TRST, sobota 1. novembra 1958 Leto xrv.. št. 260 (U05) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON >3-808 IN >4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — 0GL»e 37-338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 Hi od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE »ASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Načrt SZ o ustavitvi jedrskih poskusov predložen včeraj ženevski konferenci Delegati treh držav so obrazložili vsak svoje stališče - Navzoč je bil tudi Hammarskjoeldov predstavnik - Prihodnja seja bo v ponedeljek lertm^ ’ — Danes se je v Ženevi začela kon- pSCa Predstavnikov ZDA, SZ in Velike Britanije o jaki brskih poizkusov. Otvoritvena seja je tra-pojP^eset minut in na njej so govorili voditelji 'Mna 6Znih delegacij. Takoj zatem se je začela prva taPd S6^a P°d predsedstvom sovjetskega delegata Ca- Po tu so objavili nasledita.110 P°r°čilo: «V tjjS. glavnega tajnika itavJ® njegov osebni pred- tobrod ..Nareianan izrekel j^rčoslieo udeležencem na ta r^nci. Zatem po po-tju 5Latke izjave predstaviš v’ ^e'ike Britanije in Nato je bila pod predstavni sovietskega pred- '■oditeij^ Pn'a tajna seja in složili ,|bra,u‘.,.treh delegacij so viad^- sbniišče svojih tttlCe Slede naloge konfe-*- • kij,,., J. seji je sovjetski izrazu Predložil načrt bisov 0 ustavitvi poiz-'iu , z .atomskim in vodikovi v^m. prihodnja seja ti ,- P°nedeljek 3. novembia Hani Uri#- tik j^arskjoeldov preistav-lela-^rajanan je pdzdravil b“8im*Je- treb d-žav. Med ?S|6m= J® poudaril, da je tla nkjoeld ob zaključku laiiij, ..on>skih strokovnjakov so i s da bodo rezultati, ™ dosegli st-okovnjaki, '""Ul,,! omogočili napredovanje pri reševanju razorožitvenega vprašanja. »Vsaka od tu zastopanih vlad, je nadaljeval Nara-janan, je odgovorna za rešitev vprašanj, s katerimi se moramo vsi baviti. Rezultati te konference bodo imeli veliko važnost za Združen? narode in za njih napore v zvezi s splošno razorožitvijo«. Govoril je zatem voditelj sovjetske delegacija Carapkin. Izjavil je, da bi preki-iitev jedrskih poizkusov prispevala k zmanišanju oboroževalne tekme in k izboljšanju odnosov med državami. »Ustavitev jedrskih poizkusov, je nadaljeval Carapkin, bi preprečila atomsko vojno. Poleg tega bi preprečila okuženje vode, zemlje in zraku z radioaktivnimi elementi«. Omenil je zatem pozitivne rezultate konference strokovnjakov v Ženevi, ki so pokazali, da je mogoče pripraviti načrt' sporazuma za praktično izvajanje nadzorstva. Ker so bili storjeni že vsi pripravljalni koraki, je prišel trenutek, da se napravi zadnji korak in se sklene spora- ""llmilllllMUHIIIIIIIIllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllMIIHlIllllllUlllMIIIIIIIIIIIIII [Z je zavrnila v OZN kompromisno resolucijo HDa 31. — Delega- Jtji. >D SZ so danes ob-; uj Politični odbor OZN, \ UsPel poizkus kompro-X,.? peterega sta se pri-1, fndija in Jugoslavi-\ii 1 se sporazumeli o SJtikv/^olociji o prekinitvi > i0 7poizkusov. Delegati Ni so drug drugega H, odgovornosti za ne- L**i»Vil delegat X"al i van ■ s0 nieg°va Pfi" ;!,H *JS .imela pozitiven ..l!fy ,'er je zahteval preki-i "Pan; 2Pfave do ponedeljka da bo do tedaj na-ni svoie posredovanje. aNien80Va zahteva je bila >H oa z 41 glasovi proti ! V Vzdrzanimi. delegat Cabot j/lin 8,In sovjetski delegat L. itie«3 obrazložila nasprotje in 53Un'm stališčem. (v*ndijskr, s,a g°vori;a t. ProiL-O - jugoslovanskem 'soem načrtu. ki >. n a: 1. poziv jedrskim t1*«, -3 takoj prekinejo poli111 o n nai dosežejo spora-tiirtodhim itvi pod merita ž*tte„ hadzorstvom. 2- Poti 11 ra konferenci, naj k *er 2pijavlja o tej zade- I,vičj-. naj poroča izredni 'dl bo’sue bo POtfebno, zali. 6oi.l, uPsčina lahko spre- ^ korake- 3- Po bZKov^,' trNvij.atJu lh'ieio S državam, naj ne t*.j ^ovo ^ih poizkusov v vidpr.!'JU da se konča •ti^kiar.il ■ Postopek. 4 Poziv / dela' .l°eldu, naj se ude-vje ?enevske konference. ^5* cija3e iziavil' da ie ta V' in ■ sprejemljiva za dodal, da je So-'ti*1 totni Zveza onemogočila V« .ker je zahtevala, it c^Uln* -1 -"tor.i^aiišče, ki ga ZDA k rttben , »Prejeti. Zato ni (sr k - OPopromis. Povrnil 4 in v°tni resoluciji 17 .^dn0*tah'eyal' naj s.e P vdn j1 pri glasovanju. C^iih , govoril o istih v«i5*čen * ki pa jim je dal *n thne?°men- Po nieg°- V 0t»lslrJU ie glavno, da '♦ti1'0 i?- države podajo 1 nediav°’ kai(i ««e že SK l« -Zave ne bodo spo-J Jtdrjili. dokončni preki-Poizkusov. Dru v' naiPa Poziva jedrske SrnL,tolmačijo resolu-SL Pfizart’. da skupščina . (,aSe ,adete države, naj N ^»kovf a.Vlio za vedno “ - ,:aniu zum o nadzorstvenem sistemu, jedrskim orožjem, ker ne Sovjetska delegacija je prišla v Ženevo prav s tem namenom. Sz je pripravljena skleniti sporazum za dokončno u-stavitev jedrskih eksplozij in za uvedbo nadzorstvenega sistema. «Naša delegacija, je nadaljeval, je pripravila načrt v tem smislu in ga bo predložila konferenci. Ce so ZDA in Velika Britanija pripravljene takoj in dokončno ustaviti jedrske poizkuse, bo SZ takoj ustavila svoje, čeprav je napravila do sedaj manjše število poizkusov kakor ZDA in Velika Britanija skupaj«. Voditelj angleške delegacije Ormsby - Gore je med drugim izjavil; »Upoštevati moramo, da se ta konferenca ne tiče samo naših treh vlad, ki so do sedaj edine preizkušale jedrsko orožje, pač pa tudi številnih drugih držav, ki niso tu zastopane. Moja vlada ima namen napraviti vse, kar bo mogla, da se konferenca pozitivno zaključi«. Zaključil je z besedami; «Z optimizmom in zavedajoč se veličine naše naloge, pozdravljam svoje kolege okrog te mize. Želimo konstruktivno delati in zahtevamo naj tudi naši kolegi delajo v enakem duhu«. Zadnji je govoril ameriški delegat James Wadsworth, ki je izjavil, da so zaključki strokovnjakov v Ženevi skupna podlaga sedanjih pogajanj. Strokovnjaki so napravili večino pripravljalnega dela. Naloga sedanje konference pa je grrditi na njihovih zaključkih. Wadsworth je nadaljeval: «ZDA so pripravljene prekiniti jedrske poizkuse za eno leto, ki bi se podaljšalo s pogojem, da se ob začetku vsakega lea lahko ugotovi; 1. da sistem inšpekcij, o katerem bomo sporazumeli, učinkovito deluje. 2. Da se doseže zadovoljiv napredek glede sporazuma o nadzorstvenih u-krepilt, za katere se ZDA zavzemajo. Ta sporazum bi se lahko nanašal na nekatera vprašanja, ki se tičejo atomskih eksplozij v miroljubne namene, ki jih je treba ločiti od eksplozij z jedrskim o-rožjem. Kako^ so ZDA že večkrat izjavile, prekinitev poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem ni sama na sebi ukrep o razorožitvi ali o o-mejitvi oborožitve. Pravi sporazum mora pripeljati do drugih bistvenih sporazumov, ki se tičejo omejitve in zmanjšanja atomskih snovi, ki so določene za vojaške namene ter do drugih bistvenih faz razorožitve« Na koncu je ugotovil razlike v pogledih ob otvoritvi sedanje konference ter je izjavil, da se bo ameriška delegacija trudila, da bi se kon-ierenca pozitivno končala. V pristojnih krogih OZN se ob otvoritvi konference opaža optimizem. Ugotavljajo, da je možnost sporaz ima dobra, ker se sedaj nobena država ne bo mogla odtegniti obveznosti o prekinitvi jedrskih poizkusov. Edini dvom velja glede sta-,'išča Francije. Toda v zvezi s tem ugotavljajo, da želi Franoija samo postati članica atomskega 'kluba, ne da bi začela dolgo vrsto poizkusov z Pred popoldansko sejo so Avstrija, Švedska in Japonska položile resolucijo, ki izreka »upanje, da bo ženevska konferenca plodna in bo privedla do sporazuma, ki bo sprejemljiv za vse«. Resolucija poziva udeležence konference, da predložijo poročilo skupščini OZN o sporazumu, ki bi ga dosegli pri pogajanjih, in poziva Hammarskjoelda, naj ženevski konferenci nudi podporo, ki bi jo od njega zahtevali. V začetku seje so delegati teh treh držav pozvali pred-ložitelje drugih resolucij, naj jih umaknejo in naj sprejmejo resolucijo treh. Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta v imenu ostalih predložiteljev zahodne resolucije sporočila, da umikata resolucijo v korist novi resoluciji, če tudi drugi umaknejo svoje. .j i -j: Indijski delegat Je odklonil umik svoje resolucije in je poudaril, da resolucija treh ne odraža v zadostni meri odgovornosti skupščine glede jedrskih poizkusov. Zorin pa je izjavil da resolucija treh samo zavira razpravo o razorožitvi, namesto da bi jo spodbujala. Dodal je, da se je med razpravo pokazala splošna želja po ukinitvi jedrskih eksplozij. Odbor je sklenil, da bo imel še nočno sejo, na kateri bodo glasovali o posameznih resolucijah. iiiiiiimmiiiilimiiiiMitliiHiiiiliitiiiiiiiiimfimiiliimiuiMliiitiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii D. Kunc o procesu proti BBO in o konferenci v Ženevi O odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zmore takih finančnih 'bre men. Ce bo sedanja konferen-.a imela uspeh, bo omogočila nadaljnje razgovore o vprašanju atomske razorožitve. ZDA hujskajo Cangkajška proti Kitajski WASHlNGTON, 31. — Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada prepričana, da bo »nacionalistična Kitajska mirno nadaljevala napore za osvoboditev kitajskega celinskega o-zemlja in da ne bo dala pobude za vojno«. Dodal pa je. da ZDA ne izključujejo, da bi formoška vla- da uporabila silo »v primeru zakonite obrambe ali v primeru, da bi na kitajski celini nastala vstaja v-.likega obse-ga». Ministrski predsednik formo, ške vlade Cen Ceng pa je izjavil, da bi formoške sile napadle kitajsko celino če bi Kitajci izvršili nov napad na obalne otoke. Diplomatski odnosi med Marokom in Kitajsko RABAT, 31. — Danes so objavili v Rabatu in Pekingu izjavo, s katero javljajo, da sla Maroko in Kitajska sklenili navezati medsebojne diplomatske odnose. Andreottijev protifanfanijevski program Vsi proračuni ministrstev so odobreni Parlament se ponovno sestane 18. t. m. (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Na današnji seji vlade se je najprej govorilo o proslavi 40. obletnice zmage v prvi svetovih vojni. Proslave so se začele včeraj v Vittoriu Venetu, v prihodnjih dneh pa se bodo nadaljevale v Trentu, v Trstu in v Neaplju, zaključile pa v Rimu. Nato Je vlada razpravljala v glavnem o rednih upravnih poslih, o čemer je poročal osebno — kot po vsaki seji — predsednik Fanfani. Povedal je, da je med najvažnejšimi sklepi današnje seje dodelitev nadaljnjih 4 milijard lir za letališče Fiumicino, ki je eno najmodernejših v Evropi in bo dograjeno čez dve leti. Nkupni izdatki za gradnjo bo-oo znašali nič manj kot 22 milijard lir. Ministri so razpravljali tudi o klasifikaciji oljčnega olja in so sprejeli ukrep, na podlagi katere'ga se bo olje prodajalo tako, da bo klasificirano v pet raznih vrst. Novinarji so vprašali Fan-fanija kaj misli o kritikah, ki so bile izrečene na račun predsednika IRI Fasceitija. Predsednik viade je odgovoril, da ne ve, na Kako kritiko je mislil dotični novinar, češ da «ni imel sreče sodelovati med parlamentarno razpravo o državnih udeležbah«. Vendar pa je Fanfani dejal, da je IKI, pripravil načrt za dodelitev potrebne pomoči za tiste delavce, ki jih bodo odpustili, na podlagi istega načrta pa jih bodo čimprej tudi ponovno sprejeli na delo, tako da bo'število odpustov čim manj. še. Fanfani je dalje omenil svoje potovanje v Egipt. Izjavil je, da datum še ni določen, vendar pa da ie mnenja, da se bo to zgodilo v kratkem. Parlament je danes zaključil razpravo o proračunih posameznih ministrstev. Poslanci in senatorji se bodo ponovno iiiillilfiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiliiiiHiiitfiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiMlMiiiiiiiiimiiiiiliiHiiiiiiiiliiiilliiiiininiiiliiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiniiiiiiiMi Četrta obletnica vstaje alžirskega ljudstva Alžirci ne bodo dvign in bodo nadaljevali_ De Gaullove represalije proti Ben Beli - Izpustitev tisoč interniranih Alžircev - «Le Monde» o ogromnih izgubah Francije zaradi alžirske vojne KAIRO, 31. — Ob četrti obletnici začetka vstaje v Alžiriji je predsednik alzir::ke vlade Ferhat Abas naslovil alžirskemu ljudstvu, borcem narodnoosvobodilne vojske in Alžircem, ki živijo v Franciji, poslanico, v kateri poudarja, da alžirska vojska ni pripravljena dvigniti belo zastavo in sprejeti poraz. Ferhat Abas pravi dalje, oa se alžirska vlada dobro zaveda trpljenja, ki ga je alžirsko ljudstvo prestalo v teh štirih letih —:------- časnikarjem, da je svoji 17- Podpredsednik alžirske vlade in vojni minister Knm Belkacem je ob 1. novembru, ki je 4. obletnica alžirske vstaje, pozval alžirske borce, naj nadaljujejo borbo, dokler se ne doseže neodvisnost Alžirije. Sinoči je alžirska vlada objavila izjavo, s katero odločno protestira proti slabemu ravnanju, ki so mu podvrženi štirje alžirski ministri, ki so zaprti v francoskih zaporih. «To slabo ravnanje, pravi poročilo, dokazuje slabe namene generala De Gaulla m njegov sklep nadaljevati politiko napada v nasprotju z njegovimi lažnimi izjavami« Poročilo protestira zlasti proti slabemu ravnanju z Mohamedom Haiderjem, ki je pred dnevi začel gladovno stavko, ki so jo začeli drugi trije ministri iz solidarnosti.- Končno pravi poročilo, da tako rav-r.rnje pomeni odkrho kr-itev mednarodnih zakonov in pravic političnih kaznjencev. Minister za informacije v alžirski vladi Jazid pa je danes v New Yorku na sestanku afriško - azijske skupine jronovil 'stališče alžirske vlade glede pogajanj s Francijo. Po sestanku je Ja^id i-Doročil k« 6rizaria.JU sporazuma 'hm državami, Ckif zenpvske kon-F i jt s*h koli. iiV>sl0v.b“ sPre'et Pred-Lil)’ lt»i *nskega delegata ta kii^Dnij6 za7.prava odlo-inrn”®' in zavrnjena (.ht-k 'Jaka zahteva za W-S?a, Ponedeljek. 