^   103   —
protiviti se gradnji, dokazov o tem mu ni treba navajati pri ogledu. V tem slučaji stavbinska oblast le izreče, če se gradnja iz javnih ozirov dopušča in če se d& tehniški zvršiti, privatno-praven ugovor pa zavrne na pravdno pot, tudi če bi bila stavbinska oblast sama za se uverjena, da je ugovor popolnoma iz trte zvit. Ob takih odredbah pa je smeti na pravdno pot zavrniti le prepirno reč, nikdar pa ne stranke. Napačno bi torej bilo, če bi se v odredbi poudarjalo, da mora graditelj tožiti mejaša zaradi ugovora, ker le redno sodišče je upravičeno določati, kdo bodi tožitelj, in kdo toženec.
Kak učinek pa imajo taki ugovori? O tem dajata pojasnilo 340. in 341. obč. drž. zak. Zavrnivši prepir na pravdno pot zvršila je stavbinska oblast svojo nalogo. Sedaj je pričeti pravdo, in le sodišču pristoji določiti, ali je gradnjo, zoper katero iz javnih ozirov ni zaprek, opustiti, dokler pravda ne izteče, ali če jo je smeti pričeti, oziroma s kakimi uveti.
Kar smo do sedaj omenili, velja le za one slučaje, v katerih mejaš takoj pri ogledu, na lici mesta, zoper gradnjo ugovarja. Če pri ogledu ni bilo ugovorov, sme dati stavbinska oblast brez-uvetno stavbinsko dovolilo, ne glede na poznejšnje, proti zgradbi naperjene privatnopravne ugovore. Mejašu, ki je opustil pravočasen ugovor, sedaj ne preostaje drugega, nego neposredno pri rednem sodniku iskati pomoči. Dvomno pa je, če bode sodniku z ozirom na S 340. obč. drž. zak. in ^ 72. obč. sod. r. še mogoče mejaševi zahtevi ugoditi.
Slovenščina pa razsodbe.
Franjo 6. po dru. F. je vložil pri c. kr. okrajnem sodišči v Celji zoper A. G. tožbo na poplačilo 100 gld. s prip. in sicer v slovenskem jeziku. Toženec je v sumarni razpravi ugovarjal nemški, in v nemškem jeziku se je tudi nadaljevala in završila pravda.
Zoper razsodbo z dne 13. oktobra 1888. 1., št. 16794.. katera se je bila naredila in izdala v slovenskem jeziku, pritožil se je toženec, češ, da se ni razsodba v nemškem jeziku izdala in vročila, akoprem se je bila vršila vsa razprava v tem (nemškem) jeziku.
—   104   —
C. kr.'višje deželno sodišče v Gradci je pa z odločbo z dne 13. decembra 1888. L, št. 11265 zavrnilo pritožbo, češ, da ni nobedna ničnost, če je sodišče sodbo izdalo z onim, v deželi navadnim jezikom, v katerem je bila spisana tožba.
To isto pravno mnenje zastopa tudi odločba c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradci z dne 24. januvarija 1889. L, št. 12312, s katero se potrjuje za enak slučaj odlok c. kr. okr. sodišča v Celji z dne 20. septembra 1888 1., št. 18757.
S tema dvema naredbama postavilo se je nadsodišče v Gradci na zakonito stališče 19. člana osnov, zak., oziroma na stališče just. min. naredeb z dne 9. julija 1860. 1., št. 10340, in z dne 3. marcija 1873. 1., št. 2520. Dr. Dmrjutin G.