoviča s častnim predsednikom stranke Nikolo Uzu-novicem, podpredsednikom senatorjem Jo-vanom Banjaninom in generalnim tajnikom dr. Albertom Kramerjem. Na sestanku so razpravljali o aktualnih vprašanjih organizacije in politike stranke. 0 teh vprašanjih bo sklepal izvršni odbor Jugoslovenska nacionalne stranke, ki se sestane pod predsedstvom g. Petra Živkoviča dne 31. julija v Beogradu. „Obzorova" opazka Tudi zagrebški »Obzor« je zabeležil iz uvodnika »Koroškega Slovenca« oni odstavek, ki smo ga ponatisnili v »Jutru« in ki napoveduje za jesen pogajanja med JRZ in dr. Mačkom. »Obzor« je pristavil na-slenjo opazko: »Priobčujemo to pisanje »Koroškega Slovenca« samo zaradi informacije naše javnosti. Konstatirati moramo, da do sedaj še ni nikakih pogajanj med dr; Mačkom in JRZ. Zdi se torej, da »Koroški Slovenec« s svojim poročilom bolj izraža lastno mišljenje o potrebi takih pogajanj, kakor pa da bi konstatiral obstoj stvarne Organizacija omladine JRZ V nedeljo 19. t. m. je bila v Novem Sadu banovinska konferenca omladine JRZ. Glav. ni govornik je bil minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ki je vrhovni vodja omladine JRZ. G. Rogič je poudarjal, da stremi kultu rno-prosvetni program omladinskih organizacij JRZ za razširjanjem prosvete ined narodom in za pojačanje nacionalnega duha med omladinci v vseh krajih naše države in pri vseh plemenih našega naroda. Kakor čujemo, se pripravlja tudi v Sloveniji organizacija JRZ omladine. Priprave so v rakah katoliških akademskih društev, ki so se posvetila z veliko gorečnostjo temu poslu. K sodelovanju pa bodo priteguieni tudi razni fantovski in dekliški krožki, v katerih se zbira katoliška mladina po našem podeželju. Kdo to prevzel vodstvo slovenskih JRZ omladincev, še ni določeno. Glavne smernice za delo bo dajal beograjski centralni odbor, odnosno minister za telesno vzgojo g. Rogič. Mezdna borba tekstilnega delavstva Kakor poročajo mariborski sociaiVistični listi, je poslal centralni tarifni odbor strokovnih organizacij tekstilnega delavstva tekstilnim industnijcem predilog za sklenitev enotne ko'ektivne pogodbe. Listi napovedujejo, da je treba računati z odborom tekstilnih industrijcev an »nfc> z mo/nost'o ostre borbe- Tekstilno delavstvo je danes po številu najjačje v Sloveniji, zato bo ta mezdna borba, ako res do nje pride, ena največjih, kar smo jih pri nas kdaj imeli, akcije, da bi do pogajanj prišlo.« Razračunavanje v Hodžerovi stranki Med pristaši Hodžerove narodne stranke je opažati vse večje nezadovoljstvo s politiko in taktiko predsednika stranke Svetislava Hodžere. Tako objavljajo beograjski listi med drugim izjavo enega izmed ustanoviteljev stranke in odličnega člana njenega vodstva, ki pravi: »Nezadovoljstvo s samovoljnim postopanjem g. Hodžere sega že v preteklost, sedaj pa se je pričelo pojavljati v takem obsegu, da ga ni več mogoče zanikati. Vprašanje nacionalne fronte je danes postalo vprašanje našega gledanja na drž. in domovino. Prihaja čas, ko je potrebno postaviti koristi države m naroda nad interese strankarskih formacij. Hodžera tega ne more razumeti, ker mu ni dan instinkt za občutek nastopa velikih nacionalnih pokretov. Ni govora prvenstveno o JNS, nego je govor o tem, kako poiskati skupni program dela in borbe za vse unitaristične skupine v našem političnem življenju. Hodžera bi moral kot voditelj in predsednik svoje stranke občutiti, da narod danes hoče in želi osnovanje nacionalne fronte. Ljotič je stvar povsem dobro razumel in se takoj izrekel za nacionalno fronto. Postavil je za svoje sodelovanje sicer pogoje, kar pa je samo v interesu nacionalne stvari. Tudi g. Hodžera bi moral prav tako postopati, ne pa že kar vnaprej odbiti vsako sodelovanje v nacionalni fronti in to brez znanja in pristanka vodstva stranke. Mi bomo storili vse, da bo greh, ki ga je s tem zagrešil, padel na njegovo glavo.« Cerkveni spor v Bosni Poročali smo že ponovno o tožbi bosanskih frančiškanov proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču radi protizakonite prisvojitve nekega frančiškanskega zemljišča v Zenici. Nedavno se je pred sarajevskim sodiščem vršila prva razprava glede te tožbe. Sodišče je sklenilo, da naj se vrši komisijski ogled spornega zemljišča in zaslišijo na li-cu mesta priče, kdo je bil doslej lastnik. V zvezi s to odločitvijo sodišča so se širile zadnje dni po Sarajevu vesti, da so frančiškani umaknili svojo tožbo proti nadškofu, in sicer na pritisk rimskih krogov, ki da 60 zagrozili bosanskim frančiškanom z najstrožjimi cerkvenimi kaznimi. Sedaj objavljajo frančiškani, da niso umaknili svoje tožbe in da tudi niso prejeli nobenega naročila iz Rima v zadevi pravde s sarajevskim nadškofom. Res pa je, da poskušajo nekateri krogi s pomočjo Rima preprečiti razčiščenje te afere pred državnim sodiščem. Zastrupljenje s sladoledom Osaka, 21. julija AA. (DNB) Tu ie obolelo od pokvarjenega sladoleda 215 oseb. 25 jih je umrlo na zastrupitvi. Letalska nesreča v Italiji Rim, 21. julija. AA. Havas poroča: Le-talo, ki je krenilo z letališča Bresona, je padlo na tla Mrtvi sta dve osebi. Stavkovni pokret v Mehiki Mexico, 21. julija AA. Havas poroča: 20-000 stavfcujočih iz električnih podjetij mesta je včeraj demonstriralo po ulicah. Večina listov izha'e sicer redno, toda samo na osmih straneh. Stališče slovenskega in hrvatskega kleri-kalizma do mirovnega kongresa v Ženevi Zadnje dni je opažati živahno akcijo »Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov« za čim večjo udeležbo jugoslovenske omladine na mednarodnem omla-dinskem kongresu za mir v Ženevi. V vodstvu tega društva se nahajajo med drugimi bivši minister in senator dr. Zelimir Mažuranič. predsednik Jugoslovenske akademije znanosti dr. Albert Bazala, senator dr. Sava LMmanski minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič in drugi odlični javni delavci. Te dni je objavilo glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska Straža« izjavo hrvatskih akademskih društev, s katero odklanjajo vsako sodelovanje z jugoslovenskim »Društvom za pospeševanje ciljev Društva narodov«, to pa zaradi tega, »ker se je na sestanku delegatov tega društva v Beogradu govorilo o sestavi jugoslovenske nacionalne delegacije, ki naj bi predstavljala v Ženevi omladino iz Jugoslavije.