'fiS idia u soj® stB se s P°mod* « ^čria zunanjega hiin m ’n 8 soviet" predstavnikom ’°C‘ (Od našega dopisnika) i žav v zvezi s sklenitvijo go- BBOGiRAD, 81. - Zastopnik | *dcdBr*k‘h^aranžmajev. Kot je državnega tajništva za zuna-nje zadeve Drago Kunc je na današnji redni petkovi tiskovni konferennci izjavil, da ju-goslovasko-italij anski razgovori o podaljšanju sporazuma o ribolovu na Jadranu potekajo normalno in da mora jugoslovanska vlada upoštevati mišljenja in interese jugoslovanskih ribičev, o katerih je pisalo jugoslovansko časopisje. Na vprašanje, kaj meni o govoru Borisa Kraigherja na proslavi 15. obletnice prvega kongresa slovenske Protifašistične ženske zveze v Novem mestu, o katerem je v zvezi z akcijo proti dvojezičnim šolam na Koroškem in pripravam procesa proti članom bivše Beneške čete v Italiji rekel da je protijugoslovanska gonja v vzhodnoevropskih državah dala pobudo tistim silam v sosednih državah, da smatrajo da je nastopil čas, ko lahko kvarijo dobre sosedne odnose z Jugoslavijo z lazpihcvanjem nacionalnih strasti in s podpiranjem protidemokratičnih tendenc, je Kunc odgovoril: »Dogodki, o katerih je Boris Kraigher govoril, dajejo osnovo za točno ocenitev.« V odgovoru na nadaljnje vprašanje novinarjev je Drago Kunc izjavil, da ima Ju-gos.ovija pri reševanju posameznih gospodarskih vprašanj težave zaradi neodločnosti in zavlačevanja dokončnega odgovora s strani nekaterih dr- znano, je glavna težava v izpolnitvi načrta gospodarsKega razvoja Jugoslavije nastala za. radi neizpolnitve podpisanih gospodarskih sporazumov s strani Sovjetske zveze. Da bi odstranila oziroma ublažila te ježave. skuša jugoslovanska vlada skleniti ustrezne sporazume z zahodnimi državami. Na vprašanje ali je jugoslovanska vlada dobila odgovor od sovjetske vlade na svojo drugo noto, v kateri je jugoslovanska vlada zahtevala zpolnitev dogovorjenih sporazumov, je Drago Kunc izjavil, da je zaenkrat vsaka stran ostala pri svojem stališču, kar pomeni, da sovjetska vlada še vedno odbija izpolnitev sporazuma. Kunc je potrdil, da je Jugoslavija na 13. zasedanju GAT v Ženevi sklenila vzpostaviti tesnejše sodelovanje s to mednarodno organizacijo, zaenkrat samo v obliki pridružene čla nice ker Jugoslavija še ni v stanju prevzeti vse obveznosti polnopravnega člana. Jugoslovanska vlada smatra, da je ta oblika sodelovanja sprejemljiva za članice organizacije GAT. Skupna deklaracija partij-sko-državnih delegacij Češkoslovaške in Romunije je potrdila običajno prakso, da se skupne deklaracije partijsko-državnih delegacij vzhodnoevropskih držav izkoriščajo za nenačelne napade na Jugoslavijo. V zvezi z obsodbo jugo- slovanskih mornarjev na Kitajskem je zastopnik državnega tajništva izjavil, da je a-retacija, sojenje in obsodba čisto protijugoslovanska politična akcija in nova metoda v protijugoslovanski gonji. Vsa zadeva je montirana, je poudaril Kunc, da bi se ustvarilo »dejanje« za gonjo proti Jugoslaviji. Posebno je težko, da je zlorabljeno pravosodje za tako nepravično in neljud-sko svrho. »Jugoslovanska vlada.« je poudaril Kunc, »bo podvzela odločne ukrepe za zaščito svojih državljanov.« V zvezi z nedavnim govorom predsednika albanske vlade Selu-la in z gonjo v Albaniji proti Jugoslaviji je Kunc izjavil, da nima ničesar dodati nedavni izjavi dr. Brileja v zvezni skupščini, poudaril pa je, da je predsednik albanske vlade Sehu s to izjavo direktno in še enkrat potrdil teritorialne zahteve do Jugoslavije. Na vprašanje, kako gleda Jugoslavija na konferenco v Ženevi, je Kunc izjavil, da je znano, da se Jugoslavija zavzema za neposredno splošno in trajno prenehanje jedrskih poizkusov in da smatra da je neubhodno in mogoče doseči vsaj začeten in delen sporazum. ki bi služil kot osnova za nadaljnja pogajanja in sporazume. »Jugoslovanska vlada,« je poudaril Kunc, »bi pozdravila podpis vsaj začetnega sporazuma na konferenci v Ženevi.« B. B. javi dodal pojasnilo; Njegova vlada ni nikoli zahtevala o-svoboditve Ben Bele in diu-bih alžirskih ministrov v Parizu kot pogoj za pogajanja, toda tako dejanje h: t Junačili kot znak izboljšanja o-zračja. Jazid je dalje poudaril, da alžirska vlada ni zavrnila ponudbe za pogajanja, pač pa vztraja, naj bodo ta na nav tralnem ozemlju ter na, se razpravlja o politični in \oja-ški rešitvi alžirskega spora. Jazid je izrekel upanje, da bo OŽ.N prispevala k teinu, da se Francozi odločijo za rešitev. Alžirski minister za informacije Jazid je v N«w Yor-itu objavil izjavo, ki pravi: »Francija in Zahod morata razumeti, preden bo prepozno, aa bo vojna v Alžiriji, če se bo nadaljevala,, vplivala ■.zven naših meja. Glavna skrb alžirske vlade bo tedaj nudi-alžirskemu ljudstvu in njegovi vojski materialna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje vojne. Ta materialna sredstva bo alžirska vlada sprejela, kjer jih bo dobila, brez geografske ali ideološke omejitve«. V francoskih vladnih krogih izjavljajo v zvezi z Bur-g bovim govorom, da ni mogoče upoštevati njegove zahteve za osvoboditev alžirskega ministra Ben Bele. Francoski funkcionarji izjavljajo, da se njih stališče do Ben Bele ni spremenilo, in trdijo, da je Ben Bela navaden in ne političen kaznjenec. Ben Bela, ki je med najbolj priljubljenimi alžirskimi voditelji, je za francosko justico nenadoma postal «navaden» kaznjenec. Ukinili so mu namreč režim političnega kaznjenca, ker je začel gladovno stavko. To so sporočili danes popoldne in ukrep pomeni disciplinsko kazen. Poleg tega pa ima ra ukrep tudi drug pomen. Opazovalci v Parizu menijo, da gre za De Gaullovo premišljeno potezo, da s tem pokaže svojo nepopustljivost, ker so Alžirci odklonili, da bi prišli v Pariz na pogajanja o ustavitvi sovražnosti in da bi brezpogojno kapitulirali. Pariški opazovalci pa poudarjajo, da bo zaostritev s francoske strani ie bclj prispevala k potvorbi volitev v Alžiriji, kjer bi hotel gen. De Gaulle dobiti «alžirsko politično elito«, s katero naj bi se pogajal. V takem ozračju stopa danes vojna v Alžiriji v peto leto. V tem času je na obeh straneh padlo veliKo število žrtev. »Le Monde« piše nocoj, da je Francija zaradi vojne v Alžiriji zgubila verjetno okoli milijardo dolarjev v devizah, medtem ko je bila prisiljena potrošiti od 1.200 do 2.000 milijard frankov za 570 tisoč vojakov. Toda zguba, ki jo je Francija imela s to vojno, je verjetno mnogo večja Kajti inflacija, anemija številnih industrij, težave, ki jih Francija ima v zvezi s skupnim tržiščem, so v glavnem posledica te vojne. V Alžiru pa je generalna delegacija francoske vlade sporočila, da je pe Gaulle sklenil, naj izpustijo tisoč o-seb, ki so zaprte v »zbirnih taboriščih«. Sovjetski komentar papeževe poslanice RIM, 31. — Z zanimanjem jc bil danes sprejet komentar moskovskega radia o prvi poslanici novega papeža Janeza XXIII. V komentarju je namreč med drugim rečeno, da je potrebno papeževim pozivom, naj se rešijo mednarodni spori in preneha oborožitev ter odstranijo težave za rešitev teh sporov, zlasti pa papeževi želji za mirom, posvetiti pozornost. »M-enja smo, je rečeno v sovjetskem komentarju, da tisti, ki jih navdihuje katoliški nauk, morajo razmišljati o tem pozivu najvišje cerkvene oblasti in delati za mir in za mirovne pobude. Vprašanja, ki jih ima pred seboj svet, so težavna in številna. V oboroževalni tekmi z navadnim in množičnim o-rožjem, v težavah in v spletkah ,ki predstavljajo oviro na poti potrpežljivih pogajanj kot sredstva za pomiritev različnih pogledo\r, v stalnem odbijanju upoštevanja zakonite pravice ljudstev, leži velika nevarnost... Od kjer koli prihaja napor za odstranitev te nevarnosti, kdor koli ima miroljubne pobude za aktivno in miroljubno gradnjo miru, ne bo ostal brez razumevanja in odgovora našega ljudstva in njegovih voditeljev... Ideologije ne ovirajo sporazuma o vprašanju miru in blaginje narodov. Besede in dejanja miru ter zmanjšanje napetosti, ne najdejo sveta razdeljenega v katolike in nekatolike, v narode različnih ver in v brezverce, temveč razdeljenega v ljudi dobre volje in ljudi brez dobre volje.« Danes je prejel papež poslanico predsednika alžirske vlade Ferhata Abbasa. v kateri mu v imenu alžirskega naroda pošilja čestitke za dolgo vladanje. Medtem se je zvedelo, da bo na kronanju v torek vlado Z.DA zastopala med drugim tudi bivša veleposlanica Clara Boothe Luce, s katero so bili kardinali precej nezadovoljni, že ko se je ob priliki pogreba pokojnega Pija XII. preveč sukala po Vatikanu ter poudarjali latinski pregovor «Mulier taceat in ecclesia« i »Zenska naj v cerkvi molči«). —1-«»--- Popovičev obisk vLondonu-zakijučen LONDON, 31. — Danes je bilo objavljeno sporočim o obisku državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča ifi o britansko - jugoslovanskih političnih razgovorih, na katerih so proučili razvoj britansko - jugoslovanskih odnosov in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Zunanja ministra obeh držav sta poudarila, da se obojestranski koristni odnosi stalno razvijajo, zlasti na gospodarskem področju in da se je to sodelovanje na raznih področjih ustalilo kot redna praksa. V razgovorih o mednarodnih odnosih sta se dotaknila tudi odnosov med Vzhod.m in Zahodom, razorožitve, Srednjega vzhoda, Cipra in Daljnega vzhoda. Oba ministra smatrata, da so odnosi med obema državama primer uspešnega sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo. Na nocojšnji tiskovni konfe-i renči v jugoslovanskem vele- načrtu za unifikacijo prispevkov za socialno skrbstvo je dejal, da prispevki ne bodo zvišani in da bo po novem zakonu skrbstveni sistem «bolj ekonomičen in bolj učinko-vit.» C lede zaposlenosti je Vigo-relli dejal, da morda vse številke o brezposelnih niso točne, vendar pa da kažejo «majhno zboljšanje v zadnjih letih«. Narašča pa nenehno število nezaposlenih mladih delavcev. Danes je bil objavljen napovedani Andj^eoltijev program struje «Primavera», ki f a -bo predložil prihodnjemu demokrist janskemu kongresu. Glavne točke tega programa so: L Andreotti nasprotuje sedanji vladi, ker bi morala biti vlada enobarvna — demo-kristjanska, 2- zagovarjati bi morala strogo atlantsko politiko »brez nevarnih in jalovih odstopanj na druge sektorje, kjer naj poseg ni niti važen, nit: obvezen«, 3. Andreotti nasprotuje poudarjanju socialnosti, ker da je to le demagogija in 4. Andreotti zahteva tudi široko zastopstvo manjšinskih struj v vodstvu KD. Ko so lanfanija vprašali, kaj misli o tem programu, je zanikal, da §re za »centrifugalno silo v vladi«. Toda Fan-fanijevo izjavo pobijajo naslednja dejstva; 1. predvsem Andreottijev program. 2. socialdemokratski parlamentarci so sulenili pied-lagati spreminjevalne predi > ge k odloku vlade za liberalizacijo tržišč, 3. pojav »prostih demokristjanskih strelcev« ob priliki glasovanja proračuna za ministrstvo za zu-. anje zadeve, ki ga vodi o-sebno Fanfani, 4. poraz, ki ga je doživel Fanfanijev aktivistični apa-at, kjer je deželni predsednik Milazzo sestavil deželno vlado ob Sodelovanju vseh strank razen KD in liberalcev. Ce upoštevamo vsa ta dejstva, potem moramo reči. da je Andreotti dobro izbral trenutek za objavo svojega programa, ki je brez dvoma hud napad na Fanfanija. Verjetno ta napad ni brez zveze z dejstvom, da je novi papež imenoval prav konservativca Tar-dinija za bodočega državnega tajnika v Vatikanu ki bo složno deloval z Andreottijem, i-mel pa bo široko polje dela, ker je že stari rek, da »papež kraljuje, državni tajnik pa vladaš. Nekateri trdijo tudi, da je na Andreottijevo odločitev vplival tudi izid glasovanja v centralnem komiteju PSI. Ni pa nobenega dvoma, da je vse to za Fanfanija prišlo nenadoma, saj bo demo-krstjanski kongres šele v maju ali aprilu in Andreottiju ni bila potrebna taka naglica za objavljanje programa svoje struje. Konkretno se sedaj Fanfani lahko upravičeno boji, da mu bodo Andreottijevi pristaši nekega lepega dne povzročili krizo vlade in da bo na kakem glasovanju ostal v manjšini. Zato se še bolj zanaša na socialdemokrate, A. P. iiliiiiililiimiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititmtiiiiiiiimtiiMminimiiiHHiititiimiiiiitmimiliimiiHiiitiiitmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiit Ali bo Borisu Pasternaku odvzeto državljanstvo SZ? Tako zahtevo je na sovjetsko vlado naslovila skupščina moskovskih pisateljev, ki imenuje Pasternaka izdajalca in sovražnika ljudstva poslaništvu je Koča Popovič izjavil, da je njegov obisk v Londonu pomemben korak v nadaljnjem razvoju obeh držav. Na vprašanje, ali je Jugoslavija sprejela posredovalno vlogo med ZAR in Veliko Britanijo, je Popovič poudaril, da Jugoslavija np /teli 1-grati nikakršne posredovalne vloge, da pa je vsa jugoslovanska politika usmerjena tako, da pomaga, koiikor je to mogoče, pri reševanju vseh vprašanj. V zvezi s Ciprom je Popovič izjavil, da je Jugoslavija zainteresirana za pravično in pozitivno rešBev in da smatra, da je zagotovitev pravice do samoodločbe ciprskega prebivalstva edina pravilna osnova za rešitev tega vprašanja. Glede odnosov z Zahodno Nemčijo je Popovič dejal, da bi bilo v splošnem in obo- deloval z^ odborom sestali šele 18. novembra. V, sena.u je govoril minister za proračun Medici, v poslanski zbornici pa minister za delo in socialno skrbstvo Vigorelli ter minister za javna dela Togni. Medici je v svojem govoru med drugim trdil, da je ameriška recesija že prenehala in da ni imela večjega vpliva na italijansko gospodarstvo, čeprav se je to pričakovalo. Rekel je, da se ni bati nič slabega, češ da so zaslužki delavstva vedno večji in zaradi tega je tudi povpraševanje po potrošnih predmetih večje; do-ual je, da se »zaposlenost dviga«, »brezposelnost pa je stalna«. Težko je reči, kako more minister za proračun vskladi-ti vse te trditve z otipljivo vsakodnevno stvarnostjo. K vsemu temu je še dodal, da nikakor m res, da bi se življenjski stroški dvigali kajti cene na debel > so se v zadnjih desetih mesecih obdržale na isti višini ali