vZAM^iak Vajjs it vm Ido • • • Za pot letal » • • • • Za New York celo leto • Za
GLAS NARODA
The Urged Sontmn Daily m the United States.
lisi slovenskih delavcevrAmerikL
$ The largei jI	the
S [med every day except Sundays and legal Holidays! 75,000 Readers.^
tin......... n
TKLXFON: OHelaea S—1242
Intend as Second Glass Matter September 21, IMS, at the Post Offlee at Hew York, K. Y„ radar Act of Congress of March 3, 1879.
TELE70H: OHelsea »—1243
No. 179. — Stev. 179.
NEW YORK, MONDAY, AUCUST 2, 1937—PONEDELJEK, 2. AVGUSTA, 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
DELAVSKA PREDLOGA JE BILA ODOBRENA V SENATU
—m —a——______________ _
Japonci bombardirajo vojaške vlake
J. LEWIS BO SKUŠAL DOBITI PRIHODNJEGA PREDSEDNIKA POVSEM NA SVOJO STRAN
Debata je trajala pet dni.—Predlog senatorja Con-naly-ja je bil odločno zavržen. — Po načrtih poslanske zbornice naj bi znašala minimalna plača sedemdeset centov na uro, in delavci naj bi delali 25 ur na teden. — Razburljiv dogodek v zbornici.
CHAMBERLAIN SE PRIBLIŽUJE MUSSOLINIJU
Chamberlain je opustil diplomatski običaj, da zbliža oba naroda. — Od Mussolinija zahteva jamstvo v Sredozemskem morju.
WASHINGTON, D. C, 31. julija. — Prese-
netljivo gladko — v razir.eiju 2:1 — je bila sprejeta v senatu delavska predloga, ki določa minimalne mezde in delavni čas.
Debata je trajala pet dri. Predlogi so se predvsem proti vili demokratski senatorji iz južnih držav.
Za predlogo je glasovalo 51 demokratov in 2 republikanca, oba senatorja farmersko-delavske stranke in progresivec La Follette.
Proti nji je glasovalo 15 demokratov in 13 republikancev. 0
Predloga je dobila močno podporo, ko je bil poražen predlog demokratskega senatorja ConnaJ-ly-ja iz Texasa, naj bo vrnjena senatnemu odboru.
Pred glasovanjem je vstal na galeriji neki moški in pozval navzoče, naj ga poslušajo. Čuvaji so ga v kat^rim se ic razgovarjal zgrabili in odvedli iz dvorane. Bil je to W. A. ****** Ur°' Maxwell iz -Chicaga, zastopnik "American Federation of Unemployed, Aged and Handicapped".
— Jaz zastopam nezaposlence, — je vzkliknil, -—ki so slabo oblečeni in lačni. . . Dalje ni mogel
govoriti.
Predloga, odobrena v sedanji obliki, določa 40 >r dela na teden in 40 centov plače na uro.
Odredba, ki jo bo skusala uveljaviti poslanika zbornica,' pa določa 70 centov plače na uro in 35 urni delovni teden.
I ONDON, Anglija, 1. avgu-la. — Ko jo ministrski predalnik Neville Chamberlain zaprl vrata ina 11 Downing St. in je odpotoval na počitnice, je bilo naznanjeno, da je opustil diplomatski običaj in je pisal 4 * osebno prijateljsko pismoM italijanskemu ministr. predsedniku Benitu Mussoliniju.
V torek je proti diplomatskemu običaju Chamberlain poklical v svoj urad italijanskega poslanika Dino Grandi-.ja,
po:<irugo
v<ebina Chamberlainovega pisma Mussoliniju .sicer ni bila! objavljena, toda dobro pouce-j ni krogi zatrjujejo, da je Ne-; »ilie Chamberlain v svojem pismu priporočal Mussoliniju, da >o odstranjeni med obema deželama vsi nesjjorazumi, zlasti, k.ir se tiče Sredozemskega 'Moria.
him, Italija, 1. avgusta. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je prejel pismo odi angleškega ministrskega pred-j stdnika* Neville Chamberlains j in pismo od belgijskega kralja Leopolda, ki mu je tudi poslal ministrskega predsedpi-
WASHINGTON, D. C, 31. julija, - O Johnu I.. Lewisu se širijo govoricc, da skuša organizirali političen stroj, s katerim upa igrati odločilno vlogo pri prihodnjih predsedniških volitvah.
, Lews je baje zelo razočaran, ker precfeednik ni hotel posredovati v stavki jeklarjev. Sedaj je sklenil da ga bo moral njegov kandidat,—ako bo izvoljen — dosledno v vseh oiM-ih podpirati.
Po mnenju nekaterih, bo leta 1940 njegov ,po-^ tični vpliv tako narasel, da bo najbrž sam kandidiral za predsednika.
Lewisov odbor za induslrijalno organizacijo trna največ vpliva v sledečih državah: v New Yorku, Pensylvaniji, Ohio, 'Michiganu, lllinoisu, West
Virginiji, Kentuckyju, Indiani in Wisconsinu.
V.L	v . nja italijanske osvojitve Abe-
njegovem taboru bode pa kmalu tudi države: ;sl!liJ0. ob istem času pa
Minnesota, Virginia, Massachusetts, Rhode Island, Connecticut, Oregon, Washington, California, Maryland, New Jersey in Alabama.
ka 1'aula Van Zeelanda za med narodno gospodarsko zvezo.
Vladni krogi pravijo, da j?
Chamberlainovo pismo zelo prijazno in da izraža željo, da bi bile odstranjene vse zapreke za angleško-italijansko zbliža-nje in da pride v januarju sklenjeni gentlemanski sporazum do popoldne 'veljave.
Chamberlain v svojem pismu zagotavlja Mussoliniju, da bo Anglija na prihodnjem izase-danju Lige . narodov zavzela piijazno stališče glede prizna-
DES MOINES, Iowa, 31. julija. — Wisconsin-eki governer Philip La Follette je svetoval danes progresivcem v državi Iovvi, naj ustanove novo stranko.
—- Republikanska stranka, — je rekel, — je z nogami v letu 1937, z glavo pa še vedno v Jetu 1837. Demokrat je so nekoliko bolj napredni. — Predsednik Roosevelt je spoznal potrebo naprednih odredb, toda pri izvedbi teh odredb ga ovirajo nazadnjaki, s katerim je Qkužena demokratska stranka,
n j'j. ud istem času p Ohnnberlain zahteva od Italije gotovo jamstvo za .italijansko politiko na vzhodu wi v Sredozemskem morju, da ostane status quo, kakor določa v januarju sklenjeni sporazum.
Italijanski vladni krogi so mnenja, da hoče Chamberlain zato stopiti v prijaznejše od-nošaje z Mussolinijem, ker je prepričan, da bodo Japonci v k) atkem ogrožali kitajske pokrajine, v katerih imajo Angleži bogate ru<Jnike. Zato hoče Anglija z Italijo poravnati \se spore, da bo mogla vsq t\o-o paznjo posvetiti japonskem ogrožanju na Kitajskem,
/
FAŠISTI ZMAGUJEJO
General Franco hoče prerezati zvezo med Madridom i n Valencijo. Marokanci so se uprli proti Italjanom.
II EN D AYE, Francija, !. avgusta. — Fašistično vrhovno poveljstvo naznanja veliko zmago v vzhodni Španski, kjer skuša general Franco prebiti cesto, ki pelje iz Madrida fv Valencijo.
Republikanska vlada sama priznava, da so se morale vla-uno čete umakniti pred hudim fašističnim pritiskom pri Ter-riciite in Saldonu, 100 milj vznodno od Madrida. Ta kraja ¥c nahajata kakih 60 milj severno od Madrid - Valencia ceste, ki je cilj sedaaje ofenzive generala Franca. Ta cesta jc se edina zveza med Madridom in novo prestolico republikanske ivlade, Valencijo.
Froijta okoli Brunete, zapa-dno od Madrida je sedaj mil na. Fašistični častniki so pri čeli z vladnimi četami ''govor, niški boj". Z zvončniki namreč poživljajo nasprotnike, da dezertirajo in preidejo na fašistično stran.
