Slav.17
V Trstu, v torek 20.-januarja 1920
Letnik XiV
I^IiaU vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, ajutraj. — Uredništvo: uOca 9V. FiaičiSka AsISkega Jtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrsnkirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vrcCajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij i i sta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina anaSa na mesec L 3—, po! leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Štev. !!-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. —< Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, tthvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglasa sprejema inserahii oddelek EdinostL Naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 23.
V •
lini) um po f
mtrnm pritisk zaveznta na Jugoslavene, da lii popustili.
Pariz, 16. januarja.
Po zadnjih (predlogih velike -trojice se upodabljajo vsa sredstva, da se prisilijo Jugoslo-veni, da sprejmejo vse, kar se od njih zahteva. M~d drugim se .je raznesla vest, da bi Srbi <vse sprejel:, ali da so Hrvatje in Slovenci nepomirljivi. Ako se spominjamo, da jc pred kratkim laski časnikar Morgari bil v Belgradu in da je *>il lam vljudno sprejet, potem ni težko ugeniti, odkod izvira ta vest. Ker ga v Belgradu niso postavili pr*.d vrata, temveč so vljudno razpravljali ž .njim, razglaša on, da so vsi Srbi pripravljeni žrtvovati Reko in Liburnijo! Seveda ni na te.a niti ene trohice resnice; vkijub temu jo širijo danes celo angleški -listi, a na zadnji seji trojice je Clemenceau začel z bese-čarni: -UgcHavijam, da cbstojita v vaši državi dve struji, srbska za popuščanje, a hrvatska nespravTji\ a. Trumbić mu je takoj odgovoril, da Je odgovor na prvi predlog izraz enoduš-nega mišljenja cele delegacije in ravno isto jutro došliii vladnih r\avodiL To pricbcenje je Clemenceauja vidno Iznenadilo. A še bolj sta se čudila Clemenceau in Lloyd George, iko je vstal Pašić in izjavil, da med nami ni razlik. Eden smo nared in imamo enake interese.
Da nas poizkušajo Lahi razdvojiti, se ni čuditi; da pa tudi Francozi Sn Angleži operirajo s tem niacchia\ ©Mističnim sredstvom, to je že manj razumljivo. Ali ne vedo, da bi spor med nami <o tem vprašanju, mogel imeti najusodnejše posledice? Vkijub vsem žalostnim pojavom v naši upravi, ki pa niso izključna posebnost naše države (naj se le pcmisli, kake nevarne stvari so se vršile na Francoskem, Angleškem, celo •v Ameriki in sedaj zepet v Italiji!), .je vendar naša država še -najbolje vojaško organizirana m najboljši jez v srednji Evropi proti pangermanski in boljše viški nevarnosti. Sicer pa ostanejo tudi ti poizkusi popolnoma brezuspešni; eno leto je naš narod ostal hladen napram vsem, še mnogo hujšim spletkam -iz ve sinih naših prijateljev. Vsaki drugi državi bi bilo -v enakem položaju prišlp prav gotovo do 'katastrofalnih homatij. Naj se le pomisli: na vse strani odprte ali še ne določene meje. Sedem sosedov od teh šest sovražno razpoloženih; težave zedinjenja šest do sedaj ločenih upravnih skupin; nezaslišane spletke v zunanjem svetu in v notranjosti od iz vestne velike sile, pomarikanje prometnih sredstev in blokada obali; boljševiška agitacija iz Madžarske ter krvavi neprestani napadi bolgarskih komitašev in amavlskih divjakov, D'Annunzi-jeve provokacije in naposled ro varjenj a Niki-tijancev. Da se je to vse premagalo, je najboljši dokaz neizmerne moči ideje -našega edmstva in odporne sile našega naroda. Tudi sedanji, upamo, zadnji poizkus se izjalovi cb trdni in složni volji vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
S kakimi argumenti se poizkuša pritiskati na j ugoslo vensko delegacijo, naj pokaže tudi dejstvo, da ,jc Clemenceau siiil na sprejem predzadnjega predloga z besedami; »Pomislite, da se je Lloyd George potrudil (derai^ge) priti v Pariz, da reši to vprašanje.« Jugoslavija naj torej žrtvuje še edino luko in stotiseče svojih najboljših sinov, ker pogreša g. L!oyd George za nekaj dni navadno svojo komedifeto!
Adriaticus.
Na temelju ovih principa 29. oktobra 1918. smo se u Zagrebu oslobodili od Austrije, a 1. decembra b Beogradu ujedinili. Ovo su principi Wilsonovi, a prihvaćeni su od sviju država, j Italija, zastupana po najodličnijim partamentar-cima — senatorima i zastupnicima —, prihvatila ih je u aprilu 1918 u t. tzrv. »Rimslkom paletu«, sklopljenom sa Jugoslovenskim Odborom, u paktu, koji su odobrili i ondašnji talijanski ministar predsednik Orlando i generaJisimus Diaz i sam talijanski kralj. Ova? pakt primljen je na znanje od SaedLnjemh severnih američkih država, od Engleske m od Versailleskog ratnog Saveta. U (pouzdanju, da će Uriti granica naše države uredjena na temelju ovih principa, natodao je Veće kradem oktobra 1918 naredilo
na M SHS u Jadranskom pitanju.
Pariz, 16. januarja.
Od većeg broja članova Narodnog predstavništva upravljen bi na ministra predsednika g. Davidovića sledeči upit:
Gospodine ministre predsednice!
Iz izjava £g. Lloyd Georgea. Clenienceau-a In Nittija, učinjenih v poslednje vreme u pogledu rešenja -jadranskoga pitanja proizlazi, da će se pokušati i'ešenje ovoga pitanja putem direktnih pregovora izmedju Jugoslovena i Taljana. Osobito gospodin Clemenceau je kazao na sednici francuskoga parlamenta od 23. decembra: Kad bi imalo neprijateljsko stanje da potraje izmedju Italije i Jugoslavije, .kad bi imalo bakJja nesloge ga se jednog dana upali, nitko ne može da znade, kamo bi to dovelo Evropu. <Mi moramo dakle objasniti Italiji, da se njezina politika mora temeljiti na pouzdanom sporazumu sa Srbima . . . Gospodin Nitti izjavio je u poslednje doba jednomu Francuzu, čija je zadaća bila, da nam ovo opetuje, da se je ocHučno rešio, da poduzme sve i da se sporazumi sa Srbima.«
A gospodin Nitti naglasio,je na sednici taljan-skoga parlamenta, da *je u pogledu Jadranskoga pitanja vlada resila, da dokaže .lugoslo-venima, ako Italija želi da stupi u odkrite i prijateljske odnose s njima, i to u interesu mira, koji dobiva veću stalnost u iskrenosti čiratava, .nego li u pogodbama. Jugoslaveni moraju sc ubediti, da (je njima u korist, ako podržavaju iskrene veze prijateljstva sa Italijom ... Ako je istočna strana Jadrana naše pitanje, nije to pitanje samo naše.«
Nastaje dakle pitanje, kakvo će stanovište zauzeti naša vlada prema eventualnom pozivu od strane velesila, da direktno pregovara sa Italijom i koje će biti njezino stanovište u samoj stvari.
Što se poslednjeg tiče. ne može biti nikakve dvojbe o instrukcijama, koje vlada treba da dade delcgactji u Parizu. Stanovište vlade načine ne može i ae sme da bude drugačije, nego li ije stanovište izraženo jednodušnom voljom čitavog Narodnog Prestavništva i celog našega naroda uopšte.
Što se tiče pitan-Ja, da li se naša vlada* ima uopšte da odazove eventualnom: pozivu na direktna pregovaranja ili ne, dozrvolite mi gospodine ministre predsednice, da đkrenem Vašu pozornost na sledeća fakta: naša je delegacija bila pozvata 18. februara 1919 pred tadašnji »Conseil des Dix=, da izloži svoje zahteve glede granica naše države, dakle i glede granica prama Italiji; u aprilu naš minister inostranih dela i član delegacije gospodin Trumbić pozvat je bio pred tadašnji »Conserl des Quatre« da izloži naše stanovište u rečkom pitanju, ali tom prilikom predstavnik Italije gospodin Orlando izostao je, izjaviv&i, da ne može da sedi za iitim stolom sa Jugoslovenima, koji da su neprijatelji Italije i saveznika. Krajjem maja inicijativom Amerikanaca vršile su se kratke izmene misli izmedju zastupnika naše i talijanske delegacije, ali bez ikakvog uspeha. Inače kroz celo vreme a osobito od maja ovamo kot svili »pokusanja rešenja .jadranskoga pitanja nije tražen nikada naš pristanak: mi dosada uopšte nismo bili subjekt, nego ijedlno objekt pregovora, i ako se 'radilo o našoj sop-
vzpostavitev nemŠko-jugoslovenskih odnošajev vendar gospodarska nujnost. »Frankfurter Zeitung« predlaga, naj bi se belgrajska in be-rolinska vlada izjavili uradno pripravljeni za vzpostavitev odnošajev. Nemška vlada bi morala v tem slučaju poslati v Belgrad svoje zastopstvo, 'kailfcor je 'to storila avstrijska vlada.
Mirovna konferenca.
Ceremonije izročitve zavezniških mirovnih pogojev madžarskemu odposlanstvu.
PARIZ, 15. Zakasnelo. Pcdrobncstr o izročitvi mirovnih pogojev madžarskemu odposlanstvu: Ceremonija se je vršila ob 16 popoldne v ministrstvu za zunanje zadevo. Madžarski pooblaščenci so se prpe]jaJi z avtomobilom v spremstvu polkovnika' Penryia in drugih zavezniških častnikov. Madžarske pooblaščence so spremili v Pichoncv kabinet, kjer so že bili zbraiti Clemenceau, Lk>yd George in Nitti; prisotna sta bila tudi .poslanika Vallace za Zedin>cno države in Matsui za Japonsko. Apponyi se je glJtrofco priklonil in sede' na odkazano mu mesto Clemenceau jo vstal ter rekel;
r/lospcdie odposlanci matežareke vlade. Generalni tajnik mirovne konference vam sedaj izroči besedilo savezničkih mirovnih pogojev; za predložitev svojih pripomb «r?ate 15 dni časa. Prejeli smo Apponyijevo «oto, kamera izraža željo, naj; bi se zkfž-H p« kouierenci položaj madžarske vlade v sedauiih razmerah. Konferenca je enoglasno tsJdeoite, oU vas zasusi, pel OOgoSem, da ne bo sledila vasi razločit v i nikakai zahteva1. Ako želite, a^s zasliši koniereuca? jutri oi> 14'30.
Generalni tajrcik je nato feroCiJ predsedniku madžarskega odposlaaistva zavoj, v katerem so bili mirovni po®oj-:. Appocyl i« IzsavH, da se oine-jfufe nato, da sprejme na znanje pogoje.
Ceremonija ie trajala 5 minut. Nato so trije ministrski predsedni-ki na.ia»jeva!i svojo prekinjeno sejo. *	t
PARIZ, 14 (5.) Zakasnelo. Madžarska odpo-skuba odgoditi izročitev m!rcvne po-goiM>e z i-agovororo. da; mrna odveli časa, da bi •moglo od danes do jutri proučiti povertlmce zavezniških io pTidruženaii poobtaSćencev. Odposlanstvo vprašuje tudi. pc?d kaksnmii pogoji bi se Zedinjene države udeleže sesfave mirovne <pc-gfidbe. Generalni tafenk mirovne 'konferenca je odgovoril, da madžarsko odposlanstvo ne postopa pravilno, iker se ne zadovolitaje s poverMnicami, katere so že prel priznali zavezniki »a Avstrija /a veljavne. Tajnik le dostavil, da: bo poslanik Zedinjenlh držav prisoten uri izročitvi mirovnih pogojev, katera ostane določena Ti danes.
Vzpostavitev trgovinskih odnošajev z Rusijo.
PARIZ. 17. (S.) Za izboljšanje notranja položaja v Rusiji je dovolil vrhovni svet izmenjavo blaga me« Rusajo*ter zaveztiiSkMni' ifi nev tralnimi deželami na ipodlagi vzajemnosti; sklenil olajšati uvažanje zdravil, poljedelskih strojev in onih predmetov, ki primankujejo v Rusiji, ler izmenjavati ipol^ske pridelke iz don-ske pokrajine, katerih ima Rusija v izobilici. Te določbe ne vsebujejo nikajke izpremombe v polistški zaveznikov napram sovjetski vladi«
Isti list poroča iz New Yorka, da bi vojni minister Baciker, general Biiss irt*en član ameriške delegacije v Parizu hoteli prodreti v zbornici s predlogom, da se dovoli Poljs'ki posojilo 30 milijonov šterlingov v vojaške svrhe, ker obstoja nevarnost, da* se dobro opremljena dvamiiijcoska'boljšcviška vojska vrže z vso silo na 700.000 poljske vojske in jo uniči. Admiral Koontz smatra, da je Ameriki ipotrebno ,v sedanjih okoliščinah vsaj 138 vojnih ladij.