na so ze celo rahlo znižale. Priznal pa je, da so se cene na drobno, zlasti za živež — dvignile. Nato je Medici govoril o tem. kako se Italija spreminja iz agrarne v industriisko deželo, ki danes izvaža za več kot 1600 milijard lir proizvodov, od katerih odpade 2li odst. na mehanično industrijo. Nato je povedal, da znaša dvig nacionalnega dohodka letos 3 odst. v primerjavi z lanskimi 5,6 odst. Poudaril je da je potrebno ustvariti pogoje za večjo zaposlitev in zboljšati življenjsko raven, ki je še nizka. Rekel je, da je potrebno ponovno pregledati bremena, ki obremenjujejo sektor proizvodnje v zvezi s predvidenim znižanjem carinskih tarif za 10 odst. in v zvezi s preureditvijo kontingentov. Za podjetja, v katerih je udeležena država, pa je rekel, da »se morajo prilagoditi zakonom trga čeprav so ti zakoni v nasprotju s socialnostjo«. Končno je opozoril da njegovo ministrstvo ne bo (jovolilo nobenih izdatkov, ra-žen tistih ki so točno predvideni v vladnih večletnih načrtih za gospodarski razvoj. Minister za javna dela Togni je govoril v zbornici o delovanju svojega ministrstva, odkar ga je on prevzel. Minister za delo in socialno skrbstvo Vigorelli je obravnaval delovne odnose in povedal, da je pripravil zakonski načrt s katerim bo spremenjen .civilni zakon, tako da bo vprašanje delovnih pogodb končno rešeno. Obljubil je dalje, da bo so-ministr- iestranskem interes.i, da bi se diplomatski odnosi obnovili. V zvezi s posojilom Velike Britanije, je Popovič izjavil, da je Jugoslavija zainteresirana na čimprejšnjem odgovoru in da je Seltvvn Lloyd pokazal razumevanje za jugoslovansko stališče. Koča Popovič in njegovi sodelavci odpotujejo jutri iz Velike Britanije. štev. ki bodo izvajala zna.n šolski načrt, ter pri tem navedel, da ima njegovo ministrstvo sedaj 878 centrov za usposabljanje delavcev s 53.000 delovnimi mesti. Lani je bilo 2065 tečajev za rekva-lifikacijo brezposelnih, ki jih je obiskovalo 42405 delavcev, kar je stalo 4 milijarde lir. Osem milijard lir pa je ministrstvo izdalo za tečaje za mlade delavce. O zakonskem MOSKVA, 31. —. Organizirano ogorčenje proti Pasternaku v SZ še traja in more se reči, da celo narašča. Čeprav je sovjetski upravnik poslov v Stockholmu Vojnov včeraj predstavniku švedskih pisateljev zagotovil, da se Pasternaku ne bo nič zgodilo, ker se je Nobelovi nagradi odrekel, pa se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo zmerjanje ir. grožnje. In medtem ko n. pr. radio Moskva objavlja razne napade na pisatelja, pa še ni sporočil, da se je Pasternak nagradi odpovedal. Zdi se, da se hoče pustiti polnega razmaha vsem, ki se čutijo poklicani, da proti Pasternaku nastopijo. Radio Moskva je tako danes zvečer sporočil, da je skupščina moskovskih pisateljev danes zahtevala, naj »sovjetska vlada odvzame soviet. sko državljanstvo izdajalcu' Pasternaku, ki je prodal svojo domovino,, in svoj narod«. Na zborovanju so razpravljali o Pasternakovi »dejavnosti, ki je nezdružljiva s kvalifikacijo sovjetskega pisatelja«. Bili so navzoči vsi moskovski pisatelji in mnogi govorniki so Pasternaka imenovali »izdajalca in sovražnika ljudstva«, ki je sramotil to, kar je najdražje za sovjetskega državljana in za ves napredni svet: oktobrsko revolucijo«. Oglasilo se je 14 govornikov, med katerimi sta bila tudi Anatolij Sofronov in Boris Polevoj. Soglasno so sprejeli resolucijo, ki odobrava izključitev Pasternaku iz zveze sovjetskih pisateljev. Rizni opazovalci so mnenja da bi moglo dejstvo, da je skupščina imenovala Pasternaka izdajalca, pomeniti za- četek za morebitne ukrepe | ter vsiljevati enotno šolo ka- proti pisatelju. Ni nikakih 1 kor za časa Stalina. Na koncu vesti, ki bi take domneve ze potrjevale, vsekakor pa je čudno, da je neki časnikar iz Tel Aviva, ki je danes poskušal telefonirati Pasternaku, dobil od telefonske centrale v Moskvi odgovor, da Pasternaka ni v Moskvi ii tudi ne v njegovi podeželski vili. »Iskali smo ga, pa ne vemo. kje je.» se zaključuje odgovor izraelskemu časnikarju. Berlinski list »B.Z.« pa je sporočil, da se širijo vesti, po katerih naj bi bil Pasternak že včeraj popoldne are-ritan. Te vesti, pravi list, so se razširile po Vzhodnem Berlinu in povzročile med intelektualci močno zaprepašče-nje. TASS je pa sporočila, da je tudi predsedstvo organizacijskega odbora zveze filmskih delavcev »obsodilo sramotno dejavnost Borisa Pasternaka, notranjega emigranta in sramotilca«. Tudi leningrajski pisatelji, poroča Tass. so obsodili Pasternaka. Zupan majhnega mesta Wel-lington v Arkansasu je poslal Pasternaku brzojavko, s katero ga vabi, naj se nastani v Arkansasu, kjer bo prisrčno sprejet. Iz Ria de Janeira se je o-glasil komunistični pisatelj aorge Amado ki je pred leti prejel Stalinovo nagrado, ter izjavil, da ima Pasternaka za največjega sodobnega ruskega pesniku in velikega romanopisca. Njegova izključitev iz zveze sovjetskih pisateljev do. kazuje, da v tem organizmu prevladujejo sektaški in dogmatični elementi, ki skušajo ovirati literarno uatvarjanje je Amado čestital Pasternaku za nagrado. Sindikat italijanskih pisateljev je poslal zvezi sovjetskih pisateljev brzojavko, v kateri pravi med drugim, da so u-krepi, ki jih je zveza pisateljev Sz sprejela, v odkritem protislovju s soglasnimi sklepi nedavnega mednarodnega kongiesa pisateljev v Neaplju, ki jih je odobrila tudi sovjetska uradna delegacija na kongresu. Brzojavko so podpisali G. B. Angioletti A. Baldini, G. Bellonci, L. Bigiaretti, F. Flora, S. Negro, V. Pratolini in D. Valeri. Ameriško društvo za svobodo kulture, v katerem je več kot 300 pisateljev, umetnikov, znanstvenikov ter drugih eksponentov ameriških intelektualcev — med njimi Stein-beck, Oppenheimer, Reinhold Niebukr, Thornton Wilder, Lionel Trilling — Pasternaku čestita za nagrado ter mu obljublja podporo. Švedski komunistični list «Ny dag* piše danes, da je velik del švedskega ljudstva mnenja, da zveza pisateljev SZ ne bi smela Pasternaka izključiti. Potrjuje tudi svoje prepričanje, da je Švedska a-kudemija podelila nagrado Pasternaku iz političnih raz-logoc, toda sovjetski tisk je pri tem uporabil preveč grob govor proti človeku, ki so ga organizatorji hladne vojne na zahodu uporabili kot postavko v svoji politični igri. Sovjetsko reakcijo na vso stvar pa imenuje list zmoto, kajti prikazovati Pasternaka kot mučenca bi lahko samo koristilo protisovjetski kampanji. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14.2, najttižja 8.8, zračiti tlak 1020,6 stalen. Veter 4 km severozahodnik, vlaga 62 odst., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 17.2 stopinje. ržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 1. novem*)« Vsi sveti, Svetko Sonce vz.de ob 6.43 to z***" 16.53. Dolžina dneva 10.10 Um vaiide ob 20.29 in zatone ob 1IM'-Jutri NEDELJA, 2. novembra » .. .... '7n-la Pismo žena NSZ dr. Palamari Oblasti naj preprečijo stalno naraščanje cen gospodinje delavskih družin ne morejo hiti s plačami svojih mož kos velikim življenjskim stroškom V mestu se širijo vedno novi protesti proti stalnemu' višanju življenjskih stroškov in nižanju kupne moči delavskih plač. Vsakomur je znano, da največji del delavske plače gre za živila, ki so se zlasti v zadnjem letu zelo podražila medtem ko draginj-ska doklada, ki bi se morala gibati na osnovi gibanja cenj ne krije niti polovice povišanja življenjskih stroškov. Od junija leta 1957 do letošnjega junija so se življenjski stroški zvišali za 7,5 odstotka. V letošnjem avgustu pa je indeks življenjskih stroškov dosegel 76,51. Razumljivo je, da to nevzdržno zvišanje cen živilom najbolj občutijo delavske družine, ker s tem delavske pjače vedno bolj zgubljajo na svoji vrednosti. 'O vseh teh in še drugih vprašanjih, ki iz dneva v dan delajo velike skrbi zlasti ženam, ki ne vedo več, kako bi obračale že tako borno plačo moža. so razpravljale žene Neodvisne socialistične zveze na svojem včerajšnjem se- stanku. Po daljši razpravi in po poraznih ugotovitvah o življenjski ravni delavskih družin so sestavile pismo za vladnega komisarja dr. Palamaro, ki ga je delegacija treh žena zaradi odsotnosti dr. Palama-re izročila njegovemu tajništvu. Pismo, ki je ti^di odločen protest proti preveliki brezbrižnosti odgovornih vladnih oblasti glede stalnega naraščanja cen, se glasi; »Skupina žena Neodvisne socialistične zveze se je namenoma sestala, da obravnava in prouči vprašanje veliko draginje, ki postaja že nevzdržna za naše mesto. Žene in gospodinje delavskih družin, katerim tudi me pripadamo, ne morejo biti več s plačami svojih mož kos velikim življenjskim stroškom. Ugotavlja se stalno višanje cen in stalno nizanje kupne moči delavskih plač. Nizke pokojnine, ki jih dobivajo stari delavci, pa jim ne zadostujejo niti za najmanjše potrebe. Obenem pa je treba omeniti še vsakoletno zvišanje najemnine za 10,15 in tudi 20 odstotkov. To stanje se nadaljuje že mnogo let in povzroča vedno večje obubožanje delavskih družin zaradi nenehnega višanja življenjskih stroškov. Zato menimo, da imamo pravico zahtevati od odgovornih oblasti, da odločno posredujejo, da z ustreznimi ukrepi preprečijo sramotno bogatenje skupine velikih monopolistov z živili na račun delavskih množic. Zakaj se ti izkoriščevalci revnega prebivalstva ne kaznujejo? Saj ni več nobena skrivnost, kaj se dogaja v velikih tržnicah, kjer se cena raznim živilom v nekaj urah zviša do sramotne ravni. Zakaj se ne ustanovijo učin- kovite p^tanove za urattnove; šenje cen? Zakaj ne deluje pokrajinski odbor za cene? Zakaj se ne izročijo Delavske zadruge njenim članom, da bi lahko služile zlasti na živilskem trgu kot organ uravno-vešenja cen v Trstu? Zene Neodvisne socialistične zveze odločno protestirajo proti temu nevzdržnemu stanju in se obračajo na Vas, gospod komisar, da osebno posredujete in da se zanimate tudi za posredovanje drugih pristojnih organov za obrambo že tako nizkih delavskih prejemkov. Dejstvo je da je danes na tisoče delavcev, ki delajo s skrajšanim urnikom medtem ko je na tisoče drugih mladih delavcev in glavarjev družin, ki so brez dela.» Razpisan natečaj va .zu univerzitetne študente in dijake srednjih šol, ki imajo stalno bivališče na tržaškem področju. Na razpolago je pet' štipendij po 50.000 lir za univerzitetne študente, 25 štipendij po 30.000 lir za dijake srednjih šol druge stopnje ter 26 štipendij po 15.000 lir za dijake srednjih šol prve stopnje. Prošnje za udeležbo pri natečaju, ki morajo biti izpolnjene na posebnih tiskovinah pokrajinske uprave ter opremljene s potrebnimi dokumenti, je treba predložiti tajništvu pokrajinske uprave (prvo nadstropje, soba št. 8) do 12. ure dne 15 novembra 1998. ——«»------ Obvestilo kamionistom Prefektura obvešča, da velja prepoved voženj s kamioni in prikolicami po vseh cestah tržaškega področja dne 1. in 2. novembra, medtem ko 4. novembra ta prepoved ne velja. Na dan 1. novembra je pa dovoljena vožnja avtocistern, ki služijo za prevoz tekočih in plinskih goriv. Polaganje vencev v Rižarni in pri Sv. Ani DANES OB 10. URI bodo predstavniki Zveze partizanov. bivših političnih p reganjancev in Neodvisne socialistične zveze položili vence na spomenik žrtev v Rižarni ob 10.30 pa na grobov.: padlih borcev na pokopališču pri Sv. Ani Zveza partizanov in om en jeni dve organizaciji pozivata tudi svoje člane in pristaše, naj okrasijo s cvetjem spomenike in grobove padlih borcev in žrtev na podeželju. za Pokrajinska uprava sporoča, da je razpisan natečaj za dodelitev 56 študijskih štipendij, ki jih je dala na razpolago tržaška pokrajinska upra- tllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllttlllllllllllllllllll.rfTIIIIIIIIIIIIIfllllimilllltlllllllllllinilllllHIllIllUUIIllllllllllliniHIHIHIIIIIIHIIIIIIIlllllHIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIinlllllllllllnilllllllllllltllHIHIlIllulIIIHIIIIItlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllltllllll Sindikalna dejavnost Pogajanja z lastnikom ladjedelnice Sv. Justa Delavci obsojajo nezaslišano ravnanje ravnateljstva CRDA Včeraj dopoldne je bila skupščina suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Justa, na kateri so poročali o odhodu delčgacije v Rim. Sporočili so -tudi, da bo prihodnje dni mogoče na drugačen način urediti turnuse tako, da bodo lahko zaposlili še večino mizarjev, ki so sedaj suspendirani. Poleg tega so povedali, da se dobro razvijajo pogajanja, da bodo izplačali dopolnilni prispevek suspen diranim delavcem, o čemer so govorili v zadnjem času z INPS. Popoldne pa je notranja komisija sprejela kratko telefon, sko sporočilo iz Rima, v katerem so tržaški predstavniki sporočili, da so imeli z vladnimi predstavniki več razgovorov in da so imeli dober vtis. Delegacija se bo vrnila v Trst danes. V zvezi s sporom v podjetju CRDA, ker je direkcija prepovedala sklicanje skupšci ne na osnovi ukaza od »zgoraj« je včeraj koordinacijski odbor FIOM obvestil o tem nezaslišanem ukazu delavce in je razobesil običajno poročilo. Direkcija pa je ukazala, da se odstrani to obvestilo z deske za poročila notranje komisije. Takega ravnanja direkcije CRDA delavci ne bodo inogli Spor v DelavsKih zadrugah Pred stavko uslužbencev proti likvidaciji zadrug Tudi socialdemokrati protestirajo proti izročitvi prodajaln v zakup zasebnikom Sinoči je bila skupščina uslužbencev Delavskih zadrug, na kateri so sindikalni predstavniki obrazložili predloge direkcije, po katerih bi prišlo do likvidacije Delavskih zadrug. Na skupščini so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo: 1. Ukinitev vseh predvidenih odpustov in prekinitev politike, da se likvidirajo Delavske zadruge. 