« Izjavo so podpisali tudi zastopniki hrvatskih klerikalnih akademikov, organiziranih v »Do-magoju«. Dočim pravijo hrvatski klerikalci, da ne morejo podpirati »Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov« pred vsem zavoljo tega, ker so v njem »nehrvatska«, to je jugoslovenska akademska društva, pa so se slovenski klerikalni akademiki spustili v borbo proti temu društvu z utemeljitvijo, da »ima mirovni kongres v Ženevi komunistični propagandni namen v smislu nove indirektne komunistične propagandne taktike po vzorcu ljudske fronte.« Mislili smo spričo nad vse uglednih oseb, ki stoje na čelu in v vodstvu jugoslovenskega »Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov«, da so se ljubljanski klerikalni akademiki očividno zmotili v naslovu. Iz- java »Slovenske dijaške zveze« pa dokazuje, da temu ni tako. Slovenski klerikalni aademiki so namreč »zanesljivo zvedeli, da se kongresa v Ženevi ne udeleži »Pax Romana«, svetovna internacionala katoliškega dijaštva, ki se je prvotno kongresa nameravala udeležiti, prav tako tudi ne žosi-sti in sploh katoliške mladinske organizacije vseh narodov. Izjavljamo, da se zaradi navedenih dejstev slovensko katoliiko dijaštvo popolnoma solidarizira s svetovno katoliško mladino in se kongresa v Ženevi ne udeleži. Apeliramo na druge slovenske mladinske organizacije in na vso javnost, naj ne naseda vabilom iniciativnih odborov za mirovni kongres v Ženevi, ki se snujejo tudi po Sloveniji, ker že njih značilno ime kaže na izvor njihove iniciative.« Svojo poslanico zaključujejo slovenski klerikalni akademiki z ugotovitvijo, da je »mir, ki ga je žejen ves svet, samo Kristusov mir! Mir pa, ki ga oznanjujejo i7. Moskve, je mir, ki naj pripravi požar svetovne revolucije, državljanskih in meddržavnih vojn, ki naj olajša nasilni prodor Komin-terne in danes najbolj militaristične države sveta — Sovjetske Rusije, katere zastopnik5 so med prvimi podpisniki apela za ženevski kongres.« Te zakljt čne ugotovitve so tako hude in dalek- sežne, da bi jih morala preden jih je objavila, vsaj malo oceniti tudi »Slovenska dijaška zveza«, če ne iz drugega razloga. pa že zaradi odličnih predstavnikov, ki so se v Juposlaviji postavili na čelo propagandne akcije. Posebej pa je še značilne. da slovenski klerikalni študentje drugače utemeljujejo svojo odklonitev kakor r.jihovi hrvatski pobratimi. Politične kisle kumarce Zagrebški »Jutarnji list« in njemu podobna glasila so sredi živahnih zunanje- in notranje-političnih dogodkov v poletnih vročih mesecih otvorili za sebe kampanjo kislih kumare. To je bila v nekdanjih blaženih časih doba, ko se nikjer ni nič zgodilo, pa so redakcije listov napenjale svojo fantazijo, pa izmišljale morske kače, gorske lintverne, politične zarote na luni in najbolj nečuvene iznajdbe na zemlji. Vse te zgodbice so imele skupno lastnost, da si jih takoj spoznal kot »kisle kumare«, vzgojene na domačem uredniškem vrtu v času pasje vročine. Danes so časi kislih kumar le spomin na nekdanje lepše dni. Ali gotova glasila v Jugoslaviji jih očividno kar ne morejo pozabiti. In tako čitamo v zadnjih 14 dneh pravcate politične romane o dogodkih, razmerah ln prilikah v JNS. Kaj vse se v tej stranki godi, je pravo čudo. Da je njen kongres bil političen dogodek prve vrste in da je način, s kako enodušnostjo je stranka izvedla reorganizacijo svojega vodstva in pristopila k obnovi svojega dela, napravil najgloblji vtis na vso jugosloven-sko politično javnost, se sicer ne da zanikati. Toda redakcije, kakršno ima n. pr. »Jutarnji list«, se niso dale premotiti. One s skrbjo gledajo, kako so se takorekoč že na samem kongresu razvili v stranki pravcati boji, kako se vodilni funkcionarji med seboj grizejo, kregajo, drug proti drugemu intrigirajo in kako so razmere postale ta-| ko neznosne, da se je oni dan morala vr-| šiti pravcata »mirovna konfcrcnca« v Soko banji, kjer pa se sovražniki niso mogli pobotati. Čim pride eden izmed vodilnih funkcionarjev v Beograd, »Jutarnji list« in njegovi prijatelji v Beogradu takoj vedo, da se je prišel samo kregat, in se s skrbjo vprašujejo: kaj bo z JNS, kateri tako iskreno žele vse dobro, čeprav smatrajo da je prav za prav nič ni. Kdor ima časa dovolj, pač z užitkom čita fantastične pripovedke te sorte poročevalske službe. Zlasti kadar pomisli na zanimive izvire ... Mi se samo bojimo, kako bo v listih, ki posvečajo zbog sestanka dveh, treh vodilnih ljudi JNS cele strani razmeram v tej stranki, v bodoče s prostorom, ko bo šlo za večje zadevščine, nego so izmenjave misli posameznih strankinih delavcev. Edina nada je, da se s popu>ča-jočo vročino nekoliko ohladi tudi prevroča fantazija in se umakne zopet stvarnej-šemu presojanju položaja. Za enkrat pa seveda izgleda, da ni nobenega sredstva, ki bi informatorje »Jutarnjega« in raznih večernih listov privedlo do manjše proizvodnje kumarčne solate. Tolaži nas le sigurnost, da čim večje bodo porcije, ki jih servirajo, tem težja bo prebava, kajti svojo solato bodo zagrebški in beograjski ga-stronomi sami morali pojesti. Uredba o učiteljski stanarini Beograd, 21- julija, p. V smislu paragrafa 41. fin. zakona prehajajo obveze za kritje stvarnih potreb pri vzdrževanju osnovnih šol predvsem za kritje učiteljskih stanarin in za plačanje šolskih slug od občin na banovinske samouprave. Izvzete so samo mestne občine, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in ki bodo tudi v bodoče krile šolske potrebe same. Finančni^ zakon je predvidel, da se postopek o vzdrževanju osnovnih šoi po banovinskih samoupravah uredi s posebno uredbo, ki jo bosta izdala minister prosvete in minister za finance. Ta uredba je bila te dni dovršena in bo predložena ministrskemu svetu v definitivno odobritev že morda na prihodnji seji- Iz sodne službe Beograd, 21. julija, p. Na lastno prošnjo je bil premeščen za sodnika sreskega sodišča v Ljubljani dr. Josip štular, starešina sreskega sodišča v Radovljici. Po službeni potrebi je bil premeščen iz Ljubljane za starešino sreskega sodišča v Radovljici Valentin Bidovec. Predsednik vlade na Bledu Bled, 21. julija. AA. Danes dopoldne je prispel na Bled predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Po prihodu na Bled je odšel v »Su-vobor«, kjer je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Arabci utrujeni Jeruzalem, 21. julija AA Židovski časopisi objavljajo