Japonska ne kaže posebnega razpoloženja, da bi začela vojno proti boljševikom na svojo roko. Troški za vojsko znašaj žc sedaj 20 milijonov šterlingov na leto in se zvišajo v slučaju vojne proti »boljševikom na 100 milijonov. Washingtons-ki diplomatski kregi smatrajo, da povzroči umik ameriških čet iz Sibirije padec japonskega kabineta in umik japonskih čet.
Položaj ▼ južni Rusiji.
LONDON, 16. Angleška vojaška misija v Jc-katerinoslavu ipošilja naslednje poročilo o položaju v južni Rusiji dne 15. januarja: Kavka-
^v*' Trst, 18. januarja*.
V nedeljo, 18. t. m., se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu izredni občni zbor političnega društva »Edinosti,« sklican, da razpravlja o vele važnem vprašanju, ki sedaj v največji meri izanima ves naš nared v zasedenem ozemlju, o našem šolskem vprašanju. Poleg -tega je bila na dnevnem redu še nadaljna točka, izprememba društvenih pravil, in sicer določbe o društveni članari-ni.
Ob prav lepi udeležbi članstva, !ki je prihitelo od vseh strani zasedenega ozemlja — častno je bda zastopana Goriška, ravno tako tudi in celo izredno velikem številu udeležencev naša 3cršna Istra, samo po sebi umlji-vo najštevilneje naša tržaška okolica in mesto samo, a tudi Notranjska je, (prvič, poslala svoje zastopnike —ije otvcril občni zbor društveni ipredsednik
dr. Josip Wilian,
ki ije poudarjal v svojem nagovoru, da ]e društveni odbor smatral sklicanje izrednega občnega abora za potrebno iz dveh razlogov, ki sta razvidna že iz dnevnega reda. Po mnenju odbora in tuldi po željah, izraženih z raznih drugih sftrani, -je potrebno, da se izpremeni določba pravil gle#i članarine, namreč tako, da se namesto dosedanjih -treh različnih razredov članarine uvede samo eden, enak za vse članstvo. Razlika v razredih sicer ne pomenja, da bi se s plačevanjem večje članarine stopnjevale članske pravice, ker so glede pravic vsi člani enaki, temveč «o pravila s to določbo le dajale možnost, da člani po svojih gospodarskih razmerah plačajo več aH manj v društvene namene, kaikor jim je pač mogoče. Ker pa bi ta razlika lahko vzbujala dvome o enakosti članskih pravic in ker je ludi pobiranje članarine tako težavno, je sklenil odbor predlagati občnemu zboru tozadevno izpremembo.
t
l
J
i
J
j
I i
i j
Po (teh izvajanjih ,je .predsednik, pred prehodom k dnevnemu redu, sporočil občnemu zboru, da je pred (kratikim umri v Gorici društveni odbornik
f dr. Ivo Novak.
Ko je šlo za ito, da se po vsem Primorskem zbero moči iza novo delo, je bil pokojnik prvi, ki se je odzval pozivu, an <je (tudi na tem poijM deloval s 'trsio vnemo in tisto pozitivnostjo, ki ga je iz trdah razmer, v katerih je živei v svoji mladosti, dvignila do obče spoštovanega odvetnika. Srčno nam" (je žal, da smo ga izgubili prav sedaj, ko tako krvavo potrebujemo delovnih moči. Odbor je že v svoji seji storil svojo dolžnost, primerno pa je, da tudi s tega me« ta izrečemo najiskreneje sožalje pokojnikovi soprogi. Dr. Ivu Novaku pa ohranimo tudi kot odborniku našega političnega društva bJag spomin! — Zborov alci so vstali V znak počastitve pokojnikovega spomina.
• • i
Izprememba piatll glede članarine.
Predsednik jje predlagal nato, da naj se druga točka dnevnega reda, oizpremem&a pravil« glede 'članarine razpravlja pred prvo točko. Odbor predlaga, da naj se v pravilih črta 2. odstavek § 6., ki -določa članarino na 6 goM., 3 gol d. iki t gold. na leto, a namesto tega odstavka na$ se vstavi besedilo:	plačevati «udnino, ki ijo določi občni zbor in ki velja, dokler ®opet sklepa občni zbor ne premeni.«
Odbor predlaga letno udnino 4 tir, enako za
ška vojska se nahaja za reko Akselo 70 mil} severozapadno od Caricina. Odbila je pet srditih direktnih napadov in poizkus obkoli t ve z leve strani. Donska vojska drži črto, ki začenja pri Donovem ustju do izliva v Akšet. Rdeče čete so poizkušale izsiliti prehod na petih točkah, kar jim pa ni uspelo. Boljševiški pohod na Odeso je 'bil ustavljen. Vesli o odstavitvi Denjikina so neutemeljene.
Angleški železničarji ne bodo stavkali.
PARIZ, 15. Zakasnelo. Prihaja vest, da so angleški železničarji odklonili vse sklepe za stavko ter sprejeli vse vladne predloge; Lloyd George je izrazil svoje zadoščenje za vedenje železničarjev.
Morilec Kurta E is ne rja obsojen na smrt in pomiloščen.
CURIH, 17. Pred monakovskim porolnhu sodiščem je bil danes obsojen na smrt grof Arko von Walley, morilec Kurtta Eisnerja. Pozneje se je izpremenila smrtna obsodba v dosmrtno ječo v trdnjavi.	:
▼se člane. Obenem pa dodaja tudi, da naj vsa!} član, tki je plačal udnino, dc.bi legitimacijo Odbor pa je pooblaščen, ida za te legiVntacij* pobira primeren prispevek.
Dr. Podgornik izraža željo, da naj bi bila ? legitimacijo spojena, v cbJiiki k lji/.ice, tudi društvena pravila.
Predsednik izjavlja, da bo odbor upošteval to željo in se doda (legitimaciji vsaj izvleček pravil, ako ne celotna pravila, in daje odborom predlog na glasovanje. — Predlog je sprejel soglasno.
Naše šolske razmere t Trstu in v Istri.
Dr. Mikuletič poroča: —
\
■V pomladi leta 1919. je hodil po ikoprskem •okraju neki polkovnik z vojaškim In civilniir 'spremstvom ter razširjal med našim iljudstvou letak, tiskan v slovenskem 'jeziku, ki je med drugim imel te-le stavke: > SlovcnciJ Italija) velika država svobode, Vam da iste državljan? iske pravice ikakor vsem drugim svojim držav« Ijanom, Vam da Šole v Vašem jeziku, več kakoi Vam jih je dala Avstrija. Vaša vera je spošto; rvana, saj <je katoliška vera, vera cele ItaJij? 'Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, iki je sam uničil gospodstvo Avstrije, vas bJ •ščitil z vsemi svojimi močmi. Ital'ja se ni vojskovala in ni zmagala samo za svobodo svo ;-jega naroda, temveč vseli od Avstrije tlačeniB im&rodov.« Ta letak se .je razdajal med Ijudstvol ' nabijal na zidove,
I .	------
Predsednik urada za zasedeno ozemlje čv Salata je obljubil eastopniku našega naroda iki .je bil slučajno pri njem v Rimu, da se nan ,'odpro vse šole.
Ministrski predsednik Nitti je izjavil 6. av-i <usla 1. 1919. v rimski poslaniki oaborttici: ; Da' ,«sem obema guvernerjema jasne in točne i-n •strukeije, da zaneseta med odrešeno probi-[valstvo čut nepristranosti in zaupanja in ču' simpatije napram skupinam drugi-h narodnosti '•kjer lahko prihaja do prepirov in kj«r vladaj«! |'ostra maspretstva, tako da se te narodnosti prepričajo, da Italija, dežela svobode in demokracije, noče izvrševati nikakršnega nasilnega Taznarodovanja.«
. V prestolnem govoru o priliki otvoritve tpar-lamenta 1. decembra 1. 1919. či-tamo n asi cd n i-■odstavek: »Nove dežele, združene z lt«rfiji> nam nalagajo rešitev novih vprašanj. Naša tra< idicija svobode mora pokazati pot k rešitvi.* Niso to vse obljube, kar smo ji*h čitak v listih: a onih ustnih obljub, katere so prejeli različn' zastopniki našega naroda in odposlanstva starčev od različnih ob4astev, niti ne omenjam.
Toliko o obljubah; in sedaj preidem k dej-■stvom in dejanjem.
Pred zasedbo smo imeli v Trstu in okolici naslednje slovenske šole:
občinske Jjudske šole v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah, na Katinari, v Bazovici, Trebčah, Gropodi, na Opčinah, na Pro-iseku in v Sv. Križu;
občinske otroške vrtce v Rojanu, pri Sv Ivanu in Sv. Vidu;	T-f-
zasebne otroške vrtce pri Sv. JaktrKu, ^ 'Škednju, pri Sv. Mar. Magdaleni Sp., v Ko-colu, na Kolonji, Vrdeli in v Barkovljah;
zaselbno ljudsko in meščansko šolo za det k« in zasebno ljudsko Solo za deklice pri Sv. Jakobu, z Ijuds-koŠolđkiaii vzporednicanvt na Acquedottu;
državno pripra^Tiico za srednje 5ole; zasebno dvorazredno nižjo trgovsko šolo i pravico javnosti;
državno obrtno in trgovsko nackd-jevatn« šolo;	; . . s
državno žensko obrtno šolo; moško in žensko učiteljišče ter reaTno gimnazijo.
Vsega skupaj 30 učnili zavodov. Od teh jih •je danes odprtih 12, in sicer občinske ljudsktf st^e po okolici ter zasebna ljudska šola pri Sv< Jakobu, o kateri izpregovorini še poznejo Prosili smo, da se nam otvori učtte4ii»če vi
Parfe, tfhe 1. sečnja 1920.
• • «
Zrn TzpostaTiteT nemško-jugoslovenskih odnošajev.
CURIH, 17. Kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev ni še odobrila versailleske pogodbe, vsled tega se ne more smatrati med njo in Nemčijo vojno stanje za dokončano 10. februarja, kakor med Nemčijo in zavezniškimi državami, ki so odobrile versaillesko pogodbo. ^Frankfurter Zeitung- ugotavlja da ni pričakovati odobritve pred 1. majnika, ko bodo dokončane volitve in na-glaša, da $e čim prejšnja
Iz Francije.
Pavel Dcscfcanel predsednik IrancosUd republike.
PARIZ, 17. Danes se je sestala narodna skupščina v versaiileskem dvorcu v svrho izvolitve novega predsednika republike. Za predsednika je bil izvoljen republikanec Pavel Deschanel s 734 glasovi proti 868. V resnici je glasovalo 888 volilcev, toda 20 glasovnic je bilo oddanih praznili. Druge glasove so dobili Jon-nart, .bivši alžirski gubernator, Clemenceau, Bourgeois in maršal Foch. Clemenceau je dobil 56 glasov, čeravno je odločno odklonil svojo kandidaturo. Novi predsednik prevzame svoje mesto tekom enega m«cca.
Desc&anel se je rodU pred 63 leti v Bruselle-su. Znan .je kdt 'govornik in pisatelj. V mladostnih letih se je bavH strastno s politi-ko, zaradi katere je imel tudi dvoboj s Clemen-ceauom. Bil j« že v drugič predsednik zbornice. Vsled svojega slovesa kot govornik in pisatelj je postal član akademije. Njegov značaj je mnogo razJičnejši od Clemenceaujevega — v zunanji obliki čeravno sla si v bistvu morda zelo .podobna: Clemenceau je diktator, ki ne prikriva nskdar te svo^e lastnosti, dočim je •glavna lastnost Deschanelovega značaja, da pdeva svojo misel v lepo, diskretno obliko, ki ne more nikogar užaliti, pri čemer pa se ven-4ar ne odreka svojega stališča. : Clemenceau je odločil povleči se iz političnega življenja; odklonil je svojo kandidaturo z besedami: *Tem huje za mojo državo, tem bolje za mojo družino!« »Petit Parisien<-piše, da namerava odpotovati tekom prihodnjega tedna v Vaaidro, kjer bo začel pisati svoje vojne spomine. On se popolnoma odreka političnega življenja; ne povrne se več v par-j a merit is zapušča mučno življenje polemičar j a. Nekemu svojemu intimnemu prijatelju je aje izjavil takole: »Ne bom več sodeloval pri
opisati hočem eno knjigo.« — Jutri predloži celi Oeinenceaojev kabinet demisijo, a nato ukrene Poincare potrebne ukrepe za ustanovitev novega kabineta. Smatra se, da se sestav^novega kabineta poveri MiNeraadu. Za predsednika zbornice prihajata v prvi vrsti v poštev Barthon in Pere^
N« pragu novih dogodkov na vzhoda.x
LONDON, 16. Nenadni pozi« angleškega vojnega ministra in ministra mornarice v Pariz se smatra — z ozirom na boijševiško prodiranje proti vzhodu in jugovzhodu — za znak pripravljanja resnih ukrepov s strani angleške vlade. To mnenje potrjuje tudi »Daily Ohromele«, ki sicer izključuje nevarnost novih vojen, a zatrjujejo istočasno, da je to povabilo^v zvezi s položajem na Ruskem. Nameravajo se baje tikreniti -ukrepi za zaščito Perzije in novih držav cb Kaspijskem morju. ^
Za naie narodno š©lstwo.
Izredni občni zbor političnega društva „Edinosti".
Stran H.
»EDINOST« St«T. It:
v Trstu, dne 29. januarja 1920.