2. Obnovo popolne sindikalne svobode v okviru podjetja. Poleg tega v resoluciji u-službenci pooblaščajo sindikalne organizacije, da vodijo enotno borbo in proglase stavko tedaj in v oni obliki, ko bo stavka čim bolj učinkovita. Končno se v resoluciji pozivajo vsi člani in potrošniki, da enotno podprejo zahteve uslužbencev zato, da Delavske zadruge dobe ponovno tisto vlogo, za katero so jih pred 55 leti ustanovili tržaški delavci. Pokrajinski izvšni odbor tržaške federacije PSDI je na svoji zadnji seji proučil resni položaj, v katerem so danes Delavske zadruge. Ob- flliiilllitiiiiiiiiiiiiiiiiitillliiiitiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiliiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiliiMiiiiiiliim Pred dnevi posvetovanje odbornikov ital, kulturnih krožkov Problemi italijanske manjšine v razpravi na sestanku v Izoli — ------------- —t—— - - —■ »■ t—i fi ^' |' * 4 Lep uspeh učencev in dijakov italijanskih sol - Delavnost kulturnih krožkov - Za izmejavo kulturnih dobrin -1»>;tr rt " enem pa je ugotovil, da pomenijo predlogi upravnega odbora za izročitev zasebnikom določenega števila poslovalnic veliko nevarnost za sedanje uslužbence, ker preti .nevarnost, da bodo zaradi tega znižali število zaposlenih trgovskih pomočnikov. Izvršni odbor meni, da je dolžnost stranke, članov De- Pred dnevi je bil v Izoli sestanek odbornikov italijanskih kulturnih krožkov ter prosvetnih delavcev italijanskih šol koprskega ograja. Najprej so obravnavali poročila predsednikov krožkov, iz katerih je bila razvidna velika dejavnost koprskega, izolskega in piranskega krožlka. Tako je v Izoli, kjer že imajo moški pevski zboi, začel z delom tudi mladinski pevski zbor, a v Kopru se je tambu-raški zbor zaradi velikega povečanja števila članov razdelil na dva; na zbor, v katerem so starejši člani in zbor i mlajšimi močmi, V Piranu so tudi uredili v prostorih krožka manjšo dvorano, ki ie namenjena raznim prireditvam. Krožki se pripravljajo na vrsto prireditev v zimski se-zoni, poleg tega pa bodo tudi priredili medsebojna tekmovanja, predvsem v šahu, namiznem tenisu in biljardu Posebno skrb posvečajo krožki ureditvi knjižnic in čitalnic. S sredstvi, ki Jih ie dala na razpolago komisija za manjšinska vprašanja pri o-krajnem cdboru SZDL, si bodo nabavili v Italiji več knjig. Program predavanj za bodoče delovno obdobje pa obsega razen splošnih tem tudi posebna predavanja o razvoju italijanskega jezika v zadnjih desetletjih, predavanja o slovenskem slovstvu itd. Velik pomen za italijanske kulturne krožke in njihovo dejavnost bodo imele proslave Tartinija, Giordana Bruna in Gramscija, ki bodo prihodnjo pomlad v Kopru, Izoli in Piranu. Na posvetovanju so tudi izčrpno obravnavali položaj in probleme italijanskega Šol-Upravnik koprska itali- 'amlte^ gijhmizife ^-eo FusilH ja izjavil, zla tudi. k. italijanskih šolah uspešno uvajajo šolsko reformo. L*ni go italijanski dijaki dosegli lepe učne uapefce. -*a.i t« '»•fo pozitivno ocenjenih 91 odstotkov u-čencev osnovnih šol in B5 odstotkov dijakov srednjih šol. Posebna komisija za italijansko šolstvo, ki je pri okrajnem svetu za prosveto, aktivno zasleduje problematiko manjšinskega šolstva in z u-spchom rešuje vse pereče probleme. Med drugim je ta komisija zagotovila absolventki koprske italijanske gimnazije univerzitetni študij v Padovi. Na sestanku je bilo govora tudi o izvenšolski vzgoji mladine, ki naj bi se v bodoče odvijala v sklopu tehničnega pouka v raznih krožkih. Predsednik Italijanske unije za Istro in Reko, ljudski poslanec Nerino Gobbo-Gino je med drugim na tem posvetovanju dejal, da je v sedanjih pogojih odvisno izključno od italijanskega prebivalstva okraja, če in kako se bo italijansko šolstvo razvijalo v bodoče, ker je ljudska oblast zagotovila vsa materialna in druga sredstva za nemoten pouk na teh šolah. Končno naj še omenimo, da jo na posvetovanju govorili tudi o medsebojni izmenjavi kulturnih dobrin s kulturnimi ustanovami v Italiji in o go stovanjih z ene kot z druge strani, kar se je že večkrat pokazalo kot nujnost za poglabljanje prijateljstva med narodi. Ob zaključku posvetovanja so sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo italijanskih kulturnih krožkov v koprskem okraju. Urnik trgovin ob bližnjih praznikih Prefektura Je v soglasju z občinsko upravo in zainteresiranimi kategorijami določila naslednji urnik trgovin za prihodnje praznike: DANES 1. NOV. bodo trgovine odprli zjutraj po normalnem delovnem urniku, zaprli pa jih bodo ob 13. uri, razen slaščičarn, ki ostanejo odprte do 21.30 JUTRI 2. NOVEMBRA velja normalni nedeljski urnik in bodo zaprte tudi mesnice. V PONEDELJEK 3. NOV. so odprte tudi mesnice. Vse trgovine bodo odprli zjutraj po običajnem urniku, zaprli pa jih bodo ob 13. uri, razen slaščičarn, ki bodo odprte do 21.30. V TOREK 4. NOV. so zaprte vse trgovine s sledečimi izjemami: slaščičarne bode odprte od *. do ' 21.30 ure; pekarne in mlekarne od 7. do 12. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure, Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da i-majo nameščenci navedene praznične dni pravico do normalne plače, tudi če ne delajo, če pa bodo delali, pa do dvojne plače z odstotki poViska po sindikalni lestvici. lavskih zadrug in vsega prebivalstva podpreti sindikalno borbo teh uslužbencev, ki se borijo za ohranjtev -svoje službe. Obenem pa je ta borba tudi splošna akcija za obrambo značaja in pomena Delavskih zadrug. Danes preti nevarnost, da bo ljudski značaj te ustanove popolnoma izginil in da bodo postale Delavske zadruge navadna zasebna ustanova brez nadzorstva članov. Zato izvršni odbor PSDI obsoja stališče sedanjega u-pravnega odbora Delavskih zadrug in ga poziva, naj zapusti te svoje namene, ki so v škodo koristim in namenom zadružništva. Hkrati pa izvršni odbor PSDI izjavlja. da bo predložil to vprašanje pristojnim in odgovornim organom in da bo zahteval takojšnji postopek za demokratizacijo ustanove z razpisom svobodnih volitev. Za promet zaprta ulica Prefekturni komisar sporoča, da bo od srede 5. novembra dalje za promet zaprta Ul. G. Pascoli do križišča z Ul. Rossetti, ker bodo na njej dela za postavitev telefonskega kabla. »»------- Hude posledice padca V spalnici svojega stanovanja v Ul. Torricelli 9 je 79-letna Marija Ovelber včeraj zgodaj popoldne zdrsnila in tako nerodno padla da je z glavo silovito udarila ob tla. Njena 54-letna pastorka Gi-sella Benevol jo je uro kasneje spremila v bolnišnico, kjer jo je pustila pod oskrbo zdravnikov II. kirurškega oddelka, Ker so zdravniki mnenja, da je stanje priletne ženske razmeroma respo, so si pridržali prognozo. Tiskovni in informacijski urad vladnega generalnega komisariata je v zvezi z nekaterimi kritikami časopisov o zavlačevanju del pri gradnji tržaške postaje dal naslednje pojasnilo; Dela za ureditev postaje predvidevajo: 1. Zgraditev nove železniške delavnice. 2. Zgraditev nove delavnice lokomotorjev. 3. Splošno preureditev in povečanje tirov ter električ- iiimiumitiniiitiiiiiitHiiiiimiiiiiiiiiiiHtiiiiiimitiiiiimiiiimniiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHntiiiiiiiiitniiiiiiiiiimttiiiiiiiimiiHiiimtiiiiMiiii Skupščina trgovcev % sadjem na drobno Zakon o liberalizaciji tržnic ni naperjen proti malim trgovcem Trgovce na drobno podpira tudi trgovinska zbornica Sinoči je bila izredna skupščina , trgovcev in stojničarjev, ki prodajajo sadje in zelenjavo na drobno. Na skupščini je poročal tajnik D® Mori o sporu, do katerega je prišlo zato, ker je prefekturni komisar Mattucci presravil z 11. na 10, uro urnik, ko lahko pridejo na občinsko tržnico tudi potrošniki. Glavni razlog, zaradi katerega pa se razburjajo trgovci na drobno, pa predstavlja pritisk občine, da bi tudi trgovci na debelo po 10. uri prodajali sadje in zelenjavo na drobno, do česar je v zadnjih dneh v praksi tudi prišlo in so nekateri trgovci na debelo v resnici prodajah sadje in zelenjavo tudi v manjših količinah. Tajnik združenja je objasnil, da zakonski dekret od 17. cktobra ni uperjen proti trgovcem na drobno, ker je napravljen na osnovi proučitve Nacionalnega inštituta za kmetijstvo, «i je ugotovil, da ne pada krivda na trgovce na drobno za veliko razliko, do katere prihaja med cenami, po katerih prodajajo pridelke kmetovale; in po kgterih jih kupujejo potrošniki. Sedaj se pripravljajo potrebni organizmi za izvajanje zakona in ministrstvo pripravlja tipični pravilnik za tržnice na debelo ter se sestavljajo komisije, ki bodo urejevale tržnice na debelo. Medtem pa po mnenju trgovcev na drobno ne bi smeli spremeniti sedanjega pravilnika odnosno uvesti eno samo izpremembo, katere zakon ne predvideva in ki je na škodo trgovcev na drobno. Tajnik združenja je nato dejal, da tako stališče podpira trgovinska zbornica in da so glede tega vprašanja naleteli na razumevanje trgovcev na debelo, ki so se obvezali, da bodo prekinili z vsako prodajo na drobno. Glede komisij pa je tajnik zagotovil, da bodo imeli trgovci na drobno svojega predstavnika v tej komisiji. i,i,iiiiiiiiiiHiii,i,n„iiiiii„iiit Po raznih protestih Pojasnilo komisariata o zastoju del na postaji Dela so ustavili, ker so nekoliko menjali načrt Izpred sodišča Znižana kazen spretnemu tatu «specialistu> v kraji kolkov Žepar obsojen na 2 meseca zapora in 6.000 lir globe Brez zaposlitve in zaslužka je Pietro Bruschetta po rodu iz Messine, a stanujoč v Ul. delle Ginestre v našem mestu, sklenil priti do denarja s spretnimi tatvinami. Njegova ideja je bila do potankosti proučena in je obstajala v zamenjavi kuvert. Seveda v kuverti, ki si jo je spravil v žep ali torbo, bi morali biti kolki, v tisti pa, ki jo je puščal na mizi, so bili le izrezki časopisov. 15. julija je hotel poskusiti Svojo srečo in je stopil v toba. karno v Miramarskem drevoredu. Po pozdravu je lastnici Ljudmili Pertot por. Primožič naročil za 42.000 lir kolkov, ki jih je po njegovi prošnji spravila v rdečo kuverto. Zenska je tedaj kuverto položila na mizo in se obrnila, ker bi morala možu postreči še z zavoji cigaret vrste Alfa in Na-zionali. Ko je tudi cigarete položila pred Bruschetto, se je ta z izgovorom oddaljil ter obljubil, da se bo takoj vrnil. Seveda je cigarete in tudi kuverte pustil na mizi. Vseeno pa se je ženski njegovo vedenje zdelo precej sumljivo in je 'pogleda la v kuverto. Bila je sicer e-naka njenim a v njej ni bilo več kolkov, pač pa le nekaj izrezkov iz časopisov. Bruschetta še ni bil daleč in tako ja Primožičeva s kričanjem opoiorlla pešče na latu, katerega so dohiteli in ga izročili policijskim ožganor* ki so mu v aktovki našli kk-verto s kolki. Zanj je bilo vse precej lahko. Kratkomalo je naročil, da mu splavijo kolke v kuverto, ki je bila popolnoma enaka njegovi. Ko se je lastnica obrnila, da mu postreže s cigaretami, je Bruschetta z bliskovito kretnjo zamenjal kuverti in odšel. 5. avgusta lani je moral mož pred sodnike, ki so ga obtožili številnih tatvin kolkov. Obtoženi pa je bil trmast in je priznal le tatvino v Miramarskem drevoredu medtem ko je druge tajil, s čimer je dosegel oprostitve teh. Toda obsojen je bil za tatvino, ki ga je spravila v zapor, na leto dni in 8 mesecev ječe ter na 14.000 lir globe. Obsodba moža ni zadovoljila, ker se mu je zdela preostra. Zato je vložil priziv s katerim pa je dosegel, da so mu sedaj znižali kazen na poldrugo leto zapora in na 12.000 lir kazni. Preds. Nardi, tož. De Fran- co, zapisn. Zanetti, odv. Amodeo. obramba Ko se je 65-letni Luigi Illi-cher iz Ul. Gozzi 16. oktobra letos sprehajal po Garibaldijevem trgu in čakal ugodnega trenutka, da bi koga okradel, si ni niti najmanj mislil da njegove kretnje spremljajo tudi oči policijskega agenta v civilu. Dolgo ni bilo prilike, a ko je opazil neko žensko, Ano Ihauničar vd. Di Maio, ki je položila svojo torbo na stojnico in odšla, se je nemudoma približal, nevidno odprl torbo in potegnil iz nje denarnico. Agent je tedaj pristopil k njemu in - ga spremil na kvesturo, kjer je moral Illicher pod težo dokazov priznati. Hotel »e je izgovarjati, da je bil slučajno na Garibaldijevem trgu, a nekatere priče so znale povedati, da je iskal u-godno priliko od poldneva dalje, dokler se mu ni ob 15,20 ponudila. Sodnik je Illicherja spoznal za krivega obtoženega dejanja in ga je obsodil na 2 meseca zanora ter na 6000 lir globe. Sodnik Tavella, zapisn. Serki, obramba odv. Gtlezzi, nih naprav. 4. Zgraditev novih zunanjih pločnikov in streh. 5. Zgraditev nove zunanje ploščadi za natovarjanje blaga in ustrezna ureditev dohodov. 6. Novo avtomatično telefonsko centralo. 7 3 Povečano zmogljivost telekomunikacij z ostalo mrežo z vključitvijo teleselekcije. 8. Spremembe in izboljšanje električne razsvetljave. 9.'Novo napravo za osredotočeno električno premikanje kretnic- in signalov ter avtomatično blokiranje. 