PRI* 2188 OSREDNJA KNJIŽNICA ODDELEK SEMEDELA TOMŠIČEVA 6 66000 KOPER 60100100 AKu*^na r1' iCana v gotovini “• Postaje I gruptx. ..JKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 97 (9705) TRST, sobota, 30. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi 7akri-> nart rcrknim „, , , .„ . . . . , ---Lg°,ca O”””« °0 >«• »W«»Pr» 19« do 1, maja »45 v tlstomi .slcml].. pod vojska, pri Idriji, do 8, msj. i91s pa , os.oboj.nsm Ttslu/kjer j. lai. autoj. žtovllk,. BU j. riM partlzaSJ rolvrnl fSnjIg" teCCAGNIM SE JE VČERAJ POGOVARJAL S TAJNIKOMA KPI IN PLI Berlinguer: «Ne strinjamo se, vendar je dogovor demokratičnih sil nujen» dvostranski pogovori med strankami se bodo nadaljevali prihodnji teden Enrico Berlinguer RIM, 29. — Malo po osmih zvečer so se v sedežu KD na Trgu del Gesu sestali člani': »odposlan-stva», ki je zadolženo, da vodi in organizira srečanja s predstavniki strank ustavnega loka skladno z «omejenim mandatom* vodstv.a stranke. Srečanja so se udeležili Zaccagnini. Moro, Galloni, Gaspari, Piccoli in Bartolomei. Očitno je, da so preverili rezultate prvega naglega kroga srečanj tajni ka KD s tajniki vseh ostalih demokratičnih strank. O srečanju niso dali izjav, gotovo pa je, da bera teh srečanj ni nič kaj spodbujajoča, saj so predstavniki vseh strank (razen liberalne, katere pomen pa je v tem primeru relativen) odklonili «omejevalna» stališča Zaccagninija in zahtevali, naj pogovori prihodnji teden privedejo do «vidne spremembe* v italijanski politiki s sestavo skupnega političnega programa in o-blikovanjem nove vladne večine vseh strank ustavnega loka. To pa je prav tisto, česar se KD vztrajno brani in ponavlja tudi v uvodniku lista «11 Popolo*. ko sva | sporazum, KPI pa bi ostala izven ri ostale stranke, naj ne «nape- | vladne večine, njajo odnosov* z »vsi ije vat) jem rc- I «G tem bomo odločali sami. Mislimo šitev, za katere je KD že pove- pa, da je potreben programski in podala, da so zanjo nesprejemljive».,| litični sporazum, da se med stranka- 1. maja podražitev dnevnikov na 200 lir RIM, 29. — Medministrski odbor za cene je na današnji *jL takoj po seji vlade, sklenil, da se cena dnevnikov poviša 15o na 200 lir- za izvod. Povišanje stopi v veljavo s 1. majem, medministrskega odbora .je predsedoval minister za indu-,t|'i,io Donal Cattin in so se je udeležili še ministri Mareora, Os-s,da. Gullulti in Ruffini. Kot je znano, so cene dnevnikov, kot "‘‘katerih drugih nujnih življenjskih potrebščin, nadzorovane in "tunioistrativno določene. ... Prejšnje povišanje od 100 na 150 lir za izvod je bilo 1. ju-leta 1974 Administrativna določitev cene dnevnikov je že ' k' časa v sporu, zlasti jo zavračajo založniki, ki zahtevajo, da Se cena časopisov sprosti. To bi pomenilo, da bi lahko veliki "tts"Pisi, ki imajo visoke naklade in mnogo oglasov, prodajali ntievnike ceneje, kot manjši časopisi. Gre pri tem za oceno, ali ■k dnevno časopisje treba uvrstiti med »nujne življenjske po-jfehščine», kot je bilo uvrščeno z odlokom predsednika republi-*e '5. decembra 1947, ali pa naj bi postala cena dnevnikov prosta. .0 ceni dnevirkov so danes razpravljali tudi v poslanski zbor-Ministrski podtajnik za industrijo Erminero je odgovarjal "il nekatera vprašanja poslancev in izjavil, da ministrstvo za "‘bistrijo nasprotuje sprostitvi cene dnevnikov, ki jo zahtevajo '"'ožnikl. ker hi želeli čimbolj osredotočiti v roke velikih za-"^n škili hiš časopise, kar je v polnem nasprotju s svobodo "vešeanja in pluralizmom. , Znano je, da je cena dnevnikov vključena v tako imenovano *ošarico» potrošnega blaga, ki pride v poštev pri določitvi dra-*'njskt. doklade. Nedavno pa je prišlo med sindikati in vlado do "'razuma, da ne bodo več povišanja dnevnikov obračunavali * osnovi cene prodanih dnevnikov v prodajalnah, temveč na snovi cene naročnin za 6 tedenskih številk, ki sc prodajajo v "osanieznih mestih. V tem smislu je gotovo velikega pomen« večerno srečanje med Zaccagnini jem in tajnikom KPI Berlinguerjem. Srečala sta se v uradih Montecitoria, kjer sta se nepričakovano zadržala poldrugo uro. Vsa ostala srečanja tajnikov drugih strank niso trajala dlje kot pol ure. 'Očitno je, torej, da tokrat Zaccagnini ni Berlinguerja samo seznanil s stališči vodstva KD. Zaccagnini je po srečanju z Berlinguerjem prvič prekinil molk, s katerim je doslej odgovarjal na vprašanja časnikarjev in izjavil, da «so stvari zapletene* in da ne verjame, da bo «pot do rešitve kratka*. Seveda, je takoj dodal, »storili bomo vse, kar je v naši moči, ker nočemo izgubljati časa*. Obenem pa je Zaccagnini poudaril nujnost, da so »pogajanja resna in poglobljena*. Glavni pogoj, ki ga je Zaccagnini podčrtal pa je spet političnega značaja: «Moramo se sporazumeti o nekaterih točkah, ki zadevajo dogajanje v državi in ob teh najti sporazum z ostalimi strankami, ne da bi pri tem spremenili političnega okvira, v katerem delujemo.* Časnikarji so tajnika KD vprašali tudi, kdaj se bodo nadaljevala dvostranska srečanja. Dejal je, da koledarja še niso pripravili, da pa verjetno bodo prva srečanja že prihodnji teden. ' Pred mikrofoni časnikarjev je nato sledi! tajnik KPI. Berlinguerja so vprašali, kako 'ocenjuje razgovor. Dejal je, da je že samo dejstvo, da so v teku pogovori, pozitivna stvar. KPI je namreč prepričana, da Italija potrebuje solidarnosti vseh »demokratičnih sil, če hoče prebroditi sedanjo težko situacijo. Zato pa je KPI kriti-. zirala demokristjane, ker skušajo o-, Tnejiti pomen nujnosti, ki prihaja iz najširših ljudskih slojev. »KAJ ste torej odgovorili Zajcagni-niju?» »Kritizirali smo njihovo težnjo, po kateri bi radi omejili politični pomen srečanj med strankami in morebitnih sporazumov*. »Gre torej za pravi spor, za nesoglasje?* »Seveda, spor je očiten*. «Mislite torej*, ga je še vprašal časnikar, «da obstajajo še možnosti?* «Napregli bomo vse naše sile v- ta namen, da bi dosegli največji možni sporazum med demokratičnimi silami. . .» Drugo vprašanje je zadevalo mož-nfist, da bi bil dosežen programski HUjlSTER ANT0NI0ZZI OB ODPRTJU «MESECA KULTURE NARODOV SFRJ» Osimski dogovor narekuje nujnost Večjega spoznavanja naših kultur Svečanost se je pričela s koncertom skupine «Colegium musicum» J*iM, i kult ~ »Mesec jugoslovan-predstavlja izjemno pri-/lu te "Poročilo italijanskemu nart boliš uudi pomemben prispevek Razumevanje med našima j j; ob 8 ln našimi narodi,* je de-l>vanrrdni tvoritvi «Meseca ju-r rti talna, 6 kulture v Rimu* zvez-s-Za kulturo Jakovleski. fjpčdom '' se Je sicer Pričel s j; »tedna jugoslovanskega tokrat uradno odprli v ! dvorani s koncertom Ob 01 rousScum*. .Rbosti je spregovoril v i j klanske vlade minister za ),j biecj ^Prireditve Antoniozzi, ki t'avda?I U-^m deial: »Nuvi duh, »o! "dnov 'talijansko - jugoslovan-'J Važuff,.6 P° ratifikaciji osimskega k* "to ui,^e Pripomogel k temu, ri '"'trie al'ko izpeljali tako široko-Gne asriHvano pobudo.* v^il A_.V|’st° manifestacij, je po-C, %tr iozi!i' ki »dajejo v Ri-tUi-e . Prisotnost jugoslovanske A« "bietnosti*. klt-L kri?,; • 0 "čil ‘1 Je nato v svojem po-»taHitoetul vpliv Mazzinija in »torinskih118 narodni preporod ju-in ^ narodov v prejšnjem tke ndak da ^ je »z osim- blil'V"ega "''umom odprlo obdobje L, , rastočega iskanja o- lskega sodelovanja med t«*^ sosedama, ki jih je stv.Csn'čiti samo ob poglob-%4sPekt/navaniu najbolj pozitiv-ttni|?v. prj°^ ž'vljenja narodov obeh to,* črnoi,. rn 'majo seveda pred-tJ>Vsh0st in'kultura, natd pa blagovni promet in Ugoden obračun za lansko leto družbe FIAT TURIN, 29. - Družba FIAT jč irhela danes letno skupščino, na kateri je predsednil Giovanni Agnelli poročal o položaju vseh industrijskih obratov in finančnih ustanov povezanih z družbo. Agnelli je de jal, da je obračun za leto 197G pr vič po šestih letih zadovoljiv za radi stvarne politike podjetja, žrtvo vanja delničarjev in naporov vodi teljev in delavcev na vseh delovnih področjih. Ob tej priložnosti je Agnelli dejal, da so šele sedaj vidni sadovi 10-let-nega dela za preureditev vseh pod jetij družbe in njihovo posodobijo nje. Zaradi tega se je tudi položaj utrdil, čeprav ni mogoče pozabiti, je dejal Agnelli, da so k izboljša nju položaja prispevali tudi mnogi zunanji dejavniki, zlasti pa še sprememba vrednosti lire. Po njegovem mnenju je valutna politika /la. .■ odstranila mnoge ovire operativne sposobnosti avtomoblske industrije. Toda ugoden razvoj Vsega gospodarstva ni odvisen samo od italijanske politike, temveč ga je treba uokviriti v splošni razvoj na evropski ravni. Za boljše razmere v avlomobitjski in orugi italijanski industriji, je menil Agnelli, bi bilo treba dati večjo važ nost politični združitvi Evrope Današnja razdvojenost je ena osnovnih dejavnikov mednarodnega gospodarskega nereda. Zato se je Agnelli zavzel tudi za čimprejšnjo ustanovitev gospodarske in denarne skupnosti, ki bi bila odločilni korak za rešitev evropske in svetovne gos|>odarske krize. Na skupščini je predsednik obvestil delničarje, da so imeli v lanskem letu za 9 tisoč milijard 270 milijonov lir dohodkov in da je družba FIAT leta 1970 naložila za nove dejavnosti skupno 813 milijard lir. od katerih več kot 500 milijard v Italiji, ostale pa v Turinu. Carter sprejel predsednika španske vlade VVASHINGTON, 29. - Predsednik ZDA Carter se je danes pogovarjal v Beli hiši s predsednikom španske vlade Suarezom, ki je na obisku v ZDA. Govorili so o odnosih med državama in o položaju v Španiji pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami. Suarez se je sestal tudi s a-meriškim državnim tajnikom Vanče m. Zvedelo se je, da sta Carter in Suarez govorila predvsem o denarni pomoči ZDA Span ji in o povečanju trgovinske zamenjave. Kot smo že pisali, je Suarez tudi v VVashing tonu izjavil, da bo kandidiral na prihodnjih vsedržavnih volitvah v Španiji, ki bodo 15. junija. Suarez je izrazji tudi prepričanje, da je sedaj Španija na pravi »demokratični poti* in da se ji zato obeta »dobra prihodnost*. mi ustvari dejanska solidarnost in da je to solidarnost treba ljudstvu dokazati.* »Mislite torej na spremembo sedanjega političnega okvira?* »Tudi to je očitno. Vprašanje je odprto, a ga je treba rešiti.* V Bodo torej pogajanja še dolga, so še vprašali tajnika KPI. »Tega ne vem. Mislimo pa, da se mudi in da bi lahko zaključili kmalu. Ni razlogov va zavlačevanje.* Zjutraj se je Zaccagnini sestal s tajnikom liberalne stranke Zanoncjem. Med dnevom so senatorji KD objavili svojo izjavo, s katero v celoti podpirajo stališča Fanfanija, ki skuša do skrajnosti omejiti možnosti sporazumevanja in poudarja, da je sporazum možen le za «nekaj točk*, pa še to v pričakovanju, da se reši italijanska družbenogospodarska kriza, ko bi bilo treba sporazume preklicati in Iti vsak po svoji poti. (st.s.) NOV AVSTRIJSKI VELEPOSLANIK V BEOGRADU Izražena obojestranska želja za boljše odnose med državama v V. Žarkovič je izjavil, da je vprašanje pravic jugoslovanske manjšine v Avstriji temeljna sestavina mednarodnih odnosov (Od našega dopisnika! BEOGRAD, 29. — Kot so uradno sporočili, je novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Avstrije v Jugoslaviji doktor Helmut Lieder-mann danes izročil poverilnice podpredsedniku predsedstva Jugoslavije Vidoju Žarkoviču. Veleposlanik Liedermann je — kot pravi sporočilo, ki ga objavlja Tanjug — pozitivno ocenil razvoj odnosov na gospodarskem in kulturnem področju in doda!, da med Avstrijo in Jugoslavijo danes na odprtih mejah poteka živahen promet, da več sto tisoč Avstrijcev vsako leto obišče Jugoslavijo, ki ima veliko naravnih lepot, da je mnogo jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v Avstriji in da njihovo delo v avstrijskem gospodarstvu zelo cenijo. Prav tako je dejal, da je popuščanje napetosti poglavitna želja zunanje politike obeh držav in od sestanka o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu pričakujejo nove spodbude za napredek evropskega sodelovanja. V zvezi z vprašanji, ki zadevajo manjšine v Avstriji, je veleposlanik Liedermann dejai, da si avstrijska vlada kar najbolj prizadeva, da bi v okviru obstoječih mednarodnih obveznosti dosegla zadovoljive rešitve za vse strani. Podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je poudaril, da jugoslovanska vlada, ki jo močno prevevajo ideali miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja in v teli okvirih tudi stalna iskrena hotenja, da bi z vsemi sosednjimi državami vzpostavila dobre in razvejane odnose, namenja odnosom s sosednjo Avstrijo izredno pozornost. Takšna trajna usmeritev Jugoslavije zvira iz trdnega prepričanja, da bi bilo vzdrževanje in razvijanje dobrih odnosov z Avstrijo v korist narodom in narodnosti Jugoslavije in Avstrije in v skladu s splošnimi prizadevanji evropskih držav in narodov za krepitev varnosti in sodelovanja v duhu sklepnega dokumenta iz Helsinkov. Žarkovič je tudi dejal, da je vprašanje položaja in pravic narodnostnih manjšin eden od poglavitnih de- iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiH VČERAJŠNJA SEJA VLADE POSVEČENA FURLANIJI javnikov dobrega sosedskega sodelo vanja in temeljna sestavina sodobnih procesov demokratizacije in humanizacije mednarodnih odnosov sploh. Poudaril je, da «na podlagi tega in na podlagi mednarodnih obveznosti Avstrije upravičeno pričakujemo, da bo Avstrija uresničila določila državne pogodbe zlasti tista, ki se nanašajo na pravice in položaj slovenske in hrvatske narodne manj šine v Avstriji*. Dejal je. da «smo trdno prepričani, da bi tako vzpostavili potrebno vzajemno zaupanje in odprli poti za vsestranski razvoj jugoslovansko avstrijskih odnosov in prijateljskega, dobrega sosedskega sodelovanja na polit čnem, gospodarskem, znanstvenotehničnem, kulturnem. malem obmejnem, turističnem in drugih področjih, za kar se narodi naših držav večstransko in u-pravičeno zavzemajo*. VLADO BARABAŠ ODOBRENIH2500 MILIJARD LIR ZA OBNOVO PRIZADETIH OBMOČIJ Zakonski osnutek predvideva tudi ustanovitev univerze v Vidmu, obenem pa je minister za šolstvo Malfatti predložil zakonski ukrep za okrepitev tržaške univerze RIM, 29. — Vlada je na današnji seji razpravljala in odločala skoraj izključno o zakonskem osnutku, ki doioča denar za obnovo Furlanije. Seja se je začela s poročilom dosedanjega izrednega komisarja za prizadeta območja v Furlaniji in Beneški Sloveniji poslanca Zamberlettija, ki je prav danes končal s svojo nalogo in Dre-dal vse svoje pristojnosti deželni upravi. Poslance Zamberletti se je predsedniku in ministrom zahvalil za pomoč in podporo, ki jo je i-mel pri vladi ob težkih dneh izrednih ukrepov za podporo hudo prizadetemu prebivalstvu ob lanskem potresu. Izredni komisar je izrazil pohvalo tildi krajevnim u-pravam ter vsem političnim in socialnim silam v deželi/ki so mu bile na razpolago v težkem boju za vzpostavitev znosnih življenjskih razmer po potresu 6. maja in 13. septembra. Izjavil je, da so v Furlaniji opravili enega do sedaj največjih posegov civilne zaščite v zgodovini- Italije ih Evrope. Potem ko se je vlada zahvalila izrednemu komisarju Zamberletti-ju za njegovo delo, ki ga je opravil skupno s svojimi sodelavci na prizadetem območju, je predsednik Andreotti dal v odobritev zakonski osnutek za stvarno obnovo in razvoj Furlanije. Z novim zakonom, ki ga bo vlada v najkrajšem času predložila v odobritev parlamentu in pričakuje, da ga bosta obe veji parlamenta čimprej odobrili, bodo dali na razpolago deželni upravi nadaljnjih 2 tisoč 500 milijard lir v prihodnjih i>etih letih, da bo lahko prispevala k obnovitvi in okrepitvi industrije, trgovine,*obrtništva, turizma, kmetijstva, raznih javnih storitev in gradbeništva na vsem prizadetem območju. Poleg tega bo vlada s posebnim odlokom daločila nadaljnjih 300 milijard lir za dela, ki so v državni pristojnosti in ki se nanašajo na razširitev tabeljske državne ceste, na postavitev dvojnega tira na železnici Videm-Trbiž (od Cente do avstrijske meje). Poleg tega bodo v tem okviru določili denar za ustanovitev videmske univerze. Vlada je tudi sklenila, da se prekliče prepoved finansiranja avtocestnih del za avtocesto, ki povezuje Videm s Trbižem in za predor skozi Monte Croce Carnico. Zakonski osnutek, ki ga je vlada odobrila, prepušča sedaj vse pristojnosti za obnovo Furlanije deželni upravi, ki bo morala s svojimi zakoni in upravnimi ukrepi poskrbeti za odpravo škode, ki jo je povzročil potres in sestaviti večletni načrt za gospodurski in socialni razvoj prizadetega območja. V tem okviru državna uprava določa, (jg bo morala dežela delegirati oziroma izročiti denarna sredstva krajevnirh upra vam, gorskim skupnostim in občinskim konzorcijem za tista dela, za katera so te uprave neposredno pristojne in jih lahko opravijo v najkrajšem času in na najboljši način. Poleg tega bo morala deželna uprava poskrbeti za strokovno izobraževanje delavcev, zlasti emigrantov, mladine in žensk, da bojio lahko našli zaposlitev v domačem kraju. To pomeni, da