vest, da bo stavka Arabcev kmalu končana. Arabski voditelja pa trdijo, da te vesti niso točne, dasi priznajo. da jim jc stavka prinesla mnogo škode. Trdi se, da velik del arabskih trgovcev ne Seli odpreti svojih trgovin in začeti z deletn, ker ti trgovci ne morejo več izpolniti svojih obvez- Vendar pa se zdi, da bodto tem trgovcem naklonjeni večji krediti. Eksplozija v japonskem rudniku Tokio, 21. julija AA. Agencija Dom »j poroča, da je pri eksploziji v nekem rudniku bilo ubitih 20 delavcev. Irska se ne udeleži svečanosti kronanja angleškega kralja London, 21. julija. AA. Po poročilu »Dai-ly Telegrapha« je predsednik de Valera sklenil, da na svečanosti kronanja kralja Edvarda VIII., ki bodo prihodnje leto. ne pošlje uradnega zastopnika svobodne irske države. Turnir v Podjebradih Podjebradi, 21. julija. Danes so se odigrale prekinjene partije. Stahlberg je porazil Pelikana, Menčikova Frvdmana, Eliskases Fazekaša, Zinner Thomasa, Pelikan Menčikovo, Petrov je podlegel Skalički, Richter pa Steinerju. Partija Aljehin-Pirc je bila remis, dočim sta Flohr in Foltys ponovno prekinila. Stanje po 13. kolu: Aljehin 9Vi, Flohr 9 (1), Frvdman, Pire, Stahlberg 81/«, Foltvs 8 (1), Eliskases, Pelikan 71 2, Petrov 7, Opočenski 6Vs, Menčikova, Richter, Steiner 6, Zinner 4V«, Trevbal 4, Skalička 3Vt, Fazekaš 3, Thomas 2'/s. Avstralija: Nemčija 4:1 London. 21. julija, g. V današnji prvi single igri je Avstralec Mc Grath porazil Nemca Henkla 6:3, 5:7, 6:4, 6:4 ter s tem dobil odločilno tretjo točko za Avstralijo-Igra Cravvford-von Gramm, ki ne bi več mogla izpremeniti rezultata, se ni vršila, ker je Cramm prostovoljno odstopil in prepustil tudi četrto točko Avstraliji, ki se je torej plasirala za finale z Anglijo- Nov jugoslovenski rekord v jadralnem letanju Bloke, 2. julija Danes popoldne je bil postavljen v Novi vasi na Blokah nov jugoslovenski jadralni rekord. Ob 16, uri je startal član jadralne skupine Stična g. Makso Zalokar na letalu »Inka«. Z njim je ostal v zraku eno uro in 20 minut, nakar se je moral umakniti pred bližajočo se nevihto. S tem je g. Zalokar postavil nov jugoslovenski rekord. Letalo je domače konstrukcije in so ga člani jadralne skupine sami zgradili. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; v dravski in zapadnem delu savske banovine se ie pooblačilo. V ostalih krajih je vedro vreme. V zadnjih 24 urah je v sredini države in v severnih krajih ponekod deževalo. Temperatura je v južnih in vzhodnih krajih nekoliko padla, v ostalih predelih pa je narasla. Minimalna temperatura je tila v Plevlju 9 stopinj, maksimalna v Mo^tar-ju 38 stopinj. " Zemunska vremenska napoved za danes: Na severni polovici države se bo oblačnost povečala. Nevihte s plohami bodo ponekod na skrajnem jugu. Temperatura bo nekoliko padla v severozapadnih in severnih krajih. Sonce izide ob 4.12 in zaide ob 19.15. Dunajska vremenska napoved za danes; Izpremenljivo, precej oblačno, hladno, podnevi temperatura v gorah pod 20. sicer pa pod 25 stopinj. »JUTRO« št. 167. 3 Sre3a. 22. VII. 1936. Naši kraji in l)nd|e Planinski hotel na Kamni Prva lepa nedelja v letošnjem poletju je privabila izredno veliko množico turistov in izletnikov od blizu in daleč na Komno, kjer je SPD s prisrčno slovesnostjo praznovalo blagoslovitev in otvoritev svojega novega doma. Mimo drugih gostov so se slavja udeležili tudi komandant škofjeloškega planinskega polka polkovnik Lukič kot zastopnik ministra vojske in mornarice, načelnik tehničnega oddelka inž. Skaberne za bana in hansko upravo, kanonik dr. Zupan za škofa, major Miločič za komandanta dravske divizije, svetnik dr. Brilej za mestno občino in župana, direktor šum-gke uprave dr. Božič, srednjevaški župan Hodnik, poročnik Pajovič kot zastopnik planinskega polka pa številni odposlanci bratskih planinskih in športnih društev. me«Mjss Barret«. Pride Martha Eggert. DOMŽALE. Strelska družina v Domžalah priredi 25. in 26. t. m. celodnevno nagradno strelsko tekmovanje. Program je razviden iz vabil strelskim družinam. Nagrade so številne in lepe. zato opozarjamo ua tekmovanje agilne strelske družine. pred sodniki Ljubljana, 21. jun-ja Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s- Fran Gorečan, se je danes zagovarjal 361etni ključavničar France Blaž iz Ljubljane, ki se je rad pečal z zakotnim pisaštvom in sumljivim posredništvom. Obtožnica, ki jo je zastopal državni io-žilec dr. Vilko Lavrenčak, mu je očitala lepo vrsto kaznivih dejanj, ki so mu prinesle precej čistega dobička. Tako je 1. 1935 in 1. 1936 v«e do aretacije v Podrečju in Ljubljani izvabil od posestnika Franca Bev-ca nekaj nad 12.000 Din ter 15 kokoši in večjo količino suhega mesa in žganja pod pretvezo, da bo vložil v njegovo korist pri-ziv pri okrožnem sodišču v Celju in pri s>toiu sedmorice v Zagrebu proti razsodbi srbskega sodišča na Brdu v neki civilni pravdi, ki io je Bevc že itak pravomočno izgubil. Bevc mu je za njegove »advokatske« posle izročil ves denar, ki ga ie prislužil s trdim delom in si v ta namen izposodil celo pri sosedih. Še kratko pred aretacijo je skušal Blaž izvabiti od njega 3.000 Din, češ, da je bila Bevcu v neki pravdi prisojena sporna parcela, ki jo je treba prepisati na njegovo ime. Tega denarja pa mu Bevc že ni mogel več dati, ker ga ni imel- Imel p>a ie tako neomajno vero vanj, da ga je tudi svojim znancem priporočal kot spretnega »dohtarja«, ki je bnh-ten kot hudič«. Na njegovo priporočilo si je Blaž pridobil novega klienta, ki sprva ni mogel verjeti, da bi ga kdo drugi mogel osvoboditi prisojenih 6 mesecev zapora, če ga že njegov pravi zagovornik z diplomo ni mogel >izrezati«. Končno pa se je ta novi klierat le vdal, saj mu je Blaž obetal, da ne bo presedel niti enega dneva v zaporu. Za pomilostitvene stroške in druge pristojbine pa mu je izvabil okrog 1.400 Din. V p>otrdik>, da je res pokrenil otetane intervencije, v katerih da je tudi uspel, se je Biaž izkazal z lažnimi listinami, oškodovancu pa so se odprle oči šele, ko je istočasno z amnestijskim ukazom prejel tudi povabilo. naj takoj nastopi prisojeno mu kazen- Poleg teh sodnijskih intervencij pa je iznajdljivi Blaž našel še druge. Ko je nekaj časa funkcioniral kot sluga v socialnem uradu pri ljubljanskem magistratu, je od neke raznašalke časopisov izvabil v večjih in manjših zneskih skupno okroa 5.000 Din pod pretvezo, da ji bo izposloval ugodno rešitev njene prošnje za podporo za nazaj od 1. 