10. Preureditev ter modernizacijo postaje za potnike z gradnjo novega krila v Miramarskem drevoredu, novo notranjo ureditev s čelno galerijo ter notranjimi pločniki ;n splošno preureditev službe v korist potnikov. Prvih šest del je bilo že opravljenih. Dela pod točko 7 so tik pred zaključkom in bodo dokončana 9. novembra. Dela pod točko 8 in 9 normalno napredujejo in je pri njih zaposlenih 50 delavcev dnevno. Dela, ki so navedena v zadnji točki, pa so bila ustavljena, ker je uprava državnih železnic imela za potrebno vnesti v prvotni načrt nekatere popravke, da bi nova postaja čimbolj služil« potrebam in zahtevam potnikov. Tako popravljen načrt, ki predvideva tudi večje izdatke (krila jih bo železniška u-prava) sedaj proučujejo in bo verjetno že v kratkem odobren. dolgo časa prenašati in je upati, da bo direkcija v prihodnjih dneh izpremenila svoje stališče tako, da bo notranja komisija lahko normalno poslovala, V drugačnem primeru pa se bo spor nujno zaostril. * | <»;-« ~ a- Trčenje vozil Neprevidnost neke neznane ženske je včeraj povzročila v Istrski ulici trčenje dveh vozil Zenska je namreč prekoračila cesto, kar je presenetilo 32-letnega Antona Furlana iz Ul. D. Chiesa, ki se je s trokolesnim poltovornikom vozil proti Largu Pesialozzi. Tedaj je z nasprotne strani privozil motor, na katerem sta bila Ignazio Di Cesare iz Ul. delle Torri, ki je bil za krmilom in 21-letni Roberto Zumin iz Ul. Denza, ki je sedel na drugem sedežu. Ob pogledu na žensko sta oba pritisnila na zavore in tudi zavila v stran. Zenski sta se sicer izognila, a žal sta vozili trčili drugo v drugo s posledicami, da se je Zumin pri padcu z motorja ranil tako, da je moral z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Zaradi kostnih poš-kodb so ga sprejeli s prognozo 1 meseca na ortopedskem oddelku. Sredi vožnje z motornim kolesom po pokrajinski cesti Nabrežina - Prosek je 21-letni Ivan Bukovec iz Devina št. 5 iznenada verjetno zaradi prevelike hitrosti prav v bližini Križa zašel s ceste in se zvrnil. Ker se je pri padcu ranil v glavo, se odrgnil po obrazu in se tudi udaril po kolku, je moral v bolnišnico, kjer je o-Stal na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Bukovec okreval v 30 ali 40 dneh. SNG v TRSTU Predsezona 1958-59 V torek 4. novembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani v RICMANJIH JAN DE HARTCG SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Življenjska komedija v sedmih postajah Prevedel: dr. IVAN CRNAGOJ Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Zadnji koncert v Avditoriju Včeraj zvečer je bil v Avditoriju zadnji »jesenski* kon. cert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki bomo o prelepem koncertu fbširneje poročali jutri, ( oledauSCa ) TEATHO NUOVO Danes ob 17. uri se ponovi Pi-randellč-va komedija »Danes bomo improvizirali« Izven abonmaja. Zadnje ponovitve. Anton Trebeč Nepričakovano in celo proti mnenju zdravnikov, ki so u-pali, da se bo zdravljenje zavleklo 10 ali morda največ 20 dni, je včeraj popoldne pet minut po 16. uri Anton Trebeč iz Ul. Sonetni v Skednju podlegel poškodbam. Kljub svojim Tl letom se je Trebeč preživljal s pleskarje-njem. Predvčerajšnjim je šel na delo k družini Miani na Stari Istrski cesti, a sredi dela se je zvrnil skupno z lestvijo, na kateri je stal, z dveh metrov višine na tla. Ni kazalo, da bi bile poškodbe tako resne, vendar jih Trebec '~ate-rega so sprejeli na I. kirurškem oddelku, ni preživel. Anton Trebec je bil znan v Skednju kot v.der in vesel človek. Bil je zadnji še živeči član starega vaditeljskega zbora bivšega eTrzaškega Sokola«. 2e leta 1904 je začel telovaditi in se je udejstvoval kot vaditelj. Vadil je najprej ženski oddelek, nato je pomagal pri obojnem naraščaju, va. dil je tudi trgovsko-obrtniškt naraščaj pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Leta 1911. pa je prevzel .načelništvo v Skednju. Po prvi svetovni vojni je najprej vadil dijaški oddelek, nato pa telovadni tečaj na slovenski šoli pri Sv. Jakobu. Fašizem pa je tudi njemu prekinil vsako udejstvovanje in je moral zapustiti sooje rojstno mesto. Preselil se je v Ljubljano, kjer je spet marljivo deloval kot član, odbornik in prednjak-sokolskih društev kakor tudi kot statističar strokovnega odbora ljubljanske sokolske župe. Po italijanski okupaciji l. 1941 se mu je posrečilo rešiti iz okupatorjevih rok celokupni društveni arhiv. Aprila istega leta je bil aretiran in interniran v I-serniji. Miroval ni niti v internaciji, ker je vsako jutro telovadil skupno z 28 interniranci na zastraženem igrišču jetnišnice. Marsikateri se mu ima zahvaliti da je ostal čil in zdrav telesno in duševno. Po padcu fašizma se ni mogel vrniti v domovino, ker so ga odpeljali z drugimi v E-gipt. V Tulumbatu pri Aleksandriji je pričel zopet telovaditi in je tudi vodil nekaj mesecev šolsko telovadbo. Preseljen v El-Aris je telovadil, dokler se ni orni! v rojstno mesto, kjer ga je včeraj ugrabila kruta smrt. Užalošč.ejiim sorodnikom naše sožalje! H X D 1 O :3 jeve operete »Carjev^,. ^ manove operete koncert; česa«; 15.00 15.40 Glasba skladatelj Ivlfl Berlina; 16.00 Novela te«*- ^ Cankar: »Njen S«*"' MladinsW Josip Tavčar; 16.25 zbor mariborskega o a , 16.40 Beethoven: Sonata«, f-molu, op. 57, - passionata«; Viltorio C* f »Stolp nad kokošnjs*«®*; fsio. treh dejanjih - ^"Sča v venskega narodnega 8 er[ u Trstu; 19.00 Hajdn: K°nCJllrtu; violino in orkester spodi 19.20 Pestra glasbe, jpo. 20.30 Tomčeve Su- ro rake skladbe; 21.00 A si er Drabošn-jak: »I«ra K0Se in Lenem sinu«: 41.45 AO*r M njegov godalni ork 23 0° Mozart: Reoiuem v d-in GlasW Chopinovi Nokturni, 2J-w za lahko noč. IIAIUO TBfT 1430 11.30 Komorna 8lara’operna Orkester Rizza; .Troglo- giasba; 16.00 rU_eli; »Poditi«; 31.00 Heinrtchi jp.a, tovanje v Beguno«, siusn* II. i'KOGHAM 9.30 Domenico elan*0 tetom Cetra; U.00 p°,e ploščah: ViiJ-a; 14.30 Spored na v poje 15.15 Glasba za vse'Naši' dedje: Nilla Pizzi; 17.00 .N™,«, pur- 13.00 Plešite z nami. z • a v cini: «Sestra Angelica*’ ^juni l dej. ter komična opera Schicchi«. n A (llO KOPEH Julr?. 6.00-7.15 Prenos RL- ; Rb; nja glasba; 8.00-12.-00, ih8. l3Wh 12.00 «Na dan mJ*, prtdedd’ 15.00 Prenos RL; l5-1« št s v Haendel: Concerto gros^ RL, F-duru; 15.30-19.00 P Mantovanl’ 19.00 Igra orkester M'5GiaS-19.30-22.15 Prenos RL, **• ba za lahko noč. SlA-VENlIA ,onielo 7.15 Dve skladbi za v ^ ^ Ferda Juvane«; 7.33 0eeth°-stralni skladbi — L- ” * 2; V-ven: Uvertura Leonora zrtvarn» Markovič: Ciprese; 8.00 j.30 (partizanske ža-lne P« ^ A-»Ti boš rastiina...«; 3mu ,u- Hch- Mozart: Fantazija v c- taročhi 00 v a-molu: 9.20 Trij Ravel-fragmenti; 9 40 Maur sloVens8® Couperinov grob; 10-Fra*1* zborovske skladbe; ‘v ;n or-Liszt: Koncert za kla ^ ^la-kester št. l v Es-duru,^ j egenda dinska radi.Lka igra r,M4e De." o tisoč zmajih; U.45 napiK,v’ bussy: Sest starodavnih noVo- 12 00 Izbor n-asih open1 ,_„H m rouav,n0vo- - ah nf ^on.j 'n sti; 13.15 Odlomki iz 3 cSiov3*-koncertov; 14.00 . J-n orkestr a SOBOTA, 1. novembra 1951 ItAUIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenske ins ir um e n tal ne zasedbe; 9.00 Glasbena matineja; 9.30 Bach: Koncert št. 1 v d-molu za tri klavičembale in simfonični cikester; Koncert v a-molu za iiiri klavičembale in simfonični orkester po Vivaldijevem koncertu op. 3 št. 10: 11.30 Oddaja za najmdajše: Ksaver Meško: »Ciganček«; 12.00 Gregor Serban m njegov ciganski orkester; 12.15 La vsakogar nekaj; 13.30 Lahke melodije; 14.30 Motivi iz Lehar iiitiiiin 111111 mu 1111 m m 1111 ■ 11 luni mi um, m iiitiiim m intim n m umi m || |||iii|,||||ii}i || m || m OD VČERAJ DO DANES Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njen občni zbor v nedeljo dne 9. novembra 1058 ob 8.30 na sedežu v Trstu, Ul. Roma 15. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV prirrdt danes t. nov-ob 10. uri v Ulici Roma 15-11. deveti redni občni zbor. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Bne 31. oktobra se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 15 POROČILI SO SE: J trgovec Giuseppe Dilorenzo in gospodinja Sav-nia Zorze,, težak Gi-useppe Cruilcich in gospodinja Maria Zu. balioh, tptograt Giorgio Gherba-Vifž in gospodinja Marlsa Pala-versi, električar Tulilo ffernar-d.tti in gospodinja Silva Catte-Isutl, ribič črancesco Felluga in gospodinja Maria Altln, zidar l.uigi Stocca in šivilja Carla BrL sci-ch, zidar Pietio Cernaz in gospodinja Antonia Bandera, uradnik Salvatore Terraclno in gospodinja Edda Arban, straža civilne policij« Teodoro Stolla in uradnica Luigia Alzetta, težak Clau-dio Sch-ileo in gospodinja Silva Parma, modelist Vladimir Bla-sevich in gospodinja Anna Maria Gesinundo, uradnik Oberdan p erandrei in uradnica Anna Maria Bianiont-i, oficir Vincenzo Valentino in uradnica Claudia Mas-si, težak Marino Pipan in šivilja Lilia-na Hriaz pomorščak Giorgio Bruni m Fulvla Sila. UMRLI SO: 75-letni Ariuro Hieke, 73-lctna Ivana Petrič vd. Peoohiari 72-letni Francesco Maz. za, 30-letni Arnaldo Geromelia, 74-letna Manja Sav vd. Kobal, E2-letni Francesco Guštin, 77-let-ua Ellsabelta Squarcina vd. De Luca, 80-letna Maria Vogrtg vd. Rangam, 74-letnl Artodante Leon, Cl-letni Pietro Signori, 85-letna Marija Marc vd Paronito, 89-letna Amalia Collavino vd. Car-tilel, 61-letna Giovanna Franca por Duinko, 92-letna Marija Ažman vd. Mahorcich, 80-letni Au. gusio Brazzattl. OKLICI; finančna straža Giuseppe Piacentino in gospodinja Wal!y Casalini, učitelj Gutdo Mazzaraco in gospodinja Bruna Zamplccoli, inženir Serglo Mau-ri In uradnica Rtccarda Reilan-dmi, straža javne varnosti Aldo Pattaro in pletilja Bruna Toni-bolato, pomorščak Ottavio De-giassi In gospodinja Ida Fragia-ct-mo, karabinjer Vittorio Dal Dosso In gospodinja Bruna Urbi-no, komlslonar Claudlo Demar-chi in gospodinja Conslglla Gua-dalupi, uradnik Giulio Franzin in uradnica Laura Sonego, šofer F-aJvatore Bosco in prodajalka G igli? n a De C^oeri, profesor dr. Giuseppe Villarl In gospodinja Luigia Bernardon, uradnik Antonio Crainich In gospodinja Luigia Pecoraro, cinkograf Stelio Geiemia In gospodinja Maria-grszia Dovi, uraohik Pietro Gu-rian in frizerka Maria Pia Bau-cer, uradnik Giorgio Comar in gospodinja Maria Delben, prodajalec Priamo RO st in delavka Blanco Del Gos, geograf Arrigo Ferraris in inženir Liana 2etto, podoficir vojaške policije Gerald R Bali In gospodinja Giovanna Maria Rolfi, uradnik Livio Mi-gliaccio in gospodinja Alba Cat-telani, mehanik Roberto Petrera in pletilja Giuličtta Grebaz, točaj Edvard Canderlič In gospodinja Malvina Vidoll, stavbenik Bruno Zugna in uradnica Adrija. na Gorkič, Inženir Mauro Urologi in gospodinja Giuliana Grl-delll, zidar Modeslo Loser in gospodinja Emma Segulin, natakar Guerrino Sirotich in gospodinja Utilija Medvtšček, delavec Bruno Mzhzutto in gospodinja Lucrezla Ciylt»n. koncertov; I4.uu , f w orkes ‘ skih samospevov: H-w j,,,; z« ni intermezzo; “o^joctaža ’ zbor in glas; 15.30 R«g; 16.0» komemorativnih sveča - stav*a Marijan Kozina: Prva pjd-iz simfonije Ul0}'2., ’cajk°v « l:m); 16.30 Peter liji* “Jprlr«f Evgenij Onjegm, ra5fr Fra^j ba opere; 18.00 Cčs ; 18.3 Senata za violino in k Za Karel Destovmk-KajiUi. enKf» sem umrl. bi hotel medt|r • živeti; 18.50 Ulast,<*,arn0 v ££ 20.00 G. Faure: Nokturno^ poje duru- 20.10 Slovenski KadUjf.. narodne pesmi; 2030 C>VW, igra — Neven Ce^^gio: I ' 21.20 Anton Lajovic_Au 6el0diJe' sem jeseni; 23.10 L«>e tei EV17JJA i8.3t 17.00 Spored » po s''J.. Poročila; 18.45 Potovanj p(JpeV tu- 19.10 Pisma TV, jjid ke- 20.30 Foročila; 21, tel« chiere; 22.00 »Druga vizijska igra; na,t<;„JriNA STUDIO LJUBLJA Kanal 6 ali ■ Nocojšnji pr°*o00' 19.30 Obzornik: pism«*. Cme rute; 20.15 Zadnj ^ ttG spominska oddaja ob p vrh; 20.3( umetniški ve. 22.00 Obzornik CU'a Jutrišnji pr 10.30 Dokumentarni ■ <5 ri klica z naslovne strahJa v r.os javnega koncei ^ne glasbe s festivalske Lju^lLl I lubljaml. Sodelujejo- ^mer Ski jazz-ansambel J_ B- Mojmira Sepeta s pe „erjaK kov‘5, J. Cvetežar, petraU-Sepe in gost z Reke ne rute; zv.m',nesu"dti onninska oddaja ob a 1()1-go h; 20.30 Celovečerni5 netniški film: Tren"tKdrUl» on on /M-noerlilč ■n.' |lveC,, Grant in I. Bergman' luna ]o V Si. — -• - v Tay10 • ljenja«, M. CiUL f1- , s kaznice neveljavne, ^vra* „ Filedram matico l4-3®ne perutmi«, John VV y re Variete: «Gospa J stralij0>> ,«on- »Ana 12 v ^ ctSC Sfi VVinte-r, M. Ferrer' prepovedane. peša“'J Capilol. 14 00: «4- Malago R. sch-neider Han k 1•. Astra Roiano. 143“- A. Prvotna«, H Fonda r cos^ti Jutri: Es marmih Alabarda. 13-30. « , visio11- upP Jerry Levvis Vi - £inec P{pu mirjits. T- Co^oruž'lia Impero. 15.00. su Holt. * R Lenerik In &ra9 da«. evonara*. . ?n- «Say°!1* „ F do"'in Milko "raka, joej^.j- Moderno. *£°°'Ni>vaK. Sinatra, K- d>l.ir" s Tarčo 15-00: , dežel«? G- ■ 1& Ob 21.00. «I‘ Mn*,, mtMjgsfl" Ssvona- 15 ®?- nouglaS' -{at* $>■ morjem*. F. DO®a Kr'la’K. Z Viale. 14.30: 5 jti^J. k?». Japonski ,|.J0 J® vvara Ob 10 ris»n|C ^ vvatt Uisneyeve { 0» nicolor. 14,01): «Lfal». -- 'vs&n&J&Z Marconi. l5n Malone- J,ra». obrazov*. D M ((Sayona & Ma*simo. 14 3 Tak» v 1^-3 Branilo, M'1*? .osčO^BaJ^ Novo cine. 4....... R. -igf M&meU „ A^, ^"'na1 * Hopper. *' t JA*1 S 1. JANUARJEM 19.59 BI SE MORALO ZAČETI Skupno evropsko tržišče Čimbolj se približujemo temu datumu, tem večja je zaskrbljenost DreH!. ?8n Prihodniega leta ko v , tist0 časovno toč-*o bi 'kčeti se moralo v praksi ^ " Popravljanje prvih u->y.*V.^n Prvih mehanizmov, bi se moralo v natočiti 'et'h končno ures- . *skupno tržišče« šestih Jr““evropskih dežel (Za- ;«nsL rmiiie’ Belgije' Niz°- cji . ' Luksemburga, Fran-bilo m *labje). To delo, ki je ionf post3vljeno kot cilj na it er,enci v Messini, je šlo j, ?'f) skozi različne faze. dl ( v splošnem misel, krači* treba iti Po P°h inte-r.o Je’ včasih pa tudi skrom-!«it|ln ,'30'’eee poudarjanje, da bui* skupnega tržišča “•*«. tudi vosti. , Zaradi iega se danes naha nenavadnem položaju ko ni skupno vse-pomanjklji- larno 'v J4*® ko nekateri j,j., skupno tržišče ^‘ Predstavlja - kot smatra-šestih pro- o ,ln kot cilj — najpopolnej-. izraz teženj k integraciji, 'e k gospodarskemu zdru- ®VI'ope, pa drugi tr- •hij' hujžih se prav s skupnim t5^®ot zadaja eden od nai- Udarcev zamisli in' prahi« arne evropske integra-v gospodarstvu. Oskrbljenost narašča N ’ b0iaj bo že kakor koli, čim •959 Se Približuje 1. januar čev . s tem začetno uresni-b0j,anie skupnega tržišča, tem skrhiSe P°iavlia in veča za-ttti ^nosL ’n to na vseh stra-‘hlt ki skupnega tržišča j0 "aio, da se bo le-to zače-f«nk-’ 8 3Voi0 helifajočo #0v C1)° in s tem ustvarjalo i[C Proces dezintegracije v v Evrope, in to tem bolj iwravii° — ker so vedno možnost ..pred l. napravi na odstranitvi osnovnega disproporca, v tem primeru razvoja uziroma zaostalosti. z drugimi besedami, vzajemno kreditiranje mora biti zelo koristno, če je dolžnik sposoben povrniti svoj dolg, zlasti pa če izkoristi oddih za to, da bi odpravil glavno težkočo, s katero se bori. Zaradi tega moramo kreditiranje smatrati bolj za ukrep, s katerim se ublažuje in odlaga zlo, ne pa tudi za ukrep, s katerim se zlo tudi odpravlja. Nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi se vzajemni dis-proporci in odstopanja v okviru skupnosti odpravljali z začetnim prilagojevanjem vzajemnih deviznih paritet, da bi se pa nato, v primeru nastanka novih disproporcev, zatekli nihajočemu deviznemu tečaju. Vse to ni izključeno in bi moglo teoretično imeti tudi svoje prednosti; toda gotovo je, da bi v praksi ustvarilo mnoge nove probleme in da ne bi rešilo že obstoječih. Zdi se, da bi reševanje na tak način v mnogo večji meri težilo k temu, da postane neka sredobežna sila, ki bi razbi- da bi zaz„-.ri'“ 1■ januarjem topsk Uresi-^evatl tfidl bilo 1959 «ev- >0 . - Področje svobodne tr-na^?ne*. ki bi morula na neki m® Predstavljati formulo 116 pomiritve. nji,da r«či je treba, da za-t 'lenost ni nič manjša ni-onih, ki se potegujejo ^ 'dejo skupnega tržišča in 1 k"o čim (y,"' trudijo, da bi se tp trii ?.