(gimnazija, prošnja <je Ma odbita; prosili smo kor pri IJrvatut mđoščanskega okraja, 1>I m o- i V Gorici sarai smo Imeli 14 scfskih zavodov
'za otvoritev trgovske šole, do danes nimamo .odgovora; prosti smo, naj se nam dovoli, da <smemo otvoriti zasebne vrtce, v odgovor imamo, da se stvar študira.
K temu naj dodam nekoliko statistike: Ob'V začetku letošnjega šolskega lela se-je prijavilo f •za obisk gimnazije oziroma realne gimnazije >
rali imeti 'lošinjski, pufeki in poreSki okraj 51 fcin sicer: slovensko državno gimnazijo, slo-
hrvaltekih šol; imajo jih -pa le II, (pod Avstrijo so imeli 58 javnih in 15 zasebnih šol. ^ _
\
182 cFrakov; od teh jih je bilo 149 iz Trsta. Pri tem pripominjam, da se jih -je za prvi razred, »ki je veckio najmočnejši, prijavilo le malo, ker ~o bHt starši v dvomu, da se odpre srednja šola, ji -in so skrbeli na drug način za izšolanje svodih t •otrok, ki so že bili izgubili eno šolsko leto.' Namesto srednje šole v Trstu smo dobili 3 gimnazijske razrede v Idriji, od katerih ipa poslu- ^ ijcta samo dva, 1. in 3. Ni se upoštevala naša želja, ni se upoštevalo to, da sle dve srednji toli za Idrijo preveč, ni se upoštevalo, da je -vzdrževanje otrok v Idriji za starše, posebno za Tržačano predrago, ni se upoštevalo dejstvo, la smo do zasedbe Imeli popolne -srednje šole i
z vsemi razredi, ampak dali so se nam samo ^ trije gimnazijski razredi, tako da dijaki iz višjih j' razredov sploh niso irnefli možnosti nadaljevati ; svojih naukov, in uspeh je bil ta: Sto in sto naših otrok, ki naj bi ostali v domovini in uživali dvojno vzgojo, s strani staršev in učiteljev, je moralo proč od doma iskat gostoljubnosti po učilnicah v Jugoslaviji, mnogo olrok je moralo opustiti študije, ker starši ne ■bi zmogli vzdrževanja otroka izven družine, j t a idrijska gimnazija šLejc danes celih 30 obi-i skovalcev in sicer ima T. razred 27 dijakov, III. razred 3, a drugi je zaprt, ker se jc tisti en di-jafk, -ki je do predkralkim zahajal vanj, naveličal j samovanja.
Za učiteljišče se jc priglasilo iz samega Trsta , 40 dijakov za vse štiri letnike. Tudi ti morajo opustili nadejo, da bi bili kedaj učitelji, ker starši nimajo sredstev, da bi jih vzdrževali na novoustanovljenem učiteljišču v Tolminu m 'ker ima to učiteljišče samo I. razred, tako da i so dijaki iz starejših letnikov -takorekoč obvi-seli v zraku.
Za -trgovsko šolo se Je prijavilo v začetku tega šolskega leta 86 dijakov; cd teh jih je 73 iz Trsta. To je več ko zadostno število za dva tečaja, in vendar prošnja za otvoritev te šole še danes ni rešena, skc.ro štiri mesece po začetku šolskega leta. To nemarnost oblastev bodo rv kratkem drago plačevali italijanski trgovci v Trstu, ki bedo, čc bodo hoteli trgo\ati z Jugoslavijo, potrebovali uradnike, vešče ju-goslovenskega jezika.
Pri tej šolski mizeriji je umevno, da so se tržaški Slovenci res veselili, iko se jim je 5. dc-cembra 1. 1919. blagohotno dovolilo, da si smejo iz 'lastnih sredstev (vzdrževati ljudsko šolo pri Sv. Jakobu. Naša prošnja se je glasila, naj se nam dovoli otvoritev 8 razredne ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu z vzporednimi razredi na Acquedctlu. Podpirali srno to (prošnjo ■s številom — nad 1700 — prijavljenih otrok, stanujočih izključno .v mestu. Po dolgem obotavljanju in po neštetih posredovanjih smo končno v decembru 1. 1919. dobili dovoljenje za otvoritev 5razredne ljudske šole pri Sv. Jakobu. Na tej šoli ie danes 1325 otrok; preko 400 slovenskih ctrok se še potepa po tržaških ulicah, ker pri Sv. Jakobu zanje ni prostora. Šola je prenapolnjena; imamo razrede, ki štejejo po 112 otrek. Ni treba, da je človek stro-kovniak-pedagog, da uvidi, da učitelj ne more obvladati in uspešno učrti takih ogromnih razredov, ni treba, da je človek zdravnik, da uvidi, da take razmere ne odgovarjajo zahtevam zdravstva. Ni to naša /krivda: Šolsko poslopje na Acqm^o1tu je še vedno prazno in na razpolago, vsako jutro jfredo otroci iz spod-r.jegamesta mimo njega ter se ob hurji in zimi vzpenjajo ti^kšenljakobski hrib v prenapolnjene razrede. Tisti, Id so poklicani skrbeti za to, da otroci uživajp temeljito šolsko vžgejo, tisti, ki drugače kaznujej« prestopke proti javnemu zdravstvu, naj napravijo konec temu neznosnemu stanju, tem bolj, ko jih to stane samo navaden podpis.
Se obupnejše so šolske razmere v Istri. Naj omenim naforej hrvatsko gimnazijo v t azil.u. Prišli smo tako daleč, da bi se vsakdo smatra! za blaznega, ki bi se upal le misliti, da se bo 'a zavod zopet odprl. Občinska nižja realna gimnazija v Opatiji je zaprta, prrv&ino učite-};tšče v Pazinu je zaprto. 165 tisočem Hrvatov v Istri se odreka pravica do ene gimnazije. Ne moremo si namreč mislili, da jc gimnazija, oziroma trije razredi, v Idriji, ustanovljena tudi j za nje; zakaj preveč se r,am vedno nanaša, da smo Slovenci in Hrvati dve posebni narodnosti, preveč nam se zameri, čc uporabljamo za naš j narod označbo Jug osi ove ni , da bi n?m \ otem j na drugi strani dali enotno srednjo Šolo. Edina j srednja šola, tki jo imajo danes Hrvati v !~tri. , je moško učiteljišče v Kastvu.
Hrvatskih oziroma slovenskih ljudskih Šol je' fcilo v Istri pred okupacijo 250 in sicer 28 zasebnih in 222 javnih. Od teh jih je 123, ki so odprte in ki se v njih poučuje hrvatski oziroma slovenski, štiri so utralkvistične; vse ostale, torej 2 mani nego polovica so poilal-jančenc ali pa za.prte. iMed poslednjimi «o vse Šole >Družbe sv. Cirila i Metoda za Istru . Kot
vensko moško učiteljišče, slov. žensiko učitelji šče z 3 razredno dekliško in 4 razredno deško vadnico, mestna 4 razredna ljudska šdla prk Sv. Rdtu in encrazrednica na Ajševici, CM 3 razrednica v ul. della Barriera, zavodi Šolskega doma in 3 otroški vrtci. Poleg tega pa je bil^še državna realka, na kateri so bili slovenski dijaki v pretežni večini.
Slovenska gimnazija, iki je pred vojno dosegla 5. razred, se je tekom vojne, kot zapcslo-valni tečaji v Trstu, razširila v popoln 8 razredni zavod, učiteljišči pa ste med vojno tudi poslovali kot zaposiovalni tečaji deloma v Trstu, deloma pa v Ljubljani.
Štirirazredno ljudsko šolo pri Sv. Reku je ustanovila mestna občina, ker jo je morala ustanoviti vsled ukrepa najvišje upravne oblasti. V svoji kijubovalnosti pa jo je namestila v stari nezdravi vojašnici, katero je vojaška oblast sama opustila iz lega razloga. Poslopje, ki se je smatralo neprimerno, ker nezdravo, za krepke dvajsetletne mladeniče, naj ibi ibilo primerno za šolo naši nežni deci! Zato tudi slovenski starši niso hoteli pošiljati svoje dcce v to Šolo. Samo najbližji, ki bi morali hoditi z enega konca mesta na drugi konec, so se vpisovati v to šolo, je šteia v vseh 4 razredih največ 30 otrok, toda mestna občila je vzlic temu plačevala za to šolo pet učnih moči.
Razvoj naših šolskih zavodov v Gorici kažejo najbolje naslednje številke iz šolskega leta 1914.—1915.:
Na slovenski državni gimnaziji v Gorici je bilo v šciskem letu 1914./1915. od 1. do 5. razreda 478 dijakov.
Na slovenskem moškem učiteljišču jc bilo 188 gojencev; na moški pripravnici za učiteljišča 47 gojencev, skupaj torej 188 gojencev.
Slovensko žensko učiteljišče jje štelo 149 Slovenk; ako prištejemo k tem še 2 Hrvatici v drugem tečaju in 1 Hrvatico v tretjem tečaju, tedaj je štelo slovensko žensko učiteljišče 152 slovanskih slušateljic.
•Na osemrazredni ženski vadmic?, ki :je ibila združena z ženskim učiteljiščem, je bilo 184 Slovenk; Italijank so bMe na tej vadnici 103, Nemk 9.
Na štirirazredni moški vadnici jc bilo 177 slovenskih učencev.
Slovensko štirirazredno mestno Šck> pri Sv. Roku je obiskovalo približno 30 otrok.
Slovensko mestno šolo na Ajševici je pohajalo približno 56 otrok.
Trirazredna Ciril-Metodova šela v ul. della Barriera je štela 171 otrok.
Na šestrazredni ljudski šoli za deklice v ; Šolskem domu« je bilo 382 učenk; na petraz-
. .	.redni ljudski šoli za dečke v »Šclskem domu*
Gospod dr. Barone, višji uradnik pri gene- ^ učeiIcev. na deSki obrlni šoli v ^a\skem
ralncm civilnem komesarijatu, jc bil svojecasno j domu : v dveh jctn&Hi 59 učencev; petrazredno toli prijazen ter je pokazal zastopniku našega mcšano	lc\0 v .Malem Dcmu< je obi«
društva seznam o stanju ljudskih šol, ka'kor bi moralo biti po informacijah, <ki so došle od ipcd-rejer.ih oblastev na generalni civilni komisarijat. V tem seznamu Čitamo »kot vzrok, zakaj so nekatere naše šole zaprle, epazko: >Manka učitelj.^ Res je, učitelji mankajo
Še bolj nas je presenetil v omenjenem seznamu pri nekaterih šolah, 'ki so zaprte, vzrok, da mankajo učenci. To kratoko-malo ni res. V Račicah v fbuzetski občini je a. pr. hodilo pred zasedbo v našo šolo povprečno 110 otrek; ni verjetno, da bi v tako vel;ki vasi zmankalo naenkrat otrok. Ravno v istih Račicah se je za nekoliko Italijanov (leta 1910. jih je bilo 10) odprla sedaj italijanska šola. Ta ,jc seveda požrla nekoliko naših otrok, ostali se brez šele potepajo po račiškem srednjeevropskem ozemlju. V Pomjanu je slovenska šola zaprta, ker manikajo učenci«. Starši iz istega Pc njana pa so novembra 1. 1919. vložili prošnjo z 52 podpisi, naj se jim zopet odpre slovenska šola.
O večkrat omenjenem uradnem seznamu naj povem še to, da manka v njem ves lošinjski okraj, da je v njem izkazanih odprtih 20 šol kot hrvatskih oziroma slovenskih, ;.ki «o v resnici poitalifa*čcne ali zaprte, da v njem manka velika mne^ina naših šol, od .katerih so nekatere celo ocf^rte. To nam jasno kaže, s kako po-vršnostijo se skrbi za naše šele.
\ vo-.
joščanskem okraju je giasom zadnjega ljudskega štetja 30.000 Hrvartov; ti imajo 28 hrvatskih šol odprtih. Po postavi bi jih morali imeli več, pod Avstrijo smo jih imeli več, toda vendar
___i!«_A #1« «A I n r\.L f">!	»V* C*» ! X /IriMimi
ClCčni' zbor, ki je spremljal poročevalčeva izvajanja z največjim zanimanjem, ponovno iz-ražujoč svoje globoko ogorčenje nad kričečimi krivicami, je vzel poročilo z odobravanjem na
znanje.
Naše šolstto na Goriškem. Dr. Podgornik poroča: Prinašam vam pozdrave goriških Slovencev (odobravanje), .ki so danes z vami ibrafei bolj edini iko kedaj poprej,
ugotavljamo, da je ta okraj v primeri z drugimi j saj nas družbo enake ibolesti enako trčenje, naravnost bogat na šolah. Kajti pulski okraj, I Moja današnja naloga da dopolnim pred-kjer žrvi 27.000 Hrvatov, torej malo manj ko ; govornikevo poročilo s podatki o goriškem v vološčanskem, ima samo (štiri utrakvistične ' šolstvu, in v ta namen si oglejmo stanje našega
šole, t. j. niti ene čiste hrvatske šole. Pulski, poreški in lošmjski okraj imajo 55.000 hrvatskega prebivalstva; za to prebivalstvo je danes odprtih 11 hrvatskih šoi, med temi že omenjene 4 utrakvistične v pulskom okraju, 3 so v konjskem okraju, kjer prebiva 10.000 Hrvatov, n 4 so v poreškem okraju, kjer prebiva 19.000 Hrvatov in Slovenca v. Omenil sem že, da Hrvatje v voloičansikem okraju še daleč nimajo toliko šol, kolikor bi £h morali imeti po postavi; vendar, če bi se v teh treh ekranih delila šolska vzgoja v materinem jeziku po istem ključu ka-
Solstva na Gor**kem, kakor je -bilo pred vojno.