MADRID, Španska, 1. avgusta. — Republikanski opazoval« i v gorovju Sierra Nevada so sporočili vrhovnemu poveljstvu, da je v fašističnih j garnizijah <v (iranadi in Motri-lu prišlo do vstaje, ko so sej Marokanci uprli proti italijanskimi častnikom.
Kot naznanja obrambno ministrstvo, je bilo slišati močno streljanje okoli bolnišnice v Gr&nadi, kjer so nastanjeni Marokainci. Odkar na osrednji lronti protiofenziva ni uspela, >e na mnogih krajih v fašističnih vrstah pojavljajo nemiri. Poročila pravijo, da se Maro-k.in<*i nočejo pokoriti poveljem italijanskih častnikov.
Nevtralni poročevalci naznanjajo, da vlada veliko sovra-' sivo med Italijani ter španskimi vojaki in civilisti.
1IAUPTMAN0VA ŽENA SE BOVRNILA
BERLIN, Nemčija, Su. julija. — Mrs. Bruno Richard Hauptmann, čije mož je imoral zaradi odvedbe in umora Lind-bergihovega otroka umreti na električnem stolu, je odpotovala proti Združenim državam. V New York bo dospela v ponedeljek s parnikom Bremen. V Združenih državah bo nadaljevala s svojimi napori, da dokaže nedolžnost svojega moža.
DREVESNI PAS OD KANADE _DO TEXASA
Več milijonov dreves je bilo zasajenih od Kanade do Texasa. — Drevesa bodo varovala zemljo, da. je ne odne-" sejo vetrovi.
WASHINGTON, J). C., 1. avgusta. — Pred tremi leti je predsednik Roosevelt s posebnim odlokom določil "obrambni pas", ki se razteza od kanadske meje pa do države Tex-jia in je dolg 1000 milj in 100 milj širok. Poglavitni namen t^ga pasu je, da drevesa varujejo zemljo, da je ne odnesejo vetrovi in da v zemlji ob-drže močo.
Pas pa ne bo neprestana vrsta dreves, temveč bodo zasajena okoli farm, ki so po veliki suši in peščenih viharjih še ostale. Ta pas teče na obeh ftlraneh 99. zemeljskega vspo-lednika.
Prvo drevo, 18 palcev visoko, je bilo zasajeno 19. marca, 10J5 v Mangum, Tex. Nato se je pogozdovanje naglo nadaljevalo Ln je do sedaj že bilo posajenih 44,178,048 dreves.
Spočetka je tbilo delo zelo o-virano, zlasti poleti 1936. Prišli so zopet peščeni viharji in huda vročina in drevesa so se n1 orala boriti za svoje življenje. V juniju 1936 je bilo še 80 odstotkov dreves živih. Poletje je 'i!lo zelo vroče in jeseni je bilo živih le še 60 odstotkov dre»cs. Povprečno ina aker se je prijelo 550 dreves. Letos je bilo mnogo,več dežja in raste 75 odstotkov posajenih dreves.
Iz nekaterih krajev prihajajo laaveseljiva poročila. V državi Oklahqana so v prostrani pokrajini drevesa v enem letu zrastla za 10 palcev. Korenine so se razširile po suhi zemlji in jo trdno drže skupaj ter jo varujejo prod viharji.
Po dosedanji izkušnji so sadile! prišli do spoananja, da jc najbolj primerno saditi drevje t pasovih, širokih od 60 do 70 čevljev. Med posameznimi pasovi ostane do 17 Čevljev prazen pas za obdelovanje ze-T:i 1 je. Po zalgotovilu gozdarskega urada zavaruje 40 akrov pogt.,zdene zemlje 600 akrov poljedelske zemlje.
Stroški pogozdovanja se vedno manjšajo. Sedaj znašajo stroški za, pogozditev enega aksa $18. Do sedaj je bilo izdanih $3,1)00,000.
FORD STAR 74 LET
DETROIT, Mich., 1. avgusta. — Henry Ford je 29. julija obhajal svoj 74. rojstni dan. Zanj je bil dan brez vsakega pomena in je bil v svojem uradu kot vsak drug dan.
* V resnici nisem še nikdar obhajal svojega rojst nega dno," je rekel Ford. "Z delom j.cm bil vedno tako zaposlen, oa nisem mogel misliti na rojstni dan. Obhajanje pa bom odložil do prihodnjega leta, ko bo moja žena obhajala svoj rojstni dam. Tedaj bova obhajala zlato poroko. Poročila s\a se na njen rojstni dan pred 19 leti."
Rojstni dan Fordove žene je 11. aprila.
"'iledam naprej v veliko industrijsko leto," je h koncu tekel Ford.
VAŽNA ŽEIEZNIKA POSTAJA JE PQP0LN0MA RAZDEJANA
ŠANGHAJ, Kitajska, I. avgusta. — Japonski letalci so bombardirali 20 vlakov, ki so peljali kitajske vojake iz Paotingfaa v provinci Hopej proti severu. Več sto vojakov je bilo ubitih in železniška postaja v Paotingfu-u je bila razdejana.
Japnoska poročila pravi jo, da -e po Tiepitsin-Pukm' železnici pelje 25 vlakov s kitajskimi vojaki. General Cen-čeu^i v Paotingfuu je dal armadi povelje, da gre proti severu.
Navzlic splošni zahtevi pa kitajska osrednja »vlada v Nan-kingu Japoncem ne stopi odtočno nasip roti.
Pi*edsecjnikhopej-čaliarskega političnega sveta general Sung Oehjuan je v Nankingu predložil svoj odstop, ki pa ni bil sprojet.
Vlada je izdala povelje vsem provincijalnim in krajevim oblastim, da strogo izvede splošno naborno postaivo. »Samo v Nankingu je bilo po tej postavi" poki icain i h pod zastave _•"> tisoč novincev v starosti od 20 oc 25 let.
Vsled japonskega pritiska so se pričele kitajske stranko združevati. V Fukienu je komunistična stranka ponudila via li vso avojo pomoč proti Japonski.
TOKIO, Japonska, 1. avgusta. — Japonska jwsilja v severno Kitajsko vedno več vojakov in denarja, navzlic temu, da naznanjajo poročila iz Tientsina in Peipinga, da jc liii kitajski odpor zlomljen.
Japonska se velikem obsegu pripravlja na vojno. V pristanišča neprenehoma prihaja vojaštvo, ki je namenjeno na Kitajsko.
Črkopisi naznanjajo, da j'1 kab.iiet prepričan, da bo prišlo lo vojne s Kitajsko ter je zopet določil 300,000,000 jeiiov ($7,000,000) v »vojaške namene, prej pa je že kabinet za kampanjo v severni Kitajski
dovolil $28,740,000.
Ministrski predsednik, vojni in mornariški minister so v parlamentu »naznanili, da je pripravljena na vojno :v polnem obsegu.
PRIZ1V PRINESE ELEKTRI-ČNlSTbL
Ferd J. Hull je bil «v soboto v Brooklvnu obsojen na elek-tričn istol, ker jc bil udeležen pri umoru Samuela Drukmana v Brooklvrnu 'J. marca, 1935.
Hull je bil že lansko leto 20. tebiiiarja .skupno z Meyer jo m .n Ilarryjem Luckmanom obsojen na 20-letno ječo. Medtem ko -"ta brata Luckman sprejela kazen, se je Hull pritožil proti previsoki kazni. Priziv no sodišče mu je dovolilo novo obravnavo ipi v petek je porota Hulla spoznala krivim umora po prvem redu, vsled česar ga zadene smrtna kazeai.
Ilullov zagovornik Joseph A. ^olvei je rekel, da bo proti obsodbi ivlažil priziv ter dejal: ' Zagotovim vam, da bom o-vrgel obsodbo; ako pa tega ne bom mogel, tedaj bom raztrgal svojo odvetniško diplomo na miljon kosov in ne bom več opravljal svojega poklica.''
Sodnik Erskino C. Rogers, ki je Hulla obsodil na smrt, je j določil, da bo Hull moral umreti v tednu, ki .se 'prione 5. septembra.
naroČite, se na "glas
naroda" najstarejši slovenski dnevnik v AMERIKI
KONJ POVZROČIL MLEKAR-.JETOSMRT
Ko je začel včeraj zjutraj v Rrooklynu razvažati mlekar Arthur Wellenkamp mleko, se mu je splašil konj.