je vlada sklenila, kar bo moral še odobriti parlament, da se zagotovijo deželni upravi potrebna sredstva za obnovo, ki mora biti povezana z gospodarskim in socialnim razvojem in dati zagona industrijski proizvodnji, kmetijstvu in večji zaposlitvi. Potem ko je vlada v okviru zakonskega osnutka za obnov,o Furlanije določila denar za ustanovitev nove univerze v Vidmu, je minister za šolstvo Malfatti predložil v odobritev zakonski osnutek, ki je bil sprejet, za okrepitev tržaške univerze. Ta ukrep naj bi pomiril duhove tržaških univerzitetnih krogov, ki so dolgo časa nasprotovali ustanovitvi samostojne univerze v Vidmu. Na osnovi tega zakonskega osnutka, ki bo šel v odobritev v parlament, bo vlada pooblaščena, da v 60 dneh po odobritvi zakona sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev pri tržaški univerzi diplomskega tečaja za statistiko in zavarovalno znanost, za ustanovitev višje mednarodne šole za telesno vzgojo in uporabno matematiko za priznanje in zakonsko ureditev šole za tolmače in prevajalce, ki mora postati samostojni učni zavod v okviru univerze, kakor tudi za organizacijo potrebnih prostorov za gradnjo naprav za znanstveno in tehnološko raziskavo ter za ustanovitev zadevnega konzorcija. Poleg tega bo priznana tržaški univerzi organizacija »zavoda združenega sveta*. Na seji je zunanji minister Forlani poročal o pripravah za sklican je konference sedmih zahodnih industrijskih držav in konference NATO, ki bosta v Londonu 7. in 8. ter 10. in 11. maja. Takoj nato je pravosodni minister Bonifacio obrazložil’ osnutek nujnega zakonskega ukrepa, s katerim bo določeno, ua se spremenijo pravila o preventivnem priporu obtožencev, v primeru, da se na pobudo obtoženca ali njegovega sogovornika skuša zavlačevati začetek sodne razprave. Ti obtoženci ne bodo izpuščeni na začasno svobodo, po sedaj določenih pravilih. S tem namerava sodna o-blast zagotoviti hitrejši postopek kazenskih razprav, Vlada se je ukvarjala tudi z nekaterimi vprašanji prodaje zdravil zdravstvenim zavarovancem. • Po seji vlade je imel Andreotti kratko tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da bodo denar za obnovitev Furlanije dobili z mednarodnimi posojili, tako da bo lahko zadoščeno potrebam prizadetih krajev. Dosedanji izredni vladni komisar Zamberletti pa je časnikarjem dejal da je vlada z dosedanjimi nakazili in z današnjim osnutkom določila za obnovo Furlanije že 3.013 milijard lir. kraju Varna, na Južnem Tirolskem, «meddeželno srečanje* bivših pripadnikov enot «Walfen SS». S tem v zvezi je krajevno in vsedržavno vodstvo ANPI odločno protestiralo in zahtevalo od vlade, da se nezaslišana nacistična provokacija nemudoma prepove. Socialistični senator Albertini je naslovil vladi nujno interpretacijo in je vlado spomnil na zločine e-sesovcev v nacističnih uničevalnih taboriščih in morije vzdolž Italije, ki so jih zakrivili. Senatorji KPI Mascagni, Bertone in Urbani pa so na zadevo opozorili naravnost notranjega ministra Cossigo, od katerega zahtevajo, naj v parlamentu pojasni stališče vlade in ukrepe, ki jih namerava podvzeti. Medtem pa so v Avstriji in na Bavarskem v teku mrzlične priprave na shod esesovcev. Mardiais in Berlinguer »povezavi komunističnih partij za evropske parlamentarne volitve RIM, 29. — Tri tematike so bile V ospredju razprav med tajnikoma KPI Berlinguerjem in KPF Mar-chaisom. ki sta se srečala v Rimu. Gre predvsem za spremenjeno stališče francoskih komunistov do udeležbe na 'evropskih parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. V zvezi s tem so v krogih KPI pojasnil', da sta se tajnika pogovarjala o možnosti »povezav* med zahodnoevropskimi komunističnimi partijami na volitvah, čeprav priznavajo vzajemno avtonomijo, ki bo prišla do izraza, v ločenih programh posameznilv partij. Ne gre, torej, za programske povezave, kakršne so sklenili evropski demokristjani in socialisti, pač pa za praktično usklajevanje stališč in pobud. Nadalje sta se Berlinguer in Marchais pogovarjala o skorajšnjem sestanku za preverjanje helsinških sklepov, k', bo v Beogradu Čeprav KPI in KPF nista na o-blasti se je tajnikoma zdelo potrebno, da izmenjata mnenja iti stališča o tej konferenci ter ocenita stališča svojih vlad. Končno sta se pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih med Francijo in I-talijo, oz roma sodelovanju med dvema partijama. Jutri bo verjetno objavljeno zaključno sporočilo o razgovorih. Marchais je trenutno na obisku v Toskani. Seja izvršnega odbora sindikalne federacije RIM. 29. — Izvršni odbor sindikalne federacije, na katerem je imel član vodstva UIL uvodno poročilo. sc je zaključil nocoj po nekajurni razpravi in določil točke programa vsedržavne skupščine sindikalnih vaditeljev, ki bo 9. in 10. maja v Riminiju. Ob zaključku seje so sprejeli resolucijo, v Kateri poudarjajo veljavnost predlogov poročevaver. Ravenne in pravijo, da je treba zahteve, ki jih sindikati postavljajo vladi, čimprej u-resnicitj, hkrati pa iskati najtesnejšo povezavo s političnimi strankami za obogatitev boja za splošni gospodarski in socialni razvoj Ravenna je v poročilu dejal, da morajo sindikat' dati pobude, ki bodo zajele najširši krog zaposlenih in brezposelnih* delavcev, študentov in vse socialne in demokratske, sile v skupnem prizadevanju za nove naložbe in večjo zaposlitev. Ravenna je v svojem poročilu poudaril, da se mora sindikalna federacija zavzeti za čimprejšnjo ustanovitev sindikata policije, hkrati pa je bil zelo kritičen do nekaterih sindikalnih pobud in odnosov z vlado, ki niso pripeljali do nobenega zaključka. Zato je v poročilu poudaril, da si mora sindikalna federacija dati točen program, od katerega ne bo smela odstopiti in se mora nanašati predvsem na rešitev sledečih petih vprašanj: nadzorstvo nad cenami, zad-ževanje in boljše izkoriščanje javnih izdatkov, naložbe na Jugu, preusmeritev industrijske proizvodnje in preureditev davčne politike. V ta okvir bodo morali sindikati sprejeti tudi zahteve po uresničitvi zdravstvene reforme, univerzitetne reforme in odobritvi zakona o p.a-vični stanarini. Tajni sestanek med Nnanhiimi ministri v Parizu? PARIZ, 29. — Na predsedstvu vlade niso hoteli danes komentirati vesti, ki so prišle iz Londona, da je predsednik francoske vlade Barre imel tajni sestanek s finančnimi ministri in governerji narodnih bank ZPA» Zahodne Nemčije in Velike Britanije. Po poročilih iz Londona, naj bj bil sestanek v palači predsednika francoske republike in naj bi na njem govorili o mednarodnih denarnih vprašanjih. Tudi v Parizu so prepričani, da se je Barre sestal z nekaterimi tujimi finančnimi strokovnjaki, da bi se dogovorili. kako bodo nastopili na prihodnji konferenci sedmih zahodnih industrijskih držav, ki bo v Londonu. BOLOGNA. 29. — Na zahtevo vseh demokratičnih sil in akademskega senata je policija zastražila univerzo, medtem ko je rektor o-dredil. da ostane zaprta za dva dni med potekom »vsedržavne konference* študentov, ki so jo sklicali pristaši »avtonomije*. Konferenca poteka sedaj popolnoma o-samljena v neki kinodvorani. Na Južnem Tirolskem napovedano zborovanje bivših esesovcev BOČEN, 29, — Razni bavarski, avstrijski in tudi krajevni krogi potrjujejo, da bo sredi maja v ............................................. PO PREČUTI NOČI SREDI GORA SO SE SREČNO VRNILI V DOLINO Srečen zaključek pustolovščine škofjeloških dijakov v Cervinii Snežni metež jih je zajel na višini 4000 metrov v četrtek popoldne • Noč so prebiti v ledenem «igluju», ki so ga sami zgradili - Reševalci iz Cervmie so jih pospremili v hotel AOSTA, 29. — Srečno se je iz I gi pa v Dolino D’Ayas, Toda le-tekla pustolovščina petdesetih di- denik se v tej sezoni začenja lo- jakov, smučarjev iz Škofje Loke, ki so se prejšnjega dne v snežnem metežu izgubili nad smučarskim središčem Cervinia, na švicarsko - italijanski meji. Gre za skupino, ki se je, s tremi avtobusi pripeljala v Dolino Aoste v spremstvu izkušenih alpinistov iz Jugoslavije. Podali so se na smučišča, kj leže na višini nad 4000 metrov Snega ni manjkalo in vreme je b'lo toplo, saj »o se nekateri smučali kar v kopalkah. Di jaki iz škofje Loke so se na smučišče odpravili prejšnjega dne (v četrtek) ob 10. uri. malo pred eno po jih je na smučišču zapazi) pilot helikopterja »Air Zermatt*. ki je opravljal redni kontrolni polet. Proti popoldnevu pa se je vreme nenadoma spremenilo Za čelo je snežiti z vetrom tem pora tura pa je padla na 6 stopinj pod ničlo Na vse področje so se spustili gosti oblaki, da je vidljivost bila enaka ničli. Od tistega trenutka ni bilo o skupini škofjeloških smučarjev ne duha ne sluha. Zvečer so jih pogrešali v hotelu in nemudoma začeli organizirati reševalno akcijo. Nu italijanski strani so zbrali reševalne skupine z desetimi gorskimi ' vodniki in šestimi izkušenimi gorskimi reševalci. Ti so bili najbolj zaskrbljen), kajti s smučišča je mogoče priti v dolino po iede niku, ki se nekje ločuje na dva dela. Prvi del se razteza tja do švicarskega središča Zermatt, dru- miti in kaže prve razpoke, zaradi tega pa je hoja po njem za neizkušene izletnike lahko usodna, posebno še ob slabem vremenu, ko je vidljivost slaba in so ledeniške razpoke prekrite s tanko plastjo snega, ki se takoj udere ob najlažji obtežitvi. Edino upanje, ki je navdajalo gorske reševalce je. da so se škofjeloški dijaki ustavili nad ledenikom, zgradili iz ledu in snega zasilna zavetja in se tako zavarovali pred vetrom in mrazom. Dejansko je pri dijakih in njihovih spremljevalcih prevladala razsodnost in hladna kri. Niso bili torej tako neizkušeni, kot so prvotno mislili. Res so se preko noči u-taborili, zgradili nekakšen «ialu» in v njem prenočili Gorski reševalci so jih' našli prav zaradi tega «igluja*. Reševalci so namreč odkrili zavetje in v njem odpadke ter zmrznjeno volneno majico. O-čitno so dijaki zapustili zavetje, ko se je vreme izboljšalo. Reševalci so jih kmalu zatem dohiteli in jih, poznavajoč ledeniške poti. srečno pospremili v dolino, kjer so se o-greli. Dijaki niso bili izmučeni, niti zelo premraženi. Sploh je njihova fizična forma bila videti dobra. Vest. da se je skupina petdesetih škofjeloških dijakov srečno rešila po 24 urah, prebitih v snežnem metežu, so gorski reševalci iz Cervinie nemudoma posredovali v švicarski Zermatt, kjer So piav tako organizirali nekaj reševalnih skupin. (st.c.) Sindikati zahtevajo preureditev socialnega zavarovanja RIM, 29» — Glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Macario in Benvenuto so poslali vladi pismo, v kateri zahtevajo začetek pogovorov za preureditev sedanjega načina socialnega zavarovanja. Sindikalisti v svojem pismu poudarjajo, da sindikalna federacija meni, da je treba v okviru bolj smotrne politike javnih izdatkov posvetiti izredno pozornost sistemu socialnega zavarovanja, da se ga prilagodi bolj pravični razdelitvi zdravstvenih storitev in pokojnin med vsemi delovnimi ljudmi. Tajniki treh sindikalnih zvez predlagajo predvsem, da je treba poskrbeti, da bodo delodajalci točno plačevali socialne prispevke, ureditvi gospodarski in finančni položaj pokojninskih uprav avtonomnih delavcev, prt urediti način izplačevanja invalidninske pokojnine INPS in preurediti celotno delovno strukturo zavoda za socialno zavarovanje. V tej zvezi sindikati zahtevajo, da je treba v okviru skorajšnjega dokončnega izvajanja zdravstvene reforme pooblastiti ustanovo INPS, da zbira denar pri vseh delovnih organizacijah za vso zdravstveno in socialno oskrbo. TRŽAŠKI DNEVNIK IZČRPNO POROČILO ODBORNIKA ZA URBANISTIKO DE LUCA V občinskem svetu orisana varianta za kraška naselja Osnovni kriteriji novega urbanističnega instrumenta - Dvojna perime-tracija naselij ■ Kmetijska področja, mestni parki in naraviai rezervati Varianta splošnega regulacijskega i Ta omejitev, je poudaril De Luca v načrta za javne storitve in načrt I svojem poročilu, ne pomeni omeje- za ureditev kraških naselij sta bila sinoči v ospredju na seji tržaškega občinskega sveta, na kateri je občinski odbornik za urbanistiko De Luca podal dolgo in izčrpno poročilo o osnovnih načelih, ki so se jih držali občinski upravitelji pri pripravi variante. Še v teku pa je tiskanje grafičnih elaboratov s podrobnim opisom določb variante: ti elaborati bodo v kratkem dani na ogled javnosti. V uvodnem delu svojega poročila je odbornik De Luca poudaril tudi politično važnost variante regulacijskega načrta: z »varianto za storitve* prevzema namreč občinska u-prava povsem novo vlogo v procesu razvoja mesta ter preide od stališča enostavnega beleženja pojavov k akciji za stimuliranje, istočasno pa tudi za strogo nadzorstvo s ciljem uresničevanja skladnega gospodarskega in družbenega napredka. Potem ko je podal pregled vrste stikov in posvetovanj s prebivalstvom in v prvi vrsti z rajonskimi konzultami za pripravo variante, je De Luca poudaril tri glavne dlje novega urbanističnega instrumenta. Prvi cilj je v pogojevanju širjenja predmestja s točnimi programi javnih posegov za realizacijo urbani-zacijskih del ter v pospeševanju pobud na področjih, ki so že zadostno opremljene z" javnimi storitvami. Kot je ugotovil odbornik, je demografski razvoj mesta v zadnjih 30 letih praktično ustavljen, istočasno pa beležimo težnjo preseljevanja od mestnega središča v predmestje, kar pomeni po eni strani postopno iz-praznjevanje centra z obubožanjem in neizkoriščanjem obstoječega stanovanjskega potenciala, po drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da terja širjenje predmestij ogromne stroške za realizacijo urbaniza-cijskih del in potčebnih infrastruktur. V tem smislu si varianta prizadeva, da bi preusmerila to težnjo s smotrnejšim izkoriščanjem mestnega središča in z omejevanjem naseljevanja v predmestju. Drugi cilj variante je v omejevanju naselitvene kapacitete na 390.000 prebivalcev, medtem ko je stari načrt predvideval možnost, da bi Trst dosegel število 520.000 prebivalcev. vanja razvoja mesta, pač pa le u-poštevanje resničnih perspektiv gospodarskega razvoja in demografske rasti. Tretji cilj variante pa je določiti primemo število in kvaliteto površin za javne storitve. Posebno poglavje je odbornik De Luca posvetil kraškim naseljem in tudi tu naštel tri poglavitne cilje variante regulacijskega načrta: določiti novo urbanistično ureditev kraških naselij, ki naj bi ustrezala potrebam krajevnega prebivalstva; ustvariti pogoje za racionalno izkoriščanje zelenih področij, kmetijskih površin in «odprtih območij* Krasa na vzpodbujanje poljedelstva, gozdarstva in živinoreje ob spoštovanju omejitev za zaščito okolja in ob upoštevanju potreb po opremljenih površinah, namenjenih prostemu'času, in končno uskladiti načrt z določbami \ deželnega urbanističnega načrta glede površin, ki 'spadajo v okvir zaščite okolja. Odbornik za urbanistiko je omenil delo za proučitev urbanističnih značilnosti Krasa in dejal, da so glede kraških naselij ugotovili dve območji. V prvem, imenovanem «izvimo jedro*, se morajo poslopja v največji meri skladati s tradicionalno (Nadaljevanje na zadnji strani) OB 17. PRI NA POKOPALIŠČU Danes spominska svečanost v Barkovljah Danes ob 17. uri bo na barkov-ljanskem pokopališču spominska svečanost v počastitev spomina domačinov, ki so padli v boju proti naci fašizmu. Svečanost prireja krajevni enotni antifašistični odbor; predsedoval bo dr. Marijan Gregorič, govorila pa bosta senatorka Jelka Gerbec in poslanec Corrado Belci. Sledil bo nastop članov Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine ter nastop šolskih otrok iz Barkovelj. Tri dni zaprti uradi jen. konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v nedeljo, L, ponedeljek 2. in orek 3. maja t.l., zaprti zaradi državnih praznikov. VSEPOVSOD BOMO PROSLAVLJALI DELAVSKI PRAZNIK Vrsta prvomajskih manifestacij z osrednjim shodom v Bazovici V Trstu tradicionalni delavski sprevod s shodom • Proslave tudi v Križu, Nabrežini in Miljah Tržaško slovensko in italijansko žavnega vodstva UIL Maffia. slo- ,i----— -- —i-----------------i!