Pred vojno je bilo naše ljudsko in tudi drugo višje šolstvo na Ooriškem ekora> že vzorno: tudi najzabitnejša naša gorska vas je že b8a preskrbljena s šolo, če ne redno, pa vsaj efes-kurendno, in reči smo mogLi, da je analfaJbeti-zem pri nas že popolnoma izginjal. Preskrb^eni pa nismo biLi samo z ljudskimi šolami, kafti poleg teh so se nahajale v raznih obrtnejših krajih še posebne strotkovne šole, tako zidar-rke, mizaiske, kamnoseške nadaljevalne šole, čipkarske in druge šole.
skovalo 246 otrok; deška pripravnica za srednje šole v :>M»ien» Dorou: 46 učencev; dekliško pripravnico za učiteljišča v »Malem Domu < je pohajalo v dveh letnikih 107 gojenk; aa dekliški obrtni seli v r><Hovem Domu« -je bilo v dveh letnikih 72 gojenk.
V treh otroških vrtcih se jc zabavalo 134 otrok.
Vsega učnega csoi>ja v šolah -društva : Šolski Dem z otroškimi vrtci je bilo 32 učiteljev in učiteljic.
Posebej bodi tukaj tudi omenjeno, da je obiskovalo goriško višjo realko 167 Slovencev, 2 Hrvata in 5 Čehov. Italijanov je bilo 86, Nemcev 71, Madžar bil eden. Da je štela tudi nemška gimnazija nekaj Slovenccv, je znana stvar.
Leta 1914./1915. je bilo na vseh slovenskih šolah v Gorici — 2946 učencev in učenk.
Kakšno pa je stanje našega šolstva sedaj, po 1 V\ leta zasedbe?
Po deželi so se šole, k: niso bile naravnost prizadete po vojni, v bistvu ohranile ter sc se več a!i manje vzdržale. Toda takih šol je le malo. VeČina šol jc porušenih ali pa vsaj ne-porabnih. Dolžnost oblasti bi bila pač, da nemudoma poskrbe za primerne šolske prostore. Storilo sc je v tem pogledu sicer nekaj, obnovilo se nekaj šol deloma, toda samo ne vprašajte, kako. Skrčilo se je število razredov, in znano je, s kakimi učnimi sredstvi se mora vršiti pouk, <kakšne šolske knjige so dali našim šolam. Dejsitvo ]€, da ▼ samem goriškem okraju t 25 šoMrih občinah ni nikakršnega šolskega pouka. Tako n. pr. v veliki dornberški občini od tamošnje štirirazre>dnice še danes ni otvor-jen noben razred. Ko drugi strani pa so n. pr. v Ločniku cd 5 razredov italijanske šole otvorili ;tri razrede in se v kratkem odpre še četrti, dočim se pa slovenski razred za slovensko manjšico seveda vse doslej sc ni odprl. V sosednji Podgori, kjer so btli 4 razredi, je odprt od tteh slovenskih razredov samo eden, dočim pa seveda niso pozabili takoj odpreti enega italijanskega razreda. Kakor že rečeno, v 25 ( šolskih občinah s 37 razredi ni odprt noben razred, drugje pa ni odprta niti polovica prejšnjih razredov.
O šc4stvu v goriškem mestu samem pa je poročilo zelo krat'ko: od vseh šol, ki smo jih imeli Slovenci ▼ Gorici pred vojno, ai danes odprta niti eaa šola, niti en razred. In dovoljeno nam ni otvoriti nobene šole, četudi bi jo hoteli vzdržavati sami!
Ko je prišla zasedba, so po vsej Gorici, kjer baje ni nobenega Slovenca, nalepili vse polno slovenskih lepakov, naslovljenih na nas Slovence, s katerimi so nam obljubijađi še več šel, kot smo jih imeli pod Avstrijo. Kakšen je ta »več , jc razvidno iz te^a poročila. Nastopiti smo pač morali po vsem tem trnjevo pot vlog in prošenj.
Lani, ko se \ kljub onim obljubam na lepakih, ni otvorila nobena šola, so starši vložili na pristojne cbla*ti <več vlog, in ravno tako je tudi društvo všolski dom prosilo za aopetno otvoritev svetih zavodov. Odgovor je pričel šele proti koncu meseca majnika v obliki dopisa, s katerim se je sporočalo, da se prošnja jemlje aa znanje <z obžalovanjem, češ da je za tekoče šokko leto 1918.—1919. sivar itak ie prepozna. Krivda se §e potemtakem zvalila na prosilce. Pripomojeno pa je bilo, da oblasti uzamejo stvar -»netla piu foenevoie considera-zione« ( najdobrohotnejše upoštevanje J prihodnje leto. Da se sjvar ne pozabi, so se go-
riški Slovenci pridružili odposlanstvu, ki .je šlo 16. avgusta 1. 1919. (k novoimenovanomu generalnemu civilnemu komisarju častivrednemu Ciuffelliju, da mu iznova priporoče našo šolsko stvar. Dobili so tedaj obljubo, da je oblast pripravljena, da stvar preštudira in tudi odloči in sicer, če ne do I., pa vsaj do 15. septembra. CaJiali smo potem rešitve, ali rešitve Ie ni bilo. Ko je (potekel pcldrug mesec, so starši pcmovno urgirali rešitev prešenj. Vložila se je vloga na goriško mestno občino, da naj bi vsaj otvorila tiste šole, ki jih je bila doslej dolžna vzdrževati, in zahtevalo se je, da naj jasno pove, ali hoče otvoriti one šole ali ne, da bodo starši vsaj vedeli, pri čem so. Ta spomenica je 'bila predložena 9. decembra i. 1919. in se je zahteval odgovor v 8 dneh. Poudarjalo sc jc v spomenici, da je prijavljenih nad 700 šoloobveznih otrok za ljudsko šolo. Oglasila se je potem 11. decembra 1. 1919. posebna deputacija pri generalnem civilnem komisarju v Trstu, kjer se je ravno tedaj izvršila izpremem-ba v osebi generalnega civilnega komisarja, in deputacija je dobila obljubo, da pride odgovor do 15. decembra. Dan preje, 14. decembra, je novi generalni civilni komisar gc:-pod Mosco-ni posetil Gorico in obljubil zas-Lopni-kom Slovencev, da ugodno reši stvar, da goriški Slovenci dobimo šole, ki nam gredo po zakonu in potrebi, ~	v
Prestop s šole na šolo.
Gospa Marica Stepančičeva poudarja, da je pred vejno obstojal šolski zakon, ki je dovr*lje-val staršem, da so smeli prepisati otroke l*-rii med šolskim letom s te ali one šole na drugo šolo. Ta zakon obstoji tudi dandanes loda sj

Naj t>i se tet .jI
zahtevala tudi v tem pogledu enaka pravica za slovenske šole. (Odobravanje.)
Govornik iz pulskega ekraja
sini -svet, ki za svoj ofcstcj vobče nima nikakršne pravne podlage, storil sklep, v katerem groze, da se upro sploh vsaki šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici, pa naj bi bila šola tudi zasebna. Odgovor generalnega civilnega ikcmisarja, obljubljen za 15. dccem-bra, jc seveda izostal. Slovenski starši so nato ! 24, decembra urgirali odgovor s posebnima brzojavkama na generalnega civilnega komisarja Mosconija in italijanskega ministrskega predsednika Nittija. Na ;to ponovno podrezanjc jc prišel odgovor na ime poročevalca. V tem odgovoru je 'bilo zopet zatrjevano, da se stvar vzame »nolla piu benevole ccnsiderazionc , da pa se čaka na tozadevni predlog goriške mestne občine in odlok osrednjega urada za nove pokrajine v Rimu. Ta odgovor je -prišel v začetku tegamcscca, danes pa je že 18., a vprašanje je še vedno itam, kjer je bi!o. In stvar je vendar jasna: če bodo oblasti čakale predlogov goriške mestne občine, potem lahko čakajo do sodnega dne, in mi goriški Slovenci dotlej ne pridemo do svoje pravice.
■fo živahnem odobravanju, ki jc sledilo poročevalčevim izvajanjem, je
govornik iz paziaskega okraja
sporočil zborov al cem pozdrav istrskih Hrvatov. Ako jc vedno veljala tista, da sta ?Slovenac i Hrvat uvek brat i bratvelja to še prav posebno dandanes. Z vami stojmo in padamo. Ločiti »as ni mogoče, ker smo eno: Jugosloveni, in :kot Jugosloveni bomo doživeli boljšo bodočnost. Na; nas vodi vedno vera v to boljšo narodno ibodočncst. > Tvoj a vera te je rešila«', je dejal Krist, in ^Veruj verom, spasit če te vera«, pravi pesnik Mažuranič v v Smrti Smail age Čengijića*. Toda ta vera brez dobrih del bi »bila mrtva. Zato moramo tudi delati, z vnemo in požrtvovalnostjo delati na narodnem polju. Ta vera v svobodo našega nareda še ni tbila nikdar itako močna, kakor je prav sedaj
In naj-
značilneje je še dejstvo, da nc prihaja ta vera cd razumništva na kmeta, temveč ravno nasprotno, od ikmela na razumništvo. Bili so razumniki, ki so klonili z duhčm, toda naš istrski kmet nikdar, pa naj je pritisk nanj še tolik: on trdno veruje v boljšo bodočnost naroda.
A Covornik Iz Nolran^tce
jc pozdravljal z Darovalce v imenu naših No-' tranjcev, poudarjajoč, da iudi Nciran>!<o tarejo iste skrbi in iste nadlege kot vse ostalo zasedeno ozemlje, da pa tuui ona go;i enake želje in stremljenja, kakor jih goji ves ostali narod v teh zemljah. Poudarjal je, kako tudi na Notranjskem Lrpi šola pod sedanjimi razmerami, kako je treba z žalostjo ugotavljali, da sc prej pridna in ubogljiva deca potepa, namesto d;\ M
■ redno zahajala v šolo, ji'* - ' ^ " *" t
> »	_	ki naj
j bi ublaževal v mladini moralno pokvarjenest, f zlo posled cc vojne. Učiteljstvo se šikanira, premešča ,brez povoda, da mu v resnici skor;tj ni več obstanka. Če pojde tako dalje, sc je bati, da naša .mladina popolnoma posircvi in da se bemo v nekaiterih letih morali- bo "ti zopet z analfabetizmom, ki smo sc ga že reš:li takorekoč pcpclnoma. Proti tem razmeram nujno potreben -odpor \sega našega n.'.r^vda, edini in složni se moramo potegovati vsi -kupaj za naše pravice. (Odobravanje )
Govornik iz buzetskega okraja
jc poudarjal, da je kot človc/k vedno upai \ pravičnost. Pod Avstrijo naš narcd ni užival pravice, zato se tudi m mogel zadovoljiti ?njo. Mislil jc, da bo gotovo bcl'še. kar že pride.
vico, ki jo imajo drugi, mora dobiti timi naš narod! (Živahno odobravanje.)
Ob tej priliki je predsednik navzočemu dolgoletnemu dež. poslancu in županu, g. 1 ran i Flegu, izrekel sožalje zborovalcev na i/gubi njegovega sina,
Govornik iz pereškega okraja
je očrtal razmere, 'ki vladajo v te in okraju n so tudi popolnoma enake razmeram drugje po Istri. Tako sc je naš narod v Zrenju, ki so ga prekrstili v -Stridone*, dolgo vrsto let, od leta 1871. pa do 1918., boril za narodno šolo, ki jo je končno vendar dobil, zato, da so jo potem takoj zaprli in poleg tega še precej pokvarili. Zbralo sc je nato nad 100 »podpisov staršev, da naj bi se šola zopet otvorila. Nad 120 ctrrA naj bi zahajalo vanjo. Prošnja je dospela ob 1! dopoldne v Poreč, ob 3 popoldne pa je bil ie avtomobil z oblastnimi možmi v Zrenju, tod;i nc morda zato, da (bi se prepričali o potreb1 šole, temveč le zalo, da so povpraševali ljudi, ali so res podpisali prošnjo, češ, ko je vendat v Zrenju vse italijansko.
V Tr)tv, <3bc 20.	1920.