Mlekar je padel z voza ter 6He&l na tleh z razbito lobanjo.	_ .
• i i.«.,—
NOVI JUGOSLOVANSKI PO-POSLANKNA DUNAJU
Na Dunaj je prispel movi jugoslovanski poslanik Branko Laazrevič, ki.je bil imenovan na mesto pokojnega Nastasije-viča.

■ : *	c	, -	I--.

AD.VERT1SE in ;'CLA3 NARQDA'V

BIVŠA ŠPANSKA KRALJICA . PRI BIVŠEMJCAJZERJU
DOORN, Hola^idska, 30. julija. — Sem se je pripeljala sama v ai\*tomobilu iz Nemčije bivša špamska kraljica Viktorija Evgenija. V gradu bivšega kajzerja bo ostala par dni. Kaj je namen tega obiska, ni snapo.
MASA Z4DU5NICA
za pokojnim Ludvikom Bene-dikom bo v sredo- ob osmity zjutraj v Slovenski cerkvi Tt& Osmi. '
.; j a. '

New York, Monday, August 2. 1937,
THE LARGEST BfflTENF DAILY TW VJ33.
Glas Naroda"
|A
Owned Ud
Frank Sakaer, President
AMI
J. Laps ha, Sec.
* tfca
M<Mr,K.l
6LA8NABOOA (Tite «< tU PMfl«)
Dil Mreept Saadayi ud
vol m«
••••••!••aoaeaeeae
Za New Tort aa eolo Mo ~....f»jOI Za pal Ma
Za hiiib—tiu aa Mia Me ...... |7.00
Za pol Ma...........
t OO
la oaetetMd m aa prioMojeJo. Denar na) 9 blagovoli po M«j Order. Pri •premembi kraja naročnik©*, prostao. da «a tadl prejtaje MvallHe wimnl, da hitreje najdemo narioralka.
8nbeertpdon Yearly 98.00
"illaa Naroda" Ufaaje mU dan lavamM nedelj la
•WLA8 NARODA". 21« W. 18th Street. New Tetk. M. V.
Telephone: CHekea 3—1242

0 "GLAS NARODA
DALJNI JZTOK
Ko sta pred nekaj dnevi kitajska in japonska artilerija uničevali najlepše dele Tient.-ina ter se je kitajsko vojaštvo pod japonskim prtiskom umikalo iz Peipinga, je japonska vlada odločno zavrnila mirovni p^iv Združenih držav in Anglije.
Japonski vnanji minister Hirota je izjavil, da ne bo Japonska pod nobenim pogojem trpela vmešavanja kakšne tretje sile in da bo preprečila vsak agresivni nastop tujih držav.
Jasno je, da hoče Jai>onska zopet presenetiti svet z <: osvoboditvi jo dveh nadaljnih kitajskih provinc izpod kitajskega jarma".
Zapadne sile ne smejo uili najmanj upati, da bi Japonci popustili v svojih zahtevah.
Japonska enostavno noče priznati Kitajske za suvereno državo in noče na miren .način uravnati japonsko-kitajskih nesoglasij.
Kitajci so se začeli v zadnjih letih prebujati ter spoznavati, odkod jim preti edina *u obenem tudi največja nevarnost.
V (vojaškem oziru so si oporoogli. Centralna vlada dobiva čedalje večjo moč. Japonci >0 uverjeni, da morajo prej udariti, predno si popolnoma opomore.
Navzlic kitajskem odporu v Tientsin«, ki ga nudijo vojaki 26. in 40. kitajske armade, in navzlic izja<vi Čiang Kaj-šeka, da ne smejo Japonci dobiti nobene inče kitajskega ozemlja, je zelo dvomljivo, da bo Kiiajska kos svojemu nasprotniku.
Kitajska je v vojaškem ožim razmeroma le malo pripravljena in se v nobenem pogledu ne more kosati z izborno izvežbano japonsko armado.
General Kaj-šek se še vedno zanaša na tujo pomoč, predvsem na evropske velesile. Tod i kakor kaže, bodo nekatere evropske velesile le protestirale, in bo tudi le pri protestih ostalo.
Rusiji se zaenkrat še ne zdi po»vseci vmes. Morda čaka ngodenga trepratka, ko bi začela Japoncem slaba presti.
Liga .narodov sploh ni vtč vpoštevanja vredna. Ligo narodov je ubilo italijansko zavejevanje Abesinije.
Značilno je, da Japonska r.i napovedala Kitajski vojpe.
Vodstvo japonske armade jc le naznanilo, da bo nVedlo "kazensko ekspedicijo" proti 29. kitajski armadi.
STRAŠEN DOGODOC
V	HIŠI NORCEV
V	Racah pri Mariboru se je odigral 12. julija dogodek, o katerem govori danes vsa ta-mošnja okolica. Dogodil se je v hiši 37-leitne posestnice Elizabete Drevenšek, pri kateri živita njena slaboumna sestra Alojfeija ter slaboumni brat Henrik Lipnik. Hiša je udarjena z nekim proklestvom, oba otroka sta bila že od mladosti slaboumna, zdi se pa, da tudi Elizaibeta Drevenšek ni čisto pri »dravl pameti. Njen brat Henrik Lipnik je bil že dvakrat v umobolnici, enkrat pol leta, drugič pa celo leto. Oba norca, ki sta živela pri sefctri, sta imela zapisan prevžitek. Njuna sestra se je pred leti poročila ter je vzela nekega Dreveirška iz sosednjih Sikol. Zakon pa tudi ni bil srečen, ker je mladi mož rad gledal v kozarec, spravil je posestvo v dolgove ter
slednjič, da bi se iz neprijetnega po>žaja izmotal, sam zažigal hišo, želeč, da bi dobil zavarovalnino. Toda razkrinkali so ga, }n šele nedavno je prišel iz dveletne ječe.
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
b)Ui I IN
uui |4|j|
lie
Ma.UH Ml HM
▼ ITALIJO
9 ut
$ 12JS I M Ji
1 f?JM
tiiue tlim
Ur lir iJr
1M
Ml
Ur mi Ur HM

8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENJ5 podvržene spremembi gori ali dom
la lapbUla vetjih
kot tremi
bodisi v dinarjih aU
lirah ivraUajeao ie bdjto pogoje.
Izplačila v ameriških dolar jiH ^
5.75
Prejemnik dot* t starem kraju Izplačilo t dpigrjik.
90 oou
PRISTOJBINO
SLOVENK PUBLISHING COMPANY MGlu N«r*4t"
Pi^Jite pravočasno, *i
dela poiljanj*
Peter Zgaga
vrat Prizor je bil grozen, je gledalcem ledenela .kri v
lah. Henrik Ldpnik je nekaj' ^ lje, to lahko stori. —
Slalboumni ibrat Henrik Lipnik je v času, ko je bil njegov svak v zaporu, postajal vedno bolj oblasten. Ni bil tako nor, da se ne bi zavedal važnosti denarja, rad je tudi popival, pa je začel sestro gospodinjo na vse načine izsiljevati. Poleg svojega prevžitka je zahteval Od sestre polovico od izkupička za vsak pridelek, katerega je prodala. Svoje "zahteve pa je podprl s strašno grožnjo, da jo pri priči uihije, če mu jih ne izpolni. Denar, ki ga je dobival od sestre, je takoj zapravil.
Nedavno je Drevenšek prijel iz ječe. Ni pa isi upal domov k ženi, ker se je bal slaboumnega svaka. Ta ga je namreč napadel ter ga odgnal od hiše. Že takrat je Elizabeta Drevenšek, kakor to izpovedujejo priče, nagovarjala svojega moža, naj ji norega brata ubije, češ da ne bo dobil za to več kakor leto dni. Mož pa da je to zavrnil in dejal, naj sama napravi, kar hoče. Nedavno je Henrik Lipnik zopet začel pretepati sestro, vrgel jo je na tla in komaj jo je njena slaboumna sestra Alojzija ubranila. Obe ženski *5ta nato abežali iz hiše ter se skrili v grmovje, kjer sta čakali vso noč do jutra. Henrik Lipnik pa je medtem doma vzel sekiro ter na drobno sesekal vse pohištvo. Na to se je vlegel na posteljo ter zaspal Zjutraj je prišla Elizabeta Drevenšek domov. Videla je razdejanje v hiši, ko pa je opazila, da bra<t: spi in je našla ^oleg postelje sekiro, jo je vzela, tiho pristopila k postelji ter udarila brata k vso silo z ostrino. Ostrina se je globoko zasekala v lobanjo zadaj m (ušesom.