1918. in za naprej vse do smrti. Ob neki priliki se je Blaž poslužil tudi funkcije davčnega organa ter se pojavil v trgovini Nežike Štularjeve s ponarejenimi listinami. češ, da mora z rubežnjo izterjati zaostanke neplačanih davkov. Obljubil ji je, da bo zanjo spisal prošnjo na upravno sodišče v Celju, da bi ji znižalo davke- la-koj pa je tudi že izvabil manjšo nagrado in denar za kolke, skupno nad 300 Din. Državno tožilstvo ga je obložilo obrtoma izvrševanih prevar in prestopka zoper državno oblastvo, zločinstva ponarejanja javnih listin in končno še prestopka tatviie, ker je svojemu glavnemu klientu Bevcu odnesel tudi nekaj zlatnine in srebrnine. Načrte in prve zamisli za te donosne spletke je Blaž potuhtal že v ljubljanskih sodnih zaporih, kjer je preseda! kazen za 6l;čno prevaro. Spočetka razprave se ie Blaž še kolikor toliko branil, ko pa so se pred njim pojavile oškodovane priče, je opustil vsak zagovor, češ, kaj pomaga, saj so se itaik v«i dogovorili, da ga bodo »potlačili«! Njegov branilec je dosegel, da je bila razprava preložena za nedoločen čas, da bo sodišče še na poštah in pri naslovljencih, ki jih je obtoženec navajal, poizvedelo, kako i,e bilo s potvorjenimi priznan;cami. Gospodarstvo Plačilni promet z Italijo Promet s klirinškimi nakaznicami na borzi bo ukinjen V smislu poslednjega odloka finančnega ministra glede nove ureditve plačilnega prometa z Italijo po ukinjen ju sankcij, je Narodna banka izdala navodila za izvajanje te uredbe. Narodna banka izdaja našim izvoznikom klirinške čeke za zneske, vplačane v Italiji na klirinški račun za blago, izvoženo iz naše države po končanih sankcijah. Te klirinške čeke morajo izvozniki prodalti na borzii preko pooblaščenih zavodov in siicer uvoznikom za plačilo novega uvoza ali pa za plačilo polovice fakturnega zneska od uvoza pred pričetkom sankcij. Poleg klirinških čekov izdaja Narodna banka klirinške nakaznice za vse zneske, ki so bili položeni v Italija na klirinški račun ali bodo še položeni na klirinški račun za blago, kj je bilo izvoženo v Italijo pred p ičetkem sankcij, to-je do 18. novembra 1935. Izvozniki bodo te klirinške nakaznice realizirali s prodajo domačim uvcz-niikcm za plačilo 50% vrednosti blaga, uvoženega iz Italije do 18. novembra 1935- Do nadaljnje odredbe se bo smelo s temi klirinškimi nakaznicami trgovati na borzi, in sicer do'Tr mes«, ki veljajo drugače za zelo res©n list, naslednjo vest; V Tarxjanu na Malti ae je izleglo iz jajca, kj je balo z 22 drugimi v valilni omari, p išče s štirimi nogami. PiSče je živo jn zdravo. Prvi par nog ima na prsih, drugi par pa zadaj. Ameriški listi pa se ta čas zadovoljijo še z vestmi o — pljuvalmh tekmovanjih. Iz poročil teh listov je razvidno, da obstoji v Zedinjenih državah skupaj 14 klubov pljuvačev, ki so sedaj priredili — nacionalno tekmo v pljuvanju, šlo je za naslov pljuvalnega prvaka Zedinjenih držav. Ta naslov si je priboril neki John H. Borg-stan, ki je dosegel po trikratnem poskusa neverjetno daljavo 19 m 39 cm. Borgston je seveda bivši mornar. Poleg tekmovanja na daljavo se je vršilo tudi tekmova- Kulturni pregled Celinov novi roman Pred nekaj leti je vzbudil evropsko senzacijo roman doslej neznanega pisatelja, pa-riškega zdravnika Louisa Ferdinanda Celina »Pot v globine noeis (Voyage au but de la nuit). V kratkem času je bil preveden v vse poglavitne evropske jezike. Pot mu je utrl glas, da je to najbolj cinično in pornografsko delo, kar jih je bilo kdaj napisanih v znamenju čistega literarnega prizadevanja. Po nekajletnem presledku je izdal Celine nov roman. Letos v aprilu je njegov pariški založnik Robert Denoel objavil nad 700 strani debelo knjigo >Smrt na kredit« (Mort a čredi t). Tudi ta roman vzbuja široke in ponekod ogorčene odmeve. V literarnih listih .n v kulturnih rubrikah dnevnikov so se vnele strastne polemike. Značilno je, da je založnik Denoel napovedal brošuro z naslovom »Apologie de mort a credik (Obramba smrti na kredit), v kateri namerava zagovarjali Celina pred napadi neprijaznih kritikov-Obrambo pisatelja je prevzel oni založnik, ki je v romanu sam cenzuriral nekatera mesta. tako da so tu in tam zazijale bele lise. Izpustil ie stavke, v katerih je Celin dosegel rekord v prostaških opisih in izrazih naj-gnusnejSih reči. Kaj hoče povedati Celine v romanu >Mort a credik? Francoski kritik V. NVeidle je v svoji pravkar izišli knjigi ^Les Abeilles d'Aristee« posvetil posebno poglavje Celinu. Tu pravi med drugim; Ko ie izšel roman »Pot v globine noči«. si ee lahko vpraševal, je li Louis Ferdinand Celine revolucionar ali ne. K temu nazoru je vzpodbujala marsikatera stran njegove knjige: l>odi«i da je zagrizeno kritiziral vojno in kolonizacijo, ali pa amerikanizem in bedo sodobnih velikih mest. Ni pa bilo potrebna p., -fi.no pozorno razčlenjati njegovih spisov, da smo spoznali, kaj je ta pisatelj: ni revolucionar. marveč revoltiran človek, v bistvu narhfstični temperament, rojen sovraž-Tt 1 ti vseh družabnih zakonov in vsega stvarstva sploh. Ta nazor potrjuje v polni meri oaromni roman na 700 straneh, ki ga je C (ime pravkar izdal pod naslovom »Smrtna kredit«. V romanu nam en sam stavek, v katerem govori pripovedovalec osvoji materi, na mah vse osvetli; :Storila je vse, da bi me bila spravila na svet — rojstvo, ki ni bilo potrebno«. Junaki Celinovih romanov — bodisi Bar-damu v »Poti bodisi Ferdinand v »Smrti« — ne morejo nikomur oprostiti, da se rodili in da morajo igrati svojo vlogo v tej mračni burki, ki se imenuje življenje. Zato so tolikanj napadalni, zato vpijejo od niržnie, znto so polni zaslepljenega srda do vsega, kar obstoji in zoper vse, ki hočejo po dobri ali slabi poli doječi tisto negotovo ravnovesje, ki se imenuje sreča. Sovražijo celo one, ki so vse življenje uboge žrtve najokrutnej-še bede. Celine nikjer ne razodeva svoje vere. da bi se dalo življenje tako ali drugače' zboljšati. Saj ie življenje samo v njegovih očeh nekaj strahotno absurdnega. Zato je poln splošnega sovraštva do življenja, zategadelj čuti v sebi vrtoglavo potrebo, uničevati samega sebe in se poniževati na nivo živali s svojim gnusnim pristrastiem za razne izmečke in nesnažnosti- -Menim, da Smrt na kredit« nima primere v vsej svetovni