•EDINOST , SUt. 17)
Stran iIT. /
Kredije z .zadovclistvcai ugotovil, kako so zastopniki našega nareda, ki so se, kakor nekdaj. ješ!l tu z vseli strani našega Primorja, is Goriške, Ltre, in Trsta ter, hvala Bogu, tudi
i^ No'ranjake, v<>i enakih misli v presoji sedanjega poluža-jii. ,
W » f
\ imenu cdtiora je predložil nato naslednjo resolucijo:
»Na izrednem občne tu zbern Političnega društva »Kdinosii«, 18. jaauarja 1920. v Narodnem domu v Trstu /ibraiii Jugosloveni iz zasedenega ozemlja, podrejenega generalnemu civilnemu komisarijatu v Trsiu, so sklenili enoglasno naslednjo resolucijo:
1.	prosvediijeiao z ogorčeno odločnostjo ■ pn>t: postopanju zasedbeuiii oblastev v stvari ju-( g»'s!o_» enskega šolstva, zlasti proti temu, da so v mnogih krajih slovenske in hrvatske šole zaprte, v mnogih tudi naravnost samovoljno «n protizakonito preme njene v italijanske; da se še vedno v/držuje neupravičena, nasilna prepoved zopetne otvoritve zasebnih Šol in celo zabranjuje zasebni pouk in da se brez ozira ita elementarne kulturne potrebe zavlačuje rešitev tudi najnujnejših šolskih zadev;
2.	zahteva m o v polni zavesti svojih neza-sža-ijivili pravic in v neupogljivem odporu proti krivici, ki se uam god», da se neznosnemu, proti-kulturneuiu iu protipravnemu stanju stori konec in da se nam povrnejo naše šole vsaj v oni meri, v kateri smo jih imeli pred zasedbo, in v to svrho zahtovamo posebno, da se vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skličejo in po potrebi dopolnijo šolski sveii in da se ukrene potrebno, da
jugosloveitski učitelji lahko povrnejo na svoja mesta iz internacije aH iz ubežništva. ""
i
brez prikrajšave svojih pravic; za Goriško posebej, da se koNkor prej popravijo, oziroma vzpostavijo poškodovana šolska poslopja;
3.	naročamo odboru Političnega društva > Kdiuosti«, da naj z vso vnemo in odločnostjo za-
te pritožbe in Xj^iteve
p o z i v a ni o jugoslovensko prebivalstvo, naj ne klone dubom, tom več pogmr.no vztraja v boju za naše pravice Uo zmage, ki je pravični stvari prej aJi slej gotova.«
Resolucija jc bila sprejela ob splošnem odobravanju soglasno.
Poziv Notranjcem. — Zaključek.
II koncu \e prcdsedn'k pozival vse udeležni-Ke, da naj vsepovsod pridobivajo društvu nove člane in tako razširjajo organizacijo. Naše politično društvo je ustanovljeno iza vse dežele, za katere sc nahajajo osrednje oblasti v Trstu, prej torej za vse področje tržaškega namest-ntštva, sedaj pa za področje tržaškega generalnega civilnega komisarijala. Zato predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno 'govornika iz No tranjske. Kakršna naj že bo odločitev glede teh naših zemlja, vendar ne nvore-juo čakati 4-n odlašati. Tisti, ki smo pod eno pezo, moramo v skupni organizaciji iskati po-cočka! <
J" _ ' *	'	Zato tudi odtod
pozivamo brate iz Notranjske, da se nam pridružijo.
Sedanja na?a organizacija je le začasna, tudi društveni odbor je le začasen, kajti šele potem, ko bo naša organizacija izvedena vsepovsod, od Triglava do Kvarnera, tedaj sc izvoli novi, definitivni odbor.
Predsednik se zahvaljuje vsem, zlasti pa otoim, ki so iz daljnjih krajev prihiteli na občni zbor, in poziva zlasti -tržaške okoličane, naj si vzamejo za zgled v vztrajnosti in požrtvovalnosti goriškega in istrskega kmeta, -zlasti 'tega, ki se je prej anoral borili na dve strani, proti avstrijskemu pritisku in neodiešenim Italijanom. in je sedaj pokazal vso svojo vzorno narodno zavednost. Tako naj se zave tudi naš ekoličan, ki 'biva okoli središča te zemlje, da je on tisti, ki naj tvori tu dvojno stražo, .prvo ooro političnega društva in vse dežele.
Po teh besedah je zaključil občni zbor.
Po podajanjih« Prosi,
Državni kancelar Nemške Avstrije dr. Ren-ner se je povrnil iz Prage na Dunaj. O uspehu tega potovanja gredo sodbe nemških listov zelo navzkriž. Eni .trde, da se je povrnil praznih rek, da je naletel v Pragi na gluha ušesa ki zaprte žepe .oziroma shrambe živil in posebno premoga. Drugi sodijo, da srcer ni dosegel tega, kar se je pričakovalo, vendar ,pa znaten uspeh. Dr. Renner S£m je v svojem poročilu — v gospodarskem in proračunskem odseku narodne skupščine — naglašal, da ,je šlo na teh pogajanjih v prvi vrsti za vprašanja uredbe •valute, državnih financ, vse produkcije abeh držav. Glede vseh teh vprašanj da obstoje neke skupnosti med obema državama. Zlasti vprašanja premoga, da kaže popolno mednarodnost gospodarskega življenja. Posebno je poudarjal tdr. Renner, da ni bila na češki strani zla volja, fzko mu niso mogli ugoditi v tem ali onem, marveč je vzrok v dejstvu, da tudi v Češkoslovaški l!rpe na .pomankanju. Dosežen pa je uspeh, da lite se obe vladi obvezali, da boste gospodarski bkupno delovali. Gre za organizacijo medsebojnega gospodarskega življenja.
Nekaterim nemškim listom se je te dni zelo imudilo z naglašanjem, da Rennerjeva pot v ■Prago nikaScor ni pomenjala poli v Canosso. jMi pa vztrajamo pri tem, da je. Seveda ne v izmislu, da bi bil .tam formalno prosil odpušče-h;a za vse zlo, (ki so je Nemci povzročali Če-fhom. V resnici pa potovanje Rennerjevo v Pra-igo, posebno pa njegov pripoznani namen, ni InLč drugega, nego stroga obsodba vse dosedanje tpolitike Nemcev napram Čehom; pomenja pri-ipoznanje, da avstrijski Nemci brez gospodarskih zvez s Čehi nc morejo živeti. Najstrožjo lobsodbo pa je dobilo vse do nemško postopanje tproti Cehom v načinu, kakor so oficijelni krogi }v Pragi sprejeli Rennerja in se razgovarjali tžnjim: brez -vsakega narodnega predsodka, Jstvarno in dobrohotno, in pustivši na strani Ivse spomine na to, kar .je bilo. V -tem zmislu Ijc potovanje Rennerjevo v Prago res pcmenja-llo poi v Canosso. Da pa je češko časopisje pre-Icej rezervirano in da priporoča previd<nost, >tc-vmu pa se res ni čuditi po vsej minulosti raz-fcnerja med Čehi in avstrijskimi Nemci.
*>eze. ne noberra delegacija na kale? mirovni konferenci! Govorimo vatn tako ravno zato, ker ne sovražimo vašega rodu, marveč hočemo živeti žni»m
v	dobrem razmerju, oziroma dobrem sosedstvu! Zavedite se že enkrat ie resnice! Dosledno temu pa tudi dejstva, da sta: prvi predpogoj za dobro razmerje pravičnost drugega proti drugemu in medsebojno spoštovanje! Zato ne iščite z vso silo isovražnrkov, kjer j«h ni in jHi ne bo, čc ne boste
vi	sam; hoteli — sovraštva! Drugače bo. seveda, zlo .n menda z.i vas — večje zlo! Spametujte se! Dobri belimo med seboj, tpa bo vse dobro. Tako ut-Mine vaša slaba ves: in žnjo — strah pred sovražniki !
»Italijanov je 50 milijonov«, tako poroča .^Osser-vatore Triestiuos, :n ker je »Osservatore* uradni list, ki mora vedno in vselej pisati edino Ie resnico in nič drugega ko resnico, potem mora to te biti tcs. Vest v sOsservatoru« -pa se slaai: =Po najnovejših podatkih osrednjega statističnega urada se more italijansko prebivalstvo na vsem svetu šteti na 50 milijonov, iki se razdru je jo takole: v starih mejah kraljestva 38 milijonov, v odrešenih zemljah, poklopljenih Italiji in zasedenih po naši vojski 4 milijoni (po avstrijski uradni statistiki iz leta 1910. ie bilo vseh Italijanov v Avstriji nekaj nad 700.000; prip. ured.), v inozemstvu v Amerik?, Evropi, Aziji in Afriki 8 milijon a v. c — »Osservatore* si ie nadel res sHno povečaioča o-čala, da je 700.000 videl kar 4 milijone.
»	,	»	.	»	'	T	T W F	f	* J
—- t v V	T	v	» » T ' * "»"
Maksimalne cene sveže klane živine. Tržaški magistrat nazaania, da ie od dne 21. januarja date Lloiočena na podlagi čl. 4. suberntorsko naredbe od 20. majuika 1919. naslednja- maksimalna prodajna cena za (klano svežo govedino: sprednji del z dodatkom 6"40 lir kg; zaiinii del z dodaikom 7'80 ilr kg; pljučna pečenka-. Cene zmrznjenega mesa ostanejo neizpremenjene.
Slov. akad. fer. društvo »Balkan« vabi vse ju-g »slovenske akademike »zasedenega ozemlja, bivše člane m prijatelje društva fia važen sestanek, ki se bo vršil v petek, 23. t. m., ob 20 v gornji dvorani restavracije : Balkana«.
Domače vesti.
Ne, mi ne sovražimo! Italijanski listi tožijo, da so izvirki vode, ki jo potrebuje Trst, na sovražnih tleli; tožijo, da je Trsi imel, in zgražajo ise na tem. da bo imel tudi odslej -le nekaj kilometrov oJdaljeno pred sebo.i Tudi, ki sovražijo ta Trst; označujejo dr. Rybaiiar in dr. Gregorlna kot sovražnika Italijanov, iker da sta *avstrijakanta vsi cd Česar da- je to sovraštvo v njimi duševnesti! Ker vidijo povsod okoli sebe — naše 'ljuui, vidijo sovraštvo. Strah ima velike oči; boječi in plašljivi 1 j ulije vidijo povsod strahove. S strahom pa ie takole: ali je v naravi, prirojen, v 'krvi, rekli bi: organlčna hiba; ali »pa ima .svoj izvor v — slabi veeti. Kdor je kako ■nuknril, ki je malce v navzkrižju s paragrafi, se vznemirja in plaši, čim mu <priiiaja naproti k k — .pciicaj! In našiitt ljubim — prijateljem po uredništvih laških listov mora govorili vest, da so marsikako nakuril* našemu rodu! Ker so oni vedno sovražili nas, menijo sedaj, da tudi mi -sovražimo njihov rod. A to •ni res! Le njihova lastna slaba vest jim predstavlja sovraštvo, kier ga ni! Sovraštva pa se človek boji. Posebno še, če mu pravi zavest, iia je to sovraštvo sam izzval! Ali, kakor rečeno: vldjub vsemu in vsemu mi ne sovražimo Italijanov. Ne sovražimo, iker ne moremo, ker nam ni dano, ker naša narav ni ustvarjena za sovraštvo. Ogorča-mo se pač radi' krivic, ki so se nam dogodile; borimo se odločno in, če treba, tudi neizprosno, proti krivici sami; ne prizanašamo tistim, 'ki so nam d&laU krivico — al vsega nareda ne sovražimo
)
Štefan Ozbič Antonija Daneu
poročena
Repentabor-Opčine, 19. januarja 1920.
PosSano*)
IZJAVA.
Podpisani ANDREJ DANEU z Opčin št. 434, obžalujem, da sem žalil odbor posojilnega in konsumeega društva na Opčinah ter se mu tem polom javno zahvaljujem da mi je blagohotno oprostil.
OPČINE, 19. januarja 1920.
ANDREJ DANEU.
•) Za članke pod tein raslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko poni. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barrlera.) 3341
POZOR! Plaćam za srebrn denar najvišje cene. tudi več kot drujri trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	4467
DESET velikih srebrnih snimbov za zapestnice se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odi. Edinosti.	P 214
I!
DISKRETNA BABICA sc priporoma, največja tajnost, cene zmerne Setteioutane št. S, I. levo.
POSESTVO v Jugoslaviji z velikimi kletmi in posodo, kt je bilo-že vinarsko oskrbništvo, se zamenja (za> posest v Trstu a!i drugod, v 11 aH ji. Naslov pove ins. cdd. Edinost!.	123
ĆEVLJAR sprejema vsakovrstno delo na Join. Ul Torre bianca št. 14, V. nadstr., vr. 7. 124
KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ul. G alat U 2»>, vrata 30, ter se prperoča tslav. občinstvu l-r. mesta in okolice.	15 117
ionu Biniraii
prej dr. BODO
Zobozdravnik đr. E. CLOfiFERO dentist STANKO KWMZ
Trst, trg Golfioni Jtev. 11, li. nadstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
IŠČE se kmetska služkinja za majhno družino. Prestaviti se v Kosiihii ld. Capitetl«.	121
PRODA .se kočija, še prav v dobrem stanu. Kdor 'jo želi kupiti, naj se oglasi pri Alojziju Nusdor-fer v Vipavi.	3355
HIŠA, dvorišče -in hlev za 12 kotli, vse ograjeno, skupaj 200 sežnjev jc nai prodaj pri Sv. Ivanu Pojasmla ul. S. Ci&io 541, 'pritli desno. 120 NAGELJNE, več tisoč, požlahtnjene trte, vsoke, iisjovai drevesa proda Nardin. Barkovlje. 117
NA PRODAJ imam več orehovih in mandeljevili sa-dnih drevesec po 1K- :d c2.1j m visokih v Pli-skovici St. 21, pri Komnu.	116
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupule srebro in zlato po najvišjih cenah. 41
¥1
Bratje Gii in Kriliti
ul. Mazzini 40 (vogal ul. L Lazzaro)
Za prihodnjo sozono:
bogata izber volne-* nega blaga} barbenta moškega blaga, volnenih odej, zaves in
lastno izdelovanje vatiranili odej.
f*9
PRODA se nova obleka iai zimska sukiija ul. Leo št. 4, II. desno. Fonda.	1 IS
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst. ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	' P 711
Plesne vaje
se vrše danes, torek, v spodnji dvorani [Narodnega doma. Začetek
ob 20. Poučuje se „Fox trott". V soboto se priredi plesni venček.