Elizabeta Drevenšek je nato takoj Zbežala iz hiše ter šla k sosedi Mariji Plečko, kateri je dejala: 4'Sedaj sem ga ubila, tako sem ga vsekala, da je kar iz postelje padel." Komaj pa je to iogovorila, se je pa pojavil na pf&gu hiše Henrik Lipnik, ves ohlit s krvjo ter.se o-mahovaje prijemal m podboje
časa omahoval, potem pa se je zgrudil v travo ter obležal nezavesten. Gasilci iz Rač so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se še sedaj bori s smrtjo. • Drevenskovo so orožniki aretirali v trenutku, ko si je pripravila vrv, da se obetsi.
i -i	I	i '
DR. J02E STULAR UMRL
Na Jezerskem, kamor je prišel iskat pomoči svoji živčni izčrpanosti, je nenadno izdihnil dr. Jože Stular, sodnik sres. 'kega sodišča v Ljubljani, star 50 let.
BRAT ZAKLAL BRATA
V Racah so pokopali posestnika Zidarja Vinka iz Goreljc. Pokojni je podlegel ranam, 'ki mu jih je v prepiru zadal njegov brat France. V Ameriki je Francetu stroj odtrgal levo roko v zapestju, zato je za težka dela nesposoben. Tako je prevzel domačijo mlajši brat Vinko, a France je imel zgo-vorjeno na domu izbico. Imel je zastopstvo posnemalnikov in drugih manjših strojev ter se s tem preživljal. Dne 13. julija so sedeli popoldne doma gospodar Vinko, njegova žena, France in soised Zalar ter pili sadjevec. (Kmalu je odšel Vinko na njivo in pustil druge doma. France je začel zbadati in žaliti svojo svakinjo, ki je io pozneje jokaje povedala svojemu možu. Nastal je med bratoma prepir, med katerim je Vinko vzel konopec in udaril Franceta, kačilo, da je potegnil iz žepa nož m zamaihnil z njim proti bratu, kateremu je zadal smrtno nevarno rano v trebuh in mu ranil čreva. Vfoesnošti mu je zadal se dve nevarni rani v pljuča in več manjših vbodlja-jev. Takoj drugi dan so prepeljali Virika v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl.
i Naročnina
za sta
r • r• ? v.	r. .
SMRT POD DREVESOM
V Sčavnici se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 30 let starega posestnika Andreja Weisa. Omenjeni je bil zaposlen v domačem gozdu pri sekanju drevesa. Podsekal je velik bor, ki pa se je nagnil na zraven stoječi hrast ter se zaradi tega ni podrl na tla. Weis je stopil k bo. ru ter ga začel tresti, da bi ga spravil na zemljo. Pri tem pa je padel bor na njega ter mu stri hrbtne in prsne kosti. Našli so ga nezavestnega pod drevesom ter ga prenesli na dom in poklicali zdravnika, ki pa mu ni mogel pomagati. Čez nekaj ur je neisrečnež izdihnil.
BONUS
V moji soseski živi zakonski [/ar brez otrok. Njemu je kakšnih petinštirideset let, ona jc nekoliko mlajša.
Poznam ju že dolgo, in sem «.cdel, da se je ojn med vojno terd na ameriški strani v Franciji, da sta bila oba v tej
MAČKE
dežeii rojena in da sta irskega rodu.
Usoda jima ni življenja z rožami postlala
Uii je vršil razna težaška de • !a, ona je pa pozimi vse dni oresetlela ob oknu, poleti pu na klopi pred hišo.
Kdaj je kaj delala—čistila, i lata i,n kuhala — ne vem — če je isploh kdaj.
\ .njunem station an ju nisei, i bii aikdar in zato ne morem
tO- »it 5.
Kadarkoli sem ju videl, sta tuhtala predse in se rinila sko-u življenje kot se pač mora j) ijiiti milijoni v tej deželi i:i d.ugod po svetu.
l*ied par leti sta pa oba n --katto oživela.
To je bilo takrat, ko se vi sila v kongresu vroča borba, če naj se izplača bivšim vojakom že sedaj bonus, ali naj pa io počakajo do leta 1945, ko;
BANKOVEC Z LEPILOM.
Na originalen način so v Eastbourneu na Angleškem pojasnili tatvine v neki banki. V tej banki so že dalj časa opazovali, da izginjajo bankovci višje vrednosti iz določene blagajne. Izginjali iso na skrivnosten način in zama je bilo vse prizadevanje, da bi prišli tatu na sled. Končno so v tisto iblagajno položili bankovec, ki je bil namazan s posebno močnim lepilom. Ta metoda je To je Franceta raz- razkrinkala tatu, ki ga je doletela smola, da se mu je bankovec prilepil na roko in ga ni mogel več odlepiti.
NAŠIKRAJI
(Umetniške fotografije naših narjlepših krajev)
Cena knjigi $1
KNJIGARN A "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York C it v
UNIČILE POSTNO ZVEZO.
Zgodilo se je nekaj nenavadnega, da so v Novem južnem Walesu kar naenkrat izgubili poštno zvezo, ki je doslej tako redno poslovala, kakor redko-katera druga na svetu. Tam
so namreč imeli poštne golobe, .... v . . v kateri so svojo službo doslej o- ^^ sP°cetka <loloceno-pravljali z vso vestnostjo in natančnostjo. Te dni pa se je »godilo, da se je odnekod pri-podila tolpa divjih in podivjanih mačk, ki niso imele nika-kega razumevanja za delovanje te poštne službe. Nekoč, ko <se nihče ni nadejal in so bili golobje lepo spravljeni v go-lobnjaldu, so mačke udrle v go-loT>njak ter so požrle vse golobe. Od nekaterih so pustile le nekaj peresja, od nekaterih grcei-rju tudi. pa niti .tega ne.	I M'>ško je stopal po cesti in
Ta golobja pošta je bila slo-Js-elurnemu, ki ga je hotel po-
Tiste dni sem njega prvi -videl v salonu in prvič nekoliko opitega, i— Mi, ki ismo umirali za do movino, mi ki smo prelivali kri za domovino, — je tolkel po bari, in debele solze so mu iolzcle po licu.
Ko *<o dobili prijatelji veteran«, v v kongresu v^ečijuo, je pur'I delo.
V salonu je imel kredit, pr:
SVOJE DETE JE UMORILA
Te dni je obiskal mejni tržni nadzornik Jakolb Poznič grob svojega sina na mestnem pokopališču v Celju. Takoj je opazil, da je nekdo razkopal gomilo in odstranil nekaj cvetlic z groba. Začel je brskati in popravljati gomilo. Pod tenko plastjo prsti pa je našel v raztrgan .ženski predpasnik zavito mrtvo trupelce novorojenčka ki je bilo že precej razkrojeno. Zadevo je takoj prijavil oblastem. Državno tožilstvo v Celju je odredilo v mrtvašnici, kamor so položili trupelce, obdukcijo in ta je pokazala, da je bil o-trok takoj pri rojstvu umorjen, kar prič« tudi dejstfvo, da je imel otrok v ustih slamo, da ni mogel kričati.
veča in edina v vsem angleškem imperiju. Odlikovala pa se je po svoji nenavadni natančnosti. Natančno ob določenem čaBu je odhajala in zopet prihajala. Samo enkrat pred nekaj leti se je menda zgodilo, da se je en golobji pismonoša izgubil nekje v gorah ter n pravočasno našel ' pot domov. To je bi a v teku dolgh let ed-na prometna nezgoda. Sedaj pa bo menda precej časa trajalo, preden bo pošta dobi a dovolj novih in zanesljivih poKt nih golobov. Stari so bili že vajeni in mladi so se učili od starih. Vsem je <pa bila pošta že nekako v krvi. Sedaj pa so delo celih generacij pojedle grde. mačke.
m
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI

Tasite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomeril)«- prve »enee, droga dan ia kratia pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Naprimer; —
7,15.37
TO POMENI, da vam je naročnini potekla 1 5. julija 1 937
GLAS N2^9gA* 216 W. 18^.. New York
ADVERTISE in
GLAS NARODA*
POZOR ZAOSTANKARJI
Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava.