- — venski sindikalist, član CGIL, Darij Brajnik ter tajnik CISL Degrassi, pa je napovedan za 10.30. Če bo jutrišnje dopoldanske ure označeval sindikalni shod v mestnem središčfi, bo glavna popoldanska manifestacija v Bazovici v priredbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, kjer se bo proslava pričela že danes. Preden se povrnemo k manifestaciji TPPZ, naj navedemo tudi druge shode in proslave. Večja shoda bosta jutri* ob 10.30 tudi v Miljah, kjer bo govoril predstavnik CGIL Gialuz, v Nabrežini z govoroma Di Tura (UIL) in Stanislave Mokole (CGIL) ter v Križu, kjer bosta spregovorila Tuta ter Pastorini (CISL). Po številnih krajih zgornje okolice bodo navsezgodaj tradicionalne budnice ter polaganje vencev pred spomeniki in grabovi padlih v NOB. Tako je uprava dolinske občine spo- delovno ljudstvo se pripravlja na množično proslavljanje svojega praznika L maja- Vsepovsod bodo shodi, spominske svečanosti in druge manifestacije, ob katerih se bomo posebej zamislili na številne probleme, ki pretresajo rašo družbo ter potrdili vrednote in načela demokratične enotnosti, antifašizma in družbenega napredka, na katere se moramo oslanjat: za prebroditev sedanjih težav Kot običajno bo pri tem proslavljanju imela glavno besedo enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL. V Trstu bo osrednja delavska manifestacija s sprevodom po glavnih ulicah in shodom na Goldonijevem trgu. Delavstvo- in drugo prebivalstvo bo s svojimi prapori in transparenti krenilo s Trpa Pestalozzi ob 8.30. Shod na glavnem trgu, na katerem bodo množi-spregovorili predstavnik vsedr- ci ■uumniiiiiiumiiimiiiiiiimiiii................................i.... TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Saldo odškodnine za odvzeta zemljišča t % naj bi konzorcij izplačal čez mesec dni Kolikor bi se postopek za vknjižbo zavlekel, je predvideno izplačilo nadaljnje akontacije - Konec maja bodo izročili prometu nadvoz na cesti Fernetiči.Col Konec maja bodo pri Fernetičih Izročili prometu nov nadvoz na cesti Fernetiči . Col. V prvih desetih dneh meseca bodo namreč končali gradnjo glavne konstrukcije, nakar bodo položili asfaltno prevleko ter postavili guard-rail in ograjo. Nadvoz je širok 10 m. samo cestišče pa 7,5 m. Obakraj cestišča bodo sprejeli 1 m' širok pločnik. Pod nadvozom bo, kakor znano. glavni vhod na tovorno postajališče. Domačine še \ vedno vznemirjajo nvne. ki jih vrtajo delavci tvrdke Tacchino. kateri je konzorcij Mor-, teo - CMF - Farsura zaupal dela za razširitev ploščadi. Zaradi stalnega miniranja s« na,ibl'žje hiše in gospodarska poslopja utrpela precejšnjo škodo (da ne govorimo o nevarnosti, saj se je večkrat zgodilo, da je ob miniranju priletela na glavno cesto tudi po več kilogramov težak kamen), ki jo bo morala tvrdka seveda povrniti. Kdaj se bo to zgodilo, je težko reči: še vedno se namreč vodi pravda za povrnitev, škode, ki so jo svoj čas povzročile prve mine, ko so na gradbišču delali še delavci »predhodne* tvrdke Frattolin. Domačini se upravičeno razburjajo, da se s povračilom škode vse preveč odlaša, medtem ko se raz- poke v stenah še naprej širijo, vrednost denarja pa vztrajno pada. To velja še toliko bolj kar zadeva odškodnino za zemljo in druge nepremičnine, ki jih je konzorcij razlastil za gradnjo postajališča. Nepremičnine so zasegli že pred tremi leti, doslej pa sp razlaščenci prejeli v treh obrokih le 60 odst. določene odškodnine. Kdaj jim bodo izplačali preostalih 40 odst.? Konzorcij trdi, da se je svoj čas s pogodbo obvezal, da bo odškodnino izplačal v treh o-brokih, in sicer 15 odst. ob podpisu pogodbe, 15 odst. v roku tridesetih dni po podpisu in preostalih 70 odst. ob vknjižbi nepremičnin. Prva dva obroka sta bila izplačana redno, se pravi ob zapadlosti predvidenih rokov, birokratski postopek v zvezi z vknjižbo zemljišč in drugih nepremičnin pa se je zavlekel tako, da je konzorcij prav te dni sklenil izplačati nadaljnjih 30 odst. odškodnine, čeprav ni bil k temu vezan po pogodbi. Kdaj bo izplačal preostalih 4(1 odst. je odvisno od že omenjenega postopka: tehnično vzeto, bi moral postopek trajati približno še mesec dni in tedaj bo konzorcij izplačal saldo odškodnine. Če bi pa postopek trajal dalj časa — so nam včeraj zatrdili na upravi konzor- cija — bodo izplačali določen odstotek še pred zaključkom postopka in izplačilom ustreznega salda. .......................................... OB POVABILU SZDL HRVATSKE ZAKLJUČEN OBISK DEŽELNEGA ZASTOPSTVA PSI NA HRVATSKEM Po srečanjih v Zagrebu ter ogledu Kumrovca in Plitvičkih jezer so se razgovori zaključili včeraj v Opatiji V Opatiji se je včeraj zaključil dvodnevni obisk deželne delegacije socialistične stranke v SR Hrvatski. Po predvčerajšnjih uradnih razgovorih v Zagrebu s predstavniki predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske, so gostje včeraj po kratkem ogledu Titovega rojstnega kraja Kumrovca' ter Piitvičkih jezer odpotovali v Opatijo. SocfaJiste, ki jih je vodil deželni tajnik Gabriele Renzulli (skupno je bilo osem predstavnikov deželnega vodstva stranke ter goriške in tržaške federacije) je sprejel predsednik konference SZDL Hrvatske Ivo Margan s svojimi sodelavci ter predsednikom občinske konference SZDL Reke Antejem Ferlinom. , Zaključni razgovori so obravnavali predvsem možnosti sodelovanja med političnima organizacijama o- beh dežel ter vprašanja boljših pogojev za razvoj narodnih manjšin, tako italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji kot slovenske v Italiji in to v luči perspektiv, ki se tudi v tem pogledu odpirajo z izvajanjem osimskih sporazumov. O teh vprašanjih so posebej spregovorili predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Luigi Ferri ter ravnatelj založniškega podjetja »Edit* Ennio Machin. V delegaciji deželne PSI pa je bil tudi slovenski predstavnik Lucijan Volk. Socialisti naše dežele so se podrobneje seznanili tudi z načrti za gospodarski razvoj reškega območja, ki obsegajo med drugim name stitčv številnih večjih industrijskih objektov ter pomembnih infrastruktur za cestne in pristaniške povešava. Clarich DANES V ROSSETTIJU Vsedržavno srečanje PSI o osimskem sporazumu Na pobudo Italijanske socialistične stranke bo danes, 30. aprila, z začetkom ob 9. uri v Rossettijevem gledališču vsedržavno srečanje na temo:. »Politična in gospodarska proble natika osimskega sporazuma*. Na srečanju, ki ga bo vodil pokrajinski tajnik PSI C. Boniciolli, bosta nastopila odgovorni za zunanjo trgovino A. Aiel-lo in predstavnik osrednjega odbora stranke P. Leon. Zaključke bo povzel predstavnik vsedržavnega vodstva PSI G. De Michelis. KPI obsodila ustrahovalna dejanja Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je objavilo noto, kateri opozarja javno mrienje na nenehne grožnje in ustrahovalna dejanja, katerih žrtve so v teh dneh komunistični voditelji in predstavniki drugih demokratičnih strank in organizacij, Italijani in Slovenci. Gre za izrazito fašistična dejanja, pravi nota KPI, katerih namen je ustvariti tudi v Trstu ozračje napetosti in omogočiti na ta način uspeh provokacij strategov terorizma. KPI poudarja, da je treba ta napad proti demokratičnemu sistemu in proti varnosti državljanov zavrniti z največjo budnostjo sil javnega reda in z najširšo stalno in enotno mobilizacijo vseh antifašistov, delavcev in v prvi vrsti mladine. ročila, da bo jutri zjutraj položila venec na občinski spomenik v Dolini. Ob tej priložnosti vabi vse vaščane, da se zberejo ob 8. uri pred županstvom, od koder bodo po opravljenem poklonu padlim borcem v Dolini krenili na prvomajsko manifestacijo v Trst. Podobno bo tudi v zgoniški občini. V Križu napovedujejo še pestrejšo proslavo, ki se bo pričela že drevi ob 20.30 v Ljudskem domu s kulturnem programom, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo »Vesna*. Nastopili bodo moški in dekliški pevski zbor, mladinska godba na pihala in domači recitatorji. Jutri ob 6. uri pa bo budnica, nakar bo ob 10.30 polaganje vencev ter, kot rečeno, sindikalno zborovanje na Križadi, ob 17.30 pa tradicionalna manifestacija v Ljudskem domu i govori Jelke Gerbec in Fausta Mon falcona ter nastopom zborov in godbe. Večje ali manjše manifestacije pa bodo tudi v raznih drugih krajih tostran in onstran meje. Posebe, moramo omeniti tradicionalno prvomajsko slavje, ki ga prirejajo jutri na Socerbu; Poleg tega pa naj orne mimo tudi proslave, ki jih prirejajo razne sekcije KPI. Sekcija , iz Naselja sv. Sergija prireja festival ko munističnega tiska v Ljudskem do mu »Togliatti*, kjer bo jutri govoril Vittorio Vidali. Prvomajska proslava ter proslavljanje 32. obletnice o-svoboditve bo danes ob 20. uri Ljudskem domu «Pečar» v Ul. Fleming 7, na Pončani pa bodo jutri slovesno odprli nov Ljudski dom. Ob delavskem prazniku bodo jutri dopoldne na trgovinski zbornici podelili »zvezde za zasluge pri delu* 21 zaslužnim delavcem in nameščen cem naše dežele. Slovesnost bo ob 11. uri v glavni dvorani zbornice. Podobni slovesnosti bosta tudi na tržaški občini (ob 9. uri) in na pokrajini (ob 11.30). Nameščencem teh uprav bodo namreč podelili prizna nja. 1 Osrednje slavje bo, kot rečeno v Bazovici. Danes ob 14. uri bodo odprli razstavo »Mi smo tu* ter kioske, ob 16.30 pa bodo nastopili moški pevski zbor iz Divače, slovenska gledališčnika Mira Sardoč in Silvij Kobal ter znana folklorna skupina «Vladimir Nazor* iz Som-bora. Jutrišnji spored se bo pričel ob 15. uri s polaganjem vencev pri vaškem spomeniku padlim ter na to s kulturnim programom, pri ka terem bodo sodelovali ricmanjska godba na pihala, TPPZ, gledališčnik Stane Raztresen in člani SAG, mešani pevski zbor «Lipa» iz Bazovice ter mešani železničarski pevski zbor «Sergio Bonato*. Vmes bodo slavnostni govori inž. Miloša Kodriča za TPPZ, Rada Pišota — Sokola za ZZB-NOV in Federica Vincentija za VZPI-ANPI. Ob 20. uri bodo nastopili člani deželnega gledališča Teatro Stabile z recitalom «Lontani da tutto*. Oba večera bo udeležence zabaval glasbeni ansambel Super-group. ZADNJE PREDAVANJE 0 SLOVENSKI ARHITEKTURI Fabiani in Plečnik, slovenska arhitekta evropske razsežnosti Univerzitetni prof. Marko Pozzetto je v nazornem predavanju orisal lika obeh mojstrov Sinoči se je zaključil ciklus predavanj o razvoju slovenske arhitekture, ki ga je priredila Narodna in študijska knjiinica v Trstu. O arhitekturi Fabianija in Plečnika je predaval profesor turinske univerze arh. Marko Pozzetto. Poslušalce in predavatelja je pozdravil predsednik NŠTK dr. Franc Škerlj, ki je poudaril. da je prof. Pozzetto eden najboljših poznavalcev obeh slovenskih arhitektov. Predavanje je bilo zanimivo, ker je prof. Pozzetto vključeval Fabianijevo in Plečnikovo delo v evropski okvir, arhitekta je predstavil kot izredno pomembni umetniški figuri v moderni arhitekturi splqh. Oba arhitekta sta vnašala motive in rešitve, ki so bile v takratnem času avantgardne. Marsikateri Plečnikov predlog so uveljavili znani poznejši arhitekti. Z dvema velikima predstavnikoma je bila slovenska arhitektura med najmodernejšimi in kvalitetnimi v Evropi. Evropa obeh u-rjietnikov dovolj ne pozna, to pa se predstavnikom malih narodov rado zgodi, v literaturi je dovolj očiten Cankarjev primer... Pozzetto je najprej primerjal oba arhitekta in ugotovil, da sta bila po značaju in tudi umetniških izbirah dokaj različna. Združevali sta ju dejstvi, da sta oba videla uri na sedežu sindikata v Ul. Fil-zj 8. Dnevni red: Upravljanje semina-rijev za šolnike in dijake v priredbi ljubljanske in tržaške filozofske fakultete: program seminarija pedagoškega odseka; analiza odnosov ria naših šolah; razno. Solidarnost z Dariom Fojem V okviru deželnega gledališča Teatro Stabile so zbrali vrsto podpisov v znak solidarnosti z igralcem Dariom Fojem, ki je te dni v središču obrekovalnih polemik. Vsebina solidarnostne , izjave je naslednja: »Podpisani upravitelji, operaterji, igralci, sodelavci, tehniki in delavci deželnega gledališča Furlanije - Julijske krajine Teatro Stabile v Trstu, ob tem ko izraža jo svojo solidarnost Dariu Foju, menijo, da ni nobene možnosti za dejansko demokracijo brez svobodnega umetniškega izražanja in brez ideološkega pluralizma.* Sledi 58 podpisov, med katerimi so podpisi Ellerija, De Luca, Ed-de Kervin in Morguttija. Podpisani so tudi režiserji Ma- Včeraj-danes II Gledališča Danes, SOBOTA, 30. aprila KATARINA Sonce vzide ob 4.54 in Zatone ob 19.10 — Dolžina dneva 14.16. — Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 3.02. Jutri, NEDELJA, 1. maja PRAZNIK DELA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 13.9 ob 19. uri 18,4 stopinje, zračni tlak 1012,8 ustaljen, veter 15 km severozahodni, nebo 9 desetinke pooblačeno, vlaga 76-od-stotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. aprila 1977 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrle pa so 4 osebe. UMRI-I SO: ,75-letni Francesco Mambrini, 80-letna Amalia Del Čampo, 89-letna Rosa Tondalo vd. Ker-metz, 75-letni Pietro Dal Grande. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30) Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana 11. svoj življenjski smisel v arhitektu-1 cedonio, Bordon, Pressburger, Čari in da sta oba premagala rea-j stiglione, scenograf Sergio d’Os- listične koncepte. Drugače sta imela malo skupnega. Že po rojstvu sta si bila različna, Fabiani je bil sin premožne kraške družine, Plečnik pa je bil sin delavca, Fabiani je bil po duhu svetovlian, medtem ko je bil Plečnik tesno povezan s slovenskim narodom, Fabiani je bil radoživ, Plečnik pesimist, Fabiani je bil skeptičen do lastne arhitekture, Plečnik je videl v njej večno svetinjo, Fabiani je izdeloval načrte razumsko, Plečnik pa jz bil čustven. Oba arhitekta sta imela tudi različen odnos do preteklosti. Zanimala sta se tudi za prostorsko planiranje. Treba je povedati, da se je Fabiani ukvarjal z arhitekturo 15 let, drugače je osredotočil svdja zanimanja v urbanizem. Svoja zanimanja za urbanizem je uveljavljal tudi v arhitekturi in tako sta njegovi stavbi, to je Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trtu prvi več-funkcionalni stavbi v Evropi: namenjeni sta bili pač širši uporabi (kavarna,' gledališka dvorana, telovadnica). Večji del predavanja je prof. Pozzetto posvetil Plečniku, Poudaril je dvojnost njegovih rešitev: po eni strani je bil Plečnik skrajno moderen, v drugih delih je uveljavljal neoklasicistične forme. »L . Predavatelj je svoje izvajanje popestril s številnimi diapozitivi, ki nazorno kažejo izredno umetniško delo obeh arhitektov. Občinstvo se je predavatelju zahvalilo s toplim aplavzom, saj je pomenilo predavanje evropsko uveljavitev dveh slovenskih umetnikov. mo, igralci skupin, ki uprizarjata «Roulette» in «La famiglia dell’an-tiquario». Izjavo so podpisali tudi Michele Abruzzo, Lorenza Guerrie-ri, Paolo Graziosi, Anna Menichet-ti, Mimmo Lo Vecchio, Giorgio Valletta, Umberto Raho, Gianni Galavotti. Podpisani so tudi števil-sodelavci, tehniki, delavci in uradniki gledališča. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. maja, ob 16. PRAZNOVANJE 1. MAJA V KRIŽU DANES, 30. APRILA: Ob 20.30 v ljudskem domu priredi prosvetno društvo Vesna kulturni program. Sodelujejo: moški in dekliški pevski zbor Vesna, mladinska godba na pihala in domači recitatorji. Pol ure pred prireditvijo bo domača godba igral® koračnice pred vaškim spomenikom padlim. JUTRI. 1. MAJA: Ob 6.00 budnica. Ob 10.30 sprevod s polaganjem vencev ter sindikalno zborovanje na Krjžadi. Ob 17.30 tradicionalna manifestacija v Ljudskem domu s priložnostnimi govon teč nastopom moškega zbora Vesna in mladinske godbe. Delovali bodo dobro založeni kioski. • Kolektiv 'anarhičnih delavcev »Rdeče jabolko* je sporočil, da bo priredil jutri ob 11. uri na Goldonijevem trgu javno ljudsko skupščino, v kateri želijo obsoditi politiko odpovedi in sporazuma med vlado in sindikati. ••Tržaško društvo prijateljev operne ga petja obvešča člane, da so na sedežu CCA v Ul. S. Carlo 2 na razpolago glasovnice za referendum o opemf sezoni. Glasovanje bo od 17. do 19. ure do 3. maja. Rezultate bodo razglasili 4. maja ob 19. uri na sedežu. , isHB BAN G A - Dl C n ED I TO Dl TRIESTE. TU ZADKA KREDITNA BA NK A S. P. A. TROT - UUCA,F. FILZ 'O,- ČE G1-AAS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 4 1977 Ameriški dolar: debeli 884,75 drobni 855. — Funt šterling 1518.— Švicarski frank 349.— Francoski frank 177,75 Belgijski frank 24.— Nemška TOarka 374,50 Avstrijski šiling 52.— Kanadski dolar 820.— Holandski florint 359.— ' Danska krona ■ 147,50 Švedska krona 198.— Norveška krona 162.