VODITELJ.
Trsi ul. XXX, oKtobra 14, Trst -
(prej Casenna).
Priporočamt cenj. občinstvu svojo zalogo istrskih in italijan-Pes&jilsaIHfcaBS9II!eS drusiva„Opcise" na Opilnall I skiH vin. V zalogi imamo tudi
na	chianti v originalnih steklenicah,
19. redni obžni zbor	ver"
ki sc bo vr^il
MALI OGLASI
se računajo po 10 stol. beseda Najmanjša prJstoj« bica L I'—. Debele črke 29 stol beseda. Najmanjša prls^jbina L
IŠČE se II. ali III. bra^-. Naslov pove ins. otld. Edinosti.	126
(v nedeljo, 1. iebruarja 1M2H, ob 16 v druitveniii prostorih
J ' i z na sledu pni dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Odobritev letnih rakunov za leto 19!9.
4.	Nadojnestuc vodi i ve.
5.	Slučajnost:*.	! '	j
j
V lučaju nezadostne udeležbe sc bo vrš«! glasom zadružnih pravil dr us ob^al' */.bor z istim dnevnim redom in v' istih prostorih pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
NAĆELMŠTVO.
I§CE se deklica- za dema^a deda. Ulica Torre bianca 21, III. 'vrata, 10.	127
17LETNI mladenič išče službo. UetI bi se tr?ov-
skega ali krojaškega obrta. Naslov pove ins. OhM. Edinosti.	128
Ne, dragi sodeželani! Naše fjuistvo ne sovraži nc vas, ne tega mesta! Vaša lastna slaba vest vas vara! Udusite v ?ebi izđozvoinr gias s tem, da si očistite slabo vest z drugačnim vedenjem nasproti našemu ljudstvu! Čujte le in pomislite: marr ni nespametno, mari ni naravnost blazno, če gledajo drug: na- drugega kot sovražnika ljudje ki so z vsem svojim življenjem, z vsemi svojjrra interesi navezani drug :ia drugega?! l-oschno pa 5c, če je ta navezano s' neizpreuiecljlva in neodpravljiva!! Mari milite, da se je to naše ljudstvo 3iajini-k> v stike iz, varni le iz. zlohotnosti — iz sovraštva?! Ne — narava je, ki je namestila: te ljudi v stike in sosedstvo z vami! In kar je posta vi ki narava, ne morejo odpraviti ne vaš krik, ne vaši izbruhi
SOBICA se odda v ivsienr -poštenemu delavcu. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	129
IŠČE slovenska služkinja, družinsko ravnanje, dobra plača, 'zadostna hrana. Pino, ul. S. Nicelo št. 36, II. nadstr.	130
IŠCn se ai-ČUelj ali iižitelrrca za slovenski jezik. Pomiibe na ins. odd. Edinosti j>od »Aaita«. 131
DEKLICA ie poštene družine želi vstopiti kot učenka pri šivilji za ženska dela, Piač<iia iri mesečno odškodnino. Naslov pove iits. odd. Edinost*.	113
VISOKOŠOLEC z odliko, vešč slovenskega, nemškega, italijanskega ter deloma irancoskega- jezika želi poučevati. Ponudba aa ins. odd. Edinosti poti št. 114.	ih
PODLISTEK
Za stara pravdo.
(82)
Avgust Šenoa: Seljačka liuna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Velika noč )C, spomin krvave žrtve; tužno je fcrle! mrtvaški zvon. a v stubiški cerkvi so ležala mrtva Irupla 'kmetov; poleg njih ie klečal svečenik ter molil za nedolžne duše; po trdinah pa je orilo jadikovanje vdqv, jok zapuščenih otrok. t * * *
• Treljeg a velikonočnega dne so klečali pred oltarjem bfdovskim trije kmetje: eden iz Stupce, drugi iz Suseda, 'tretji iz Brdovca.
Sini! c je rekel župnik Babic, blagoslovi vsi ljudi, Bog, vas blagoslovi, Bog vas spremljaj! Vaše rane sem zapisal na pismo. Ponesite je pred svetli obraz kraljeve milosti, odkrite mu srce svoje. Kratj naj pamore, to vara je edina .nada. A ti, Bog pravičnosti, razsvetli srce H-latlaa-je^o.
XIX.
lepo je poletje, krajina mirna, mirna kot v •*o4>u. Kri mučenikov pred st<rbiško cerkvijo -se je ra2p4iaiia, kmetski otfpodanci so se po-v^iit s 'kraljevega dvora, kjer so jkn rekli, da tkr^na a:krene kar Jbo potrebno. Kmetje so 6e
poskrili, molče, komaj da dihajo. Tahi .je gospodar, Tahi je silen. Čudni so ti dnevi na gradu Susedu. Gospo Jeleno kakor da so izpila kače. Na svoji postelji, pod sliko Orlandovfc Dore, sc zvija bolna. Lici ji žarite v smrti« vročici, zavija oči, stiska zobe, da bi ji duša nc ubežala, da se maščuje nad nezvestim možem. Smrt jo je prikovala na posteljo, ledeni smrtni znoj ji sili na bledo čelo, Tahi pa se greje na burnih prsih mlade nečislnice. Oh, živeti, živeti! ie vzdihala Jelena. Zastonj! Smrt jo vleče v grob, ljubosumnost jo zaustavlja pred grobom. Zvija se obupno, molit kolne, vzdiše: Živeti! Živeti! Kaj mara Tahi za to! Draškovič se mu smehlja prijazno, Bator ga ščiti, cesar je daJeč, nebo visoko. Smeje se Tahi in pije; smeje se, ko ga, znorelega starca, poljublja lepa grešnica na razorani obraz; smeje se, ko se kmet trese na vešalih. Sinja mesečina prihaja skozi odprto okno. Ej — mesec! Vidiš li belo, polno -roko kastelaničLno? Podobno kači se ovija okoii* starčevega vratu. Ej! Ka)ko ga objema, kako ga poljublja, *kako .padajo črni razpuščeni lasje na sneg starčeve -glave, kako se nabirajo ustnice, ka-ko umira otko cd strasti, kako dib žge in pah! Starec, počivajoč na ka-stelaničiniii prsrh, pa se jc spustil v grohol ter pokazal s prsio-m skoai okno na breg.
»Vidiš li, dušica,« je vzkliknil, - tam le se nekaj ziblje v mesečini na drevesu. To je kmetski pes. Reke! je. da si li nečistnica. Se-
daj visi. Ha, ha, lial Glej! Gbletajo ga gavrani. Na zdravje vaše, črni tovariši!« je zaklical Tahi, poskočil in izpil vrč vina. Pa objema, poljublja, — pc];u.bila, greSnica pa vzklika in
gavrani krokočejo —--Sinja mesečina
•drhti na obrazu gospe Jelene, na Dormi ®likL Gospa se je privzdignila ter je, zinivši, obrnila bledi ebraz proti mesecu, rčuj! Jelena? Čuj! Gavrani krckoče;o! Smrt gre, smrt! A Tahi? Kje je on? Pol*ufc!> — Strahova! — Tahi p> ljublja — Jelena umira.'*
V grad je pribitel na konju tujec iz Zagreba. Kje je gospodar?« je vprašal slugo. Ne vem,« je odgovoril Peter Bošnjak, ki je bil prišel pred vrata.
Hm. menda igra kaštelana Loiića,« se je jia-sniehattl potiho Drmačič, ki je doslej kockal s Petrom.
Odvedite mc z mesta 'k niemu! V imenu kralja!« je rekel -tujec.
Peter |e prižgal luč. Spremil je tujca do kast elan ovega slanovanja in potrkal na vrata. Prihitel je predenj Tahi,
Kateri drznež me moti v tako pezni načni uri?« je zakričal Tati, omerivši tujca jezno.
Homo regiu-s! je odvrni tujec. »Ste li vi velemožnr Franjo T«hi, vrhovni koniušaik kraljev?«	i je rekel Tahi začudeno. j J^* vam je tu pisiao velHcriđ pečatom ^ r^l lM;a}jcv*ke^a otKetfBlaža Hazaf^a.-c J
Zalega pohištva
mm jug, ui. sv. Laciia st. 5
priporoča vsem iiovoporočencem svoje izdelke po najugodnejših cenah
Psgf^oo df»srva JfialC v Barkonllafr
)
vabi na	»
n
. z. z m. uv
vabi na
redni občni zbor
I ki se l>o vršil'
v nedeljo, 25. t. nt., ob 13 v prostorih
nega društva na Opčtnah ,
V v
z naslednjim dnevnim reJ«m:
1.	Nagovor predsednika'.
2.	Porootao načel:wka io nailzorništva^
3.	Odobritev letnih računov za feto I?>is.
4.	Nadomestne volitve.
5.	Slučajnosti
Kousum-
\ £
V slučaju nezadostne udeležbe sc bo vršil :Ja-som društvenih pravil pel ure pozneje iJrns ob^jii »bor ob vsaki udtkibi v istih prostorili i;i z istim
dnevnim redom.

ki se bo vršil
v nedeljo, 1. februarja, ob 13.30 v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah.
DNEVNI RED: '
1.	Poročilo predsednika.^
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Prememba § 21. društv. pr?'
5.	Razni predlogi.
ODBOR
ODBOR.
ZOBOZDRAVNIK
D". HRACEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
InztelfftBi Mm zol. pMiraje m mM zilii
l PINO, zlatornicfl-urarnlca
Trst, CtrM itev. IS Kupujem srtbnii kron« in
goldinarje po najvišjih cenah.
{JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 30,000.030, R«ssrvs K 8,OflMOO CcRlrafit TAl V
Fia C m ii 5 - Via t Hctll i
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotor, L|j&~ ljana, Metković, Opatija, Sptit, Šibenik, Zadet-Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v binčno stroko spada]«!« poii«
Sprejema vloge
oa hranilne knjižice proti 3i/*% letniui o!>re-stlm. v oan:ogiro-proraetu proti ^ti letnim o. brestlm. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje b pogojiti. ki at imajo pogoditi od slučaja do sludija.
hi« v ujm varctsfc tnlili (Islu fenM. v
Blagajna posluje oJ 9.30—12.30 in 14.30-1«


BORRI&SCROBOGNA
Genova
Dunaj Milan
Trst, ulica Acquedotfo 05, ulica Pindemente 4, Telefon 3144
Popolne obrine uredbe. — Stroji m obdelavo lesa. Splošno zastopstvo odlikovane tovarne za obdelavo lesa MORITZ ZUCKERMANN's W.we Stroji za obdelavanje kovin, usnja, paphja. — 2efezitfna, medenina, orodje In žage prvovrstne tovarne In produkcije.

Si ran TV.
/BUINU5I« Ste T. 1U
v Trstu, dne 10. januarja 1VJ0.
?el"Ciri!-MetodoV| Vlom v ir.anifakturno trgovino. V nedelio so( ki dcci v Trstu. | odprli neznani tat m-i s iponarc'-cnur.i ključi ir.rni-j
i
C;mii
TOjfc«
C MI
Deset "m pol tipaka :e don
les v prics • ' ^ n! slover
r> ie s r r' / .. Lduosti in požrtvovalnosti j iakttmto trgovino Karla MazzoHja v oKci Čuvana : .'jubnili «• * .^.tih src iz mesta in okoiice. 8 (vokčc) ihi-ce F. Venezian). Ko je vstopil lastnik tcjcmfci znašajo L 17.56080 a izdatki L 7019*70 j trsov "me včeraj zjutraj v prodajalno, ni zapazil .\<> d.: ostane čistega dobička L 10.541*10. Sami J prvi hip nič nenavadnega. Vse škatlje in omare
so bile v redu. !e taipatam se ?e zdelo, da kaj maraka, toda trgovec si je mislil, da Še morda v soboto prenesel te reC-i v notranjo tobo in ida ie medtem že porabil. Vstopi -je zato v notranjo sobo. teda obstal je vos prepadcn: oa-zevaJe so mu nasproti same prazne omare. Po natančnejši prea-skavi ie ugotovil, da ni tudi v prodajalni vse v redu. 'kakor «i ie mislit na prvi pogled. Tatovi so namreč raznmeJr svoje delo in so si izbrali samo stvari, ki so se jim zd£le 'kaj vreline: svilo, volneno t/lagta baršun, najlepše ovratnice, fine rokavice itd. Trgovec trpi škodo 15.260 lir.