^’mPrej uresničilo in da ‘prosto uspešnejše. Zelo y—-tu in nesporno je, če H^fho, da bo ukinitev trgo-ben in PiaP"nih omejitev ^^tavljala pozitiven pri-ra gospodarstva teh ueje • Imeli bomo sicer v teh pji . gospodarske veje in lJe,'a. ki bodo s tem prilika, toda prav v tem grmu ft' 2airc: treba je odpraviti ob,?noati tistih, k, danes ne a'a)o zaradi svoje ekono-lchosti A Za to’ da mora skupno '•»B * Predstavljal'i mnogo V2aie)So skupnost kakor je le ip '“»na polna liberalizacija V »tPrava vzajemnih carin. * a‘utu skupnega tržišča je ijosj. ■ členu govora o obvezam' v*eh članic, da »vodijo liltD 0 tako gospodarsko poli-Jt ' bo jamčila ravnoves !ne bilance in polno hkt ®.n9* v valuto, da pa 1 ohrani notranjo gospo-visoko So ■i notranjo stabilnost in roposlenosti«. taka, T it a,,f,°rmulacija je da hltt8t Ce ne bi mogel ovreči: taka 'a1*8 'e tudi kombinacija h A 88 se more v neki melj f*' kot skupek želja, ne Varnosf. Stvar je vazjiu tem. da se pri zavaro-ehega od teh ciljev ha-teši k temu,, da se to •la. c na jkodo drugega ci-se uresniči polna za-J ....n°st s finančno stabil-kaj je tedaj s plačilno bost Ce pa sta tu stabil- •t *-š», Plačilna bilanca, kaj polno zaposlenost- 6cij*e. delajo mnoge kombi- iZs.,ln tako postavljeni ci-•kil, ririujejo zares izredne •tosi, ditve, naporp in elastič-•t 8 bi jih mogli uresniči- S« ^ii, 1>liz poli jala skupnost, namesto da bi jo združevala, predvsem pa bi nastale motnje v gibanju dolgoročnih finančnih investicij. Strokovnjaki se pretežno strinjajo v tem, da bi zaradi ohranitve .strnjenosti v skupnosti,: prav tako pa da bi dosegli določene cilje, bilo najbolje, če bi dosegli vsklajeva-nje gospodarskih politik. Dejansko ni nujno, da bi to moralo pomeniti vsklajevanje, ampak bolj prilagojevanje gospodarske politike v celoti ali v posameznih stvareh, da bi dosegli cilje, ki so hkrati skupni in cilji posameznih članic. * Povsem gotovo pa je, da to se ne pomeni istovetnosti gospodarskih politik, ker dosega istega cilja v različnih in nasprotnih pogojih bi mogla dejansko pomeniti izvajanje nasprotnih gospodarskih politik, hkrati pa bi to predstavljalo koordiniran in skupen napor. Ce morata, na primer, dve vozili imeti isto hitrost, tedaj bo ono, ki gre hitreje, moralo hitrost zmanjšati, pospešiti pa ono, ki gre počasneje. To sta nasprotni politiki, toda cilj je isti, napor pa koordiniran. Ni dvoma, da bi ta pot bila najbolj zdrava, a more pomeniti tudi vzpostavljanje nadnacionalnih oblasti, ki bi mogle predstavljati nevarnost za vrhovnost .članic. Danes hi vprašanje v tem, kako bi se združili pod eno vrhov-nostjo (to se je prej delalo z osvajanjem, pa tudi dandanes se to poskuša), ampak kako bi sodelovali med enakimi in na enakopravni osnovi. Nadaljnja pot bi bila, da bi skušali uvesti enoten monetarni sistem. Kaj bi to pomenilo? Ali spet nadnacionalno oblast in skrito borbo proti njej ali stvarno koordiniranje politik in varovanje vzajemnih odnosov (konvertibilnost), če bi enotnost obstajala dejansko, čeprav ne bi obstajala tudi glede forme. To so le napovedi problemov, ki danes mučijo tiste, ki se bodo od 1. januarja 1959 dalje znašli znotraj skupnega tržišča; a problemi obstajajo tudi za one, ki bodo ostali zunaj. N. P. m i lil n milim n minimum nitim minimumi mi m m n m imun iiimm . Avgust Černigoj v Kopru U Z REŠENI RUDARJI IZ SPRINCHV1LLA PRIPOVEDUJEJO «Že od nedelje ali ponedeljka smo bili brez vode in hrane» Preteklo sredo so v Mali galeriji koprskega okrajnega muzeja, ob udeležbi predstavnikov oblasti in kulturnih ustanov ter lepega števila ljubiteljev likovne umetnosti, odprli razstavo slikarja in grafika prof. Avgusta Černigoja. V lepi vrsti del je razstavil svoje linoreze, bakroreze in risbe. Zanimivo je, da je med razstavljenimi deli največ stvaritev, v katerih je Černigoj umetniško ponazoril Laško in pokrajino ob Savinji, v dveh tudi laški rudnik. Kot slikar in grafik je A. Černigoj priredil številne razstave v Trstu in Gorici ter sodeloval na sindikalnih razstavah v Monzi, Milanu in Neaplju. S priznanjem in uspehom pa je prodrl tudi z razstavami v Cincinnatiju (ZDA), Brightonu v Angliji, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Arbornu v Švici, v Celovcu, Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Celju in Kranju. Njegova sedanja razstava v Kopru bo odprta do 12. t.m. Številne rudniške nesreče, ki se. letos kar čudno vrstijo druga za drugo, nekako dokazujejo, da še vedno velja stari rek westfalskih rudarjev, da se mora rudar vsakokrat, ko gre v rov, posloviti od družine, ker ne ve, če se bo še vrnil. Od tod izhaja tudi rudarski pozdrav «Srečno!». Po številu žrtev je bila letos najhujša rudarska nesreča v tudniku Podvis v Srbiji, toda najbolj dramatična rudarska nesreča pa je prav gotovo eksplozija rudniškega plina v Springhillu Pred desetimi dnevi je v rudniku, ki ga izkoriščata «Cumberland Radway» in «Coal Company» y globini 4 tisoč metrov, prišlo do eksplozije grizuja. Nesreča je zajela 174 rudarjev. 81 se jih je takoj rešilo, med ruševinami pa so našli še 24 mrličev. Reševalci so sicer imeli težko delo, niso pa popustili, kajti nekje mora tičati še 69 živih ali mrtvih tovarišev. Ko je rudar Percy Veather-bee v četrtek ob tri četrt na dve popoldne pri odstranjevanju ruševin s krampom zadel ob cev, ki dovaja v rudnik zrak, se je z druge strani oglasil šibak, toda dovolj slišen glas; »Dvanajst nas je tu, pohitite. Prinesite nam vode!« Žeja je bila največja težava dvanajstih rudarjev, ki so poln teden dni živeli v komaj 30 metrov dolgem in 90 cm visokem rovu, prepuščeni samim sgbi in že skoraj brez upanja, da 'ih bo kdo rešil. 2e dobre tri dni so bili brez hrane in vode in tudi baterije njihovih rudniških svetilk so se že v ponedeljek izčrpale, tako da so ostali v popolni temi. Ko je rudar Veatherbee slišal klic na pomoč, se je začelo pospešeno delo reševanja, še prej pa so po cevi za dovajanje svežega zraka posredovali ponesrečencem nekaj tekoče hrane polne vitaminov m drugih organizmu zelo potrebnih tvarin. Ko pa so po 10 urah dela prišli do ponesrečencev, je bil prvi rešen vprav oni rudar, ki je slišal udarec po cevi in ki je reševalce opozoril. Zunaj, na vhodu v rudnik sta ga čakala sinova, ki pa ga nista mogla videti, kajti bolniško osebje je vse ponesrečence prepeljalo takoj v bolnišnico in jih z o-dejami in pokrivali zaščitilo pred mrazom in preveliko svetlobo, saj so že več dni bili globoko v rudniku pri vi' soki temperaturi in v popolni temi. Se pred izhodom iz jaška je ponesrečence pregledal rudniški zdravnik, ki jim je pomagal s kisikom in primerno hrano, nato pa so jim v bolnišnici napravili transfuzijo krvi, ker je Dila njihova zaradi dolgega bivanja v rudniku ob slabem zraku močno zastrupljena. Rudarji so zelo trdoživi, ker taki morajo biti Po prvi pomoči so posamezniki začeli pripovedovati svoje vtise. 31-letni rudar Hugh Guthro je brez obotavljanja priznal, da so vsi bruhnili v jok, čim se je v odprtini pokazala svetilka reševalcev. Nato je Guthro nadaljeval; «Po eksploziji. sem bil do prsi v ruševinah, vendar sem ostal pri zavesti. Okoli sebe ob steni sem slišal umirati tovariše.« In res, poleg 12 živih rešenih rudarjev so v tem rovu našli tudi dve trupli. Guthro je nadaljeval; «Od začetka smo si skušali utreti pot iz iuševin, toda kmalu smo tako ošibeli; da smo z delom prenehali. Bili smo' brez vode in hrane že od nedelje ali ponedeljka, zadnjo hrano, ki smo o zaužili, je bilo nekaj skorjic kruha. Stedili smo s svetilkami in tudi mrtvim pobrali baterije, vendar smo v ponedeljek ostali v popolni temi.« Najbolj žalostna zgodba je vsekakor zgodba 48-letnega rudarja Willfreda Hunterja. V rudniku je bil s svojim bra-tom-dvojčkom, ki je ob eksploziji bil nedaleč od njega. Hunter pravi; «Bil sem prav ■minil min ii iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii, p, iiimiiiiiiiiiiii, m mm m muli mini i, m, m, im m Letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino Nobelovo nagrado za medicino so podelili trem a-meriškim znanstvenikom, Georgu Wellsu Beadleju, profesorju biologije na kalifornijskem tehnološkem in-štituttu v Pasadeni, dr. Edvardu Tatumu, šefu neke sekcije Rockefellerjevega inštituta v Neto Yorku ter dr. Joshui Lederbergu, profesorju genetike na tvisconsin-s ki univerzi v Madisonu. Nagrado so jim podelili za delo, ki so ga ti trije znanstveniki prispevali za razvoj neke tehnike pri genetičnih raziskovanjih, k> jo uporabljajo pri raku in na drugih področjih medicine. Celotna nagrada znaša se •taluhkrati s , iščejo poti in nači- ka'enmi bi se dosegli -.,zlrkrati Pa, da bi se nev-oh , naPake in negativ- 8tyije °Panja, ki bi jih za-5e P°samezne članice. I-avt tla,I'rač neki, ne toli-nrnatičen kot elastičen ki hkrati pred-tootj način vzajemne po-v*Hje’mi Pa tudi »prepričljivo l^tl« err,ha pomoč naj bi 1-NllwD*"co učinkovitega me-a mednarodnega kredi- usmerjevanje«. .•»hjg b t fa'o k* na^ b‘ t0 rn08'° in i' ie v Se tako učinkovi-^Pja. Vendarle jedro vpra- wJ Pe«yimreč: kakšen ie zna-' "’ad nosti? Tu morejo j SPst*kumagati krediti, toda ,Ho Je tega ne morejo. Ne tega. ker je tre-•tlj^ sredstva za krediti- t* v glavnem zara- 'kli [.]' ker je kredite treba Na to poslednje ,6 bi Pozablja. Tega sicer a razumeti tako, da H^Pfot 1 kot taki nevarni; w*lbl a°’ 'e-ti so izredno ko- tudl nulni' z,ast' v «J'bsir’ k° se izkoriščajo za i lij atl'e razvoja proizvod-ti>Va tem Primeru je n ji-* ss avna funkcija v tem V ugridobi na času In da ^ čaau dejansko nekaj grado jim bodo izročili 10. decembra v Stockholmu, na obletnico Nobelove smrti. Polovico nagrade bosta dobil a dr. Beadle in dr. Ta-tum, drugo polovico pa dr. Lederberg. Dr. Beadle se je rodil l. 1903 in je najstarejii med njimi. Leta 1931 se je specializiral v genetiki. Od leta 1937-1940 je bil profesor biologije na *Standard uni-persitv« o Kaliforniji. Dr. Tatum te ie rodil leta 1909 in je doktoriral v biokemiji leta 1935. Dr. Lederberg se je rodil leta 1925 m je doktoriral v mikrobiologiji leta 1950. Njihovo delo zadeva zlasti sedanjo osnovo dednosti, to je način, Icako neka generacija podeduje značilnosti od prejšnje generacije. Svoja raziskovanja na področju genetike bakterij je dr. Tatum začel v sodelovanju z dr. Lederbergom. Kasneje jima je uspelo do-Kuzati, da bakterije morejo sprejeti zelo majhne elemente genetične tvarine, kar ima za posledico, da se njihov organizem spremeni in dobijo tako nove značilnosti. Ta proces se imenuje »transduction« Ta proces omogoča pVnučetiAnja, ki jih sedaj Podijo v svem svetu, o funkciji organi - zrno v v normalnih in patoloških pogojih. Dosedanji izsledki odpirajo pot k globljemu poznavanju problemov, ki so povezani z nastajanjem novotvorb in bodo znatno vplivali na raziskovanja o raku. Konec polemike De Laurcntiis-Fellini Med italijanskim režiserjem Federicom Fellinijem in filmskim producentom Dinom De Laurentiisom se je polemika, ki je trajala dalj časa, praktično konca-214.5^9 Jvgdskih .kron, Na- la. Kot je znano, je De Lau- rentiis očital Felliniju, da njegovi filmi niso le njego- vi, ampak tudi filmskih producentom, za katere je delal. Do polemike je dejansko prišlo zaradi tega. ker ni De Laurentiis hotel prevzeti nase snemanja filma «Sladko življenje», ki ga je pripravil Fellini, češ da film ne bo uspel. Fellini pa je na to odgovoril, da je vse svoje filme doslej z u-metniške plati izdelal sam in zelo pogosto proti zahtevam filmskih producentov. Ker je hotel vedno uveljaviti svoje misli in poglede, je pogosto za en film menjal tudi do 10 producentov, v odgovor De Lauren-tiisu je celo rekel, da se nima prav nič zahvaliti en producentom, pač pa da bi se morali producenti zahvaliti njemu, ker so njegovi filmi skoraj vsi ,udi finančno uspeli. Polemika se je zaključila s tem, da De Laurentiis ne mara polemike nadaljevati, ker sta Fellinijev film «Sladko življenje), prevzela producenta Rizzoli in Amato «100 km življenja* Te dni bosta Anton Marti in Oscar Sudoli začela snemati' kfdtkdmetčdžni film o »lokalni progis med Divačo in Puljem. Kratkome-tražni film, ki sicer ne bo tako kratek, bo nosil naslov «Sto kilometrov življenja» in prikazoval življenje ob tej progi. Film ne bo imel nobene glasbene spremljave, niti kdo ve kako obsežnega teksta lliiiitniiilililiiiilllliillliiiliiiiiliiiiiitliiillllMiiiinillllllliltliiilHiiiiiiiiiitiillmilliiiilitlllllilllmiinitiilitllllliiilliilllllliliiiillilfiiiiiiiiiiiiiiiiill Velik pr malega gledališča blizu brata Franka, ko je pri šlo do nesreče. Nato sem. se mu skušal približati in sem se v temi plazil k njemu. Toda zadel sem ob že mrzlo truplo. Temeljiteje sem pogledal in ugotovil, da je prav Frank. Vsak od rešenih rudarjev bi mogel povedati svojo žalostno zgodbo, toda -že te dovolj jasno povedo, kako hudo je bilo. Čeprav so v zadnjih dneh reševanje nadaljevali, je kazalo, da večjega uspeha ne bo, saj dnevi naglo hitijo in takšne nesreče puste za seboj hude posledice, kajti v kolikor rudarji ne podležejo ob eksploziji, ne vzdržijo dolgo zaradi zastrupitve zraka in vročine. Ko pa so po srečnem naključju vendarle prišli do dvanajstih še živih rudarjev, so sklenili reševanje nadaljevati, kajti na seznamu jih manjka še vedno 55 in če ne bodo mogli najti vseh živih, obstaja vendarle verjetnost vsaj za 3>1 rudarjev, kot kažejo možnosti v zvezi z razporeditvijo rovov in ustreznih rudniških naprav. Ce se je predvčerajšnjim zgodil »čudež«, kot mu pravijo rudarji, čemu bi se ne mogel zgoditi še drugi. Vseh mrtvih dan Jutri je vseh mrtvih dan. Svojci bodo obiskali grobov« svojih dragih, da bi nanje položili šopek cvetja iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiitiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiHtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHN ČEPRAV JE PRI NflS SKORAJ NEIZVEDLJIVO, JE ZANIMIVO 40 tisoč kg grozdja na hektar lElff Beiussijev sistem vzgoje trt; žično ogrodje in shema »paredai Kdor se je kdajkoli vozil I t azsežno vzgojo trt in po- Jesenice so ueliko industrijsko središče na Gorenjskem in ker so Slovenci znani kot veliki ljubitelji gledališča, ni čuda, da že leta in leta deluje v tem mestu gledališče, ki je v pravem pomenu besede ljudsko, saj z umetniško besedo preko odra vzgaja, izobražuje in zabava delovne ljudi, ki so po trudapolncm delovnem dnevu željni gledaliških predstav. Čufarjevo gledališče na Jesenicah nosi ime jeseniškega pisatelja — proletarca Toneta Čufarja in je edina tovrstna umetniška ustanova na Gorenjskem, odkar je bilo u-kinjeno poklicno Prešernovo gledališče v Kranju. Gledališče ima že dolgoletno tradicijo, vendar je pravi umetniški razvoj doseglo šele. po 1. 