— Drahma: debeli 22.25 drobni 22,25 Dinar: debeli ' 44,— drobni 44,— MENJALNICA vseh tujih valut VERD1 Drevi ob 20. uri tred F) zadnja 9“ novitev Verdijeve »AIDE*. Vstop®1 ^ za preostala prosta mesta so. na ra polago pri gledališki blagajni — te 31948. • # # Pri blagajni gledališča Verdi so j* razpolago abonmaji za spomladans simfonično sezono. Sprejemajo tudi F trditev lanskoletnih abonmajev. V du B so predvideni posebni popusti dijake in študente. ROSSETTl Danes ob 16. uri in ob 20.30 po* tev Kohoutove «ROULETTE». majski odrezek št. 4. Rezervacije r Osrednji blagajni v Pasaži Protti- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE• V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ANDREJ HIENG VEČER ŽENINOV Mali oglasi NA KRASU iščem hišo ali majhno vilo tudi za prenoviti. Plačam vnaprej enoletno najemnino. Tel. 755926. felltllt HllinailllltlltlllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItltllHillllIllUIllIl lili tl lltllll Hill It llllltltllHIIIIIIIIIHIMI Milili ŠTEVILO TATVIN NARAŠČA IZ DNEVA VDAN Za 6 milijonov lir plena v Miramarskem drevoredu V stanovanju so izpraznili varnostno skrinjico ZA II. TRIMESEČJE 1977 Razdeljevanje kontingentov po avtonomnem računu Urad za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu obvešča, da se je pričelo razdeljevanje kontingentov za II. trimesečje 1977 za poslovanje po avtonomnem računu. Tvrdke naj predložijo prošnjo za pristop najkasneje do 6. junija. Podrobnejše informacije daje urad, Ul. Carducci 20, V zadnjem času v Trstu nenavadno narašča število tatvin. Vsak dan morajo agenti letečega oddelka tržaške kvesture večkrat poseči, tako v stanovanjih, kot tudi v raznih trgovinah in javnih: lokalih. Čo daljšem premoru, ki je trajal od lanske jeseni je dejavnost tatov v zadnjem času izredno narasla. Tudi v četrtek so morali agenti letečega oddelka posredovati zaradi tatvin in to kar štirikrat. Največjo škodo je vsekakor utrpela Santina Crisonic por. Chellerin z Miramarskega drevoreda 55; ko se je okoli 19.30 vrnila domov, je bilo stanovanje popolnoma razmetano. Tatovi so v omari našli varnostno skrinjico, jo odprli in izpraznili. V njej je bilo 550 tisoč lir v gotovini, hranilna knjižica Tržaške hrarblnice z vlogo 3 milijonov lir, pet zapestnic, tri ure in zlata sponka v skupni vrednosti približno 6 milijonov lir. Neprijetno presenečenje je do letelo 31-letnega Franca Marina iz Ul. Pondares 4. Okoli 16.50 je vstopil v trgovino »Nautico - Derby» v Ul. Fila' 21/A. Nameraval je kupiti suknjič in zato ga je prodajalec povabil v posebni oddelek v prvem nadstropju. Pri tem pa je Marino pozabil torbico na prodajnem pultu v pritličju in ko se je vrnil, je hi našel več. V trgovini je bil tedaj 'samo še en kupec, ki pa je medtem odšel. V torbici je bilo 47.000 lir, 24.000 starih di : narjev. potni list, vžigalnik, dve potrdili zastavljalnice in stanovanj ski ključi. Marino je utrpel za približno 600 tisoč lir škode. V četrtek zjutraj je poklical policijo v svojo trgovino z jestvina mi v Ul. D'Azeglio 2 trgovec Mi- i lano Mazzaroli. Ko je odprl trgo vino je ugotovil, da so ga ponoči obiskali tatovi, V trgovino so prišli skozi dvoriščno okno, pri tem pa so morali prelomit: železne 'rešetke. Iz blagajne so ukradli 400 tisoč lir v gotovini in precej dinarjev. V večernih urah po so vlomilci vlomili v stanovanje 44-letnega Ezia Loc&tella, v Ul. Campanelle 74 vlomili so skozi kuhinjsko okno n ukradli uro in dve srebrni verižici v skupni vrednosti 30.000 lir. Popolnoma neuspešen pa je bil oodvig tatov v Ul. dello Scoglio 77; včeraj popoldne so vlomili v dve stanovanji, last 65-letne Violet-te Della Martina in 28 letne Lite Vecchiet a niso ukradli ničesar,, Policijo je poklicala Della Martinova ob 18. uri, ko se je vrnila do mov in je«našla vlomljena vrata. Možno je, da so bili tatovi takrat- še v stanovanju Vecčhietove. a jih je ropot prestrašil in so pravočasno zbežali. Priprave za postavitev številnih «majcv» v Bregu Kot vsako leto ob tem času, potekajo v Boljuncu in Dolini vnete priprave za postavitev tradicionalnih »majev*. V Dolini bodo fantje drevi postavili na «Kaluži» v sred ni vasi topol, čez teden dni pa bodo ha Gorici dvigali «maj*. Mladina iz Bolj unča je sedaj že na višku svojih priprav, saj bo danes ponoči kraljeval nad vasjo mogočen »maj* okrašen s pomarančami, limonami in rdečo zastavo na vrhu. Če smo za ti dve vasi že navajeni na ta praznik, pa prihaja prijetno presenečenje iz Boršta, kjer namerava tamkajšnja mladina postaviti «maj» pri «Kaciji» ob vaški cerkvi. Ta ljudski običaj je šel v Borštu v pozabo, čeprav se vaščani še spominjajo »majev* izpred dvajsetih let. Drevi bo torej v Bregu vse živo, za kar gre tokrat vsa zasluga požrtvovalni mladini. Marko Slodnjak Niko Mat* Gregory Alenka Bark Darijan Bo» Brane Demš*r Dramaturgija Scena Slikarska obdelava scene Kostumi Glasba . Korepetitor Jezikovno vodstvo Janko Mode' Režija ZVONE ŠEDLBAUP V četrtek, 5. maja, ob 16. ABONMA RED H V petek, 6. maja. ob 16- "rl ABONMA RED f - ob 20.30 A' BONMA RED A-premierski in RED D-mladinski v sredo . V soboto, 7. maja, ob 20.3 ABONMA RED B-prva sobota t° premieri. RED E-mladinski v **" trtek in RED F-sindikalni V nedeljo, 8. maja, ob 16. utl ABONMA RED C-prva nedelja P° premieri in RED G-okoliški Sporočamo cenjenemu občinstvi; da smo bili primorani zrinit* nekatere abonmaje, ker ima stno gledališče ljubljansko na raZ polago prekratek rok za g°st Fenice 16.00 «La collina degli J Bud Spencer in Terence Hill- ™ film. jjf Excelsior 16.00 «Autostop rosSp Mitičnimi organizmi v Sloveniji, antorialni odbori pa bodo vzdrže-denimo, stike s federacijami 'ank in z ustreznimi strukturami sosednjih slovenskih občinah. Skle-J®,n° je nadalje bilo, da je potrebno j aino koordinirati delo med pred-®dniki teritorialnih in področnih Oborov. .V nadaljevanju seje je izvršni od-visoko ocenil proslavo dneva o „,9“0ditve, 25. aprila, ki so jo v pdahšču Ristori v Čedadu priredi-/alovenska društva v Beneški Slo-Kj Dve sta poglavitni značitno-J.' « sta na tej prireditvi najbolj SvnK do 'zraza: prodiranje ideje o-j °bodilnega boja( v Navest, bene- ( litefa Prebivalstva ter izredno kva- j bal* pr°8ram’ ki ga Je pripravi! je Iv 'iubl jcinske Opere. Izraženo b'lo zadovoljstvo nad proslavo 25. Mia v Rižarni v Trstu. Manifesta-j.Ja je po politični in kulturni plati ZaoSern usPela ter ima za to veliko jfcflbgp tudi udeležba slovenskega 'y*yWijanskega gledališča'.'" f s,Meteda je tekla tudi o protiosim-ern, provokacijskem pohodu, ki j. Prirejajo 8. maja po tržaškem asu. Ta pohod hoče predstavljati >,,Hllllltlll||||||||||||||f)||||||m|M||||1|||||||I|||llllllllll1llll"|||||||ll|||||||||||||||ll|1|||l|||1||uu||||ll||||||| srednje šole in vprašanje mladinske zaposlitve*. Pri razpravi bodo sodelovali prof. Livio Pesante, član vsedržavne komisije za šolstvo PSI, Stelio Spada-ro, pokrajinski svetovalec za šolstvo (KPI), Nico Costa, pokrajinski tajnik ZKMI in Luciano Komida, pokrajinski tajnik ZSMI. Recital o izseljenstvu v gledališču «F. Prešeren» Deželno gledališče «Teatro stabilen je včeraj uprizorilo v gledališču «F ranče Prešerem v Bol juncu dokumentarni recital *Lontani da tut-to», ki je posvečen furlanskemu izseljenstvu. Predstavo so si ogledali osnovnošolski otroci s področja dolinske občine. V recitalu sodelujejo igralci Anna Canzi. Lilia Braico, Giorgio Valletta, Mimmo Lo Vecchio, Daniele Griggio in harmonikar Giorgio Gustinčič. Recital bodo ponovili jutri, ob 20. uri v okviru prvomajskega praznika v Bazovici. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiuiiniiitiiiiiimiiiiiiiaiiiiniiMiiitiiiiiimimiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiit PREDSTAVNIKA PRIMORSKIH NOVIC PRI PREDSEDNIKU A. PITTONIJU BENEŠKI DNEVNIK ^Celjski baletni večer v Čedadu Umetniki ljubljanske Opere na praznovanju dneva svobode Pozivi k budnosti in prijateljstvu med narodi sW ne<1eljo, 24. aprila, so v Čedadu sVn|v?j.0 Proslavili 32. obletnico o-kilat'*'ve’ Med raznimi slavji je Slov tUd* Proslava, ki so jo pripravile venske.............. izseljenske in kulturne $kfj'lzacije v sodelovanju z videm-ku]lu ANPI. Slavje je obsegalo bogat čm ,rn' program, ki je privabil v St£Vj| 0 gledališče Ristori veliko 5olK,° ljudi. K temu so pripomogli . baleta liublianske Opere Ma- gda v , eta ljubljanske Opere Ma-hila Vrhovec, Maruša Vidmar, Da-tL.,., ara. Mojimir Lasan, Mijo VjaJovič, Rado Krulanovič, Vojko k., in Tov,,.,. T\/ToioA ba|(1| aJ in Janez Mejač, Izvajali so Zern 'd odlomke iz del Labodje je-hanC o-ornej in Julija, Giselie, Navi-Vsei a• Chopiniana, Carmen itd. Po grarn '®r.ictnosti je bil to prvi pro »bči^ klasičnih baletov v Čedadu, _ aatvo pa je brezhibno in dovrše-aplav,VaianJe nagradilo s toplimi brilnv kulturnim programom so bili CU "bostni TTAitoHiVo Til. it »V, .. , govori. Učiteljica Lu-itaiij s,taPeraria je v slovenščini in <1* l.nscir>i med drugim spomnila, boiW sedanjj dosežki in (zgledi za Ve Sa ?M izvajanja republiške usta-^Upan -a za svok°do Prec* 32 leti. so ljudstva danes jzbra- NbaHt lz Grmeka Bonini pa je 9 Pot ’ da so ljudstva danes izbra-deloVgJP^sebojnih dogovorov, so-rešitVjJa in stremljenja po mirni bustju Plednarodnih problemov, o-lako a-80 staro prakso, ki je bila be j, a8a pobudnikom hladne voj- Beneška "e. Th‘eci Slovenija bo imela in Jugoslavijo, saj bo •bed kbristi pri novih odnosih vsak0 auj° 'n Jugoslavijo, saj bo baprpnti ®,ovanje prinašalo ljudem fe čeri k m pravice. Zahvalil se je ki S(v ’adskemu županu Del Bassu, Sarborrlf Proslave udeležil in mestu ^Znik, Za gostoljubnost ob tem *bed r,.11 svobode in prijateljstva P,,e!ar°di. videmskega ANPI Vin-Vab,ia V,- Je P°dčrtal pomen prazno farbbo sv°d°ditve kot obveze za ob roda, , Sv°bode in demokratičnega *abizir 1 ga v fineh ogrožajo, or-,asi|jerrine„,skupinice s terorjem in ahk0 . 1 Te razdiralne sile bomo Pbavičj, amagali samo z izvajanjem f bov0 ,'\se8a družbenega ustroja in vala Vs aoo, v kateri bodo soidelo-. Vefp. antifašistične politične sile. j .f0 se udeležili predstavniki fS' PoHtuadiških riolin in čedadske-Lr jUan^iCr>e in upravne osebnosti *a- p0 *°vanski vicekonzul ij Tr-J?kuska ,r PRINCIPE 17.30 «La notte dellA-quila». ENCELSIOR 16.30—22.00 »L altra meta del cielo*. Nova Gorica in okolica SOČA »Kraljevski flash* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Scaramouche v vojni in ljubezni* — italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Nepremagljivi* — hongkon-ški film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI JSO SE: Massimiliano Schiff, Serena Velussi, Francesca Cudini, Giuliano Biancotto. UMRLI SO: 73-letni upokojenec Raimondo Argentini, 88-letna Viktorija Dornik vd. Komic, 86-letni upokojenec Giuseppe Manassero, 87-let-na Jožefa Marviu vdova Nanut, 86-letna upokojenka Ana Medvejščik vd. Kerstein, 65-letni upokojenec Bruno Visintin, 88 letna Ivanka Strgar vd. Orel, 85-letni upokojenec Luigi Stan ta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves^dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Italija H9 - tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Roma — tel. 40-497. PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ V ŠTEVERJANU vabi na tradicionalno prvomajsko slavje DANES, sobota, 30. aprila: ob 19. uri planinsko-orientacijski pohod; ob 20. uri tekmovanje v briškoli; zvečer pleV z ansamblom »The Lords* iz Trsta. JUTRI, nedelja, 1. maja: ob 15. uri zborovanje pred domačim spomenikom: slavnostna govora bosta imela Peter Sanzin in Nereo Battello; ob 16. uri na prireditvenem prostoru v Dvoru: nastop folklorne skupine iz Sombora. Sledila bo prosta zabava ob zvokih ansambla bratov Ar-nolt; nastopila bosta pevca Franc Koren in Janko Ropret. VSE DNI BO ODPRTA RAZSTAVA BRIŠKIH VIN. /. Vabljeni! LE KAJ SE DOGAJA V ZGLEDNI AMERIŠKI ŠOLI? Strokovno bogata šola je družbeno hudo bolna Vzgojeslovje je fizično kazen že zdavnaj «odsIovi!o» • V ZDA še ne Pijančevanje, mamila, pretepanje, milijardna škoda vsako leto itd. Da je šolstvo v Italiji eden največjih problemov, je znano. Ves povojni cas, torej že trideset let se govori o reformah in posodobljenju šolstva in nekaj je bilo že štor je,rega, toda šola, kakršna je danes, ne astieza niti potrebam, niti času. Odiod neprestane težave. In vendar tvdi drugod ni vse tako, kot bi bilo želeti. Za ZDA na primer se govori, tla so hudo napredna država in da imajo odlično šolstvo. In vendar ne 'bo držalo. Vsaj v celoti ne. O tem govori naslednji dopis iz Ncw Voika. V ameriških zaporih je že zdavnaj prepovedano pretepanje, v a-meriških šolah pa še vedno pretepajo, otroke z nekakšnim teniškim tolarjem, katerega udarci so boleči. Hkrati pa pretepanje ponižuje človeka. Ameriško vrhovno sodišče pa ne upošteva tega in meni, da je fiz'ČT.0 kaznovanje otrok v skladu z zakonom, ker pretepanje ne predstavlja »okrutnega načina kaznovanja*. S cer pa je isto sodišče pred meseci »ugotovilo.-, da niti smrtna kazen ni «okrutni način kaznovanja*. Kako bi torej jcmgli za okretno kaznovanje pretepanje. In tako jr Ameriško nacionalno združenje za ukinitev fizičnega kaznovanja v šob izgubilo bitko pred vrhovnim sodiščem. Združenje za ukinitev fizičnega kaznovanja ima svoj osrednji sedež v Dallasu. In to mesto je kot nalašč za uveljavl janje zamisli pro ti fizičnemu kaznovanju. V sedmih mesecih. lanskega leta je bilo od 10(1.000 učencev, kolikor jili v tem mestu obiskuje nižje in srednje šole, kar 24.000 preizkusilo učiteljsko palico. In čeprav smo nekoč Slovenci zatrjevali, da »šiba novo mašo poje*, je gob vo, da pretepanje povzroča hude posledice. Ne gre za fizične posledice, pa čeprav bi lahko v redkih primerih govorili tudi o tem. Hujše so psihične posledice pri otroku, pri doraščajoči mladini. Vrlrovno sodišče, pred katerim so obravnavali vprašanje fizičnega kan znovunja v šol', je med drugim reklo: »Profesionalno in javno mnenje je glede koristnosti fizičnega kaznovanja v šolali ostro gledano, in vendar to traja že sto let. Kljub temu nimamo dokaza, da bi se kazalec približeval prepovedi*. In to je tudi res. Ne glede na to, da je pretepanje šlo iz navade in da je pedagogika že zdavnaj izrekla o tem svojo besedo, so v ZDA šte-vili\: tisti starši, ki imajo raje tiste šole, ki so znane po svoji strogosti in tudi po fizičnem kaznovanju o-trok in ni malo tistih, ki z zadovoljstvom dopuščajo ali celo zalite vajo od učiteljev, da pri njihovih otrocih uporabljajo šibo. Rekli smo, da veljajo ZDA za napredno držalo. In vendar se v zakonoda ji 22 ameriških zveznih držav izrecno o-menja fizična kazen kot del vzgojnega sistema in so le redke države oziroma mesta, ki fizično kaznovanje otrok izključujejo. Med temi mesti in deželami sta New York in Nevv Jersey. In tako se po številnih poskusih, ki so ameriško šolstvo »spremenili* v enega od »najbolj odprtih pedagoških sistemov na svetu*, v katerem skoraj že ni več tako imenovanih klasičnih predmetov, kjer ni izpitov pa tudi ne sistema »leta za letom*, oziroma razrednega Vrstnega reda, še vedno rdčuna s pravilom, ki smo ga žc omenili, da namreč »šiba novo mašo poje*. In to danes morda še bolj kot kdaj koli doslej. O tem govorijo nekateri konkretni podatki. V šestdesetih letih je prevlada-" lo prepričanje, da bo najbolje »če se dovoli vse* to pa se je v ameriških razmerah, kjer je nasilje vsakdanji, reden sistem, spremenilo v pravi pravcati šolski kriminal. Šole so postale prava bojišča. Vse pa se je še poslabšalo zaradi plemenskih sporov, ko je vrhovno sodišče končno «dovolilo» da smejo • črnski otroci sesti k belopoltim sošolcem v isto klop. V tej verigi nasilja — pravijo zastopniki fizičnega kaznovanja — so učiteljevi udarci le majhen del »splošnih obračunavanj*. Včasih pa morejo prav ti udarci komu vendarle pomagati. V ameriških šolali cesto že na vhodu »obveščajo* javnost, to se pravi šolarje in dijake, da je prepovedano nositi v šolo o-rožje, alkoholne pijače in mamila. Tako govore napisi nad vrati. V Bostonu vzdržuje red na šolah policija. Nekatere šole pa iz lastnih sredstev vzdržujejo posebno varnostno službo. V nekaterih velikih mestih učence in dijake pregledujejo na vhodu z znanimi detektorji, kot na primer potnike na letališčih, da bi ugotovili a*, nimajo šolarji v žepih nožev, verig, samokresov. Vsako leto izključijo iz ameriških šol okoli pol milijona mladoletnih mater, kajti amerišk zakon ne dopušča redno šolanje nosečih žensk. Pretežni del teh bodočih otrok je bil spočet v šolskih prostorih kot plod grožnje ali pa neprevidnosti, kateri pa so bila kriva mamila ali alkohol. To se pravi, da se dekle v šoli prepušča sošolcu, kriv je pijano alkohola ali mamila. Zaradi vsega tega, ni nič čudnega, če v ZDA porabijo vsako leto okoli 600 milijonov dolarjev oziroma 500 milijard lir samo za popravila opreme in šolsk‘h prostorov, ki jih umaže, pokvari ali polomi dijaštv v nemirih. pretepih in podobnih izpadih. In kljub temu, da je v večini a-meriških držav v šoli dovoljeno pretepanje kot fizično kaznovanje, so na najslabšem prav uč:telji. In to kljub temu. da imajo na mnogih šolah straže. Po nekih ocenah zadnjih let vsako leto mora v bolniš niče na zdravljenje kakih 70.000 u- čiteljev, ker so jih otroci oz. dijaki napadli. V Nevv Yorku pa, kjer je fizično kaznovanje prepovedano, so samo v enem letu zabeležili 1400 napadov na učitelje. Zato ameriške šole, kljub temu, da so na glasu kot odlične, dajajo bolj slabe rezultate. Ponovno je postalo popularno staro vprašanje: -Kaj se je Johnn.v, zares naučil brati?*. Same ameriške prosvetne oblasti zatrjujejo, da 30 odstotkov otrok zaključi osemletko — nepismenih. Samo ob sebi sc vsiljuje vprašanje, kaj je vsemu temu dejanski vzrok, in kam vse to vodi. Sociologi trdijo, da je nedisciplina na šolah predvsem posledica Izkušenj, ki so jih imeli v prvih letih plemenskega mešanja v šolah, to se pravi združevanja črnskega in belega prebivalstva brez ustrezne vnaprejšnje priprave. Vsiljeno mešanje v rasističnem razpoloženju je torej imelo •iiiiiMiiNiiiffiMiiiiiimiiiiMiimiiiiiiiiiiiHiiiiiMiimii Nancyjski festival PARIZ, 29. — V Naticpju se že dvanajstič zapored začenja sve tovni festival gledališča. Tokrat gre pravzaprav za trojni festival, kajti poleg izrazitega gledališkega festivala, na katerem bodo tisoči gledaliških umetnikov z vseh celin posredovali svoje umetniške sposobnosti občinstvu, ki ga štejejo najmanj 200.000. se vršijo tudi stranski festivali, na primer festival tako imenovanega plesnega gledališča ter mednarodno zasedanje na temo »Za novo prijateljstvo med Evropo in Latinsko A-merifco*. Gledalski festival se bo začel v nedeljo. 