Važno
za
K dar Jo naaMnJen potovati v itari kraj ali dobiti kifa «d taa, J« potratno, da Je poučen ▼ vseli rtrareh. Tried nato dolgoletne akuftnje Vam saaarem* dati oaJMJfta pojasnila in todl yw6 potrebne preMetl da Je poteranfc naobao in hitKL «*ta ie Ur ia m pojasnila.
HI
pmim
bodisi jrefaJ* ia potratna deveUtaJa,
oh m, kar Je sa potovanje potrebno t In.k«r Je glavna, sa naJwtanJKe
ee deMlz Wl trpiaajauaj
odlaiajo do sadnjegn trenutka, ker . povratn« dovoljenje. RE-ENTRY PERMkV,
MftHe tanj takoj ta hrwplefna navadila Ia sacetarUame Vtm, ia boste poceni ta udobna potovali.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travfel Bureau)
2J6 We*t 18th Street
New York, N. Y.
»j
iiušrti pripovedoval, da jc sl.dnjič napočil čas, ko >e b> dorr< vina spomnila svojih najhujših pozasbljenih sinov.
Po dolgi noči čakanja j(-w.oio solnce novega dne: veteranom je bil izplačan bonus.
Prav tako — obljubljen jim jc ! il, zaslužili so ga.
Pri mojem irskem sosedu sf» se v nekaj dneh završile velike l/.preimembe.
Nekega večera se je prij>e-I.jal s karo domov. Bila je si-coi second-hand kara, pa še v 'losu dobrem stanju.
Ona je pa pripovedovala vsa v Pičena sosedam:
— Le pomislite, kako je do-btr moj John. Fur-coat mi je kupi.. Fur-coat za celih stope -iii-.lvajset dolarjev. No zdaj se bo pa že dalo živeti: kara in t'ur-eoat.
Pa to še ni bilo vse.
Nekega popoldne jo zagledam na klopi pred hišo.
lako je bila zaverovana v jieko stvar, da me mi niti opa-z.ila.
Na zapestju je imela zlato urico, nepremično jo je gleda Ja in se smehljala kakor o-trok.
Pa to ni bilo le tistega dno. Kadarkoli je kdo hotel, jo je VirieJ pre<l hišo. strmečo v svojo ('i-agocenost,
?<jpni že precej sivkasti lasje so oe ji kar č°z noč nasvedrali in jc dobili živordečkasto bai-\o.
Spočetka je imela vsak dan, pozneje vsak tedera .novo obleko.
Tenia — vsaka 6tvar le nekaj časa traja — je rekel Kra-rjee, ko je Francosia zibal.
Tt.di sosedove iprosperitiete je i)ilo kmalu konec.
Nu.iprej je šla urica, za njo lur-coat, slednjič pa kara, Vse je bilo -obdano s kislo tolažbo; — ('emu zapestna ura, ko jc •vtndar ura na vsakem zvoniku, tovarne pa s sirenami naznanjajo ča^ . . Kožuh ni za poietje. . . kam bi poleti s ko-žt:!iom. saj bi ga molji požrli... In kara je nesmisel, ko se ven-da i za pet ali za deset centov peiješ z busoin kamorkoli . , .
Komaj tri mesece so trajale prelepe sanje, nato pa — štr-bunk — v trpko vsakdanjo resničnost.
Bonus je »kopnel, kredit je splaval po vodL ...
Moja dva irska s*sed* sta že \ec kot leto dni na reliefu.
J-"1'	* i»
9L29 WAMVV2"
New York, Monday, Awfcurf 2, 1937
\
THE LAS0E8T SLOVENE VAlLl W V-JUL
ČAROVNICE SE NlSO UMRLE
SW Of FRAVNTO ROJENA NA ISTI DAN.
TERRY DAN:
2ENA SE JE ŽRTVOVALA
V onemeli jezi trese dvoje, moglo rešiti njenega moža. Te j Lavalette smehljaje se priki-
rok rešetke majcenega okenca ječe v Conciergerieji. Zaman tolče dvoje pesti po železnih palicah, ki so močne in se ne vdajo. Ves opešan se zgrudi mož v ječi na borno slamjačo in -si ječaje podpre glavo z rokami. Zunaj - zahaja zimsko sonce in krvavordeče ožarja ves Pariz. Mrak lega na mesto. V celici se temni bolj in bolj, dokler je slednjič noč ne zagrne v popolno temo. Iz dalje doni zamolklo hrome nje. To je tnršč Pariza, ki se prebuja v radost in veselje. Osamljeni človek ne najde pokoja na svoji slamnja-či. Mrke misli ga mučijo in nemirno se valja po ležišču.
Za več tednov je grof Lava-lette, generalni poštni načelnik Napoleona, v .ječi. Vdal se je v usodo in pričakuje obsodbe Le kadar se začne mračiti ir padajo poslednji sončni žarici pkozi okence, kadar postane breme v glavi in prsih kar neznosno tedaj obupno buta ob rešelko in zatuli ko ranjena zver. Tn če potem na slamn>a<-či planejo spomini nanj, se mu vazdi njegovo jetnistro še težje. Misli na svojo ženo, byšo nečakinjo cesarice; misli na svojega tako srčno ljubljenega cesarja, ki mora daleč izven Francije, na nekem daljnem o-toku prenašalti nemara hujšo nesrečo ko on. In mož, ki je v naštetih vojnah že tolikokrat hrabro zrl smrti v oči, si z roko pogladi oči, da si obriše solze.
Videti je, da je njegova usoda zapečatena. Ne boji se smrti. Saj se s smrtjo kar tikata, s smrtjo za domovino in za cesarja. Smrti na šafotu pa ne pozna, (*'e na to pomisli, ga nehote obide groza. Talko neumno, tako trapasto se mu zdi umreti kar za nič. Nolbene krivde se ne zaveda, saj ni storil drugega, ko da je izpolnjeval svoje dolžnosti. Ali je zvestoba do cesarja tak hud zločin? Le zato, ker je bil zvest cesarju, ko so ga bili že vsi zapustili in ga je prvi radostno pozdravil, ko se je bil cesar vrnil z Elbe, le zato mora zda i umreti? Obsodili ga bodo na smrt, brez dvoma. Padel bo, kot žrtev.
daj se grofica spomni drzne misli in se koj loti priprav, da jo izvede. Izprqpi isi dovoljenje, da sme obiskati moža v ječi. Pretresljivo je svidenje, a grofica se premaga z železno voljo in skuša pregovoriti moža, da bi pobegnil.
"Oe umrješ ti umrjem jaz. Potem ostane hčerka brez varstva. Pomisli vendar! Bežati moraš! Obleci se v mojo ob-ZUnaj je moja
Izrekli so smrtno obsodbo^
Ves Pariz se strese o*) tej novici, da .bo moral grof Lavalette na inorMČc. Vsi sočustvujejo s prijateljem Napoleona,' ker ima toliko zaslug za domovino. Nikogar pa ni, ki bi se upal reči besedico v dobro obsojenca. Zavedajo sp, da. bi bilo brezuspešno, zakaj kralj Ludvik zahteva glavo grofa J-avaletta, 'ker sovraži tega moža. Le neka žena še ni obupala: Emilija Lujiza, Lavaletito-va soproga. Vse poskusi, d.' bi rešila svojega ljubljenega moža. Celo do kralja najde ]x>t in se mu vrže <k nogam. Toda kralj skomigne z* rameni ,in hladno odvrne: "Drugega ne morem storiti ko svojo dolžnost. Pravica ima svojo pot."
Grofica poišče pravdnega ml-nistrri! Ganjen je, vendar odkloni vsaiko posredovanje. Spe4 in spet sku£a priti žena v Tnile-rije, da bi stopila še enkrat h kralja ali vsaj k princesi An-gaulemski. Toda prepovedano je, da bi jo postili na dvor in povsod jo zavrnejo. Ncferečno leno obvladata bolečina in u-trujenost. V veil se zgrudi na tla. Ko si opomore, jo spoidijo iz palače. A spet in spet pri haja nkaj v tbupu se krčevito drži poslednje bitke: da sreča Zaman «aka in sledajič (to^-ftM a&sar, tor K
leko in pojdi nosilnica."
