Grajski hrib se ruši na mesto
Med objekti, ki naj bi prišli v poštev za financiranje a pomočjo samoprispevka je tudi pobočje Ijubljanskega gradu.
_Vsi vemo kako pomemben simbol našega mesta je Grajski hrib, ki je med drugimi tudi zelo obiskana rekreacij--ska in turistična točka. Žal"že tako do-trajano, da postajajo drevesa zaradi svoje starosti večkrat nevarna za hiše in prebivalce pod iyimi.
Grajski hrib je sestavljen iz lapornih skrilavcev. Prst, ki nastaja, se ne spri-jema s podlago in nenehno drsi s str-mih pobočij. Drevesa rastejo poševno in na nekaterih mestih se zaradi teže luščijo od podlage. Obenem se kruši tudi kamenina.
Strmo pobočje lahko rešimo le, če ga biološko in tehnično zavarujemo, po-sadimo ustrezne rastline, postavimo mreže in lesene pragove. S tem bi lah-ko kar najbolj učinkovito zavarovali vsa etrma pobočja pred erozijo in zava-rovali zgradbe ob vznožju hriba.
Ob sanacyi bo potrebno urediti in obnoviti poti, ki vodijo na grad. Že leta 1957 se je z izselitvijo grajskih stano-valcev pričela akcija za obnovo graj-skega poslopja, ki traja še danes.' Če pa
želimo, da bo Grad polno zaživel, je »nujno potrebno, da ga tudi komunalno opremimo in zgradimo ustrezni vodo-vod in kanalizacyo. S to gradryo bi izoljšali tudi oskrbo z vodo na območ-ju občine Ljub\jana Center in Ljublja-na Vič - Rudnik, kar bi bilo zelo učin-kovito tudi v primeru, če izpade elek-trični tok.       ,-.
Za vse to najJui zbrali denar s samo-prispevkom v znesku 1533 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi LB - Sta-novary'ska komunalna banka prispe-vala 252 milijonov dinaijev.