1945. Letošnja sezona se pričenja v znamenju dveh velikih jubilejev. Gledališče bo uprizorilo v tej sezoni 100. premiero in hkrati doseglo 1000. predstavo, kar je za amatersko gledališče, ki sicer dela po polpoklicnem sistemu, zelo veliko. Predstave v povojnih sezonah si je ogledalo nad 340.000 gledalcev. Poslanstvo tega gledališča je še toliko večje, ker se njegov delokrog razteza po vsej zgornji Gorenjski, v bližnji bodočnosti pa namerava z gostovanji pozdraviti brate za mejami, predvsem na Slovenskem Koroškem. Čufarjevo gledališče je po svojem repertoarju res pravo — ljudsko gleda- lišče, ki z ljubeznijo goji zlasti domačo dramatiko, saj je od sto uprizorjenih del postavilo na oder 59 del jugoslovanskih avtorjev, med njimi 39 slovenskih. Gledališče se je izogibalo modernističnim eksperimentom, ki so dostikrat sami sebi namen in so že velikokrat spravili v nevarnost obstoj prenekaterega gledališča, vendar pa je pozorno spremljalo vse umetniške dosežke inozemskih odrov in dramatikov ter z uspehom in globokim odzivom pri publiki uprizorilo številna dela is repertoarja večjih svetovnih gledaliških mest. 7,a svoj praznik, za stoto premiero, je gledališče seglo spet v zakladnico slovenske dramatike in izbralo tragedijo «Veronika De-seniškas Otona Zupančiča. Čufarjevo gledališče bo še naprej stopalo po poti bogate tradicije slovenske gledališke kulture, hkrati pa vodstvo in ves ansambel gledališča gojita željo, popasti lepo domačo besedo tudi bratom v zamejstvu. MARJAN STARE po Franciji, je ob nepregled nih vinogradih ostrmel. Nič čudnega torej, če je Francija največji pridelovalec vina v Evropi. Tudi Italija je glede tega na dobrem in po nepopolnih podatkih kaze, da bo letošnji pridelek vina v Italiji okoli 50 milijonov hektolitrov. Ti dve državi se močno trudita, da bi sproti uvajala v vinogradništvo najbolj sodobne načine trtoreje in rezultat je tu, pa čeprav postaja za Francijo preobilica grozdja in vina že nekak problem, ker ne more vsega spraviti v denar. Tudi pri nas so oblasti pred leti skušale na sicer nepopoln in delno pomanjkljiv način dati spodbudo za pospešitev vinogradništva in nekateri podjetnejši vinogradniki so to pobudo sprejeli z ustreznim rezultatom. Oglejmo si sedaj mnenje A. Flega, ki ga je v zvezi z novimi načini trtoreje v eni zadnjih števiik slovenskega mesečnika «Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo« prikazal v članku «40.000 kg grozdja na hektar«. Iz članka bomo posneli glavne misli: «V bogatih in ravnih dolinah spodnjega toka Soče opažamo, da vinogradniki uvajajo nove sisteme vzgoje trt. Prvotno klasično vzgojo — reznik, šparon —• so tam popolnoma opustili, še najdemo vinograde z vzgojo na dva reznika in dva šparona ali samo na dva šparona. Večinoma vzgajajo trte po sistemu «Syl-Vožk To je enoramni kordon s štirimi do šestimi locni, strmo upognjenimi navzdol. Po tem sistemu sadijo trte v razdaljah 2.5x2 metra. Ta sistem trsne vzgoje smo modificirali in ga uvajamo v Slovenskem Primorju > *Na bogatih ravnicah spodnjega toka Soče, v Furlaniji je možno namakanje. Namakani vinogradi so bujne rasti. Zaradi velike buj-nosti so začeli vinogradniki saditi trte v še večjih raz-ialjah. Obliko omenjene vzgoje por-topema višajo in večajo. Režejo zelo dolge šparone in s tem dosegajo večjo rodovitnost. Tako so začeli saditi trte tudi na razdaljah 3x2 metra ali celo 3x4 metre. Taki vinogradi so za naše pojme zelo visoki in na redko saje-jat, a zelo rodovitni.« «Strokovnjak Bslussi je prekosil vse norme in je začel propagirati zelo veliko in visoko vzgojo trt. Njegov sistem je v bistvu poenostavljena in orjaška vzgoja trt po sistemu «Syl-vož». Belussi je s svojo vzgojo izločil iz vinogfadniške tehnike vezanje sparonov, pmciranje, mandanje ali trebljenje, poletno privezovanje mladja in vršičkanje i zelenih poganjkov. S svojo enostavljeno agrotehniko dosega velike pridelke ob minimalnih proizvodnih stroških.« ff« j »*»f » k 4 •rt • * »Sistem vzgoje trt po Be-lussiju je fantastičen za vse vinogradnike, ki so vajeni klasične nizke vzgoje. Po tem sistemu sadijo trte v razdaljah &x8 metrov. Ve-c.noma pa priporočajo razdaljo 8x6 metrov. Pred sajenjem, na mestih, kamor pridejo trte, zabijejo v zemljo močan kostanjev ali akacijev steber, ki meri v premeru pri tleh okoli 20 cm in sega v višino okoli 5 metrov. Na višini kakih 270 cm nad zemljo napnejo diagonalno in navzkriž prvo močno žico od stebra do stebra. Nad to žico napnejo še dve vzporedni tanjši žici v razdalji od 50 do 70 cm. Da bo ogrodje moglo nositi težo pridelkov, povežejo vse tri žice še z eno poševno napeto žico.« «Ob vsakem stebru sadijo po dve do štiri trte. V drugem letu po sajenju vzgojijo trtam deblo do prve žice. Iz trsnih debal, vlso- stijo neovirano rasti po vsej žični armaturi. Četrto leto razredčijo enoletni les tako, da pustijo rodne šparone na vodoravnem kordonu v medsebojnih razdaljah od 6C do 70 cm. Podaljška vodoravnega kordona ne krajšajo. Rodno rozgo pustijo, da prosto visi in štrli iz kordonov. Ko šparoni ozele-ne, se zaradi teže obesijo strmo navzdol in z grozdjem prosto visijo iz vodoravnega kordona. V petem letu pridejo nasproti si vodoravni kordoni že skupaj.« «Rodne šparone režejo vsako leto spomladi na 100 do 130 cm. Po tem sistemu gojijo zlasti sorti Tokaj in Burgundec za proizvodnjo belega vina in sorto Merlot za proizvodnjo črnega vina. Na en ha površine pridelajo do 40.000 kg grozdja, ki ima do 22 odst. sladkorja.« Iz vsega, kar smo navedli, nam je jasno da je pri nas vzgoja trt po tem sistemu praktično nemogoča. Posebno zato, ker si pri nas — v sedanjih razmerah — ne moremo niti zamisliti namakanja trt, Z druge strani 1 ju ali še kje pri Orehu. Ker pa omenjamo ta n»čin vago je zato, da bi naš vinogradnik videl, kaj vše se da V primernih okoliščinah storiti, bomo navedli tudi vzrok, zakaj so se podjetni vinogradniki lotili takšni vzgoje trt. Prednosti te vzg» je so v majhni porabi cepljenk, v zmanjšanju potrebnih delovnih ur poleti n« najmanjšo mero, nadalje v tem, da je v takih vinogradih možna skoraj stoodstot« na strojna obdelava zemlji in končno, «a je, kot nam je prej omenjena številk* pokazala, rodnost mnogo večja kot pri starem, klasičnem načinu obdelovanja trt. Tem prednostim pa Je treba dodati še'nekajf drugega. Prej smo rekli, da v naših krajih takih vinogradom ?ne bi mogli zasajati, ker nam tega ne dopušča teren. Poleg tega takšna vzgoja trt zahteva bogato in zelb globoko rigolano zemljo, kjer mora lemež seči do 120 cm globoko. Nadalje je jasno, da mora biti lega zemljišča ravna in da mora biti voda poleti pri rokah za namakanje. Vrh tega so za tako bujno rast in za tolikšni pridelek potrebne velike količine hlevskega in umetnega gnojUa, ker se bodo sicer trte kmalu izrodile in odpovedale. Samo ob sebi se tudi razume, da tako visokih «paredov«, ki niti niso več paredi, ne moremo škropiti in žveplati z navadno ročno brizgalno, ampak z motorno. kih okrog 270 cm, vzgojijo pa se nam zdi malo verjet-v tretjem letu dolg vodorav- no, da bi bila v naših kra-ni kordon, katčrega spomla- jin, kjer burja ih tudi podi ne prikrajsujejo. Vse po- letni vetrovi nagajajo, mož- nanjke po deblu omandajo. na takšna vzgoja trt, razen Ostale poganjke, ki rastejo '\z vodoravnega kordona, pu morda kje v ravnini od Doline in Boljunca proti mor- Fižolčki 0 Spisal in narisal Milko ‘Bambič HOROSKOP .ZA DANES. In res Minka je dobila krasno izpričevalo. Mamica in očka sta bila tega zelo vesela in sta ji kupila prelepo obleko. No morete si misliti, kako je bila Minka srečna! Bogato je bila nagrajena za svojo pridnost. Vrtela se je pred ogledalom in se občudovala. Pa še nekdo jo je gledal: fižolčka. Skrita na omari sta požirala sline: «0, ko bi tudi nama kupili oblekici!« OVFN (od 21. 3. do 20. 4.) Poslovno zelo ugoden dan. Diskusija bo spravila na čista nej'asne plati nekega kočljivega položaja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Naj vas ne premaga ljubosumnost in ne odkrivajte šibkih strani svojega značaja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prenapprno dele vas bo spravilo v slabo voljo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Svojo dolžnost boste skrbno ■j pr a vili, pri čemer vam bo slo bolj za kvaliteto kot za količino. LEV .(od 23. 7. do 22. B.) Imeli boste briljantno zamisel, a današnji dan ni ugoden z« uresničenje načrta. DEVICA (od 23. 8. do 2d. 9.) Srečni boste zaradi razumevanja in ljubezni, ki vam jo izkazujejo v domačem krogu. TEHTNICA {od 23. 8. do 23. 10.) Spoznali boste neko osebo v nenavadnih okoliščinah. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pečajte se le z vsakodnevnimi stvarmi in ne hudujte se zaradi malenkostnih nevšečnosti. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Ne dopustite, da vas prepričajo o ugodnosti nekega posla, ki se ne bo dobro iztekel. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša pretirana občutljivost bo našla tisoč izgovorov za cincanje. VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Odhod osebe, ki ste nanjo navezani, vas ne sme siliti k napačnim zaključkom, RIB® (od 20. 2. do 20. I,) Ce ste se odločili za potovanje, je bolje, da se premislile in ga odložite na ugodnejši čas. Gorlško-beneškl dnevnik Počastitev partizanov spomina padlih po vsej Goriški Ob 9.30 položi delegacija ANPI venec na partizanske grobove na glavnem pokopališču Jutri praznujemo vseh mr-1 spregovoril občinski predstav-1 20-letno Vando Koršič iz Brd, tvih dan — dan, ki je posvečen avojcem, ki so se pred nami poslovili od življenja. Se prav posebej pa se ta dan spominjamo svojcev, solnikov, znancev — in vseh katerih imena nam niso »nana, ampak samo njihova plemenita ideja — ki so r prerani grob, ker so v v zaporih .n v stotih različnejiih okoliščinah u-rli za nacionalno svobodo in socialno pravičnost. Grobovi teh ljudi, ki so skupna skrb nas vseh, s0 te rtni kot rožnati gaji, ker so jih take napravili hvaležni ljudje, da se jim oddolžijo za njihovo trpljenje ;n žrtev. Kot vsako leto so tudi letos partizanski grobovi na glavnem pokopališču skrbno urejeni, za kar gre vse priznanje partizanski organizaciji ANPI. z njeno pomočjo se je popravil tudi zid pri partizanskih grobovih na pevm-skem pokopališču. Vsi grobovi so okrašeni z lepimi šopki i*ož, ki so jih pripravili partizani in jih položili na gomile svojih padlih tovarišev. Predstavniki ANPI bodo položili venec na partizanske grobove na glavnem pokopa-l.