liieraturi glede ogabno-eti in krutosti. Ta krutost je tem manie znosna, ker je ne spremlja niti brezupnost. Tam, kjer je brezupnost, si lahko zamišljamo kakšen razočaran ideal; glas prevaranih na-dej je podoben klK'u otrok, ki so zgrešili pot, zato lahko človeka gane. Ferdinandova mržnia pa nima nobenega opravičila: je ne-motivirano sovraštvo bitja, ki počenja zlo. Pri vsem tem pa Celinov Ferdinand ni tako ubog človek. Njegov oče je zaposlen v uradu. mati pa ima trgovino s starinami in prodajo čipk. Vse to je moglo v tistih letih ob koncu prejšnjega stoletja, ko se roman začenja, zadostovati za srečo. Celine pa je s svojim mrkim pogledom zasukal usodo rodbine- Ferdinand postane hudoben in pokvarjen otrok, prepirljiv, poln mržnje in sovraštva. Nič dobrega ne počenja niti v Angliji, kamor ga pošljejo, da bi se naučil jezika in kjer biva v močno pustolovskem pensionu. Ko se vrne domov razbije očetu obraz m postane pravo čudo strahotnega človeka- V ustvaritvi te osebe se kaže vsa Celinova nezaslišana iznajdljivost. Napak bi bilo, če bi iskali v tej knjigi logičnih namenov. Pred nami je fantastična epopeja zoprnosii in studa, nekako mojstrsko delo nionstruozne literature. Celinovo mogočno domišljijo neprestano tlači neka mora, ki se kaže v tem. da vedno rabi kar moči nedostojne izraze in kar najbolj po-hujšljive opise. Založniki so se čutili doižne, izpustili nekatere pasaže, za katerimi so ostala v knjigi bela mesta; človek se samo vprašuje, kaj neki je bilo v teh pasažah, kajti zdi se, da se nesramnost nekaterih mest, ki so ostala v knjigi, sploh ne da prekositi. »Smrt na kredit« nas uvaja v apokaliptični svet ki ga naseljujejo onanisti, sadisti, erotomani in izprijenci najrazličnejših vrst. Roman je fantastična predstava celega vsemira grdobe in ostudnosti, v katerem popolnoma gospoduje najnižji instinkt, ki zdr-i_ ve pameti sploh ne pusti do besede in ki v njem človek ne hrepeni po ničemer^ drugem nego po skorajšnji smrti in po končni katastrofi, ki bi pokopala ves svet. Vse to lahko psihološko doumemo šele tedaj, če vemo, da je ti knjigi pisal ^zdravnik in sicer zdravnik najsiromašnejsih četrti velemestne periferije. Vsak zdravnik veruje^ v prvih letih, da lahko pomaga ljudem, počasi pa spozna, da ni trajne pomoči. Okoli njega je venomer umazanost, svlnjstvo, ki se mu nikakor ne more izogniti, le z najbolj grobimi besedami si lahko včasih olajša slabo voljo. Ves dan se potaplja v to blato, vdihava smrad izmečkov in urina, gleda zopt-na uljema; od vsega tega sploh ne pride do čislo osebnega življenja Zaradi tega čuti potrebo. da se o vsej gnusobi do dobrega izkri-či in tako ujame kaj čistega zraka. Vse, kar je pri Celinu tako zoprno, je samo izraz osebne revolte zdravnika, zoper večne bolezni bolnikov, zoper odvratno bedo siromašnih ljudi, zoper vse obupno »tanje življenja, ki ga človek sam ne more spremeniti. Š te strani se tudi Celinove knjige uvrščajo med sodobno socialno literaturo. Tako sodi o najnovejšem Celi novem romanu objektivni francoski kritik. Čitatelj bo po tem citatu dobil jasen pojem o knjigi. ki že postaja evropska književna senzacija. S kakšnim strupom je izpolnjeno evropsko kulturno ozračje, v katerem lahko vzbuja najres-nejšo pozornost knjiga, ki je zmes cinizma in seksualne patologije? V kakšni zmedi živi svet, ki išče rešitve svojih življenjskih problemov nad izmečki zdravih in to'ni h organizmov? Moderni roman je s Celinom hitro dosegel svojo najnižjo negativno točko. Kaj prihaja odtod: Začetek nove vere v lepoto in vrednost življenja, ali pa topo čakanje apokaliptične katastrofe? Slovstveni kri-iiki poudarjajo kot značilnost sodobnega romana, zlasti tako zvanega »roman — fleuve« kakor so spisi Joyceja in Celina, da v nasprotju z individualističnim romanom prejš-ne dobe obravnava kolektivno usodo. Toda ni-li prav Celinova sSmrt na kredit« z usodo svojega Ferdinanda primer divjega indi-vidualizma, skrajno cinična izpoved zagrenjenega zdravnika? Od takega zdravnika-epika nam ne prihaja kaj prida zdravilo-medice, cura te ipsum! —o. Zapiski ČeSki glas o »Dejanju« VI. Levstika- Pravkar izišla 21. številka praških »Literarnieh Novin« je priobčila prav ugodno oceno češkega prevoda Levstikovega romana »Dejanje :. Recenzent Lad. Maršiček pravi, da ga roman spominja spisov Dostojevskega. Pisec karakterizira vsebino, pri čemer poudarja nekatere posebno močne momente v romanu, tako zlasti razgovor časniškega poročevalca dr. Urbana s Sergejem in zadnje poglavje, ki je po recenzentovi sodbi psihološko najbolj tehtno. Svojo oceno sklepa: -Dejanje« je dober roman, ki zaobsega vso človeško notranjost. Poglavja ^o notranje spojena v enotno celoto, ki je analiza duševnih stanj, človeškega dejanja in nehanja-Tudi formalno je »Dejanje« popolno. Zaradi svoje originalne koncepcije je to eden najboljših zvezkov nedavno ustanovljene Jugoslovanske knjižnice. — Objektivna Fod-ba čeških recenzentov (in zgornja ugodna ocena se v glavnem ujema z vsemi dosedanjimi sodbami čeških kritikov) je novo m najlepše zadoščenje pisatelju in založnici- Monografijo o Češkoslovaški izda letošnjo jesen Srpska književna zadruga v novem kolu svojih rednih edicij. Knjigo je pripra- vil prof. dr. Aleksije Jelačič, predgovor pa napiše prezident dr. Beneš. »The Slavonic and East European Re-view« v Londonu je priobčila v najnovejšem zvezku prevod enodejanke Franceta Bevka z naslovom »In the Depth«. V istem zvezku je izšel članek Frana Bareliča o naših narodnih manjšinah v Italiji, opremljen s topografsko karto slovenskih in hrvatskih šol, ki so obstajale na tem ozemlju in ki so jih pozneje potujčili. Karta ima značilen francoski naslov »Le Cinieti&re des Ecoles Jougoslaves en Italie« (Pokopališča jugoslovenskih šol v Italiji). Eseji Milutina Nehajeva so pravkar izšli v »Savremeni knjižnici Matice Hrvatske« v Zagrebu. Nemško delo iz jugoslovenskega narodopisja. Založba Winter v Heidelbergu je pravkar izdala prvo knjigo široko zasnovanega dela Leopolda Karla Goetza »Volks-Jied und Volksleben der Kroaten und Ser-ben«. Prva knjiga obravnava ljubezensko življenje in ljubavno narodno pesem- 0 ruskem pesniku Nikolaju Gumilovu, ki je imel velik vpliv na Jesenjma in nekatere druge sodobne ruske poete Kmečke smeri, prinaša »Srpski književni glasnik« v najnovejšem (6.) zvezku daljšo študijo dr. J. Go- leniščeva Kutuzova. V istem zvezku zaključuje dr. N- Mirkovič svojo študijo o pesniku Jovanu Dučiču. dr- Wilhelin Ruof pa objavlja prvi del razprave o nemški liierar-turi najnovejšega časa. Sla mostne igre v Salzburgu se prično 2o. t. m- z Beethovnovim »Fideliom« pod vodstvom Artura Toscaninija. Dogodek letošnjih iger bo nova inscenacija Wagnerjevih yMojsl.rov pevčeve. V knjigi prof. Borisa Jocova, 6lavista sofijske univerze, ki je izšla nedavno z naslovom »Bolgarski sitradanija i borbi za s!o-boda v slavjanska poezijam, je posebno poglavje posvečeno Antonu Aškercu. Pisec podrobno razglablja njegove Rapsodije bolgarskega goslarja. Aleksander Arnautorič, prosvetni referent jugoslov. poslaništva v Parizu in avtor ve- S P loke študije o francoskem dramatiku Bee- queu, je pravkar izdal pri Preeses Univer-sitaires v Parizu spis >Le fraoCais langue internationale«. 