Tatovi v stanoval?in in drugod. Včeraj okoli 18 je izšla družina Di Piccolomini iz stanovanja v ul. Po-cok) 20 .nekam po opravkili. To prHfko so u-pcrrabHi neznani tatovi, ki so vdrli v stanovanje In odnesli za 9000 lir obleke in 8000 avstrijskih
ni so !> predajanjem pijače, tobaka i:: cvetia r\\ L 6063*50, dočmi jc l>Ho znnje L 3987*80 arkov. Ostali stroiki se nanašajo na ncšieviine ebsouio m priprave in .plačilni raznovrstnim elieni. Z^sem dobičkom te sjajno uspele na-,c priredroe nakupi odbor ženske podružnice rtjtak aH obleko po mo/nosti vsem onim vi1 -kn slovenskim otrokom, katerih starši so v ,v \ r>il žHavi zavednosti potrpežljivo čakali na otvoritev narodne šo!e. Zategadelj najiskrenejša za-1-. 'a vsakomur. Vi je m. bodisi tudi le s skromno t' tinko pripomogel do uspeha, saj z darežlji-■v >(io -e istočasno dokazal, da smo že tu neo-■ -.n liki kraška pečina, da smo tu in ostanemo, vVer lonvo sami hoteli, :<a ostanemo neomajno ■"<: vsem viharjem, dokler nas Todna slovanske, v,da sama no 'zagrne. — Blagajn«čajka. P»>/iv slovenski in hr>at=ki duhovščini. Društvo Zl:or svečenikov sv. Pavla«, ki je edina organi-tJuhovnrkov za vse zasedeno ozemlje, je : i: Jo 8. prosinca v Sežani občni zbor. Novoizvo-ž-ft ur Starešinstvo (odbor) sestoji iz 3 dekanov, 1 župnika, 1 vikarja »u 1 kapelana. V odboru ^e ziu r-ropana Istra, Kras. Vipavsko. Goriške gore. Pri-đa>d:wc sobranje (občni izber) se bo vršilo v ju-5:ju, in tedaj se odbor izpopolni. Odbor sporoča \!irvat:'ko-sdovenski duhovščini v zasedenem 1. Vsak duhcvnsk naj se učlani in to takoj. Vpisnin*. 10 dir naj se pošlje na naslov >Zbor fcvočsii'ikov sv. Pavla v Sempoteju pri NabrcžinU.
lik on
V minuli neči so vdTli neznanj tatovi v čev-liantico Franca Brtrneftija v n!:ci Mazzmi 43 in odnesli 50 parov čevljev, vrednih 2000 lir.
—	Proda;alnieo svinjine, 'last Marka Nardzija, v uttci S. Matrco 19 so obiskali svinjski prijatelji, ki so odnesli za 3000 lir masti.
—	Knrnik Marije Rančič so obiskali lovci, ki so vzeli seboj — vsled pomankrjija divjačine — nekoliko kekošh vrednih 300 'Hr.
—	Iz urada ScheiHer-ViJIabordo v ulici 30. oktobra so odnesli tatovi pisalni stroj, vreden 1800 Hr.
Il garaže tretjega ra-diobrzejavnesa oddelka
2. Scbran'e je sklenilo enoglasno m ob ve (
r:Jjfbravaniu, da se tako) začne izdajat! ^sečnjk, ^ ^ Severo 73 so odnesli tatovi en ma-^ duhovščino. Potrebo ksta čutimo pa Prva	^ ^ ^^o).
Štev** i/ide iunprej; Uskal se bo s taUr»o- ^^ ^ dva ^ A. Ušaj, staT ,2 let, vo&h. kolikor bo članov društva Zato ^po^- ^^^ } drva NcsreC.a Jc hotela, da OOl da i>e takoj vpišejo v društvo vsi tfuiiovr..ivJ .............. . — _^
-Vs
Xf>i
le' f t — v 21
<l> ./mirnega. Sobranje .e sklenHo. tki mora list Shajati najsi siane kar hoče. Dopis: naj se j>oiiJja-io na Z!>orn:k sveče^vikov sv. Pa vi a ^ >!t sicer v S\. Križ-Cesta na Vipavskem ali pa v Lokev pri JJivači.
Mestna zastavlSalnica. Danes predpcldne se bodo prodajah razni dragocerri predmeti, zastavljeni na suustavue listke seriie 143 od št. 217201 uio št 22\7<>0. popokine pa rszni tiedraiftooem predmeti c^aviioni meseca aprria 1919. na zastavne listke serije 144.
Šeittjbkobs-ko godbeno društvo m3znanja: Kdor j pristopati <k društvu, naj 5avi pri odboru. ? se vt^o vsak torek v društvenih iprostorih. a Sv. Merka it. 19 »d 49 naprej. Učenci od 14 kf^ko (prMo^ii». Društvo v kratkem topi tudi z dmštveafcii orkestrom. Kdor žili toi^ti naj «glasi danes zvečer. — V sreio t. m., oto 20 bo va/*3<? po»veiova:>j« č'anov v prostorih ulica TivarneHa. — Odbor.
Zeferrdčarska stavita. Stavk: kaJi.aiisk.iti poŠt:Hi i	se	pridružuje še sta\ka žeiezm-
va-r-t.v. SinJakat Halija-nskUi železničarjev v Bo-ion;.? je skleiral suoči, da začne stavko cb 24'1. — Nj snočitem ždezničarskem zborovanju v -tržaški deJov i' zbcTnici se je enoglasno sprejel predlo?:, da se tudi želoziiiarH v Julijski Benečiji pridru^o siavki svojih italijanskih tovarišev. Vsled te-^a s1 'Lpa se-k; tudi tukaj začela stavka danes ob 24*1.
Slovensko gledališče. V četrtek, 22. t. m., točno ob 20*30 se bo vriiVa premijera krasnega in pre-ftresijivega igrokaza v peiHi dejanjih in eno sliko »Simona«. Igrokaz je dramatiziran po svetovno-y..a icm Chaptiaievcm romanu »Simona<■-. 'Drama-itizirai ga je dramaturg Ca tu! le de Nkn. V iglavui a?!tigi nastopi prvič v letošnii sezoni gdč. Gradi-s neva. Igrala bo naslovno ulogo. Njeno teto, hladno 'ady f.lcairor, bo igrala go. Silova. njenega sina. nesrečnega Richarda, pa c. Sila. V večini uiosaii nastopijo gdč. Voukcva ter gg. Terčič, Kr.ili. Bcles!avski, Mvki>Uč. Šimenc, Požar. — z. ki se je -Igral po vseh odrih, nvni jamči lov uspeh, ikarti tćrainatiizaraa "e z izborno
_ Vstopnice so v prodprodaji od jutri
• j pri gledališki blagajni v veži N-rodnega
I1Uc _ Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se
crr.četek predstave prične točno ob napovedani nri„ in -se zrato naproša, lila se zasedJo prostori pra*	ker se tekom dejani a ue bo dovolie-
\ vstop k sedežem.
Prvi veliki \arijetetnl večer s plesom. V seboto, 31 t. m., točno ob 20 uprizore igralci slmenskega gledališča v vseh prostorih Narodnega doma- prvi veliki varijetet*! večer s plesom v prid pedpor-
k
ttlu
d
nvit ie sekira izpodietda, in deček si je pri tem odsekal (dva prsta na ilevi roki. Pripeljali so ga v mestno bolnišnico.
Aretacije. V (kavarni »Al Fedel Trlestinoc v laici Sajii-ta so are tir aH nekoga Antona M Ua no viča, ker ni hotel odpotovati, vkHub -termr, da je bil izgnan iz mesta.
—	V uiici Riborgo so aretirali Jakoba Israela, kl ga je iskalo deželno sodišče zaradi neke tatvine.
Nenadna sn?rt. Starka Julija Minio, stanujoča v trtic; Sv. Lucije 6 je snečf nenadoma omedlela. Ko je pribite! zdravnik reštine postaje, je bila revi ca že mrt\"a.
—	Stanovanje kletne Katai-ine Furiani. staitn-ieče v ulici Rossini 10, je ostal« včorei ves ičan zaprto: s torka ?vi izšla kakor po navadi iti t-ndi na irkanŠKi ni nihče odgovoril. Poklical* so orožnike, ki so vdrli vrata in našii starko — mrtvo pri postelji. iRcvica je bržkone Iho-tela predsnočnim v posteljo, a jo je medtem obšla slabost In je iz-dilmiia.
Stekli psi. kletno Lidijo Zambon, stanujočo v ul. Buonurotti 25, je vgriznH voera? stekel pes v gornjo ustnico.
—	lOkjtno Virginljo Bclovač, s-fcmujočo v ulici MaieHca 2 je vgriznH včeraj pes v desno lice. Obema so daH na rešilni postaji prvo pomoč.
Požar v tovarni olja. PraivČeraniim ponočii je izbruhnil silen požar v tovarni olja pri Sv. An-iJreju. Otoli 3 zjutraj je bil plamen tako visok, da je zažareio nebo visc-ko nad Trstom, kakor podeti ob soliičnem iziicdu, toda prizor je bil makne veličastnejši, 'kani na žareče titrajoče rdečrlo neba so bdi vti-nicr.r črni nočni obrisi mestnih liis; prizor je bli istočasno grozen, kajti rdečilo neba ie bilo odiiev uničujočega grešnega požarja. — Delavci so zapaziH požar v tovarni -takoj, toda preden so pri ki tek ga^Hci, je bUa četa tovarna v plamenu. Gusihio idekj ss je nadaljevalo do 11 in se bo nadaljevalo tudi prihcdttje dtti, ker vkijub tenut, da ]e hil požar potlačen, se dviga med ruševinami vsako toliko kak grozeči plamen. Požcr je povzročil nad 6 .milijonov Ur škode. Škoda je pokrita z [zavarovalnino. — Aretirana sta bila dva delavca, ker sta na sumu, da sta povzročila požar.
DOPISI.
S Planine pri Vipavi. Nedavno re bil v Gabrju po nočr napaden zahrbtno Ivan Marc. po domače Šuštarjev, s Planine. Vozil je s parom 'konj proti domu. Napadalci so mu (hoteli vzeti 4000 lir. Ko-Tiia- sta priiia sama- domov. Marc se te trgal in du gledalcih igralcev. Za sečaj naj o- borH/z enim napadalcev, ki mu ie vzel tudi kkv da bodo' nastop* na® i;, bc^ši pevci]^ Po klobuku so domačini takoj waafi last-
hi igralci in sice-r gdč. Mczgečeva. Kraljeva, Von-kova. gg. Šimenc, Butuz, Požar in dni»i. Proizvajale »e bodo resne "n šaUive točke. Zabava, se 'bn vršila pri <xjgrnjenili mizaii: preskrbljeno bo 7>\ dober prigrizek tn za izvrstno kap^Hco. Obsc-i cp. in bo^at spored se objavi pravočasno. — Ker fc /.a ta večer povsod veliko zanimanje in ker je t e J:i!:es veliko (povpraševanje po vstopnicah jav-fljaino, da se s predprodaio z-čne že v par dneh. Pred prodaja se bo vršila pr: gledališki blagajni v \ .. i Narodnega doma«.
Šemjakobski pevski zbor v Trstu. Danes točno ob 20 pevska- vaja za gospodične, ob 21 pa za gospode. Vabijo se novi pevci in pevke, da pridejo -k petju se-iai, ko se pričnejo pedučevaii novi »zbori.	_______* r •
t)rzen zločin. Čevljar Franc Sosič. star 70 let suiuuioč v ulici S. Marco 20. je zelo nesrečen. Mhiu'n leto j»o mu tatovi pokradli orodje in v-se n'eisovc prihranke, pred uekotiko dne\i sor ga tudi obr^iaJt tatovi, teda takrat so moralt opustiti svoje namere, ker j »h je nekdo presenetil, in v aiedel.io jc postal ubogi čevljar «opet »rtev drznih »zločincev.- Okoli IS je pospravljal orodje po čev-!vrni-f, ko potrka nekin na vrata. Takcj siato so vstop-H triie mh-tlettičf. Dva sta se vrg« na M.trčka. n«i ob\*!a glavo s suknjo, ga iTv^zala z ^fv'H) in ga idržetet a druga: dva sta vzela luč z in od?4* v notranjo sobico ki tam vse pre-»iictala to pr^skaia. Sreča ^e heiela, da jo med-n-etu mimo čevljaraice neki deček, ki je zapa-r4!, Wj se not« dog«*ia «i tekel v bH/!ho gostilno Strici i^idi na pomoč. C tur pa so zlcČHKi vicfc^li, Ida sc b^Aajo ljudje, so izpustili starčka in ?o po-br^sali. Sia^ček, ki ie ves pobit po obrazu, je jo-Sfaje pripovedoval, kaj se je zg«iik>. Revček ji »je s trdim detan prihranit HtkoW\o denaria. ki ga
iz straha pred tatovi skril v zadttii so5>». Zlo-či^ci sq bržkone ioveddi aa Begovo kteriv^tifšče, Skaj*.; odnesli so mu vse do zadnje stotinke. O «t ni laOiiej aiedu.
telji ne bi v odeli, v kaki debeli leži ta S. Odorico, dasi pa domneva, Ja pozn.ajo — IV>Hno. ki leži prav blizu Trsta in odgovarja narednemu značaju dežele. Tudi S. Odorico ne in ore pregnati naše Doline, kakor tudi Tržačani šc danes ue bediio v Ceisiano-, ampak v —Sežano.