1. in se bo zaključil 24. maja. Nastopilo bo z najnovejšimi gledališkimi deli kakih 30 gledaliških ansamblov iz vseh koncev sveta, med katerimi bo tudi «San Francisco* Mirne Troupn. ki ga imajo za naistarejše ameriško estradno gledališče. Nastopilo bo tudi izključno feministično gledališče, znani *Spiderrwi)inen Thea-: tre*, ki je prav tako ameriški. Ponovno se bo v Nancgju pojavilo poljsko gledališče «Stu», ki. se je prvič z velikanskim uspehom predstavilo leta 1970 Za razliko od gledališkega festivala. ki se ponavlja že dva najstič, bo tokrat prvič na vrsti plesni teater, ki pa se bo podaljšal do 30. maja. negativne posledice. Nadalje je treba upoštevati izredno naglo širjenje (narkomanije in pijančevanja, med šolajočo se mladino. Končno iščejo sociologi vzrok tudi v «propadanju ame: iške družine*. Nekateri trdijo, da se razmere ne- j koliko boljšajo, ker da je Amerika že »prebolela* šok plemenskega mešanja v šoli. Veliko huje je z dru- | gimi vzroki. Morda še največ krivde I je v 'zadnjem vzroku, v »propadli ameriški družini*. Vsaka tretja a-meriška zakonska zveza gre narazen, vsak četrti ameriški otrok ne živi v svoji prvi, resnični družini. V mnogih primerih pa gredo narazen tudi poznejši zakoni in zato ni nič čudnega, če ni otrok .nikoli o-kusil družinskega življenja. Vsako leto se okoli 150.(M)0 ameriških o-trok ločuje od staršev in s tem »rešuje* nasilja, ki ga v nežnih, vsekakor v mladih letih preživlja v svojem »družinskem krogu*. Pretepanje olriok je v Ameriki vsakdanja praksa. Ni redko zvedeti,'da ie nekemu petletnemu 'otroku bil obraz popačen s prižgano cigareto ali da je šestletni deklici nekdo od roditeljev med pretepanjem zlomil roko. In podobno. I Pa tudi v primerih, ko ne gre za tolikšno zlo, so otroci, so šolarji hudo prizadeti. Mnogi otroci so po ves dan sami, prepuščeni televiziji. Nedavno je bila objavljena žalostna resnica: do zrelostnega izpita vsak ameriški učenec, vidi na televizijskem zaslonu okoli 18.000 urno- j rov. In tako, v mnogih primerih, je šola le zaključek verige, v, kateri se prvj negativni člen v otroški vzgoji začne že v peklu, ki ga o-trok doživlja v svojem »domačem krogu*. »Nevv Yo"k Times* piše o tem naslednje: »Običajna časnikarska jioročila pravijo, da pomanjkanje skrbi za otroke zasledimo v vseh družbenih slojih. Toda tega ne smemo vzeti zares . . . nenavadno fizično mučenje otrok je plod socialnega in ekonomskega propadanja. nezadovoljstva in brezupa v katerega propada ameriški človek*. «Prišcl je v šolo s samokresom, da bi nas prisilil, da ga ne pošljemo več domov* — je rekel direktor nekega zavoda o svojem 14-let-nem učencu. »V takšnih primerih sta možni dve rešitvi: ali zapor, ali norišnica. Ta deček pa ni spadal ne v eno ne v drugo ustanovo*. Američani se trudijo, da bi z raznimi socialnimi pobudami pomagali I otrokom pri premagovanju vseli teli treh šokov, vendar pa v večini pri; merov nasilje v družini in v šoli vodi do nasilja na ulici, do najbolj pogostnega mladinskega kriminala. I „ji, j,»;< mr(»i ■>iiiin uti'in Pogovori o davkih Še o davčnih popustih V današnjem sestavku se bomo povrnili na davčne popuste, ki pravzaprav predstavljajo naj večjo novost v pravkar odobrenih zakonskih določbah, ki so odpravile združeno obdavčevanje zakoncev. S tem bomo tudi odgovorili vsem, ki so nas vprašali za razna pojasnila. Davčne popuste so uvedli z davčno reformo. Po prejšnjem sistemu so ublaževalj davščine z možnostjo odbitkov na dohodek, ne torej na davke, podobno kot je sedaj z od-tegljivimi bremeni, na dopolnilni davek (cbmplementare) so na primer za vse davkoplačevalce dovoljevali odbitek na prijavljeni dohodek v višini, ki je dolga leta ostala pri 240.000 lir. Pregledali bomo. kdaj predvideva vse davčne popuste. Podoba bo jasnejša, če bodo bralci teh vrsic sledili razlagi z obrazcem 740/75 prijavo (okvir N postavke 41-51). Osnovni popust Osnovni popust, ki velja za vse dohodninarje brez izjeme, je ostal za letošnjo prijavo, ki se nanaša na dohodke v letu 1976. neizpremenjen v znesku 36.000 lir, kakor v letu 1974 in 1975. Ker je za vse enak, tudi če so se dohodki rodili v teku leta, so v obrazcih 740 omenjeno številko kar natisnili. Popust za zakonca Tudi ta popust velja v enaki meri za vse davkoplačevalce, od reveža do milijardarja. Popust, kolikor je priti kal, je znašal vedno 36.000 lir in se je morebitno zniževal sorazmerno z meseci, ko zakonec ni bil v breme. V tej meri (36.000) so* davčni popust priznavali v teku leta 1976 delavcem in upokojencem (3.000 lir na mesec). Nov iiopust je bil sedaj, z veljavnostjo «1 1.1. 1976, podvojen na 72.04X1 lir za zakonca (bodisi za moža, kakor za ženo). Popust pa pripada enemu od zakoncev le, če drugi zakonec ni imel med letom 1976 več kakor 960.000 lir dohodka. Popust za mladoletne otroke Z Veljavnostjo od 1.1.1976 znaša popust za enega mladoletnika 7.000 lir, za dva 15.000, za tri 23.000. za štirj 32.000, za pet 50.000, za šest 70.000. za sedem 100.000 za o sem 150.000 lir. za vsakega nadaljnjega otroka pa še 72.000 lir. V primeru vdovstva je za prvega otroka priznan popust, ki bi sicer pripadal zakoncu. Bistvena razlika v primerjavi s preteklostjo pa je v tem. da popust priiiče ločeno obema zakoncema.' Po sedaj odpravljenih normali so lani priznavali za zgoraj navedeno zaporedje: 14.000. 29.000, 46.000, 63.000. 100.000, 142.000. 199 tisoč, 306.000 in 124.000 lir. Družinskim poglavarjem v kategoriji odvisnih delavcev in upokojencev so dajalci plač in pokojnin poleg tega lani zaračunavali na zadnje nanizane popuste. Če ima eden izmed zakoncev manj kakor 960.000 lir letnega dohodka, pritiče drugemu za koncu popust v podvojeni meri. torej 14.000. 30.000 itd. do 300.000 lir za osem mladoletnikov. Popusti za roditelje in taste V preteklosti so bili popusti za nadšestdesetletne roditelje in taste izenačeni z olajšavami, ki jili je zakon predvideval za otroke. Sedaj je bil določen popust v znesku 12.000 lir. če seveda, omenjene osebe ne oresegajo 960.000 lir letnega dohodka. Posebni popusti za delojemalce in upokojence Delodajalcem in upokojencem so iroleg splošnih olajšav, ki smo o njih doslej razpravljali, priznavali še dodatni osnovni popust, ki je v preteklosti znašal 36.000. Od leta 1976 je bil ta popust zvišan na 84.000 lir. Druga olajšava, ki se je prav tako začela izvajati v letu 1976, je bila možnost pavšalnega popusta 18.000 lir namesto raznih odtegljaj-nih bremen od kosmatega doliodka. Davkoplačavelci se bodo še spominjali, da je znašal ta popust v 1974/75. letu 12.000 lir. Nazadnje so istim kategorijam od novembra lani priznali 2.000 lir. v zvezi s podražitvijo goriva, toda samo če prejemki niso v letnem razmerju presegli 6.000.000 lir. Končno moramo omeniti, da je bi! i letom 1975 odpravljen popust 4.000 lir za vsakega mladoletnika, kolikor niso presegli 5 milijonov dohodka. Do posebnih popustov, ki pripadajo odvisnim delavcem in upokojencem, imajo pravico ' tudi mali podjetniki (npr. obrtniki iirtrgovci), ki v letu 1976 niso prekoračili 4.500.000 lir dohodka (prej 3 milijone). Kot rečeno so nekatere popuste za delojemalce in upokojence že sproti izvajali med letom 1976. Razlike pa bodo nastale predvsem v zvezi z novimi olajšavami, ki so predvidene za ženo in druge osebe v breme. Od tod nujnost, da se te razlike poravnajo. Razlike bodo obračunane z obrazcem 740; za delodajalce in . upokojence, ki bodo dolžni predložiti samo obrazec 101. pa je predvidena posebna vloga na da jalce sredstev, ki bo poravnavo izvršil v obračunili tekočega leta. Svetujemo vsem. naj z vlogo počakajo: rok 30. aprila ni obvezen. Zavarovalni zavod 1NPS je med drugim sporočil, da bodo upokojenci kmalu prejeli ustrezne tiskovine. St. Oblak Mlad!na bazoviškega PD »Lipa* je v četrtek priredila lep kulturni večer. Na sporedu je bil nastop domačega mladinskega zbora in klavirski recital treh domačih pianistov iiiifiiiiiiiiimiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiHiiiiiHiiaiiiiti JUGOSLOVANSKI GRADBENIKI V MOSKVI Ob stalni razstavi raste velik objekt Hotel s 3750 posteljami • Dokončali ga bodo do olimpiade Večina turistov, ki obišče glavno mesto Sovjetske /veze, si o-gleda tudi stalno razstavo sovjetskih dosežkov. Gre za celo vrsto večjih in manjših paviljonov na robu Moskve, ki so grajeni v različnih stlih in v katerih prikazujejo dosežke v raznih sovjetskih republikah. Razstava je zares zanimiva, pa čeprav ima tudi svoje hibe, ker je preobsežna, da bi si jo mogel človek ogledati, če je le na kratkem obisku sovjet skega glavnega mesta. Sedaj pa v neposredni bližini te stalne razstave na robu, mesta nasta ja nov. velik objekt, v resrici velikanski hotel, ki bo s svojimi 28 nadstropji segal nekaj nad sto metrov v višino.in razpolagal z nič manj kot 3.750 posteljami. Bo to najvišji hotel v Moskvi, hkrati ena najvišjih zgradb sovjetskega glavnega mesta. Hotela pa ne grad jo sovjetski strokovnjaki, niti načrtov zanj niso pripravili sovjetski gradbeni ki, pač pa gradijo ččliki objekt jugoslovanski graditelji. k'i so se uveljavili tud drugod po Sovjetski zvezi, na primer ob Čvnrm morju, kjer so zgradili že več gostinskih objektov. Gradnjo hotela v Moskvi je prevzelo jugoslovansko podjetje »Komgrap*. Hotel na robu mesta bo imel pravzaprav nekoliko nenavadno obliko. Pod osrednjim »stolpom*, ki bo visok nad sto metrov, se bo raztezal 200 metrov dolg in 15 metrov širok objekt, tako da bo ves hotel kril 127.000 kv.m koristne površine. Gradnja hotela gre po predvidenem načrtu in z veliko naglico, pa čeprav je bilo treba izkopati 80.000 kub. metrov zemlje in vgraditi 15.500 kub. metrov betona z ustrezno količino železne povezave v železobetonu. Delo je potekalo brez prekinitev tudi v hladnih dneh, ko je termometer kazal 15 ali celo 20 stopinj |x)d ničlo. Ko je rastel šele betonski velikan, je rastel naglo, po eno nadstropje na teden. Irt tak tempo gradnje bodo obdržali s čimer bodo zagotovili izročitev hotela namenu v predvidenem roku, to se pravi sredi leta 1978. Pri tem so zanimive naslednje Ugotovitve: Sovjetska zveza nosi prvenstvo v proizvodnji cementa in so pri gradnji betonske strukture hotela uporabli sovjetski cement Prav tako bi bilo smešno vozit i iz. Jugoslavije gramoz in pesek, toda vse ostalo je in bo prihajalo iz. Jugoslavijo. Tudi o-prema bo prišla izključno iz. Jugoslavije, pa čeprav v sodelovanju z. neko francosko dražbo, ki bo dobavila nekaj hotelske o-preme. Zakaj se gradbenikom 'pri tem velikem delu tako mudi? Iz preprostega razloga, da spada Uidi ta hotel v okvir priprav z.a olimpijske igre. Pravzaprav bo ta hotel' najbolj reprezentativen hotel v Moskvi in ker so olimpijske igre takorekoč pred vrati, je neba pohiteti. Zanimivo je pri tem, da hotelu še niso našli imena, toda že čez šestnajst mesecev bo veliki hotel sprejel prve goste. Graditelji so prepričani, da se bodo držali roka, celo da bodo rok prehiteli. Kipar D. Džamonja dobil visoko priznanje: «Herderja» Jugoslovanska likovna umktnost je v svetu dobro znana in dobiva zato tudi visoka priznanja. V lanskem letu je na primer znani slovenski likovni imetnik bivši profesor na ljubljanski akademiji akademski slikar Riko Debenjak dobil visoko mednarodno priznanje — Herderjevo nagrado. Te dni pa je dobil prav tako visoko priznanje znani jugoslovanski kipar Dušan Džamonja, eden največjih jugoslovanskih pa tudi svetovnih kiparjev, ki so mu pred dnevi za njegove izredne umetniške uspehe podelili mednarodno nagrado «Rembrandt*. Dušan Džamonja je sicer po rodu Črnogorec, živi in dela pa že ves povojni čas v Zagrebu. Doslej je napravil vrsto likovnih spomenikov širom po Jugoslaviji. Njegovo delo je tudi spomenik svobode v Pazinu v Istri, spomenik padlim borcem v Slavonskem Brodu, njegov je ogromen spomenik padlim na K ozari, njegov je tudi spomenik - grobnica v Bariju, kjer so pokopani jugoslovanski ranjenci, ki so umrli v južnoitalijanslcih bolnišnicah ali padli v boju proti sovražniku. Dušanu Džamonji so visoko priznanje. ki ga podeljuje švicarska ustanova «Johann Wolfgang Goe- , t/ie», izročili na sedežu Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu v navzočnosti večjega števila članov akademije, umetnikov in družbeno - političnih delavcev, meri katerimi so bili tudi predsednik republiške konference SZDL Hrvaške dr. Ivo Morgan, hrvaški pisatelj Mirko Božič, znani umetnik Frano Kršinič in drugi. Priznanje je Džamonji izročil predsednik mednarodne žirije, ki pode liuje to nagrado, prof,, dr. Alfred Henlzen, ki je v svojem priložnostnem nagovoru podčrtal, daje Dušan Džamonja eden najvidnejših evropskih kiparjev in da njegova dela predstavljajo izjemen delež v umetnosti dobe, v kateri živimo». Goste je v imenu akademije pozdravil njen podpredsednik Veljko Gortan, ki je prebral tudi pismo, ki ga je akademiji in Dušanu Džamonji poslal rimski župan in umetnostni zgodovinar prof. dr. Giulio Carlo Argan, ki je Dža-monjeve umetniške stvaritve ocenil kot »delo enega izmed velikih simbolistov naše dobe, ki je z načrtovanjem veličastnih skupin plastičnih elementov velikanskih razmerij v vsej njiliovi monumentalnosti vendarle mislil tudi na vsebino*. ' Nagrado, o kateri je govor, dodeljuje mednarodna žirija, ki jo sestavlja sedem članov. Doslej so to nagrado podelili šestim znanim likovnikom, ki so se'na področju kiparstva, slikarstva ali grafike u-veljavili v evropskem merilu. Prvi je dobil to nagrado leta 1072 Francoz Paul Delvaui, naslednjega leta so nagrado dodelili Faustu Melottifu, leta 1074 Benu Nicholso-nu, predlanskim Eduardu Chillidi, lani pa Pierru Soulagusu. Prejeli smo AMERIČANA, dvomesečna revija za kulturo in aktualnosti, ki jo izdaja ustanova United States Information Services. Uredništvo v Rimu. Via Boncompagni 2. BANCO "7/ Dl BILANCA 1i- NAPOLI Istituto di credito di diritto pubblico- Direzione Generale in Nftpoli > aktiva (v milijonih lir) Blagajna, razpoložljivosti . in vezane vloge Lm 1.207.000 Vrednostni papirji ” 1.114.144 Naložbe »» 4.586.307 Soudeležbe h 50.874 Nepremičnine, oprema in stroji 99 79.000 Prehodna aktiva in aktivni reeskompt ’’ 34.996 Razne postavke 513.973 Pokojninski sklad n 31.465 Razvidnostih računi 2.352.260 pasiva (v milijonih lir) Denarne vloge Lm 5.971.026 Kartele in obveznice v obtoku 675.243 Imenske vrednotnice v obtoku »» 200.809 Razne postavke ti 271.374 Amortizacijski skladi ti 16.589 Reeskompt in prehodna pasiva ti 122.74» Sklad za odpravnine ti 22.127 Pokojninski sklad ti ' 31.465 Glavnica in rezerve ti 177.639 Čisti dobiček za razdelitev ti 3.661 Kazvidnoslni računi tt 2.352.260 moderna banka s staro tradicijo Premoženjski skladi iu rezerve: 179.772.915.845 hr SOBOTA, 30. APRILA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.25 13.30 17.(K) 18.35 18.50 19.20 19.45 20.00 20.40 21.50 Check-Up ' , . Program o z.dravstvu, ki- so ga realizirali v Neaplju Vremenska slika DNEVNIK . Sobota, odpri se Izžrebanje loterije Posebna oddaja iz parlamenta Orzotvei, tretje nadaljevanje Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Bambole, non c'e una lira Posebna oddaja DNEVNIKA 1 in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 14.30 15.00 17.00 18.30 19.10 19.15 19.45 20.40 21.50 Robin Hoodove prigode proti osovraženemu šerifu Ob 13. uri Srečanje med časnikarji Dnevi Evrope Mednarodne konjske dirke, prenos iz Rima Ponovno na sporedu: PRVI MAJ Drugi program italijanske televizije ponovno predvaja ncus terc oddaje, za katere meni, da so vredne ponovnega prevajanja in za katere se ve, da jih je gledalo prmalo ljud>; ker so bile na sporedu v nepravem ca.su. SUPER(vlIX 180 sekund glasbe za mladino • Izžrebanje loterije Športna sobota in Napoved vremena Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO MOJE ŽIVLJENJE in Po romanu A. P. Čehova sta sovjetska režiserja Mikulin ' Sokolov napravila nadaljevanko. Danes je na vrsti prvo n daljevanje. Nocoj je na sporedu Rudy: ŠEJKOV SIN lepo plesalko. Njeni tovariši ga zat0 šejkov sin se zaljubi ... . ujamejo in zaprejo. Toda zaljubljencu uspe pobegniti se hoče maščevati nad žensko, ‘ki da ga je izdala . .. DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI I JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Colargol. lutke 815. Grabeljšek: MOJE AKCIJE 8.30 V znamenju dvojčkov 8.50 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah Prva pomoč, poučna oddaja 9.50 10.10 Po sledeh napredka 10.40 Planinski, domovi, dokum. oddaja 11.15 Heriat: Boussardelovi, francoska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar Pozdrav prazniku, prenos ŠTIRI DNI DO SMRTI Gre za jugoslovanski barvni film, ki ga je lani Miroslav Jokič. Djuro Djakovič je brez dvoma'eden najpomembnejših J goslovanskih revolucionarjev. Padel je na jugoslovansko, avstrijski meji pod streli policajev, ki so inseenirali njes" beg. Scenaristi Ivan Potrč, Miroslav Jokič, Slobodan Stojan vič in Dejan Djurkovič so> imeli težavno nalogo, ko so sK 19.50 20.00 20.45 režira* VIL lil 1*. »*v »...V.. -..