Grof si na vso moč prizadeva, da bi ženi prepodil te misli. Dopoveduje ji, koliko težkoč je s tem v zvezi in v kakšno nemarnost zaide sama. Toda grofica ne popusti. Zagrizla se ;e v to misel, ki je ne izpusti. Slednjič se Lavalettu posreči pregovoriti jo vsaj toliko, da oobegne prihodnji dan.
Dne 23. decembra 1815, na predvečer smrtne obsodbe, pride grofica ob petih dorpoldne s svojo hčerko Jozefino v ječo. So enkrat skuša Lavalette izbi-ti misel na beg, a ves je zaman. Ona je vse natančno pripravila in prisili moža, naj brž vse ukrene.
4'lOb sedmih se prvoblečeš v mojo obleko in odideš z Jozefino iz ječe. Zunaj je nosilnica. V njej te preneso do mojega voza, ki čaka nate. Z vozom se odpelješ h kakemu prijatelju, ki te bo skril. Kasneje pa pobegneš iz Francije. Še enkrat ti priseženi: če ne pobegneš, umremo iutri s teboj vred!"
Lavalette se mora vdati navalu žene in hčere. Po dolgem obotavljanju sklene, da pobegne. Grofica ima drugo obleko s seboj, ki jo bo sama oblekla, a ljavale*Htc naj se obleče v to, ki jo ima 7,daj ona na sebi."Nato naj so Jozefino oprime pod pazduho in naj počasi odide iz ječe.
"Ko boš v sobi, kjer je ječar, fei daj robec na obraz, da te ne spoznajo. Pazi tudi, da se s klobukom ne zadeneš podbojev nad vrati. Ključar je jako usulžon. Skušal ti bo pomafgati v nosilnico. Bodi ja'ko previden
Ko še grofica opozori hčer na vse podrobnosti, se grof preobleke v žensko. Kmalu pride ječar. Grof in grofica se naglo poslovita. Grofica stopi za vra-Ua in Lavalette odide, opirajoč sc na beer, počasi iz ječe. Za njim se zapro vrata. Stopata skazi scfljo, kjer so pazniki. Kefel pa®nik pristopi h grofu in ga nagovori, mislec, da je grofica. Lavalette si pritisne robec na obraz in le pokima z glavo, ko da ne more besedice spregovoriti. Dospeta na dolg hodnik, ii vodi na dvorišče. Težka vrata so zaklenjena in nikogar na, ki bi jih odprl. Minute silne napetosti nočejo miniti. Slednjič pride paznik, odrine zapah in spusti oba na prosto. Ondi stoji nekaj orožnikov in častnikov. Komaj za tri koralke od njih gresta očv in hči skozi vrata. Stražnik pozorno premotri grofa, ki se vznemiri in že misli, da se je vse ponesrečilo, A tudi ta nevarnost mine in z olajšanim vzdihom stopi Lavalette v nosilnico. Skrbno pazi nanj njegov zvesti sluga Bonnaville, ki mu je ves načrt znan. Na dogovorjenem mestu čaka voz. Neki prijatelj grofa pristopi k nosilnici::
1 'Oospa, voz je pripravljen!''
Lavalette se poslovi od hčere in sede v voz. Konji potegnejo in topotajo po cesti navzdol. Čez čas se obrne koči-jaž:
4 4 Za vami so štiri piStffle, če bi jSi potrebovali!"
ma. V kočijažu spozna grofa Ohassenona. Med vožnjo si sleče žensko obleko, se zavije v plašč, in si dene klobuk na glavo. Slednjič se voz ustavi. Grof izstopi in sledi prijatelju kot sluga. Ploha je in vihar besni po cetstah. - Oba zavijeta okrog vogala, pa zagledata stražo. Skoraj bi bili trčili drug v drugega. Vojakom se neznansko mudi. Xekoga iščejo. Pojavijo se orožniki in hitijo dalje. Beg iz ječe so že odkrili in iščejo grofa po vsem Parizu. Ne najdejo ga. Giljotina čaka zaman. I Štirinajst dni se skriva La-,; valette. Na varenm je, zakaj j *aj nihče ne sluti, da biva na podstrešju svojega najhujšega sovražnika, ministra in vojvode Armanda Richelieu ja. Iščejo ga pri njegovih prijateljih, ki iih tudi nekaj primejo, vendar jih izpustijo, ker ni dokazov.
Medtem pa je Pariz ves na-vduše.n radi izrednega bega. Prebivalstvo radostno vzklika ženi. ki se je upala kljubovati kralju in iztrgati giljotini plen. Toda kraljeva družina trepeta v strahu in smrtni grozi. Že vidi grofa, kako vodi zaroto in pahne kralja s prestola. A ničesar tankega ni. LavaMte pobegne s pomočjo treh angleških častnikov, generala Wilsona, stotnika: Hutchinsona in poročnika Brtucea v Belgijo, odtod pa v Monakovo.
Junaška žena mora dolgo o-stati v ječi. Nihče je ne sme obiskati, nobena vest ne prodre do nje, dokler je bolezen ne vrže na posteljo radi skrbi za ulsodo njenega moža. Slednjič jo izpustijo, toda zdravje ji je zrahljano in duševno je popolnoma strta. Le polagoma okreva ob strani svojega ^oproga, ki je potovala za njim v Monakovo. a poipolnoma zdrava ni bila nikoli več. V ječi se je želo smrti zapičilo vanio.
V Monakovem jo vse občuduje in spoštuje. General Blue-clier ji piše: "Žena ste, kakršnih je najti malokdaj z naj-hrabrejšini srcem na pravem mestu."
(Vz sedem let je kralj odpustil Lavalettu. Pomislostil ga je in grof se je vrnil v Francijo. Živel je v Parizu in 15. februarja 1830 je členil pvoje nemirno življenje. 1
Iz kitajsko-japonskega
spora
General Sung Ceh-Juan, poveljnik 29. kitajske armade, ki jo je vlada določila, da zaustavi japonsko prodiranje v kitajsko ozemlje. V. 29.
Iz Skocijana pri Turjaku poročajo: —
Lepa Dolenjska živi še mar-.nxje patrijarhalpo življenje. Zato se ne smete čuditi, da na Dolenjskem še niso izumrle čarovnice. Prav za prav je zda j za nje velika konjuktura, kajti nihče jih ne sežiga, marši kuo jih .pa potrebuje. - Ča-lovuištvo je pa tudi dobička-liosuo in doslej še ni bilo ob-davčeoo, kakor »pa že marsikateri dobička nosni posel.
Tudi v okolici Turjaka imamo podjetno čarovnico, ki si "pošteno" služi kruh s čara-i:jtiL in ki ji podjetje lepo pro speva. Nekaj časa smo se čudni, od 'kod pada zlati blagoslov v čarovničino hišo. Čaro* mca ima sicer leipo posestvo, — toda dandanes na marsikaterem lepem posestvu ljudi? jt rada jo. Naša znamka je pa živcia kakor ptiček na veji. Nedavno se je odkrilo, od kou izvila njeno blagostanje.
V naši vasi žrvi dekle, ki ji i.i mogel pomagati noben zdravnik; že dolgo boleha. Zdaj. se je pa izkazalo, da bo dekle ozdravelo, kajti pomagale ji bodo čarovnije. Dekle je povabilo kmetico k sebi, od-aosno čarovnica se je povabila >č-ma. Kmetica je prišla •»-premljena ter založena z vse-iiii čari. Obred je bil zelo slovesen Medtem, ko je čarala pred razpellom in prižganimi svečami, so morali zapustiti iiišo vsi nepoklieani. Carovni-a je odprla debelo črno knji-uo in nekaj slovespo mrmrala. Dekletu je prepovedala sprejemati tri dni potem obiske, kar nedvomno ni bilo brez pomena, saj je znano, da človek u« j raje izblebeta kakšno skrivnost. ko je še pod njenim vpli-\ oiu. Toda dekle je moralo sprejemati obiske, ker si s ši vanjera služi kruli in tako je pišio kmalu na dan, kako i-menitno zna čarati naša vaška čarovnica.