0 problemu današnje literature in n}enih vplivih razpravlja J. Šnjarič v najnovejši (29 ) številki beograjske »Javnosti«. V istem zvezku je izšel članek Milana Marjanoviča >Sunce i more u poeziji Vladimira Nazora?-Ante Marič zaključuje svoj prispevek: Publikacije o staroj hrvatskoj i srpskoj umjet-nosti.« N. F. Monahov, eden najpomembnejših predstaviteljev sodobne ruske dramatske umetnosti, je umrl v okolici Leningrada. Lani so slavili 40letnico njegovega odrskega delovanja. Bil je zlasti znan kot velik traged. Sovjetska vlada mu je podelila častni naslov ljudskega umetnika. R T Mladinski tabor na olimpiadi V taboru bo sedem Slovencev — Draginja v Berlinu Poleg aktivnih olimpijcev, ki bodo bivali v olimpijski vasi, bo prišlo v Berlin tudi okoli 7000 mladih športnikov, ki bodo kot gostje nemške mladine stanovali v šotorih "blizu samega stadiona. Da bodo imeli ti mladeniči Čim več od olimpiade, je organizacijski komite dal vodstvu tabora na razpolago vstopnice v vrednosti nad 100.000 RM, s katerimi se bodo naraščajniki udeležili olimpijskih borb. Taborenje bo razdeljeno na dve skupini. Vsaka skupina bo bivala v taboru po teden dni. V prvem tednu bo v taboru ^40 nogometašev, 500 laihkoatletov, 650 telovadcev, 45 težkoatletov, 175 hokej-igralcev in še 520 žensk iz raznih športnih panog. V drugem tednu bo 740 nogometašev, 500 igralcev odbojke, 300 jahačev, 650 telovadcev, 800 plavačev, 175 hokej-igralcev in 520 žensk. Naraščajniki so razdeljeni po teh skupinah zaradi tega, da bo mogla športna mladina prisostvovati disciplinam, za katere se najbolj zanima. Lahkoatleti bodo na primer prisostvovali otvoritvi olimpijskih iger in 2. avgusta lahkoatletskim tekmam, 3. avgusta pa bo šla četrtina k telovadnim nastopom, dočim bodo drogi gledali teke, skoke in drugo. Isto velja za drugo skupino. Ako pregledamo ves program, vidimo, da bo prva skupina videla povprečno 15 športnih nastopov, droga pa 12. * ~ ~ ' V Jugoslovenski naraščajniki v taboru. Jugoslovenski olimpijski odbor je določil 30 juniorjev iz naše države, ki bodo odšli v ta mladinski tabor. Imena teh srečnih mladeničev so: Od lahkoatletskega saveza: Velimir Svje-žio, Zagreb, Branko Markovič, Beograd, Erich Trebien, Pančevo, Vladimir Petrokov, Zagreb, Artur Takač, Varaždin, Zmagoslav Košir, Ljubljana, Darko Pliverič, Zagreb, Josip Kotnik, Kamnik. Od plavalnega saveza: Hugo Schell, Ljubljana, Saša Klein, Zagreb, Boris Polič. Sušak, Marko Ciganovič, Dubrovnik, Karol Vidmar, Sušak, N. Stajič, Beograd. Od sabljaškega saveza: Ferv Mažuranič, Zagreb. Dejan Nikolič, Petrovgrad, Saša Cvetko, Ljubljana. Od veslaškega saveza: Velimir Vouk, Zagreb. Dragoljub Jevtovič, Beograd, Ante Jakaša, Split, Rudolf Fischer. Zemun. Od saveza SKJ: Miloš Markovič, Novi Sad, Mato Dukovac, Zemun, Vlado Kumi-čič, Zemun. Stevan Subotin, Zemun. Milan Ekar, Kranj, Vladislav Cink, Koroška Bela, Javornik, Branko Cerovac, Zemun. Od težkoatletskega saveza: Vladimir Čuk, Sarajevo, Ludvik Dolinšek, Melje pri Mariboru. Draginja, draginja. Berlinčani so na ukaz zvišali nad 100 odstotkov cene vsemu, kar potrebuje tujec, v prvi vrsti stanovanju in hrani. Olimpijski stanovanjski urad je določil cene za-selmim sobam od 3 do 8 mark. Seveda so v hotelih še mnogo višje. Tudi hrana se je podražila. Običajno nemško kosilo, ki daleč ne dosega kvalitete našega kosila, stane 1.50 KM, zajutrek pa 70 pfenigov. Zaradi tega Nemci prav lahko opozarjajo tujce, da so vse cene zaščitene in pod nadzorstvom. Več skoraj ne bi mogli zahtevati. Torej odiranje tujcev po vseh paragrafih in pod nadzorstvom! Tu je Berlin gotovo že dosegel olimpijski rekord. Nemški telovadci Nemci so končno sestavili tudi telovadno moštvo, in sicer: Steffens Walter, Frey Konrad, Volz Mathias, Stadel Willv, Stangl Innocenz in Alfred Schvarzmann. Za najboljšo nemško telovadkinjo smatrajo Frie-del Ibv iz Niirenberga. , f Prvi obisk olimpijskega stadiona. V nedeljo je obiskalo športno olimpijsko polje z vstopnicami, ki so veljale 50 pfenigov, 45.500 ljudi. To je bila prva preizkušnja olimpijskega stadiona. Treba je reči, da je organizacija poslovala dokaj dobro, tako da ni bilo prevelikega zastoja v prometu. Lahkoatletski miting Rapida Na svojem igrišču je priredil mariborski Rapid v nedeljo dopoldne lahkoatletski miting, na katerem so startali vsi mariborski klubi ter SK Ptuj. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m, seniorji: 1. Stonej (Zel.) 11.5, 2. Miha (Zel.) 11.9, 3. Jeglič (R) 12. Izven konkurence je Gutmeier (GAK.) kot gost Železničarja tekel 11.8. 400 m, seniorji: 1. Monderer (R) 55.5, 2. Stross (Ptuj) 56.6, 3. Mihalek (Žel.) 56.7. 800 m, seniorji: 1. Strucl (Mart.) 2:10.1, 2. Junger (Ptuj 2 : 13, 3. Herič (Želez.) 2 :16.7. 3000 m, seniorji: 1. Kangler (Zel.), 2. Podpečan (Zel.) oba isti čas 9 :53.4. Krogla, seniorji 1. Smerdel (Mart.) 10.89, 2. Kleut (Zel.) 10.81, 3. Stross (Ptuj) 10.18. Skok v višino; seniorji: 1. Smerdel (Mart.) 1.66, 2. Davidovič (Zel.) 1.63, 3. Hanzi (R) 1.60. Met diska, seniorji: 1. Stross (Ptuj) 37.34, 2. Smerdel (Mart.) 36.57, 3. Flak (R) 34.25. Štafeta 4 x 200 m,: Železničar I 1 :41.2, 2. Železničar II 1:44.8, 3. Rapid 1:46.1. Troboj, juniorji B: (60 m, skok v daljino, krogla): 1. Linzner (Žil.) 1644 točk, 2. Hanzi (R) 1209, 3. Blanke (Ptuj) 1093 točk. Najboljši rezultati v troboju: 60 m Linzner 8 sek. skok v daljino Hanzi 5.40 m, krogla Linzner 14.18 m. Troboj, juniorji C: (100 m, skok v višino, krogla): L Smerdu (Zel.) 1586 točk, 2. Kreiner (R) 1273, 3. Hunter (Ptuj) 1248, (Najboljši časi: Smerdu 100 m 12.4, Smerdu skok v višino 1.50 m, Smerdu, krogla 11.85 m). Troboj, dame: (60 m, skok v daljino, disk): 1. Sterle Hilda (R) 693 točk, 2. Baj-de Albina (Mart.) 516. 