Neka) značilncsa. Nekie na Notranjskem, na zasedenem ozemlju, ie prišel k nekemu (posestniku oro/aiik v s\T.ho nekega poizvedovanja. Vprašal je .po gospodarju. Kmet se mu ie predstavil: Tu sem! Orožnik: »Ne vi, ne — z gospodarjem hočem govoriti!«; — Pa saj sem ja>z gospodar — je odgovoril kmet. Zastonj so hHa vsa -zatrjevanja kmetova, da ie on gospodar. Orožnik ni mogel verjeti in odšel je. Na to ie prišel neki častnik. Zopet ista igra: ista1 vprašanja in odgovori. Kar se .je zazdelo častniku, da sa kmet iitorda no razume prav. Da ga bo boT-j razumel, je vprašal častnik, kje da ie — oonlc?! Razumete U? Orož-ir'ku in častniku ise jc zdelo neverjetno, da bi brl preprost kmet samostojen gespedar, da gospodar ni — conte!! Očevidno se jima je čt».J|K> zdelo, da pri nas niso take gospodarske in .socialne razmere, kakor so v Italiji; da tu ni sistema 'kolonov.
Ljubljanska Kredrlna banka v Ljubljani, zviša
svojo delniško glavnico od SHS K 20,000.000 na SHS K 30,000.000 z izdajo 25.000 novih delnic tpo SHS K 400 nominade in sicer fK>nuja svojim delničarjem za vs altih 5 s-tarib delnic 2 nfivi po SHS K 7C0 tel quel plačljivih naenitrat pri subsikriipcHi. Novim interesentom ponuja banka 5000 novib delnic po SHS K 900 tel quel .plačljivih na enkrat ipri subskripciji. Sub-skripcija traja od 15. do 31. ianuarja t. L Podrobnejše informacije o siibskripoiji se raz vidi jo iz današnjega oglasa v »Edinosti<.
TržniBa kmetllsko dražba
kmetsko mmtosn
nika. I/poznal ga- je tudi Anton Nustiorfer iz Gabru št. 30, pa sc je bal objaviti, da mu ne bi napadalci napravili k^ke škode na eremoženiu. Nedavno je n. pr. zgorel hlev Frana NusderjVrja in je najbrže zažgala hudobna rc-ka. Lanjsko ''ero -sta bila nmorjenaJ in oropana Matej Cehoviit in njegova žena. Sum gre vedno na eno in isto gnezdo. Koliko kokoši ie že iletos zmankalo; in koliko drugih tatvin ie bilo izvršenih. Ka>j pa dclaj'o gg. o-rožniki iz Rihemberka in Planine? Zaktj ne iščejo z večjo vnemo, da bi prišli zločincem na sled? Ljudje po vsej okolici so v strahu po dnevu in po noči. Spe celo v hlevih, da Jim tatovi ne odvedejo živine, kar se je tudi že zgodilo.
Iz Spođnj* Itlriie. V nedeljo pred božičem ie me! spodnjeifdrski Sokol svoj redili občni zbor. Po petUi letih vojme se je <zbral ves nekdanji narašča} našega Sokola v prostorih br. Božička. Z Veseljem je bito gledati mladeniče, ki so ostali osamljeni, a zvesti svoji ideji, kajti starejši bratje so skoraj vs! v tujini. S kakim zanimanjem so sledili govoru br. Pivka, iz Idrije. Izvolili so si odbor in so bili izvoljen: za starosto br. Peter L nk« n, za po ds ta ros to Fran Božiček, za načelnika Jr.lce Hmelak. za odbornike pa Štefan Burnik, Frcu Šifrer «n M. Burnikova. Telovaidci so si zopet urediii svojo telovadnico, ki je bila desedao okupirana od vejastva. Dasi jc bifo orodje skoraj-uničeno, so vendar požrtvovalni braHe gla\no o-rodje popravili. Društvo ic pričelo z delovanjem. Da»;i ftiijinanjše in najbornejše v I. S. Z., vendar stopa pogumno naprej, ter kliče zaspancem v Logatcu, Postojni, Ilirski Bistrici in Cerknem: na iček>! Zdravo!	•
S. Odorico (Deiiaa). »II Lavoraiore« porcČa o tratetčneni dogodku, ki ie je dogodil v — S. Odo- [ rreo. 14letr.ega fantiča Viktorja Žtnanja je trgrizniJ [ steke) jies in ubogi dečko je umrl v tržaški bolni-j šnici ob strašnih, nepopisnih bolečinah. Sporoči v- i ši, da sc jc to dogt,jUo v S. Odorico. dostaviiaj -Laveraturec \ ouciepaju: Dofoa! Pa ne da bi sej ^Lavora^ore: bal, da niti njegovi itažoanski čita-
ki se bo vrŠHo
v nedeljo, 1. febraarja t. f. ob 9.30 v Narodnem domu v Trstu z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in nagovor predsednika g. Gciiupa.
2.	Staro-krščaiisko in moderao gospodarsko društveno in zadružno življeHje. govori tim-žbeni tttjiiik Trobec, vsposoblieiii učiteij .poljedelsko-živiiiorejske iit vinegMidarsko-sadiarskj stroke.
3.	Gospodarsko-drttštvena iji zadružna organizacija na Goriškem in Krani.-kem. govori kr. potovalni učitelj kmerii>tva Klaivžar.
4.	Gospodarsko-društvena in zadružna orgr.niza-ci-ja v Istri, govori kr. potovalni učitelj kmetijstva Trampuž.
5.	Gospodarsko-društvena in zadružna organizacija na Tržaškem -a ozirom na Hje juridičtio stališče, govori podprcdsednfk dr. Slavik.
6.	Posvetovanje o zdrirženjn kmettiskih m gospodarskih društev in zadrug na pogodbeni pod-iagi v svrho skupne nalta-ve gospotkirskiii potrebščin in regulacije cen, ustanovitve skupnega gospodarskega g!a-i;.i in skupnega varovanja kmetskih koris-t«.
7.	Predlogi i:i nasveti.
8.	O pogojih vzgajanja tobaka, govori kr. poto-
—	V počeščenje spomina pok. Antona Race, darujete družini: Koclan in Pehavee-moški podružnici 50 lir. Denar hrani uprava.
—	V rojanskem Konsumncm društvu, pri proslavi Tonetov, oziroma v spomin pokojne Milke Stcjkcvijeve. se je nabralo L 38*— -zj. moško podružnico CMD. Denar hrani uprava.
—	Nam:sto cvetja na greb pek. Milke Stojkovič daruja Alojzij Stojkovič L 5'— moški (podružnici C-MD. Denar hrani uprava.
—	2ens>ki podružnici CMD so carova'i za bo-žičnioo: G. Petrič 200 dinarjev, Jadranska banka 100 L. Trg. obrtna -zadruga 11 M_> L, /i i v nostcn.vka banka 50 L, Tnž. posojilnica in hranilnica 50 L. Gospodarsko društvo v Bazovici 50 L, Jugoskfc venski delegat Markov i č 100 L, ravnatelj Gartner 100 L, Graciju Stepasičič 50 L, dr. Biskup 50 L, Ivo Ccrup 50 L, trgovec Fertclia 50 L. Vidic 25 L, Neimenovani Gorenjec 20 L, kavamar Šcrii 20 L, Cink Fran mL 20 L, Tomaž Zadnik 20 L. obitelj MiiKlčič 20 L, Lo vrtinci i A. 15 L, Mikttličič 15 L. ga. Cvenkcl 15 L, Jadranski 10 L. Kuštrin Andrea 10 L. dr. A. 10 L, dr. Lokar 12 L, Hniel^k Fran 10 ■L, (Neimenovani 10 L, Sirk Cciestin. Milielj Ignac, Pirjevec, dr. Stare, R upnik. Muha J.. R.tvn+k. MotHc, Hočevar. Milic, Domačin, Adclf MHaiiic, Pogača po 5 lir.
— mSKA —
Aferiso LantsshE^er
w Trslsi, Via Roma 28 (bišva ul. delle Poste) vo^al ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom: Zaradi naa-ežnega poro nem zboru političnega društva smo morali večino dopisov odložiti .za četrtkovo številko.
Zavarovalne zadruga v ZasreUii-
Ustanovljena leta 1881.
PeMasTffli fll. Laval0iolli.il.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streH in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
I
Borzna poroda*
Tr>t, dne 19. januarja 1020.
Tečaji:
Jadranska banika	350-
Cosuiich (Austroamericana)	650-
Da'lmatia (Parobr. dr.)	380-
Gerolfcni'cl*	2200-
Lloyd	1250-
Luasino	2400-
Martinolicli	472-
Navi;ga>zione Libera Triestina	1100-
Navigazione Libera Triestina*	1000-
Occania	455-
Premuda	640-
Tripcovich	650-
Ampelea	790-
Cement Dalmatia	380-
Cement Spal a to .	420-
Čistilnica petroleja	2250-
Čistilaica-olja	830-
Čistilnica riža	300-
Krka	440-
Tržaška ladjedelnica	400-
Tržaški Tramway	230
360! 660 390 ; 2250 ; 1300 ! 2450 j 480 i 1150 ' 1050 i 465 j 655 i 655 i 800 395 i 430 j 2300 i 860 ' 310 450 420 238
Ttfja valuta na tržaškem trgu:
Trst, dne 19. januarja 1920.
valili učitelj Maršič.
ODBOR.
DAROVI.
—	Gdč. Olsa Cerkvenflkova Je na proslavi 15-letnice L_udskega odra oabraJa L 103'— z:i moško pcdru/:iico CMD. Deiiar iirani npra\a.
—	G. Tone iPodhrščck na -ionetov-'ni med pip-j čarji za moško CMD L 12'—. Dcaar Ura iti uprava.
—	V proslavo imendana predsednika pcvikc^ai in bralnega društva -»Zarja« \ Kr-pr»vi An tona j Bele i£e je nabralo pri ontiziu 80 Kr za moško | pciružnico CMD v Trstu. Denar hrani uprava^
Neprepečantene Itronc-nenvšiio-avstrijske krone .jugoslovenske krone čehoslovaške krone dinarji ■ marke j dolarje j franc. £ranki j švicarski franki i an^l. funti , rikblji napolconi
7 20 5.20 1 1.75 J 9.—
6.50-4.90—
14	.-
15	.--
52.--54.—
29.-- 30,—
13.55— 13.60
119*-120.—
240.-241,—
50.50— 51.— 17.—— 18.— 52.75— 53.25
nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za kon'e. v
Giomti mm - Trst
ulica Giorglo Galatti štev. 8
Vipavsko, daltnofirisKc
ZOBOZDRAVNJŠKI KABINET
VILJEM TUSCHER
v a!. 30. rtto&ra (prej Cuserato) št. 13
ssiflis zaprl do 24, lan^rja.
IS:
se prodaja po znižanih cenah od L 2 do 2*50
v m v m Antona Kelte na Dninah.
Ul niROUC
ITM
Trst, ul. lidine 32 (praj Etlvedare) (na vogalu nI. Lodovlco Ariosto)
Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. ■
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Poziu H s
aviii

Vsled sklepov občnih zborov delnica:jev Ljttbljauske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je k en?! upravni svet na temcfju odobienja Poverjeuistva zi notranje zadeve deželne vlade za Slovenifo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, št. W)68 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvijanje delniške glavnice
od SHS K 20,000.000 — na SHS K 30,000.000 —
z izdajo
25.000 novih delnic po SHS K 493— nom. v skupnem znesku K 10,000.000'—
pod sledečimi pogoji:
1.	Subskripcija no vili delnic se vrši od 15. do 31. januarja 1920
a)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trslu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ;
b)	pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku ;
c)	pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Ćehoslovaški in
d)	pri Podružnici Živnostenske ban e na Dunaju v Nemški Avstriji.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici a K 400 — noni. po SHS K 700*— tel q»el, ki so plačljive naenkrat j5rl subskripciji. Odlomki delnic se pri tein ce vpoštevajo.
3.	Novim interesentom se ponudi ostanek 56G0 delnic a K 400.— nom. kakor tudi morebitni osta-jiek dosedanjim delničarjem pripadajočih .delnic, ki jih isti ne stibskribirajo, po SHS K 900*— tel quel, ki so plačljive nsenkrat pri subskripciji.
4.	Nove delnice so deiažne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kupunom za leto 1920.
5.	Pri subskripciji se morajo predložni subskripcijskcmu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svfho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisiji, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnUi potrdil o vplačanih delnicah.
6.	Od ažfjskega kurznega dobička nove emisije se doddi po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000'— pokojninskemu zakl du banke, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke.
7.	Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil oziroma obračunov o subskribirarih delnicah.
8.	Repartacijo delnic, določ-nih za nove delniCarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
V LJUBLJANI, dne 29. decembra 1919.
Umevni m\ Ljubljanske kreditne banke.