--r<~I - . .0. šali rekonstruirati zadnje dni njegovega življenja. Pri tej ‘ konstrukciji so težili predvsem za tem. da bi ga prikažj kot revolucionarja, vsega predanega idejam, za katere je pripravljen žrtvovati življenje. 22.15 DNEVNIK Pogovor z gledalci «SlIO\V MACHINE* 22.30 22.55 Shovv Machine je glasbena oddaja, ki jo pripravlja skopsjj* TV. Izbrane popularne skladbe tujih ansamblov so opre' ^ z domiselno animacijo. Razkošna barvna risanka, ki je 18 nastala, spominja na . psihedelične risbe mnogih ovitkov P10‘ tovrstne glasbe. Oddaja je zastopala JRT na lanskem te vizijskem festivalu v Švici, ZRN Koper — barvna 17.20 Nogomet: Jugoslavija 19.30 Otroški, kotiček 20.15 DNEVNIK Hokej na ledu: SZ — ZDA KANTATA ZA ČILE, celovečerni film 20.35 22.25 Zagreb 20.00 Pozdrav prazniku, prenos iz Beograda 20.50 Variacije 21.20 Film Švicarska barvna TV 16.00 Program za mladino 20.00 Dvorakov »Otello*. uvertura Risani filmi 20.20 21.00 Film vDisperatamente Veslate scorsa» govori: 9.00 Vi in jaz; 12.10 $ ....I.. 1>, on c i__ r>____ 1J m prtič1 tich United Cremonese; ^ Dvanajst not; 19.15 Večerni gram: 20.00 Radijska igraj N. Soft mušic: 21.05 Lucia di ^ TRST A - n >v- 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30. 8Vok: 1:)-30 Show Dow( l? nadd'' 17.00, 18.00, 19.00 poročila; 7.20 Do ugaja jazz?; 17.0 Nogomet: ^30 bro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in ‘'~u r'~~ kramljanje; 9.40 Koncert: 10.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glas- . ba po željah: 13.15 Glasbeni al- mušic; 21.05 Lucia manah; 14.05 Koncert folk,; 14.30 mermoor; J)3J0 ^Lahko n<)C Mladina v zrcalu časa; 14.40 Tekmujte s Petrom; 15.35 Izbor iz tedenskih sporedov: 17.05 Mi in glas- i*.,™, n.m,, io.im, w.uu • - at ba; 18.05 »Mesečnik*, radijska i- 5.15 Danes za vas; 6.20 gra. KOPER SLOVENIJA it.o°: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.0°. ‘k 12.00, 14.(K), 18.00, 19.00 Poli- cija; 6.50 Dobro jutro, V.1 |CI t O.OV L/VU1 U juti Ul 7.20 tfa današnji dan; 7.30 Uj.%; 6.30. 7.30. 8.30, 12.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; la 6.05. 7.00. 8.30 Glasba za dobro ^ ^ M 12 10 ^ . nr, P/irviuto- (im ^dem dni na radiu; 12.1« eg. jutro: 8.35 Popevke; 9.30 Plošče; ^^0 12 30 Kmetijski 10 15 Glasbeni Portret: 10.40 Pe- Y ... \W ltU5 Glasbeni portret; 10,40 Pe- ,2 Veseli'domači napevi^, ,niS nl~K“ "• ',ftS Priporočajo vam...; 14.25 sem; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14. JO Tržaške; Jug^a^ 25 14.10 Plošče; 14.35 LP tedna; 15.00 TJ? Glasbf»: - Najlepše pesmi; 15.45 Pogovori; {^mezzo- 15 45 S'knjižne** 16.45 Primorski periskop; 17.00 g M »Vrtdjato 17 M »Del^> Glasba po željah; 18.00 Vročih 100 tudi odločal • 18 05 Na P^ O' kW; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; . jk jg 35 I ahko 0^'jr 19.30. 22.00 Glasbeni vveek end; “r. PraS'ia 'o “l® ifS!; sv«1. 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00. _______________ _____ 14.00, 15.00, 16.00, 19.00, 21.00 Po- plesom v novi teden; 0.30 ročila; 6.00 Jutranja glasba in po- naših krajev; 1.03 Vaš g0®' trači!; 20.00 Spoznavajmo “Tr** domovino; 21.15 Za prijet1’ „*• vedrilo; 21.30 - 23.00 Oddaja ir še izseljence; 23.05 S ** u nAiri IažIaii • II .lU ^ Horoskop UVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z domiselnostjo boste iz nekega nesporazuma potegnili največje koristi. Srečali boste starega prijatelja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlične možnosti za pobude, ki zahtevajo poudarjen dar opazavanja. Neutemeljena bojazen bo izginila. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potegnite iz treunutnih težavnih o-koliščin ustrezen nauk. Sklenili bo- ste nove zveze. RAK (od 23. 0. do 22. 7.) Omejite se na področje dejavnosti izrecno upravnega enačaja. Pripra vite načrt za bodočnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dani so vsi pogoji za daljnoročni načrt. Skušajte preprččiti, da postane žrtev pesimizma. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Med vami in nekaterimi poslovnimi na sprolniki ho prišlo do pomiritve. Skušajte obvladovati čustva. 22,l0,) TEHTNICA (00 23. 9, Premagali boste nekatera S| Pazite, da bi ne ponovili jenih napak. . ŠKORPIJON (od 23. M ” 11.) Dan je primeren za Ij-gte!ic teve. Zvestoba vaših Prj j vam bo v opore. STRELEC '(od 23. H- dii % S1 H- h* S "'it Vhi \ s. s % \ S Si s PRIMORSKI dnevnik nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT 30. aprila 1977 AMATERSKA PRVENSTVA Jutrišnja tekma proti Pro Farri ho za Brežane izredno pomembna Tudi Juventina lovi «zadnji vlak» (za napredovanje) na tržaškem Tez- amaterska liga vra^e jutrišnjega, enajstega po-kola se bodo pričele pol ure naga,Je ln sicer ob 10. uri. V taboru °Dtin^na-’s^er'c vlada za ta za vrti ja j Bte?1Zem'. saj Primorje, Vesna in stvom 'grai° Prec* domačim občin-edino Zarja gre v goste. JRlMORJE - S. SERGIO S. e5 primorja bo poprečna ekipa deli »r jla.' ki skupaj z Pro Farro Štev adn-ie mesto lestvice. Če upo-5eda-m°’ da je ekipa S. Sergia do in J le dvakrat prišla do zmage ■tlijo: *r Pfoti Pro Farri in Opicini, .stjiei: . ’ da Prosečani tokrat ne bi 'Ni v!Se.ti,.težav- Res Pa ie' da da v “ddelju lestvice vsaka ekipa tiiitjkT °d sebe. Zato «rdeče-rumeni» 8prot r ne smejo podcenjevati na-lestvi 'ka' pa čeprav je na repu ttiločn6'. Prosečani morajo zaigrati obe »rez naPak. da bi odnesli p^SNA _ OPICINA je radeljskem porazu z Aurisino iičen °7a-l ^Rsne ‘postal precej kri-tttia„a(.at° bi morali Križani jutri ho jaL?* 1- Vendar jutrišnji tekmec ne trejj °vira. Ekipa Opicina je po ■in t(i'a k remiju solidni S. Marco v kri>^asn° Priča, da Openci niso Ne h k°t so mnogi mislili. Res ItvL'da Opicina v povratnem delu Nat Va n' dosegla vidnejših re-:dih Ofienci so v desetih odigrali rertv-3^ slavili le tri zmage in je nek V-e‘ ®Penska ekipa, čeprav Wje "pliko nazadovala, še vedno .K rito upanje za často uvrstila v a drugo mesto). Zato bo pri-^Rtist • ž s trdnim namenom, da l 'Srišče neporažena, hiti aU!?.e strani pa ne smemo poza-Nitne lnia Vesna z Openci odprte skein j aai je prav Opicina v zim-% dRlu prvenstva prekinila po-dve “sedijo Vesne (8 remijev in , Nn' )' Ro P°razu’ ki so ga doživdj na Opčinah, se je h«st» esne. kriza in je s tretjega ^zdrsnila na 12 mesto. Zato tioraa' nimajo kaj oklevati in jutri J odnesti vsaj eno točko. - PRO FA.RRA fJern Brega je postal po zad-^anjn razu res dramatičen. Vsa Nlj’ za obstanek v ligi niso iz-Sikia- Vendar se morajo pred-%n0 1 dolinske občine sedaj po-Nta^ri^iti* ker do konca pr-manjka le še pet nedelj! 1 tekili tekmRc sodi med, ncj, V6, 'n o tem priča tudi..lest-TOtv, 7 jR ekipa Pro Farre .tgo-ftf , obsojena na izpad.,,Ven-So - akor ne smemo misliti, da ne-Zau-da je dro in uspeh ekipe Op. Supercaffe nad S. Marco iz Devina. 3. AMATERSKA LIGA Po počitku bo Primorec sprejel v goste 5. Vito. Trebenci bodo morali tokrat zaradi diskvalifikacije na i-grišče brez Pavla in Maura Kralja, kar predstavlja veliko izgubo za Primorec. Predvidevanja so zato precej tvegana, saj Trebenci v zadnjih tekmah niso zaigrali najboljše. Navijači pa so vseeno optimisti in računajo na obe točki. Tudi Gaja upa na zmago proti Dui-nu, čeprav se vsi zavedajo, da naloga ne bo lahka. Vsekakor «zele-no-rumeni» ne smejo odpovedati, kajti sicer bi se lahko v nedeljo zvečer znašli na četrtem mestu lestvice. Union igra proti S. Anni. Po zadnjih medlih nastopih bi že točka morda zadovoljila Podlonjerce,. ki so do sedaj slavili le dve zmagi. Kras pa gre v goste ekipi Valpa-dana Cave. Po zadnjih neuspehih bi za Kraševce ena točka predstavljala že viden uspeh. NA GORIŠKEM V 2. amaterski ligi bodo odigrali pare ^predzadnjega kola. Juventina igra tokrat v Ločniku. Zmaga seveda predstavlja še zadnje upanje Štandrežcev, ki zaostajajo dve točki za davečo Torriano. Po dveh za- porednih remijih na domačih tleh so seveda navijači Juventine nekoliko potrti, vendar pozabiti ne smemo, da igra Torriana proti solidnemu Ison-zu, ki ima tudi možnost, da spravi : na kolena voditelja lestvice. V tem 1 primeru pa Juventina ne sme odpo- ! vedati. Zmaga je torej za jutri za Juventino obvezna. V 3. amaterski ligi bo v Doberdobu na sporedu derbi med Mladostjo in Sovodnjami. Ekipi sta prejšnjo nedeljo doživeli poraz in -zato nočeta tokrat razočarati svojih zvestih navijačev. Derbi bo zato verjetno precej zanimiv in napet. Večje možnosti za zmago imajo seveda Dober-dobci, ki igrajo doma in obenem tudi računajo na peto mesto končne lestvice. Za Sovodenjce, ki so na spodnjem delu lestavice (12. mesto) pa bi remi predstavljal že lep uspeh. B. R. VATERPOLO Na mednarodnem turnirju v vaterpolu, ki je na sporedu na Hvaru, je Jugoslavija A premagala Romunijo s 5:2. Na turnirju sodelujeta še Jugoslavija B in Madžarska. Prav s slednjo bo jutri Jugoslavija A odigrala odločilno tekmo. Na prvem Kontovclovcm turnirju v minibasketu sta igrali tudi ekipi Bora (zgoraj s treherjem Štefanom Peganom) in Brega (spodaj s trenerjem Davidom Čokom) NOGOMET MED NAJMLAJSIMI Juventina se je uvrstila na odlično tretje mesto V prvenstvu začetniške lige so Standrežei premagali Audax Juventina — Azzurra 5:0 (3:0) JUVENTINA: Nanut, Zavadlav, Brajnik, Trevisan, A. Brajnik, Tomšič, Bastjančič, Bressan, B. Nanut, Tabaj, Spanghero. STRELCI: B. Nanut, Spanghero, Tomšič, Bastjančič (2). Na domačih tleh so «belo-rdečiš, ponovno zmagali proti ekipi Azzur-re. Zmaga domačinov (bila je zaključna tekma tega prvenstva) je predvsem zaslužena, saj so Štan-drežed zaigrali mnogo odločneje od Cestna - Genoa 2 Fiorentina - Perugia X Foggia - Catanzaro X Inter - Bologna X .1 uveni us - Napoli 1 Lazio - Torino X Sampdoria - Roma 1 Verona - Milan 1 Avellino - Monza X Como - Atalanta 1 Rimini - LR Vicenza 2 Spal - Lecce 1 Ternana - Modena 1 2. X X 1 X I!iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiii!imii,,i,n,HTIIIIIIIIIIII,m,............................................................................................................................................................. . ory-f "e smemo misnu, “Njo gnJe,že popustili. Prejšnjo k cel° Pomagali ž Ro p ‘at),to pa ne smemo, d N?o in .v gosteh slavila le eno t 'Nin • c'nato Ker Brežani igra-vhng le za njih jutri zmaga ob- B^o|LE ADRIAT. - ZARJA % Riae čaka naporno gostova, Rdde Adriatica sodi med ra, d'® enajsterice tega prven-rjejo ri-sfarv se od ostalih razli-k 50 iihrad' mn<>g>h remijev (14), >w dosegli v tem prvenstvu,, .tono (2rnn'’ da imajo dokaj so-V (, rambo, jn o tem priča dej- u,Nenit;S0 preieli !e 13 g°lov-Prav v .Pa bi veljalo, da je bila ,'H) L.rJa ena od redkih ekip S. Gnt S° Premagale Edile Adria-Toga !?v° ho tokrat za Bazovce f) fr* S. si S?aG0U)V“ - Tržačani materijo Se niso na varnem in zato C,,ceiof^aj točko. Zarja pa računa j, n izkupiček, saj le tako 3, Z0Vci ostanejo v skupini V ^'go86 toorijo za prestop v .tekmah predvidevamo p,! Nk '!5ls'ne nad Zaulami, deli-kl' Klaminiom in S. Mar- \ a8° Costalunge nad Rosan- "iii. ODBOJKA DANES IN JUTRI Zaključek prvenstva v 3. moški ligi Kras v zadnji tekmi z Interjem 1904 V prvenstvih h divizije se bo začelo povratno kolo Odbojkarji 3. moške lige boda drevi in jutri od grali zadnje kolo. V 1. moški in ženski diviziji pa se bo pričel povratni del prvenstvenih spopadov. MOŠKA C LIGA Zastopniki Krasa bodo odigrali poslovilno tekmo pred domačimi gledalci. Za Zgoničane bo to trojno slovo, od domačih navičajev, od prvenstva in od 3. lige. Neposredni obračun s šesterko Inter 1904 bo za domače igralce le prestižnega značaja. Povsem drugače pa bo za goste, fcer hVfrtlJtf žh Vši'kH Ceno drevi zmagati in potem bo odločal količnik MM*0*™-da Kenriedy in R Pozzo ne zmagata. V obratnem primeru pa bo tudi usoda Interja 1904 zapečatena. Domačini res nimajo kaj izgubiti in prav zato bodo odšli na igrišče povsem sproščeni, kar je nedvomno najboljši porok za dobro igro. Po drugi strani pa imajo slovenski odbojkarji s tem nasprotnikom odprt račun, ker so jih v prvem neposrednem n-bračunu premagali šele po petih setih igre. 1 ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Sloge bodo prvo povratno tekmo igrale doma. Gostile bodo namreč Virtus, katerega so v gosteh zanesljivo premagale s 3:0. Letos se Virtus ni kaj prida izkazal, saj je šele v petem kolu slavil prvo zmago in je tako na zadnjem mestu lestvice. Po dveli spodrsljajih — pričakovanem z Libertasom (Fiume Ve-neto) in nekoliko nepričakovanem s Corridonijem, je tako upati na tretji prvenstveni uspeh zastopnic Sloge. Po vsej verjetnosti ni potrebno posebej poudarjati, da je morala ekipe Kontovela, po nepričakovanem, toda zasluženem uspehu na letošnjem finalu 11. «Pokala prijateljstva* na višku. Tako nam ne preostane drugega, kot pričakovati, da bodo igralke nadaljevale v-takem za- gonu tudi v spopadih za točke. Ce bo'res tako, Azzurri iz Gorice drevi slabo preti. Prvo srečanje v Gorici so izbojevale nekoliko nepričakovano domačinke s 3:1. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji 01ympie bodo tudi povratni del prvenstva pričeli z mestnim derbijem. Tekmec AGI se v prvih petih prvenstvenih nastopih ni proslavil. Ostal je brez-točk in povrhu je nasprotnikom odvzel samo dva , „„ uol„vl u niza, kar je skromen izkupiček. Za- ! Tekma bo služila jugoslovanskim re-stoprnk' 01ympie pa so se neprema- prezentantom predvsem kot preskus NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Danes v Beogradu Jugoslavija-ZRN Danes bo v Beogradu mednarodna prijateljska nogometna tekma med Zah. Nemčijo in Jugoslavijo. gani in daleč najboljša šesterka te skupine. Glede na to, da so slovenski igralci slavili zmago že v prvem neposrednem obračunu dokaj prepričljivo (in povrhu še v gosteh) niti to pot ne bo večjih težav za šesto zaporedno zmago. G. F. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Solaris — Breg 3:1 (15:9, 10:15, 15:13, 15:11) BREG: Metlika, Komar, Slavec, Cej, Stepančič, Canciani in Štefančič. V prvenstvu 3. ženske divizije so Brežanke doživele prvi letošnji poraz. V nedeljo so namreč igrale proti solidni ekipi Salaris in so tudi gladko izgubile. Brežanke so namreč igrale eno slabših srečanj v tem prvenstvu. Tbkrat jim ni u-spelo, da bi izvedle skoraj nobene lepe akcije. Nekatere ključne igralke so zaigrale pod svojimi zmožnostmi. Proti ekipi, kot je Solaris, pa je nujno, da se vse borijo za vsako žogo. Kazalo je, da sta ekipi enakovredni, zmagala pa je tista ekipa, ki je bila v boljši formi. Čeprav so Brežanke srečanje izgubile, so še vedno na prvem mestu razpredelnice. Imajo t«di lepo možnost, da položaj obdržijo do konca prvenstva, vendar* bodo morale vedno zaigrati s polno močjo. M. V. V PROMOCIJSKI LICI »REVI BO JADRAN V DOLINI igral proti ekipi arteja zad- 1 v ostalih prvenstvih bodo naše ekipe odigrale več zanimivih tekem h ^OClJSKO PRVENSTVO Brežani pa so doslej še vedno praz-L nih rok. Kontovelci pa bodo danes igrali doma proti Don Boscu. Kontovel bo seveda igral z dokaj okrnjeno postavo, saj besta v Tfžiču s kadeti igrala tudi‘Klavdij Starc in Rrašelj. Don Bosco pa je homogena in hitra ekipa, proti kateri bi morali naši predstavniki reg sijajno zaigrati, da bi lahko upali na zmago. edko FINALE KADETOV k-l tjf' tieknUidadran odigral še V veijL0 <('ažjo» tekmo pred L,,.°lini k,K'ma spopadoma. Danes ijjto' igral; 0 namreč naši košar-J ^ pr°to ekipi Arte iz Go- ''Senika so Brumnovi va-tlii|SfVeda twrga*' ze v Gorici in \ . °riti r, V hanašnjern sreča- Sr Pni tem pa ne more-, pozoi’ila, da naši fantje hika, srnejo podcenjevati na- »s, L divi2ija S ‘grala ’ ranova peterka bo to-! koša,,. gosteh s San Sergiom. H*" ''mag!,1’'1? s.