Ivo je pri neki priliki kmetica zopet čarala pri šivilji, so •aški fantje vprizorili malo komedijo pod hišnimi oknu. Pilo je ponoči in fantje so te-kaii s prižganimi baklami o-kiog hiše. Marsikdo se je zaradi tega silno prestrašil. Lahkoverni ljudje so mislili, da je šnnetica priklicala "ooperni-ee*\ ki so plesale okrog hiše, ko ie ona čarala.
Kmalu smo tudi zvedeli, df. se naša čarovnica udejstrruje »e v mnogih drugih panogah čarovništva. Zna tudi zdraviti živino; saveda, ee ji plačate. Marsikaterega kmeta je pošt-, no ostoubila. Za zdravljenje /.ivinc je' seveda drugačen ob-icri kakor za ljudi. Kmetica i!kaze razbeliti peč, nakar v h jo vrže vše verige od <vozov n vprege. Nekateri kmetje so f rišli tako ob drage -verige, 'ki so se pokvarile v razbeljeni pori.	!
Ri-zeri tega. zna kmetica po-;ii.igati tudi v nesrečnih zako-;iih. To je pač najbolj zanimiva paiK\jga čarovništva. Morda se beste semkaj naučiti, če vuiii .povtmo, kako je s Sari ia ? a ki in j an jem vračati može na pot zakonske zvestobe. Nesrečni zenici čarovnica ukaže, naj
prinese moževe spodnje hlače. Ne vemo, ali iih mora o-prati, in ne, sploh kakšne. Menda f.o najbolj uporabne raztrgane. Ko čarovnica pride dc iiiač, jih blagoslovi v posebnem obredu ter jih vrne lahkoverna nesrednici. Baje poglej mož ne more več skočiti čez zakonski plot, čim si obleče zaklete hlače. To zdravil j zoper zakoniske bolezni in bo-i. čine bi kazalo, uporabiti tudi pii vas v Ljubljani, kjer imat j loiiko nesrečnih zakonov.
Sicer nas pa lahko obiščete, ie >nate kaj denarja za čare,
V Marasu Anatoliji so imeH te dni nenavaden družinski dogodek. Trgovec Ahmed Halah je postal na isti dan oče in praoče. Ahmed Halah, ki šteje 57 let, ima že 24 sinov in hčera,
2 vnrikov in 3 pravnuke. Od dbeih dečkov, ki sta zagledala sedaj luč sveta, je prvi sin ene njegovih vnukinj, drugi pa je sin njegove tretje žene, ki šteje 33 let. Halah je zelo ponosen na to, da je med Turki, ki imajo največ potomcev.
DRŽAVA PREVZELA IATD UŠKO BOLNIŠNICO
KQBLENZ, Nemčija, 30. julija. — Iz katoliške bolnišnice Waldbreitbach so bili odstranjeni vsi bolniki. Bolnišnico je prevzela vlada, češ, da je bilo Iv nji pravo gnezdo nemorale.
likovali nr bojih -z Japonci.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
Hew York, N. Y.
armadi so sami izbrani vojaki, ki so se že ponovpo od-> fojti brez denarja mi na svetu I
nobene "coprnije".
I
IGRE
ANTIGONE, SofokleJ, 60 strani ..............
^TATKl., trdo ve*. ...........................
wro8irana JI
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz ▼ 5. dejanj.... M Klasične Igre najslavnejšega dramatika, kar Jih pozna svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenščino nas najbolj SI pesnik Oton Župančič.
ORAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............I-*
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 «tr. Ceni .... J8 Globoka ruska drama je podana v LLo lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih ....................
GOSPA Z MORJA 5. dejanj .................75
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.... .M S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor n prizorom, grozovit ost za gro-sovltostjo do strašnega konca.
LJUDSKI ODER;
5. zv. Po 18 tetih, 4. dejanja.....T...... Jt
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani, lena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba Ženske, ki trpi, pada in odpuSča in umira ik> krivdi moža."
MARTA. SEMENJ T R1CHMONDU, 4. dej. .. M
MOGOČNI PRSTAN. Milčinskl. 52 strani ____ .35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str....... JI
OB VOJSKI. Igrokaz v čtirlh slikah .......... 39
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 rtrani. Cena .......................... Ji
Ta veseloigra zntnega čeSkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-dram.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......4t
Božična igra v Štirih slikah, primerna sa večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerbart Hauptmann. 12-. st» U.na...M Dramatska bajka v petib dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 0. dejanj .J str. J5 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ M
R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro,
(Čapek). Vezano ....................... .45
ROKA V ROKO ............................ M
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezan«. 151 str. Cona: mehko vezano .... .70 Ves..... Jt
OTHELO, btmkespeare. Mehke vex*°° ^TT^" M SES KRESNE NOČI. Stakespeare. Mehko ^
vezane. Ceaa ....................***
SKOPUH. MoHere, 5. dejanj, 112 str. .......
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cens ......
To je ena Izmed petih enodejank. čljlh dejanje se Trti pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: - NI strcp. vilo, kar ti dalem.
testament
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... &
ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočana povsod, tndl na takih o-drib, ki ne zmorejo za sToJe predsuve pre-
nJIkQ strOBkov. tončkove sanje na miklavžev večer
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVUIVEC. Mollere, a dejanja, 107 itr. M
ZGODOVINSKE ANEKDOTE Cena .......... M
ZA KRIŽ IN SVOBODO, ferokaft r 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUbŠKOf IGER.
S.snopič. Mlin pod zemljo, St. N«^- ffmak M
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije bevlee. — Marjin otrok ........................ -30
14.	snopič. Br. BoStjan, Jonafta dekHea,-
Materin Wag oslov	Jo
15.	ubopjč. Torki pred Donakn. Fabjola In
Neia ....................v.......... M
2J. snopič. St. Just, Ljubezen Marijinega
traka ............ .................. -M
PESMi in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ M
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
brotirana 1.—
KRAGUUČKI (Utva) ...................... *
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. M
MOJE OBZORJE. (GangI) ....................
NARCIS (Gruden), broS. .................... M
NARODNA PESMARICA. Cena .............. Ji
POLETNO KLASJE. Cena .................... M
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ve«. ........ »
SLUTNE (Albracht), bral. ................J*
POHORSKE POTI (Glaier), broirano........ M
STO UGANK ( Oton Zupančič) ..............................JO
VIJOLICA. Pesmi aa mladost ................................M
ZVONČKL Zbirka pesnij n slovensko mladino.
Trdo veaano .........................m .	JO
ZLATOROG, pravljice, trda vr" ........................M
ŽIVLJENJE
JoMtt 8osWi 109 strasLjOna..«•*«	A
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............L—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................U0
Pomladanski odmevi, 11. zv....................45
SLOVENSKI AKORDI
'J2 meganib In moških zborov, ugtasuil Kari Adamič ............................ Cena L5t
TLANINKE
Besmi za sopran, alt, tenor it ugiasbll J. Lahamar .........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOB
Gorski oumevi. (Labarnar) 2. zvezek . ....... 43
Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala Glaslu-na Matica ...................40
DVOGLAS NO Nafti himni .................................. M
MLADINI	* T
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. t"g!asfl Emil Adamič ................Opna 1.—
MEŠANI ZBORI Trije mečani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Labarnar l
Četvero ln petero raznih glasov.......... .41
V pepelnitni nori. (Sattner)
Kantanta za soli. zlior in orkester. Izdala
Giasbena Matica .........................75
Dve pesmi. (PrelovecV. Za moški zbor in bariton bo I o ................................ .20
MALE PESMARICE
St. 1. Srbske narodne himne .................IS
St. la. Sto fntis, Srbine tužni.................15
St. 11. Zvefer .............................. .15
St. 13. Podokniea ...........................15
SUvMl, zbirka Šolskih pesmi. (Medved) ...... J»
Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ Jt
MEŠANI Iti MOŠKI ZBORI. (Alj.-<> -
3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan;
Divna noč .................................