3. Sterle Greta (R) 44.2 točk. Najboljši čas v tej disciplini so dosegle: Bajde na 60 m v času 9.2, Sterle Hilda v skoku v daljino 4.32 m, Sterle Hilda v disku 25.72. Izbirno olimpijsko plavalno tekmovanje Danes ob 20. na kopališču Ilirije. Skoraj vsi športni savezi so že imeli končna izbirna tekmovanja, po katerih so določili svoja olimpijska moštva. Drevi ob 20.30 pa bo Jugoslovenski playalni savez zadnjič preizkusil svoje moči.. V ta namen je poklical v Ljubljano najboljše plavače iz vseh naših klubov, ki bodo v medsebojni borbi ne samo skušali izboljšati rezultate in razne rekorde, temveč predvsem zasesti mesto v jugoslovenskem olimpijskem plavalnem moštvu. Ekipa šteje 15 plavačev in waterpolistov. Eno mesto je določeno za skakače, ki pa je že zasedeno po Ziherlu. WaterpoJo moštvo, ki šteje sedem tekmovalcev, bo vzelo seboj tri rezerve, torej skupno deset wa-terpolistov. Za ta mesta se borijo Mihovi-lovič, Giovanelli. Roje, Petrone in Pavičič (vsi Jadran, Split), Čurlica, Cvetkovič, Ta-rana, Tošovič in Ciganovič (vsi Jug, Dubrovnik), Grkinič (Viktorija, Sušak) in Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ* J OSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko. Ogl. reg. 8, ta. STH74/36. Fux (Ilirija). Ostala štiri mesta odpadejo na plavalno ekipo, in sicer za 100 m prosto, 100 m hrbtno in štafeta 4x200 m prosto. Borba za ta mesta se bo vršila med Gazzarijem in Petronom (Jadran, Split), Ci-ganonovičem (Jug), Defilipom (ZPK), Wilfa-nom. Cererjem, Mihalekcwn in Schellom (Ilirija). Današnji spored je izpopolnjen z raznimi plavalnimi in skakalnimi točkami ter z vaterpolom. V vseh teh točkah bodo nastopili najboljši plavači in plavačice Dirije. ' Program je naslednji: Ob 20.30 200 m prosto izbirno: Gaazari, Petrone, Ciganovič, Defilis, Wilfan, Oe-rer, Schell in Mihalek. Ob 20.40 100 m prsno dame. Ob 20.50 50 m prosto juniorji. Ob 21. skoki z deske. Nastopajo ekaka-či Ilirije, med njimi državni prvak Ziherl. Ob 21.20 100 m hrbtno izbirno: Gazzari, Ciganovič, Wilfan, Schell. Ob 21.30 100 ln prosto izbirno: Cerer. Ob 21.40 50 m prosto za waterpoliste. Ob 21.50 100 m prosto junlorke. Ob 22. vaterpolo tekma Ilirija I: Ilirija IL i' f Ob 22.20 vaterpolo tekma reprezentanca Jugoslavije A: reprezentanca Jugoslavije B. Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnjkov. Za današnjo tekmo se odreja tale sodniški zbor. Vrhovni sodnik g. Kramaršič, starter g. Sancin, sodniki gg. Bradač, Potdkar, Poltchl, Prezelj, Stegnar Antosievicz, ga. Paumgarten in Pevalek. Waterpolo sodnik; g. Kramaršič in Simo. vič. Vsi navedeni morajo biti na kopališču najkasneje ob 20. Ljubijansk/ hazenskj podsavez. Redna Seja uprav, odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne »Evrope«. Odborniki vsi in točno. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Se. ja odbora bo danes ob 19. v klubskem lokalu poleg Nabavljalne zadruge v šiški. Vsi odborniki gotovo in točno. SK Jadran. Pozivajo se na sestanek danes ob 20. k M. Sokliču: šavs, Uršič, Anžič, Hočevar, Marolt, Zaje, Prezelj, Ja-nuš, Dernovšek, Oven, Pele, Podbevšek. Točno in vsi radi nedeljske tekme! SK Mars. V četrtek od 17.30 naprej strogo obvezen trening za vse igrače. Predvideno je gostovanje za nedeljo. Kdor ima doma še kaj opreme, naj jo prinese s seboj. Pogačar naj se nemudoma zgtlasi pri tajniku. V petek ob 20. odborova seja v gostilni Predovič pri mestni klavnici. Strogo obvezno za vse odbornike. ,»j ; - Si-*' t> Iz Zagona ^ Nepovabljenega gosta je imel pred dnevi upokojeni rudar Zakonšek Franc pri Sv. Urhu. Ko se je namreč Zakonšek opoldne za nekaj časa odstranil od hiše, je zlezel neznan tat skozi okno v hišo in mu odnesel 400 Din in nekaj obleke. z— Udušen požar. Nedavno je okrog 1. ponoči začelo goreti na podstrešju Miiller-"jeve trgovine. Vnel se je tram v bKžini dimnika. Da ni zgorelo vse poslopje, se je zahvaliti Maroltovemu psu, ki je začel močno lajati, s čimer je zbudil ljudi. Domači in sosedje so takoj prihiteli s &afi vode in ogenj pravočasno udušili. z— Lepo uspela tombola v Zagorju. D"a se za zimo že v naprej preskrbijo sredstva , za mladino brezposelnih rudarjev, sta priredila Društvo za varstvo otrok in Kolo jugoslovenskih sester tombolo, ki je dobro uspela. Vršila se je v nedeljo in je imela 14 tombolskih in nad 500 drugih dobitkov. Prvo tombolo (motorno kolo) je dobil rudar iz Hrastnika Karol Jazbinšek, drugo (šivalni stroj) delavec iz Šmartna pri Litiji Ivan Mehovar, tretjo (moško kolo) brezposelni delavec iz Jasenova Franc Ju-van, četrto (prašiča) delavec iz Trbovelj Izidor Grosar, peto (psiho) pletilja iz Trbovelj Franja Dolškova, šesto (moško obleko) Franc Purkart iz Bevškega. Tudi ostale tombole in dobitke so dobili pretežno potrebni ljudje. ZANi: a rsrtva. taikoj sprejmem. (Učna doba znaša pri na« samo 3. leta.) Hrana in stanovanje pri mojstru, fcibret j-Kleparstvo« Radeče pri Zidanem mostu. 16356-1 2 fotokopista kot pomoč za izdelavo fo-toamaterskih del takoj sprejmemo za dva meseca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotokopist« 16722-1 Vsaka beseda 60 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek IS Din. Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, bu-bisrtucor, išče službe. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 16704-2 Beseda. 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje na.slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik ki potuje po vsej dravski banovini išče več predmetov galanterijske stroke. Prednost mala kolekcija. Cenj. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Provizija« 167C7-5 Beseda .1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kosilo na dom, bližina Grablov-čeve ul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korilo« 16644-14 Kupujte domače blago! □□□□□□□□□□□□□D r/J' Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manufakturo kamgarne, kretone. zefirje itd. pripravno za sejmarje, krošnjarje. proda trgovec v Ljubljani pod tovarniško ceno. Naslov v vseh posl. Jutra. 