° dos1e.i osvojili 'C5 da Par tečk; ^ac,a1<vivai, meaiem SNine n?Clnah slovenski der-• ) med domačim Po- ‘‘ in k S^a r - — na lV0ri« Poletovci, ki so Povem mestu lestvice. Kontovel bo danes v Tržiču igral polfinalno tekmo sklepnega dela turnirja kadetov, Kontovelci so namreč naši finhlisti (letos doslej edini), ki so dosegli tak podvig. Takoj bi dejali, da ne glede na uvrstitev naših fantov na tem sklepnem turnirju, že dejstvo, da so se Kontovelovi kadeti uvrstili v finale, predstavlja za našo košarko in za naš šport velik uspeh. V prvem srečanju se bodo naši zastopniki pomerili z goriško peterko Arte A, ki je v goriški skupini osvojila prvo mesto. Za mnenje -o današnjem Kontove-lovem nasprotniku smo vprašali Vi lija Prinčiča, ki je z Domom na- stopal v goriški kadetski skupini. Prinčič nam je dejal, da so košarkarji Arteja zelo nevarni, predvsem zaradi točnega meta od daleč. Visoki igralci Arteja sicer niso preveč nevarni, jih pa ne gre podcenjevati. Naši fantje so se za popoldansko srečanje vestno pripravili. Psihično in atletsko so dobro pripravljeni. ZARADI INFARKTA Smrt Herbcrgcrja V Mannheimu je umrl Josef Her-berger («Sepp»), dolgoletni selektor zahodnonemške nogometne , reprezentance. Medtem ko je po TV sledil prenosu tekme Sev. Irska - ZRN ga je zadela srčna kap. Herberger je vodil zahodnonem-ško reprezentanco v času, ko je o-svojila leta 1954 naslov svetovnega prvaka. « « « MARTINA FRANCA, 29. - Na zadnji elap: krožne dirke po Apuliji, ie zmagal Italijan Carmelo Barone. Končni zmagovalec te šeste dirke po Apuliji pa je Pielro Gavazzi, prezentantom predvsem kot preskus za spečMbič.2 Romuni, ki bo R. maja v Žggi^bp, in bo to kvalifikacija za svetovno prvenstvo. Današnji nastop proti Nemcem Jugoslovane precej skrbi: ZRN je namreč v svojem zadnjem nastopu premagala Sev. Irsko kar s 5:0 in je s tem dokazala svojo izredno učinkovitost, čeprav je njena reprezentanca igrala ■ precej spremenjena. Na srečanje z Jugoslovani se pripravljajo tudi Romuni, ki so pred kratkim nastopili proti Vzh. Nemčiji in so proti njej dosegli skromen remi 1:1, pri tem pa so vzh. IJem-ci igrali mnogo bolje kot njihovi nasprotniki. Zvezni kapetan Ivan Toplak je že sporočil imena 22 igralcev, izmed katerih bo izbral 11 reprezentantov za srečanje z Romuni. To so: Kata-linič, Svilar, Borota, Buljan, Peru-zovič, Bogdan, Mužinič, Obradovič, Bogičt-vič. Katalinski, Jelikič, Muslin, Oblak, Jerkovič, Nikolič, Popi-voda, Bajevič, Filipovič, Savič, Šur-jak. D.ioMjevič in Džnjič. ODBOJKA Tudi dva Slovenca Mladinska jugoslovanska odbojkarska reprezentanca bo igrala od danes pa do 1. maja na kvalifikacijskem turnirju v Istanbulu, da si pridobi vizitko za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, od 7. do 13. septembra, v Franciji. Ivot je znano, bi morala pripraviti to prvenstvo Romunija, toda zaradi katastrofalnega potresa se je organizaciji odrekla. Poleg Jugoslavije in seveda domačih odbojkarjev se bodo potegovali za nastop v Monpelliesu še zastopniki Španije in Belgije. Po tistem, kar so mladi «plavi» odbojkarji pokazali na nedavnem turnirju v Skopju, ne bi smelo biti velikih težav z osvojitvijo prvega ali drugega mesta in s tem pravice i-granja na EP. V Istanbulu bodo branili barve Jugoslavije naslednji odbojkarji: Trifunovič, Mitič, Malevič, Krstev-ski, Karanovič, Terzin, Vujovič, I-vanovič, Dimitrijevič, Kovačič, Leč-nik in Filipančič. Kot smo že svoj čas pisali sta slednja dva odbojkarja Slovenca. Član Fužinarja Igor Filipančič že nekaj let igra za «pla-ve», Mariborčan Lečnik pa je novi-ncc. Po dolgih letih ima tako Slovenija spet dva izbranca, pa čeprav sta m'adinca. / KOLESARSTVO BENIDORM, 29. — Nizozemec Fe dor den Hertog je zmagal na 3. etapi, krožne dirke po Španiji. Na 2. mesto se je uvrstil Španec Viejo, 3. pa je bil Freddy Maertens, ki j-' tudi po tej etapi ohranil 1. mesto na skupni lestvici. PISTOIA, 29. - Na četrti etapi krožne «Dirke dežel,, za amaterje je zmagal Belgijec Eddy Sčhepers. Z današnjo zmago je tudi prevzel L mesto tla skupni lestvic*. ■ kjer mu sledi Italijan Claudio Corti. čeprav imata oba kolesarja, isti čas. ODBOJKA NA MLADINSKIH IGRAH Mlada ekipa Bora v velikem finalu V malem finalu bosta igrala Levstik in Gregorčič V četrtek so bila v telovadnici šole Čampi Elisi na sporedu pokrajinska polfinalna srečanja v okviru mladinskih iger v odbojki. Kot smo že poročali, so si pravico do nastopa priborile kar tri slovenske ekipe (Bor, Gregorčič in Levstik) ter šola Čampi Elisi. V polfinalu se je prvouvrščena ekipa iz A skupine pomerila z drugouvrščeno v B skupini in obratno. Finale za tretje, oziroma prvo mesto bo na sporedu v torek, 3. maja, prav tako v telovadnici šole Čampi Elisi. Čampi Elisi — Levstik 2:0 (15:7, 15:11) LEVSTIK: Cibic, Franchi, Husu, Kemperle, Raubar, Sedmak, Erika in Manuela Starc, Marina in Nata ša Štoka. V prvi tekmi so dijakinje prose-ške šole izgubile z gladkim izidom. Tekma je bila vsekakor bolj napeta, kot kaže rezultat. Posebno izenačen je bil začetek tekme, ko so bile zastopnice Levstika nasprotnicam e-nakovredne. V nadaljevanju so popustile, kar je Čampi Elisi seveda pridno izkoristil. S svojo prednostjo je nadaljeval tudi v drugem setu, ko je že povedel kar z 10:1. Pro-seška dekleta so nato z izredno točnimi servisi rezultat izenačile, premalo samozavesti pa jim je preprečilo, da bi osvojile niz. Bor — Gregorčič 2:1 (15:13, 7:15, 16:14) BOR: Birsa, Tomšič, Montanari, Zergol, Bajc, Junc, Vecchiet, Maver, Župančič, Živec. GREGORČIČ: Tul, Žerjal, Mihelčič, Canziani, Pečenik, Sancin, Vatovec, Mahorčič, Čuk, Komar. V izredno razburljivi in dinamični tekmi je Bor le s tesnim izidom premagal dijakinje dolinske srednje šole. Že ob samem začetku srečanja je bilo razvidno, da bo stanje na igrišču izenačeno. Bor je tehnično vsekakor najboljša ekipa tega turnirja, pozna pa se, da so igralke opravile vse premalo tekem. Dolinska ekipa je namreč skoraj izključno s tem, da je pošiljala čez mrežo prve žoge, nemalo zmedla nasprotnice in jim tudi zasluženo odvzela niz. Izredno izenačen je bil odločilni set. Igralke obeh ekip so zelo občutile važnost tekme in živčnosti je bilo dovolj na obeh straneh mreže. Bili smo že pred presenečenjem, saj je Gregorčič povedel kar s 14:10, ko je le prevladala boljša pripravljenost borovk. V «plavem» taboru je po srečanju zavladalo nepopisno veselje, igralke dolinske šole pa si za poraz ne smejo ničesar očitati, saj so zapustile več kot dober vtis. od sebe. saj v primeru zmage napreduje v kvalifikacije; drugi razlog pa je, da bo Dom od sedaj naprej moral nastopati brez svojega standardnega dvigača Lucijana Černiča, ki se je moral zaradi bolezni za letos odpovedati nadaljnjemu športnemu udejstvovanju. Tekma Dom - Mossa bo drevi, s pričetkom ob 20. uri v telovadnici osnoven šole v Koprivnem. Za to srečanje je trener Doma J. Prinčič sklical . vse igralce Doma. ki se bodo morali zbrati ob 18.30 pred klubom «S. Gregorčič* v Gorici (Verdijev korzo, .13) za skupni odhod v Koprivno. I. K., gostov, ki niso znali organizirati svoje igre, predvsem na sredini i-grišča. Juventinci so torej prišli do zmage brez velikih težav. V prvem polčasu so vodTi z tremi goli prednosti, v drugem polčasu pa so še dvakrat pretresli nasprotnikovo mrežo in so rezultat obdržal; do konca tekme. V tem prvenstvu je tekmovalo 6 ekip, Juventina se je uvrstila na odlično tretje mesto, dala je 19 golov in prejela 8; 4-krat je zmagala. 1-krat je remizirala, 3-krat pa je bila poražena. P. D. ZAČETNIKI Juventina — Pro Gorizla 0:2 (0:0) JUVENTINA: Fabris, Košuta, Vižintin, Krpan, Brajnik. Tomš č, Nanut, Markovič, Bressan, Cingerli, Del Negro. Štandrežcem ni uspelo v tem tekmovanju osvojiti niti točke. Na domačem igrišču so naši fantje klonili vodeči ekipi Pro Gorizie. V prvem polčasu je bila igra uravnovešena, z rahlo prednostjo «belo-rdččih*, ki so bolj učinkovito zaustavljali nasprotnikove napade. Tekma je bila zelo hitra in borbenost naših začetnikov ni bila manjša kot ona od gostov. Vseeno pa je v drugem polčasu Juventina. kljub enakovredni igri, kar dvakrat klonila gostom. Mnogokrat trud in dobra igra ne pomagata, če sreče ni. Med igralci Juventine so se posebno izkazali Cingerli, Bressan, Del Negro (v napadu). Vižintin in Košuta (v obrambi), ki so res prijetno presenetili. Juventina — Audax 2:1 (1:1) JUVENTINA: Nanut R., Vižintin, Nanut B., Makuc, Culot, Tomšič, Nanut V., Markočič, Bressan, Cingerli, Del Negro (Saksida). Po neuspehu v zadnjem kolu začetniškega prvenstva je tokrat ekipa Juventine slavila zmago proti drugouvrščeni goriški ekipi Audaxa. Že od vsega začetka je bilo videti, da Ro <.belo-rdeči startali na ves izkupiček. Tekmo so začeli napadalno, medtem kc. so gostje odgovorili s hitrimi protinapadi. Priča smo bili izrazito dobri igri obeh ekip. Kljub odsotnosti standardnih igralcev, kot so Fabris v vratih in branilca Košuta ter Krpan, so domačini prepričljivo zmagali in nadigrali goste. Gola za Juventino sta dala Cingerli in Nanut Walter. za zmago pa je treba pohvaliti celotno ekipo. Naj o-menimo še. da bo v nedeljo prvenstvo začetnikov konec, in bo Juventi-na v gosteh igrala proti ekipi Podgore. P. D. 3. MOŠKA DIVIZIJA Drevi bo goriška šesterka Doma v Koprivnem pri Gorici zaključila s prvim delom prvenstva 3. moške divizije. V zadnjem kolu se bodo namreč domovci spoprijeli z Mosso, ki za seda tretje mesto na skupni lestvici in ima v primeru zmage še možnosti, da zasede drugo mesto in se tako uvrsti v finalni del tega tek movanja. Goriška ekipa pa si je že matematično zagotovila, in to tri kola pred zaključkom prvenstva, uvrstitev v kvalifikacijski del, ki bo pravzaprav odločal o napredovanju v višio ligo. Dom je namreč v letošnjem prvenstvu še vedno neporažen In ima kar šest točk prednosti pred drugouvrščenim Libertasom iz Krmina. Tudi v nocojšnjem srečanju so «be-lo-rdeči» favoriti, saj so Mosso že v prvem dvoboju premagali s 3:1. Prepričani pa smo da tekma drevi za domovce ne bo lahka in to predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker bo okipa iz Muša ne bo dala vse Primorje (na sliki med tekmo z Opicino Supercaffe) bo jutri nastopilo proti razmeroma šibki enajsterici S. Sergia HitmiifviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiMiiiiiMiupfUJiiiiiiiiiiitijiiMiiiiiimiiitiiniiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiuiiiMiitifiii KOLESARSTVO DIRKA PRI SV. SERCUU Letos je ekipa Adrie dobro pripravljena Na jutrišnji dirki računa na visoko uvrstitev Po nedeljskem uspehu se bodo kolesarji Adrie jutri pomerili na dirki veteranov pri Sv. Sergiju na 54 km dolgi progi po ulicah tega naselja. Precej naporno progo bodo morali tekmovalci prevoziti osemnajst-krat, startali pa bodo ob 9.45. Na istem tekmovanju, ki ga prireja tržaški kolesarski klub Cottur, je lani zmagal v silovitem finišu belo-modri lonjerski predstavnik Marušič, ki se je izkazal že prejšnjo nedeljo, vendar pa je celotna ekipa dobro razpoložena in pripravljena na boj, da bi domačim barvam priborila še kakšno lovoriko. Seveda bodo imeli tokrat kolesarji Adrie proti sebi vrsto klubov, ki se v letošnji sezoni niso še izkazali in upajo na osvojitev kakšne lovorike. Vendar pa smo prepričani, da se bodo znali tudi tokrat primerno braniti, predvsem pa ubrati pravilno taktiko, ki naj bi jih pripeljala na častna mesta. Spet bo na startu Ver-ginella, ki se je v nedeljo v Dolini odlično izkazal in dokazal, da prihaja počasi, toda konstantno v pravo formo: med prve se bosta skušala prebiti Santoni in Nicolazzi, Ferlu- ga je po nedeljskem padcu in dol gem zasledovanju borbeno razpoložen, prav tako Maver, Bonano, Me-lett;. Vsi so dobro pripravljeni, predvsem pa jih druži tovarištvo, saj jim ni za osebno zmago, pač pa za društveni prestiž in vsak prav nesebično pomaga tako v zasledovanju in obrambi v dirki, če je treba pri skočiti na pomoč klubskemu tovarišu. Lonjerskim športnim delavcem je uspelo, tako vsaj izgleda, po prvih nastopih v letošnji sezoni, spraviti skupaj homogeno ekipo,'od katere se lahko marsikaj nadejajo. Skriti upi vseh so, da b: eden izmed cbelo-modrih* zmagal na domači dirki za «11. pokal Lonjerja*. ki bo na sporedu čez štirinajst dni na 95 km dolgi progi po Krasu in Bregu, s startom in ciljem v Lonjerju. Dru gi cilj pa je nastop na deželnem prvenstvu veteranov, ki bo 29. maja v Trstu, v organizaciji tržaškega kolesarskega kluba «Scat - Vetreria Capponi* na zelo naporni progi z vzponom na Vrh na Goriškem in z zaključnim vzponom iz Barkovelj mimo svetilnika do Proseka. R. Pečar DOMAČI ŠPORT DANLS SOBOTA, 30. aprila 1977 NOGOMET ZAČETNIKI 18.00 na Proseku Primorje - Soncinl « » CICIBANI 17.00 na Proseku Primorje - Soncinl KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 v Dolini Jadran - Arte Gorica # m * KADETI FINALNI TURNIR 16.15 v Tržiču Arte A - Kontovel * * * POMLAD 17.00 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco • « « 17.00 v Gorici, v telovadnici UGG Pagnossin B - Doni • « • PROPAGANDA V Gorici, na Rojcah Arte - Dom ODBOJKA MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - Inter 1904 •» .. # 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 pri Banih Sloga - Virtus « « • 18.30 na Proseku Kontovel - Azzurra * « « 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Olympia - AGI « * • 3. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 telovadnica v Koprivnem Dom - Mossa JUTRI NEDELJA, 1. maja 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku Primorje - San Scrgio # * * 16.00 v Križu Vesna - Opicina Supercaffe * • * 16.00 v Dolini Breg - Pro Farra ^ • * • 16.00 na Opčinah Edile Adriatica - Zarja * . # v 16.00 v ‘Ločnfku Lucinico • Juventina # * * 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trebčah Primorec - S. Vito # * # 10.30 stadion «1. maj* Union - S. Anna * # * , 16.00 na Padričah Gaja - Duino • * • 10.30 v Nabrežini Valpadana Cave - Kras • • • 16.00 v Doberdobu Mladost - Sovodnje * * • NARAŠČAJNIKI '12.30 pri Sv. Alojziju Blue Star - Primorec * * * 12.30 na Kampanelrh Chiarbnla - Primorje * # # r 9.30 v ‘Dolini Breg - Zaule • • • NVJMLAJŠI 10.00 v Trebčah Primorec - Op'ri«a Supcrcafft « * » 10.15 na Padr :č‘ h Stnek - Primorje 9.15 pri Sv Serriju * * * S. Sergio - Breg « • * ZAČETNIKI 11.15 v Dd‘ni Breg - Zaule * * » 14 45 na Preseku Primorje - Rnzzol KOŠARKA KADETI FINALNI TURNIR V TRŽIČU 9.30 finale za 3. mesto 11.00 finale za 1. mesto Nastopa tudi Kontovel * * * 1. DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Ul. Pelracco > San Sergio - Jadran B POMLAD 11.00 na Opčinah Polet - Breg KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 9.45 v naselju Sv. Sergija Nastopa tudi Adria r si j .. ——; - * i ej 1. — prvi X 2 drugi 1 X 2. — prvi X 2 drugi X X 3. — prvi 2 1 drugi 1 2 4. — prvi 2 X drugi X 2 5. — prvi 1 1 drugi 1 X 6. — prvi 2 2 drugi 1 X X 2 HOKEJ NA LEDU DUNAJ, 29. - V 6. kolu SP hokeju ha ledu je danes repre» tanca Finske premagala Romun s 4:2. Romunija ostaja po tem | razu še vedno na zadnjem mes lestvice irt je tako najresnejši ki didat za izpad iz L skupine. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montaeehl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 1« 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00. letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS » 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaje pri oglasnem oddelku uprevi. Iz vseh drug'11 pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 30. aprila 1977 Odgovorni uradnik Gorazd Vesel Izdaja j in tlaka V Član italijanske JZTT zveze časopisnih 1 Trst založnikov FIEC SPOROČILO FLORENTINSKEMU DNEVNIKU «LA NAZI0NE» Rdeče brigade so odgovorne ludi za ugrabitev Nicoloja? Sekana rimske pravne fakultete naj bi sodilo «posebno sodišče» - Nobene novosti v preiskavi o ustrelitvi predsednika turinske odvetniške zbornice RIM, 29. — Ko. kaže, so rdeče brigade od zavorne tudi za ugrabitev Rosaria Nicoloja, dekana rimske pravne fakultete. Nekaj po 15. uri je nekdo telefonral v redakcijo florentinskega dnevmka »La Nazione* ter dejal: »Tukaj rdeče brigade. Ugrabili smo Nicoloja. Krvnika bo sedaj sodjlo posebno sodišče.* Takoj za tem so zaprli telefon. Moški, ki je govoril, ni imel nobenega na rečnega naglasa, vsaj tako trdi te lefooist florentinskega dnevnika. Ugrabitev prof. Rosaria Nicoloja je bila danes v ospredju zasedanja akademskega senata rimske univerze, ki ga je sklical rektor prof. Antonio Rubeiti. Senat je izrazil ogorčenje. zaradi tega zločinskega de.ia nja ter solidarnost z njegovo družino, Iti prcžjvlja tc ure v velikj negotovosti. Ronski preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti, ali je izjava, ki so jo dali florentinskemu dnevniku po telefonu verodostojna ali ne. Na delu so tako funkcionarji političnega kot letečega oddelke kvesture. Zjutraj so izročili prvo pomočilo o ugrabitvi sodrrku Kerini, ki se ukvarja z vso zadevo. Poročilo vsebuje rekonstrukcijo ugrabitve na podlagi pričevanj, ki . o jih zbrali sinoči in danes ponoči. Zjutraj so poklicali na kvesturo še druge priče, ki naj bi prispevale k pojasnitvi še nekaterih pod obnosti glede dinamike ugrabitve. Preiskovalci bi hoteli tudi zve-dfeti, ali so opazili v preteklih dneh prisotnost sumljivih oseb v bližini stanovanja prof. Nicoloja. Kot kaže, ni preiskava doslej obrodila bistvenih sadov, edina novost je izjava domnevnih pripadnikov tako imenovanih rdečili brigad dnevniku «La N"zione». Preiskovalci sc ukvarjajo tako z domnevo navadne ugrabitve, saj je družina prof. Nicoloja dokaj premožna, kot tudi z možnostjo politične ugrabit.ve. Nicolo je tesno povezan s finančnimi krogi, saj je podpredsednik zavarovalne družbe »La Natinnale* ter član upravnih svetov Mantedison. rimske hranilnice in zavarovalne družbe SIC. Minister za javno šolstvo Malfat-ti je sprejel rektorja rimske univerze Roberti ja ter mu izrazil svoje o 'orčenje ob kriminalnem dejanju, katerega žrtev je bil dekan pravne fakultete Nicolo. Malfatti je obenem ;zrazil solidarnost s svojci Nicoloja ter z vsemi docenti rimske univerze.1 Policija in karabinjerji, ki vodijo preiskavo o umoru predsednika turinske odvetniške zbornice Fulvia Croceja, ki ga je sinoči ustrelila skupina treh oseb, še vedno tavajo v temi. Voditelji političnega urada kvesture so sporočili danes zjutraj, da noteka preiskava v vse smeri, v pričakovanju, da bi dobili točne.iše dokaze, To v bistvu pomeni, da čaka ;o še kako sporočilo rdečih brigad. Kljub temu pa preiskava ni v zastoju. Zaslišali so kakih 30 o-seb. da bi ugotovili, ali je kdo videl, kako je do atentata prišlo in da bi prispeval k izdelavi identikita. Vse razprave na torinskem sodišči so danes v znamenje žalovanja odpovedali. Turinski odvetniki so se ob 10:30 zbrali na skupščini ter v zelo razgibani razpravi odločno obsodili umor odvetnika Croceja. Sestali so se v dvorani prizivnega porotnega sodišča, kjer so pred kratkim sodili rdečega brigadista Mas-sima Mara.