šču danes ob 9.30, v Stever-jenu pa bo spominska svečanost v ponedeljek po maši okoli 10.30. Ob tej priliki bo Zahvala bivših partizanov Bivši partizani se zahvaljujejo darovalcem cvetja iz Pevme in Pod-gore, organizacijam Zveze borcev iz novogoriškega okraja, državnemu kmetijskemu posestvu v Rožni dolini in vsem tistim partizanom, ki so v St3ndrežu pomagali de-, lati šopke, ki so bili položeni ha grobove padlih. nik, k spomeniku bodo 'polo-1 ker sta tihotapila; prvi žga-žili več vencev, domači pev-1 nje, druga pa cigarete in s-ki zbor pa stinko. bo zapel žalo- Prciismcritev prometa pri Redipugli Prefekt sporoča, da bo promet 2. novembra med 8.30 in 13. uro urejen po sledečem redu: 1. vozila, ki bodo prihajala s severa, bodo v Gradiški zavila na cesto Villesse, Ruda, Villa Vicentina, državna cesta 14; 2. vozila, ki bodo prihajala z juga, bodo prav tako zavila na cesto čez Villo Vi-centino; 3. kdor bo hotel iz Tržiča v Gorico, bo moral uporabiti cesto čez Doberdob. Vse občinske ceste med Foljanom in Reaipuglio bodo služile za parkiranje. v prostorih p. d. Slavko Škamperle, Ul. Guardiella 7 3. nov. ob 20. uri turnir v odbojki, ob 20.30 šahovski brzo-turnir, 4. nov. ob 9. uri atletika: moške discipline; tek na 80 metrov, tek čez drn in strn, skok v višino, skok v daljino, met krogle, met diska. Ženske discipline: tek na 60 m, skok v višino, skok v daljino, met krogle, ob 15. nogometna tekma Kras - Breg, ob 16.30 ženska odbojka in istočasno izločilni turnir v namiznem tenisu. ob 20.30 orodna telovadba za moške in ženske. Zmagovalci in drugopla-sirani bodo dobili spominske diplome. ODBOR BOKS NA MONTEBELLU Zmaga boksarjev iz Mester proti tržaškim s 5:4 V športni palači na "Monte-bellu je bila sinoči boksarska prireditev, v okviru katere so se pomerili boksarji-diletanti iz Trsta in Gorice proti boksarjem iz Mester. Zmagali so gostje iz Mester, ki so 5 dvobojev odločili v svojo korist. Prikazan boks je bil le delno na zadovoljivi tehnični višini. Rezultati: Lahka kal.: Cane (Mestre) premagal Mussa (AGI) po točkah; Weller kat.: Venturini (Mestre) premagal Polvanija (SPT) zaradi odstopa v 3. rundi; i Peresna kat.: Rocelli (Mestre) premagal Sbrugnero (SPT) zaradi odstopa v ). rundi: Lahki sveltcr: Simion (Mestre) premagal Taucerja (CRDA Trst) zaradi predaje, v 3. rundi; VVelter kat.: Cerqueni (SPT) premagal Bolzanellor (Mestre) zaradi diskvalifikacije v 2. runtji: Težki welter: Sulligoi (AGI Gorica) premagal Riga (Mestre) Zaradi odstopa v 3. rundi; Težka kat.: Pittarella (Me- Totocalcio št. 9 Bari-Lazio 1 Fiorentina-Juventus 1X2 Genoa-Triestina 1 Milan-Inter 1 Napoli-Padova X 1 Roma-Lanerossi 1 Spal-Sampdoria X 2 Tal. Torino-Bologna X 2 1 Udinese-Alessandria 1 Palermo-Venezia X 2 Verona-Zenit-Modena 1 Spezia-Pro Patria X 2 Pescara-Chieti 2 Vigevano-Atalanta Arezzo-Ancooitana 1 X 37. tradicionalna hoja na 100 km Danes ob štirih zjutraj je startalo 39 atletov Angleži tudi letos glavni favoriti SEREGNO, 31. — 3« atletov iz 9 držav, ki bodo jutri zjutraj ob 4.' startali na 100 km dolgo pot. je danes opravilo registracijo. Med prijavljenimi tujci je manjkal samo Luksemburžan Gold-schmidt, med Italijani pa Pa-mich, kateremu je bolezen o-nemogočila redne priprave, in Marconi. Prvi so prišli k registraciji Rota. ki je bil pred 3 leti tretji, za njim pa Terraneo in Angiolletti. Sledili so vsi tujci, katerih je 21 in katerim se je v zadnjem trenutku pridružil še Šved E-vert Leonardsson. Prognoze so, kot v prejšnjih letih, tudi tokrat naklonjene tujcem in med njimi posebno Angležem, med katerimi je tudi 28-letni farmacist Misson, ki je zmagal lani, 25-letni zavarovalni agent Don Thompson, zmagovalec pred tremi leti in dolgonogi mehanični risar 27-letni George Edward Chaplin, zmagovalec tekmovanja na klasični angleški progi London - Brighton. Precej manj upanj imajo Francozi, ker je njihov tekmovalec Hubert, zmagovalec na 100 km v letih 1950, 1951 in 1952 že prestar, da bi mogel resno poseči v borbo za prvo mesto, drugi zastopnik Dufrenne pa je boljši na 50 Italija v polfinalu pokala Šved, kralja RIM, 31. - I,aj‘£oSevep°lfr lificirala avtomatičnei v e ^ nale teniškega tekm°va ket pokal švedskega *ran 'zveza se je ameriška tenis odpovedala srečanju jtaiija jo. V polfinalu se Svedsko verjetno pomerila do 24. novembra. stre) premagal Claudia (CRDA) s k. o. v 2. rundi; Srednja kat.: Vit (SPT) premagal Bianca (Mestre) po točkah; Petelinja kat.: Carbi (SPT) premagal Gobbata (Mestre) zaradi odstopa v 3. rundi. 6e Poli- n« ........ Teden je naokrog in že smo pri 7. kolu italijanskega nogometnega prvenstva, ki bo v sedanji sezoni doslej morda še najbolj zanimivo. To pa predvsem zaradi direktnega spopada med Fiorentino in Juventusom oz. med starim prvakom in novim najresnejšim pretendentom na ta častni naslov. Ugibati sedaj o tem kdo izmed teh dveh italijanskih nogometnih kolosov bo zmagal, bi bilo izgubljanje časa, lahko pa ugotovimo okoliščine, ki bi utegnile vplivati na rezultat. Prva taka okoliščina jp domače igrišče Fio-rentine. Fiorentina je doma skoraj nepremagljiva, toda tokratni nasprotnik ni kdorkoli, čeprav je res, da njegovi i-gralci niso vsi v najboljši fizični kondiciji. Slišijo se govorice, po katerih naj bi se po daljši odsotnosti vrnil v napad Charles, kar bi pomenilo, da bi se Bonipeiti pomaknil na mesto stranskega krilca, seveda v funkciji režiserja. Juventusov napad v sestavi Muccinelli, Charles, Nicole, Sivori, Stacchini bi znatno pridobil na svoji prodornosti, kar bi utegnilo nuditi priložnost za spopad potencialno najboljšega italijanskega na-a in potenciano najboljše janske obrambe. Seveda pa ne gre zapostavljati niti napada Fiorentine in Juven-tuspve obrambe, iz česar je mogoče logično zaključiti, da bo ta tekma vsestransko res zanimiva in da bo prikazani nogomet dostojen dveh enaj-storic s tako slavno preteklostjo. In če bo naključje naneslo, da bo zmagal Juventus, potem bo s tem pridobilo tudi prvenstvo kot tako, saj bo borba za vodilni položaj ostala še naprej živa in aktualna. Po važnosti sledi temu srečanju milanski derbi med Milanom in Interjem. V borbi za prestiž sta obe enajstorici še vedno dali od sebe vse kar premoreta in pričakuje se, da bosta dali tudi tokrat. Prednost terena v tem primeru ne bo odločala, odločala pa bo borbenost, v kolikor je tudi tehnični nivo konkurentov pada italij bolj ali manj izenačen. Razen tega pa bo Milan moral oprati s sebe tudi madež, ki ga predstavlja njegov poraz proti Lanerossiju. Nič manj zanimivo bo tudi srečanje med Torinom in Bologno. Torino je proti Juven-tusu igral zelo dobro. Bil je sicer tehnično inferioren, zato pa je igral s poletom in borbenostjo, kar utegne biti tudi proti tehnično boljši Bologni najboljše orožje. Bologna ki se za sedaj še drži vodilne skupine, napoveduje vstop Pe-ranija in Bonafina ki bosta močno pojačila napad, ki ima svojo udarno konico v Pivatel-liju konstruktorja pa v neumornem Vukasu, ki že nekaj nedelj igra kot v svojih najboljših časih. Sesti član vodilne .skupine — Genoa. bo imel v gosteh Triestino, ki je za sedaj še vedno na repu lestvice. Toda minulo nedeljo je tržaška enaj-storica zaigrala bolje, kar bi utegnilo biti tudi znamenje, da bo počasi le zlezla iz krize. Kljub tem, za sedaj še medlim znakom, na je Genoa vendarle veliki favorit. Po daljši odsotnosti bo v moštvu Genoe spet igral .Dal Monte namesto Robottija. Od rimskih enajstoric je na boljšem Roma, ki bo sprejela v goste zmagovalca nad Milanom — Lanerossija, čeprav se bo, kot vse kaže morala odpovedati Da Costi. Lazio pa bo gostoval v Bariju, kjer bi neodločen rezultat predstavljal zanj že kar lep uspeh. ■ tek®1 Dve enako zanimivi p0ji-bosta v Neaplju me<\ vid®11 jem in Padovo in v dri® med Udinese in AleS„ doina' V obeh primerih 'm oeh. t® či več možnosti na u P -jJ,at» da v obeh Primerl” Ožnos‘' tudi gosta realne m_,vsem na remi, kar velja P veriž-za Padovo, če bo njej1 .ata® na obramba kos , a -top''! c“m, ki bodo najbrž Di brez najboljšega napa. .cca. Giacoma in brez Ber gpj. Preostane še telema m jrju lom in Sampdorio. Na P kate' je favorit Sampdona, „ ge-10 se bo verjetno P°v a s''® cagr.o, toda Spal je 0bra®' jem igrišču kljub ,si°K1 -va®® bi še vedno toliko . gt da bi neodločen rez peč® smel predstavljati Pr n j a. Odfovorni “re<,0l*n STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZT kinoprosek-kon^S t t. ®’ predvaja danes »• p ob 16. uri barvni * mount l'lm' Sangaree Igrajo: ARLENE ^\S, FERNANDO ,i(VlNA PATRICIA MEpI predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 1*-Fox barvni cineinascope film: GLADIATORJI (I gladiatori) Igrajo: VICTOR MATURE, SUSAN HAYWARD in MICHAEL RENNE J. P. STAHL 12. »plezal je na voz, si izril globoko jamo v seno in se vanjo skril. ., „ MaruSka je prevzela mesto pri vozu, ki bi slo pravemu vozniku in s svojim tenkim glasom pognala vole. Skraja je 0« trepetala. Težki seneni voz se je zganil in se počasi odzibal. Noč je sla že h koncu. Zdaj zdaj bo sinila zlata svetloba na vzhodu. Se vedno je vel nočni hlad. Rosne kapljice so se močneje svetile na temni travi. VI. poglavje SREČANJE Voli nikoli ne vedo, kako se človeku mudi. Za Maruško je šel voe vse prepočasi. Vola, ki ju je priganjal gias njune male prijateljice, sta umirjeno stopala, a mudilo se jima m nikamor. Na pot so jima migetaje svetile zadnje zvezde. Obetalo se Je že jutro. Vse naokoli se je razlival čarobni cvetlični vonj. ... Vse je bilo mirno. Le tu pa tam je v daljavi -počila puška ali na se zaslišal glas, ki naj bi bil stražam za opomin, naj pazijo' vse pa je le še bolj dajalo občutiti globoko tišino. Vse to je bilo pričakovati. Vendar je pri vsakem najmanjšem nepričakovanem šumu Maruško spreletelo. Kolikokrat ji je lahna Jutranja sapa pognala vso kri k srcu! O, pa ni trepetala za vsak prazen nič zavoljo sebe! Sama zase je bila čisto trdna. Pazila je le “'ttemlipu je šepnila: »Skrij se, kar moreš! 2e gredo!« To pot je res nekaj prihajalo. In že je ruski konjeniški oddelek obkolil voz. «Kam pelješ? Od kod si? Čigava si?> je kričalo več zariplih glasov. »Hčerka Danila Cabana sem,> je odgovorila. «Ali mi ne boš ustavila valov!« je zavpil častnik. Maruška je ustavila. «Od kod prihajaš?« «Od doma.« «Kje je to: pri vas doma?« «Ne posebno daleč od tod.« •Kam pa greš?« »Grem h Kniču. > «Kdo je ta Knič?« «Z mojim očetom sta prijatelja. To seno je kupil pri nas in ga sedaj peljem k njim. •Kaj sem vam pravil, prijatelj?« je pripomnil neki drug častnik. «To je navaden kmečki voz, pa nič drugega. A vi vidite povsod same izdajalce, same pobegle ujetnike.« »Mislite, da jih res nikjer ni? ali se vam zdi tako škoda, da ste prijezdili do sem?« «Ta dirka ni bila prva danes. Zmeraj se podimo za nekakšnimi pošastmi,« se je jezil oni drugi častnik. «Kaj r.aj počnemo s plenom? Punčka ali hočeš k našemu polku? Beži noi premajhna si! Bolje bi bila napravila davi, da nisi vstala iz zibelke.« «To seno ni da bi ga človek zametaval,« Je pripomnil prvi častnik. Obrnil se je k Maruški. •Ali Je do Kničeve domačije še daleč?« •še precej.« •Koliko je to: ,še precej?’ Bi se prišlo do tja z voli v eni uri ali v dveh?« •V dveh ali mogoče cefo v treh.« •Dobro. Mislim, da bo prav, če spremljamo ta voz do domačije tistega kmeta. Ce mu je do sena, ga bo odkupil. Punčka, ali je hiša vašega prijatelja udobna? Ali sO bogati pri hiši?« •Imajo velik vrt in kupe jabolk.« •Cuk! Kdo se meni za jabolka! Na pot! Poglejmo sami, koliko zmore ta Knič. Naš obisk ga bo gotovo prijetno presenetil.« Častnik je spodbodel konja in zdirjal naprej. Tovariš je pognal za njim in mrmral: •Vi ste pogoreli! 2e vse jutro dirjamo ko brez glave. Samo gonite nas naokoli!« •Poženi, punčka!« so Maruški ukazali vojaki. «Poženi!» Voz se je cijazil dalje in od vseh strani so ga obkrožali vojaki. Kamor se je ozrla, je Maruška videla le zlovešče postave. S tesnobo v srcu se je spraševala, kaj bi kazalo ukreniti, da bi se izmotala iz te presnete nevarnosti in pri tem je boječe opazovala okoli sebe z dolgimi naježenimi brkami obrasle, od sonca zarjavele, neprodirne, mrke in neusmiljene obraze. Vsem, ki so tako počasi jezdili ob vozu kot bi hodili, se je videlo, da počivajo po prenekaterem hudem naporu in krvavem podvigu. Koliko naših so ti možje že pobili in trpinčili, se je spraševala deklica. Grozna je ta misel! Ali kaj pomislijo, koliko gorja so prizadejali? Nekateri izmed njih so videti žalostni... Morda le nimajo vsi kumna namesto srca? Pa če najdejo njega? Kajpak, usmiljenja ne bi imeli z njim. Z običajno dostojanstveno resnostjo sta vola vozila nekoliko hitreje: morda ju je spodbujalo peketanje konjenice vštric njiju, morda ju je hladila sveža jutranja sapa Konji so šli po vojaško, a tu pa tam so tisti, ki so bili bliže vozu, stegovali vratove in z nepopisno naslado pulili pesti sena iz bremen, ki so jih dosegali. Zavoljo tega je Maruška drgetala. Ce bi se tako breme odvalilo, če bi... Ozrla se je po vojakih in v tistem trenutku je opazila, da je vanjo prodimo uprtih dvoje oči. Te oci so jo prebadale kot dva meča in so se bliskale kot goreče oglje. Gledale so jo pazljivo, da, in morda nezaupno. Oblil jo je topel in mrzel pot in že se je mislila, da je vse Izgubljeno. A tedaj si je rekla: «Biti moram, kakor je on!« Ojunačila se je. Oba častnika sta jezdarila spredaj. Eden se je smejal, eden pa godrnjal. Vojaki so potihnili, ker jih je počasna hoja konj kar uspavala. -0? A zakaj jo oči tistega vojaka tako prodimo gledaJ •Ga bom pa še jaz gledala,« je tklenila Maruška. , Potlačila je zbeganost in uprla še sama pogled v Tiste oči so bile oči nekega starejšega podčastnic > kega moža, surovega a hkrati zelo razumnega obraza. ^vej) Nenadoma požene konja naprej in se uvrsti čisto' reicel nje, kakor da bi jo hotel opazovati od blizu. Sprvft n ne bele ne črne, a njegove oči so govorile: v0zi s •Malo čudno je pa le, da tako majhna dekn1ca ta)co takim ogromnim vozom! Kdo si je izbral za voZ^.j sedaJ' nežno ptičko? Kdo jo je pustil na pot, samo, P°"°7v voJftK ko je povsod vojska, ko poti niso kar nic varne? vsa bi požrl to drobno jagodo, če bi le enkrat hlastnil- nftpo- •Ali ti oče in mati še živita, punčka?« J° J sled vprašal. . ^(jkot Mislil je, da ne bo razumela ruski, zato je poveda . je pač mogel, vprašanje po ukrajinsko: •Imaš še očeta? Imaš še mater? •Da, hvala bogu!« je odvrnila, •Oba?« •Oba.« razj®8 Za trenutek je pomislil. Potem re mu je »braz . kakor da Je nenadoma doumel uganko. ! vrte'0, Maruški se Je stisnilo srce. V glavi se ji Je morala je biti kakor je on. nl9 vP^f. Z vso silo se je na videz pomirila in sedaj še sa.,stniC0*V šala, res da s tresočim glasom a z nasmehom na|jk0 sor°° •Pa vi, ali imate še očeta in mater? Imate ve nikov? Morda imate otroke? Kaj so, hčere ali sln0'‘. #otflK Ali je ta otroški, tresoči in boječi glas P-pbll°,v0 nekdanjih radosti in bridkosti, potlačenih in s9m° Ju pokopanih v vojaškem srcu, ali jih je prebudilo zeneizpros' vprašanje? Najsi bo kakor že hoče, tisti surovi ir\ričakOv^u. obraz, ki se ga je Maruška tako bala, se je n£p.,ežiiib t0 spremenil in videti je bilo na njem odblesk vseli 1» bil stev, ki jih zmore človeško srce. Ni dvoma, da trd mož, a ta spomin iz preteklosti ga je pretresel le$), (Nadaljevanje