16413-6 Prodam vse pohištvo; spalnici z baldahinom, špansko steno, fotelje salon, jedilnico z več tapec. stoli, orig. oljn. slike, tepihe, preobleke za radiatorje. Vsak dan od lil — 1(2 in od 5 — 7 ure. pri Golobovih na Tržaški cesti vila »N^sta«. 16718-6 Zložljiv čoln dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ljubljana Hra-deckega cesto .32. 16706-6 2 šipi 122/126 takoj ugodno proda Radion posvetovalnica. Mestni trg. 16705-6 Pohimm Beseda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje .slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jedilnico kompletno, moderno zelo lepo, ceno prodam — tudi za vjožne knjižice. Naslov v vseh posloval. Jutra. 164S8-1S Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa prvovrstna, malo rabljena, in nova poceni prodaja • Promet« (nasproti križan-ske cerkve). 16739-1,1 Kolesa poniklana in pokromana radi direktnega uvoza iz Nemčije, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Ty riševa 36. 16731-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši nesek 17 Din. Kupim povest -Za svobodo in ljubezen«, Knjig3 mora hiti dobro ohranjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vezano ali broširano«. 1646S-8 G. Th. Kotman: Miha Klaponh in njegovi prijatelji 90 A počakajte! Muki jo je potuhtaL Muki je bil dober slednik in je bil že prej doživel take reči. Stekel je torej h gospe in nekaj časa vohal po njej. Nato je jel ob napetem pričakovanju vseh gledalcev ovohavati ljudi, ki so stali naokoli. Letnike revije »Slovan« kompletne, dobro ohranjene, II. del Plete ršnika, Zo-lajeve no\ele »JaolJina Strnad, 7-abjek (VI. 16734-23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Turk Streiišk« ul. 2E/I. 16712-23 Separirano sobo oddam 1 ali 2 osebama Elektrika in parket. Sv. Petra ceeta 62/1. nad. 16733-33 Nekaj sto korakov od Zvezde oddam s 1. avgustom veliko mirno in čisto udobno opremljeno so. bo s posebnim vhodom (tudi z dvema posteljama); eventuelno dve o-premljeni sobi skupaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16379-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Cesta na Rožnik 47. 16708-33 MHMNffl KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga MATFHIAI M LJUBLJANA, £ Tyrševa 36, tel. 27-16 Kuhinjo in predsobo primerno za obrt, pisarno, društvo, oddam takoj nasproti glavne pošte. Vpraša se v [losredovalnici za službe, Selenburgova 7/1. ie-23 f VODSTVO IN UPRAVA JAVNE BOLNICE V CELJU sporočata, da je dne 20. julija 1936. preminul kot žrtev poklica po dolgem in težkem trpljenju, gospod dr. Zalete! Simon ZDRAVNIK CELJSKE JAVNE BOLNICE. Vzornemu in človekoljubnemu zdravniku, požrtvovalnemu kolegu bo ohranjen trajen in časten spomin. CELJE, dne 20. julija 1936. JJJl Vsaka beseda 2 Din: lavek 3 Din. za šifro al' lajanje naslova 5 Din oajmanjši znesek 30 Din Simpatična gospodična vozeča se v nedeljo z večernim vlakom v tiuristov-ski veseli grupi s tamburaši v Celje, opazovana od gospo da v svetli obleki g florom se prosi, da se oglasi pod šifro »Simpatija« na podr. Jutra Maribor. 16728-34 □□□□□□□□□□□□□□ Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K OSMO S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta št. 1. Iz Ljutomera lj_ Stavbno gibanje je letos nekoliko oživelo. Prvj je začel gradbo enonadstropne stanovanjske hiše z delavnico kovaški mojster Semenič. Hiša to stala ob banovinski cesti proti pokopališču. Pripravljata se na zidanje tudi ključavničarski mojster Kitne in zastopnik Vzajemne zavarovalnice Vau-potič. Naposled se bo v kratkem rešilo se vprašanje zdravstvenega doma. lj_ Izprememba posesti. Dosedanjfi ljutomerski špital, ustanovo dr. Gottweissa, jo kupil posestnik Anošek za 48-000 Din. Denar se bo uporabil za gradbo zdravstvenega doma. Na prodaj je še tudi vinograd iz iste ustanove v Desrriaku z vsemi pritiklinami. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 23. julija Ljubljana 12: Simfonične pesnitve na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme- — 13; Cas, spored, obvestila. — 13.15; Odlomki iz oper na ploščah. _ 14; Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, 6pored, obvestila. — 19.30; Nac. ura; Spomini na Stjepana Mi-trov-Ljubiša (Marko Car — iz Beograda)- — 19.50: Harmonika igra koncertne točke (plošče). _ 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22: Cas vreme, poročila, spored- — 22.20; Koncert ruskega seiksteta. Beograd 17.20: Pevski koncert, vmes plošče. — 20: Orkestralen koncert. _ 21-30; Narodne pesmi. _ 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 17.45; Koncert godalnega kvarteta- — 20; FVenos koncerta iz Beograda. — 22.15; Plesna muzilka. _ Praga 19-10: Pevci starih časov. — 19.30: Plesni večer. — 20.45: Prenos operete > Dolarska princesa«. _ 22.20: Salonski orkester. — 23; Ples- — Varšava 20.10; Venček starih melodij. — 21; Pesmi- _ 22.15: Plesna muzika. —Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.06; Odlomki iz popularnih oper. — 17.25; Koncertna ura. — 19-30: Arije in pesmi. — 20; Veseloigra. — 2-2.10: Koncert lahke glasi,e. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. — 23-45; Plesna glasba. — Nemčija 19: Zvočne slike. _ 20; Poročila. _ 21-10: Koncert orkestra in solistov. — 22-15; Reportaža o olimpij-sikem stafetnem teku. _ 22.30; Plošče. --23: Munchenski plesni orkester. — 24; Plošče. — 0.30; Nadaljevanje plesne glasbe. — SENZACIONALNE NOVOSTI* Vrtni solnčniki počenšl od Din 200.— Patentirani fotelj za re. guliranJe s tkanino. Patentne poljske poste. I je v največji popolnosti Edini izdelovalci „MASA" izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, itd. JUG ©T 66 OSME K Neizprosna smrt nama je ugrabila srčno ljubljenega brata, oz. zaročenca, gospoda dr. Simona Zaletela ZDRAVNIKA V CELJU, ki je kot žrtev svojega poklica odšel po velikem trpljenju od naju v večnost. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 22. julija ob pol 4. popoldne izpred mrtvaške veže v Leonišču v Ljubljani, na pokopališče pri Sv. Križu. Dragemu Simonu, bodi Bog dober plačnik. LJUBLJANA, 21. julija 1936. KRISTJAN ZALETEL — brat, IVANKA ZUPANOVA — zaročenka. JLJrejuJe Davorin fiavljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnlkar. — ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za lnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * Ljubljani