-chija, ki je bil vpleten v ugrabitev industrijca Gancie. ki so ga osvobodili v bližini mesta Acqui, kjer je v oboroženem spopadu s karabinjerji bila ubita Curciova žena Margherita Cagol-Mara. (if) Rektor odredil zaporo bolonjske univerze BOLOGNA, 29. — Rektor univerze Rizzoli je ob koncu dolgega zasedanja akademskega senata ter v dogovoru s političnimi silami sklenil zapreti bolonjsko univerzo za danes in jutri. Policija jc postavila vrsto cestnih blokov na avtocestah, ki prijelo v Bologno ter vse okrog mestne četrti, kjer se nahaja univerza. Študentovsko gibanje je s tem v zvezi obsodilo »politično in vojaško operacijo*, s katero so preprečili dostop študentom do univerze, kar je povzročilo vzdušje skrajne napetosti. Študentovsko gibanje poziva vse študente, delavce in protifaši-ste, naj odločno protestirajo proti tej zapori, katere cilj je preprečiti vsedržavno skupščino študentovskega gibanja, ki bi morala biti v Bologni 29. in 30. aprila ter 1. maja. Shod študentovskega gibanja se je, kljub vsemu, začel popoldne v kinu Capitol. Najprej so se poklonili spominu študenta Pierfrancesca Lorussa, ki je bil ubit 11. marca, nakar so prebrali resolucijo, ki so jo sprejeli na kongresu mladinske federacije socialistične stranke, v katepi KOSI obsoja v imenu svobode izražanja odločitve bolonjskega rektorja, da zapre univerzo. Skupščine, ki je šc v teku medtem ko poročamo, se udeležujejo odposlanstva študentov iz Modene, Barija, Neaplja. Rima, Firenc, Ancone, Turina, Genove, Pescare, Piacenze, Catanie, Piše, Salerna, Siene in Padove. Prisotna je tudi skrajna levičarska delavska skupina tovarne Alfasiid. Ekipa tehnikov, ki vodi prizadevanja, da bi ustavili odtekanje petroleja, je mnenja, da bi bilo treba obnoviti vrtalno dejavnost na bližnjih platformah, saj bi tako omilili pritisk petroleja r.a platformo »Bravo*. Danes je prišel v Stavanger ter obiskal platformo »Bravo* ameriški izvedenec Paul «Red» Adair. Ameriški specialist za gašenje požarov petrolejskih vrelcev. Ob svojem prihodu je izjavil, da se je znašel že pred mnogo težjimi nalogami. Adair se ne bo neposredno udeležil operacije, bo pa morda dal kak nasvet izvedencem. RIM, 29. - Na letališču Fiumi-cino so cariniki in finančni stražniki danes zjutraj zaplenili surove diamante v vrednosti 120 milijonov lir. V Italijo jili je skušala vtihotapiti grška državljanka Elena Patirrkos, ki je prihajala iz Lusake. V dvojnem dnu njenega končna do našli 9 kg nebrušenih diamantov. RIM, 29. -r- Ugrabiteljem 9-letne Patrizie Spallone bodo sodili po hitrem postopku v petek, 6. maja. Patrizio so ugrabili 22. aprila, ko je šla v šolo, ostala pa je v rokah ugrabiteljev samo tri dni, dokler ni Alessandra Lo Sito sama odšla h karabinjerjem ter povedala, da je odpeljala malo Patrizio. 0 SODELOVANJU V cSOSVETIH NARODNIH SKUPIN* Koroški Slovenci kanclerju Kretskemu Predstavniki organizacij koroških Slovencev izražajo pripravljenost na sodelovanje za pravično rešitev spornih vprašanj CELOVEC. 29. - Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta odgovorili avstrijskemu kanclerju Krei-skemu na pismo o tako imenovanih «sosvetih narodnih skupin* in potrdili veljavnost svojega stališča, da ne bosta poslali predstavnikov slovenskih manjšinskih organizacij v te sosvete. Slovenski organizaciji v odgovoru, kot poroča Tanjug, pojasnjujeta, da zavračata zakon, ki predvideva u-stanovitev sosvetov. Ker ga ni mogoče priznati niti kot izpolnitev določil sedmega člena avstrijske državne pogodbe niti kot «spre,jemljiv instrument za zagotovitev ohranitve slovenske narodne skupine*. Zakon, ki vsebuje element »precejšnjega števila* oziroma povezuje pravice manjšin z njihovim številom je v .hudem nasprotju z zgodovino nastanka državne pogodbe iz leta 1955 in z načeli sodobne manjšinske zaščite — poudarjo v odgovoru. Koroški Slovenci ob tej priložnosti tudi odločno opozarjajo, da so z manipuliranjem s problematičnimi številkami in drugimi sumljivimi kriteriji v, skladu z zakonom izoblikovali načrte za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov in uporabo uradnega jezika na Koroškem in z njimi znano območje naseljenosti manjšine zmanjšali na šestino oziroma tretjino. Čeprav zakon o narodnih skupinah pomeni dosledno nadaljevanje dose- danje politike do manjšin v Avstriji, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev vnovič naglasili svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri iskanju sprejemljive manjšinske rešitve odprtih vprašanj sedmega člena državne pogodbe. Koroški Slovenci so se odločno oglasili tudi v zvezi s pripravljanjem sodnih procesov pripadnikom manjšine. Slovenska politična javnpst na avstrijskem Koroškem je ostro obtožila državo, da s pripravljanjem sodnih procesov proti pripadnikom slovenske narodnostne manjšine, ki so izrazili politične proteste zaper protimanjšinske ukrepe in dogodke na Koroškem, «krši ustavno načelo enakosti državljanov pred zakonom*. Manjšinski tisk koroških Slovencev objavlja ostre komentarje v zvezi z napovedanimi sodnimi procesi pripadnikom manjšine, ki so v znamenje protesta zažgali volilno skrinjico med lanskim preštevanjem manjšin, pisali gesla »Sedma člen — pravica naša* in podobna na poslopja ali »nasprotovali oblastem*, ko so protestirali proti šovinističnim zborovanjem. Manjšinski tisk poudarja, da ta nova sojenja v bistvu iromenijo «samovoljno delovanje tožilstva* in «edinstven pravosodni škandal* in obsoja novo izjavo deželnega glavarja Koroške Wagnerja, ki je .dejal, da «Koroška ne sme postati poljana za bombaše in iredentiste*, in pri tem očitno misli na Slovence. (vb) tržaški dnevnik Vozni red avtobusov za jutri, 1. maja Vodstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze obvešča, da bo jutri, 1. maja, avtobusna služba delovala v skrčeni obliki in samo v dopoldanskih urah. Avtobusi bodo vozili samo na progah 6, 10, 11, 20., 44 in 45-46 z naslednjim voznim redom: PROGA 6: odhodi vsakih 10 minut: prvi odhod od Sv. Ivana ob 6.25, zadnji ob 13.35; prvi odhod iz Barkovelj ob 6.55, zadnji ob 13.45. PROGA 10: odhodi vsakih 10 minut; prvi odhod s Trga Valmaura ob 6.30. zadnji ob 14. uri; prvi odhod s Trga Venezia ob 6.50, zadnji ob 14. uri. PROGA 11: odhodi-vsakih 12 minut: prvi odhod od Ferdinandea ob 6.40, zadnji ob 13.48; prvi odhod iz Ul. Mercato vecchio ob 6.45, zadnji ob 13.48. PROGA 20: odhodi vsakih 22 minut; prvi odhod iz Milj ob 7. uri, zadnji ob 13.36; prvi odhod s Trga stare mitnice ob 6.50, zadnji ob 13.25. PROGA 44: odhodi vsakih 45 minut; prvi odhod iz Nabrežine ob 6.20, zadnji ob 13.05; prvi odhod iz Trsta ob 7. uri, zadnji ob 13.15. PROGA 45-46: odhod z Opčin na Prosek skozi Repentabor. Repen, Briščike, Repnič, Zgonik, Salež, Sa-matorco in Gabrovec ob 8.45. ob 10.45 in ob 12.45: odhod s Proseka na Opčine po isti progi ob 9.45 in ob 11.45. V OBČINSKEM SVETU (Nadaljevanje z 2. strani) 0 Zaradi popravil podpornega zidu. bo odsek Ul. del Pucino od hiše štev. 127 do hiše štev. 131 zaprt za promet. Ukrep velja od ponedeljka, 2. maja, do zaključka del. tipologijo tako v razsežnosti kot v višini in značilnostih. Zato morebitne dodatne ali nadomestne gradnje ne smejo odkmiti izvirnega urbanističnega ustroja, ampak ga kvečjemu dopolniti. Drugo območje pa obsega tisti del kraških naselij, kjer je že prišlo do. posegov, ki niso bili v skladu z izvirnimi značilnostmi: gre za površine z novejšimi zgradbami, na katerih varianta predvideva možnost omejenih gradenj na osnovi določenih urbanističnih para metrov. Ti dve območji sta bili točno določeni s perimetracijo. Pri pripravi variante so upoštevali tako potrebo po produktivni krepitvi tega področja, nujnost zaščite okolja, potrebe krajevnega prebival stva in potrebe mestnega prebivalstva po zelenih površinah, namenjenih rekreaciji in prostemu času. Na tej osnovi so identificirali tri nove cone: kmetijsko področje, področje, ki je namenjeno mestnemu parku in končno področje naravnih rezervatov. Kmetijsko področje je bilo razdeljeno v tri sektorje glede na sedanjo in potencialno obliko izkoriščanja: gozdni, poljedelski in živinorejski. Kot »mestni park* varianta določa nekatere površine, pretežno gozdnate, ki so lahko dosegljive iz mesta zaradi ugodnih cestnih in prometnih zvez: te površine so zbrali pretežno med tistimi, ki so že občinska last. Področja naravnih rezervatov pa že določa državni zakon štev. 442 iz leta 1971 (»zakon Belci*); varianta predvideva možnost nadaljevanja tradicionalnih produktivnih dejavnosti, kot so sekanje drv, gojenje živine, paša itd., medtem ko je izključena vsakršna možnost novih gradenj. Skratka, kot je poudaril odboru^ De Luca, varianta za kraška nas£' lja temelji na volji, da bi s sp(?‘ membo normative, s perimetracO naselij in s specifičnim določanje® oblik izkoriščanja površin, orno?0 čili prebivalcem Krasa določene produktivno dejavnost, ki je dan* na osnovi obstoječih norm, pri no nemogoča. V sklopu Assicurazioni Generali tudi 18 kinelijskih posestev Skupina študentov in profesorfjj s tržaške univerze si je včeraj oP[ dala kmetijski posestvi zavarim”, niče Assicurazioni Generali v Cornianiju in v Cesarolu. Assicu'. zioni Generali redi na svojih r sestvih 20.000 glav goveje živine, omenjenih dveh posestvih pa Pr°'. vaja tudi živinsko krmo, in sicer r 200.000 stotov na leto. V lansK* letu je družba nakupila nadah® štiri posestva, in sicer tri v * , laniji - Julijski krajini in enege deželi Lacij. Skupno poseduje varovalnica 18 posestev s ]icvrsl 6000 ha in s proizvodnjo, ki je dosegla vrednost 11 milijard lir* 0 V Vidmu je bjl včeraj izredni čni zbor delničarjev deželne Friulia-Lis. drugim sklenili Na skupščini so ^ drugim sklenili povečati 0ia'\c družbe s sedanjih 3.500 na 5.500 j lijonov lir. Deželna uprava bo F2 pisala za 2 milijardi lir novih del®^ Ogrevanje se preneha % Potrosimo nekaj danes, I 4 04 Ano 404 * X Platforma «Bravo» še bruha petrolej STAVANGER, 29. - Popoldne je spodletel še en poskus, da bi ustavili močan curek petroleja, ki odteka z vrtalne platformo »Bravo* v Severno morje. Skušali so vgraditi v glavno cev ventil, s pomočjo katerega bi postopoma ustavili petrolejsko reko. Šlo je za poseben ventil, ki so ga zjutraj pripeljali s helikopterjem iz škotskega mesta Aberdeen. Niti ta ventil ni zdržal silo vitega pritiska petroleja, tako da bodo morali poskus obnoviti jutri zju traj, vendar z drugim ventilom, ki naj bi ga poslali iz Kalifornije. da bomo prihranili veliko, ko bomo ponovno zakurili peči. Prenehamo kuriti in napravimo obračun o stroških kurjave v letu 1976. , Hkrati napravimo- proračun, koliko bomo zmanjšali stroške za kurjavo v IIMIIKliminilllHIIIMIMIIIIIlMIIIIMIIIIIIIIIIIIINIIIIMIMIimilMmiMIIIIMUllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllU NE ODGOVARJA VEC NA NOBENO VPRAŠANJE izzivalno zadržanje fašista Ciannettinija Danes bodo poslušali nekaj magnetofonskih posnetkov CATANZARO, 29. - Po svoji včerajšnji izjavi, ko je povedal, da ne bo več odgovarjal na vprašanja, dokler ne bodo prebrali in proučili vse zapisnike, ki ga zadevajo, se Guido Giannettini strogo drži svoje odločitve. Odvetniki zasebne stranke in javni tožilec so zaman skušali kaj zvedeti od fašističnega časnikarja, Giannettini ni črhnil niti be; sede, razen ko se je pritožil pri predsedniku, da ga je odvetnik Gar-giulo včeraj žalil, ko mu je rekel, da je »gnusen*. Razpravo so v začetku prekinili za 15 minut. Odvetnik Azzariti Bova je v imenu svojih kolegov, ki so navzoči na procesu, izrazil sočustvovanje s svojci včeraj ustreljenega predsednika turinske odvetniške zbornice dr. Fulvia Croceja. Temu sp je pridružil tudi sodni zbor, ki se je za 15 minut umaknil v sodniško sobo. V nadaljevanju so spet govorili o Marcu Pozzanu. Njegov zagovornik je že tretjič od začetka procesa zah: teval, naj sodno obravnavo odložijo, dokler se ne zaključi procedura, ki naj bi omogočila njegovemu klientu, da se udeleži razprave. Gre za o-čitno zavlačevalno pobudo, ker je Pozzan pobegnil v Španijo, kjer so ga tamkajšnje oblasti šele pred kratkim aretirale in je sedaj baje v teku procedura za izročitev fašista italijanskim oblastem. Sodni zbor je zahtevo Pozzanovega odvetnika zavrnilo. ker je Pozzan bil aretiran po začetku procesa in bi se torej, če bi mu kaj bilo do tega. obravnave lahko udeležil, preden so ga Španci aretirali. Zatem so poklicali Guida Giannetti-nija, od katerega je odvetnik Gargiu-lo zahteval, naj pojasni, zakaj ni v pogovoru z italijanskim vojaškim a-tašejem v Buenos Airesu nikoli omenil imena kapetana Labrune. če je mislil, da se je njegov odnos z obveščevalno službo SID že zaključil. Vprašal ga' je tudi, kako naj tomači to njegovo zadržanje, če je malo kasneje brez težav povedal milanskemu preiskovalnemu sodniku precej stvari tako o. tem pogovoru, kot o Labruni. Takrat je prišlo do incidenta, ko se je Giannettini pritožil predsedniku, češ da ga je Gargiulo na včerajšnji obravnavi žaliL Tudi javni tožilec Mariano Lombardi je očital fašističnemu časnikarju nekatere njegove nedoslednosti. Gian-nettini je 26. septembra 1974 izjavil v zvezi s poročilom o desnici, ki ga je izročil Fredi in ki naj bi olajšal nekomu, da se vrine v levičarske kroge, da za to osebo ni vedel ter je zanikal, da bi poznal Venturo. Na sodni obravnavi pa je izjavil nasprotno, zaradi česar je javni tožilec zahteval, naj to nesoglasje pojasni. Poleg tega bi moral pojasniti nekatere izjave v zvezi z bojaznijo, ki jo je baje imel za svoje življenje. Ves drugi del sodne obravnave je bil posvečen branju raznih zasliševanj Ciannettinija, ki se je tako zavleklo, da je zagovornik anarhistične skupine Tarsitano zahteval od sodnikov. naj prenehajo z branjem, nakar so razpravo odložili na jutri, ko naj bi se zaključila s poslušanjem nekaterih magnetofonskih posnetkov, (if) prihodnjem letu, To lahko dosežemo na tri načine: z izolacijo, z reguliranjem ogrevalne napeljave ter z avtomatičnim termičnim reguliranjem 0h*flfc(twj|w' Izolacija Okenske šipe - Namestitev dvojnih šip If zmanjša izgubo toplote za 40 %>. Podstrešje - Če podstrešje izoliramo z izolacijskimi sredstvi, ki so na voljo, moremo doseči tudi 25 % prihranka. |jv Pritličje - Podobne prihranke dosežemo, vF če izoliramo strope, veže, kleti. Jfk Cevi in kotli - Tudi kotle in cevi je treba VF izolirati, če hočemo preprečiti nepotrebno izgubo toplote. *.v XX ::x x:: \v \v :x ,\v X* :x v, v. m Ah|vX; ^xx:x:x: ■y:Kt!'yy • • • • • • • •* • •••••*••• • ••••••••••• 14 v!v x:x v!;!; •XX M 'vX Reguliranje ogrevalne napeljave Termostat - Če namestimo na radiator ^F termostat, si zagotovimo toploto 20 stopinj, hkrati pa lahko izkoristimo tudi brezplačne dodatne vire toplote (sonce, kuhinja itd.). Uravnoteženje ogrevalne naprave - Da bi imeli v vseh prostorih enakomerno toploto 20 stopinj, je često dovolj, da tehnik regulira razdelitev vode po radiatorjih ali da v skrajnem primeru doda v najbolj hladnem prostoru radiatorju kak element. Kotel In gorilnik - V kotlu se naberejo kamen in saje, ki vsrkavajo in trošijo toploto. Tudi slabo reguliran gorilnik lahko povzroča izgubo toplote. Očiščenje kotla in reguliranje gorilnika sta temeljni nalogi za varčevanje goriva. pmmmm MJlliggli Avtomatična termična regulacija Centralna termična ureditev, ki jo predvideva zakon štev. 373, avtomatično prilagaja ogrevanje poslopja zunanji temperaturi. Zunanja sonda: ugotavlja spremembe v ^F zunanji temperaturi. . Osrednja naprava (centralind): sprejema impulze sonde in ureja toploto vode za v radiatorje v skladu z zunanjimi vremenskimi razmerami. Možno je varčevanje v ogrevanju Glavno ravnateljstvo za energetske vire Ministrstvo za industrijo .ergf -»ar s* •< a.