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-"lo ..................................... .40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor L—
Tantnm Ergo (Premrl) ...................... Jt
Mačne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ Jt
Pange Lingua Tantum Ergo Geidtori (Foerster) Jt
K svetemu ReSnjemn telesu (Foerster) ........ M
Sv. Nikolaj .................................. m
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .1................ . rv^m
MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie
Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom. meSan zoor____Cena L—
PRILOŽNOSTNE PEBM!
za lzran cerkvene ln društveno Blavnostl« sestavil A. Grum. Mešani ln moški »bori...Cena L_
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Podok v igranje na eltrafa. 4 xczki 3J0
Bori pridejo, koračnica ...................... JN
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne petAl n tambnraftki zbor Id
petje (Bajuk) ............................lJt
Ban šel na planince. Podpori slov. narodnih
pesmi (Bajnk) ..........................L—
Na Gorenjskem Je fletno ......................L—
RAZGLEDNICE
Newjorftke. Različne, ducat .......
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Narodna noš«, ducat .............
POSAMEZNI KOMADI po ....
1
M
M
I centov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekih mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUftJSHfflG
516 WEST tSftSTBEET NTEW YQBK, K. I.

L
New York, Monday, August 2, 1937.
Iffl UMYjff VfflVTWB WXTLT VP VM%
|P*»
II flOMAI
ga mala Vesa H
DOHA) IZ 2IVLJEUA Op)0 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
2*
S70t
3d
Kaj v Rusiji jedo in pijo.
41Veseli me, da imam sedaj priložnost mm k vaši zaroki izreči svbje čestitke. V izbiri svoje življenjske spremljevalke ste pokazali veliko junaštvo, ki ste ga dobili naravnost z gfedalwkega odra! Ali vam je budi kdo povekial, da se je siva veaa v potovancm cirkusu tretjega reda več let kazala? V resnici boste dobili ženo z zelo zanimivo preteklostjo," pripomni z neprikritim zaničevanjem.
44 Da, povedali bo mi, pa vendar ljubim to dekle nad vse, ker si je ohranila čisto dušo otroka. Povedali so mi tudi, da jc bila z veliko podlostjo pognana v potujoči cirkus, da njenemu stricu ni bilo povedano, da ,se je nertadoma zopet pojavila — o vsem sem poučen, gospica Aschertbach! Dovolite mi, da se sedaj poslovim! Vlak bo vsak trenutek prišel"
Baron Sorau je govoril s hladnim zaničevanjem — kakor zasluži človek Fridinegia značaja. Globokb osramočeno jo pusti »tati.
Toda Frida se ne more premagati, da ne bi šla za njim. Misli si, da je v gnječi ne bo nikdo opazil. Njena radovednost je bila vendarle prevelika.
S kako veselim nemirom hiti baron Sorau ob prihajajočem vlaku. Nato maha z rokami, obstane in dvigne vitko postavo z železniškega voza, jo nežno poljubi ter jo kot veliko dragocenost previdno postavi na tla — in ta vitka postava se mu smeje polna blaženosti.
Vreča, pekoča zavist napolnuje Frido. • Dešo bi mogla niče noče Wti potegniti z njegove strani in bi jo paihnila v kako skrivališče.'
Razen veliktih trgovskih do-Jmi in podobno se pa zapirajo mov "tlnivermagov" v glav-'že ob šestih.
nem mestu tudi "Mostorgov",! Izložbe, zlasti koufecijskih j bivšem Jelteejevu v Tverski u kjer dobiš kakor v zapadni)trgovin, razen Leningrada, ki!lici, opominjajoči po svoji raz-
prepelicami poleg izborno pripravljenega divjega mrjasca, ki traja njegova sezona skoraj vse leto. V najboljši moskovski delikatesni trgovini, pri
Evropi vse od klavirja preko nogavic do konserv, imajo v Sovjetski Rusiji tudi posebne trgovine kakor pri nas. Toda te trgmirne so brez izjeme državne, odnosno društvene in vtea zunanja razlika je v tem, da se napisi nad vrati ne glase kakor pri nas, t: m več, dia je samo napisano, kaj v trgovini dobiš, recimo: "Ribe," HMcso", 4 4 Popravil o ur", "Sadje" itd. Parftamerije, ki jih je v-sovjetski Rusiji mnogo in ki so vse krasno opremljene, nosijo ob!-
je sjiloh najbolj p6doben zapadni m mestom, niso posebno opremljene, podobne so bolj izložbam iz naših predmestij v prejšnjih časih. Pač so pa iz-
košni opremi s kipi, kristalnimi lestenci in štukaturnimi stropi bolj na reprezentančno dvorano evropskega velemesta, kakor na trgovski lokal, dobiš
ložbe trgovin s kolonijalnim meso vseh vrst lepo in okusno
blagom, zlasti pa slaščičarne ne samo v Moskvi, temveč tudi v manjših mestih, naravnost bo-gao založene in opremljene. Kakor v Angliji tako čutiš tudi tu vpliv širokega sveta, bližnjo Azijo. Neglede na Tatare, ognjeno črne Uzbeke in Gruzin-ce tor Kitajce, ki jih srečava!
čajno zagonetne označbe 44Te-1 na ulici ali v vlaku, ješ ti iz-
ze", očividno eno onih priljubljenih kratic, ki delajo vsakemu tujcu iz debelih telefonskih imenikov težak problem. Tudi v sovjetski Rusiji so ljudje po stari tradiciji še vedno "navdušeni za parfume, zlasti za kolonsko vodo, brez katere
Prodaja se milo v vseli barvah in oblikah, v obliki groz-
Ta trenutek jasno občuti, da je ljubila barona Rolfa Sorau-a z vsem občutkom, ki ga je bila zmožna.
Ko bi Deša slutila, kaj se godi v Fridini duši — malo|d°v» in velikih pomaranč, zadoščenje bi le bilo za njo za vse krivice, katere je zaradi i Prodaja se i zborna "lesna vo-Fride prestala.	da", ki že ena njena kapljica
Zatem Frida tudi vidi, kako baron Sorau pomaga pri izstopu tudi nekemu pohabljenemu gospodu.
44Aha, cirkuški grof," si misli Frida.
Nič ne uide Fridini napeti pazljivosti — ne dragoceni Dešin jopič, ne ročni kovčeg iz najboljšega usnja — vse je bilo prvovrstno — od klobuka do svilnatih nogavic in Sivih čevljev.
Da, siva Veva se je znala obleči; Frida ji moita to priznati. Kako jo ljudje Občudujejo in kažejo za elegantnim parom — in s kako plaihutajočo ljubkostjo koraka poleg svojega zaročenca — pa da, plesalka, cirkniaka jahalka! Ošabrio se vihajo Fridine ustnice.
Ko Ibi mogli pogledi ubiti — z jezo napolnjeni pogledi, ki jih je metala na sestricno, bi Dešo libili!
Bilo je skoro, kot da je Deša te jezne poglede čutila — ozre se — in tedaj se njene oči srečajo s Fridinimi. Deša prebledi in se še bolj pritisne k zaročencu.
"Tam-le je Frida, Rolf — prav gotovo sem jo videla! Kako pa pride ravno tu-sem — ?" ga vpraša.
"Najbrže po naključju, moja draga! Le nikar ne misli na to! Ne govoriva več o njej! Ni vredna, da zaradi nje izgubiva le še eno besedo! Izbriši jo iz svojega spomina, da imaš kako sestrično!" pravi Rolf iij Dešin oče mu pritrdi.
Baron dr. Rolf Sorau pelje svoja gosta v hotel, kjer je za nju naročil tri sobe	-J
Velik šop dragih cvetlic napfolnuje z močnim vonjem predsobo. Deša smeje zmerja Rolfa zaradi potratnosti.
"Da bi tebe pozdravil, moja draiga, bi mogel okrasti vse cvetličarne--"
Nato pa Rolf drži DeSo na svojem gftm in polju>bu je rožnate ustnice, ki se mu ne branijo več kot spočetka — z njenih ustnih poljubi vsa vprašanja in 'pomisleke, dokler grof Ecker ne stopi v sobo. Visa zardela v Obraz se Deša izvije iz Rol-fovrh rok in skrije svojo dekliško zadrego na očetove prsi in oče ji nežno boža srrtbrne lase. Kako je otrok podoben ljubljeni, neporabljeni ženi — v vsaki kretnji, v odpiranju oči, v nežnem gla.*u — skoro bolestno vse to občuti.
44Ali si srečna, moja Deša?" jo vpraša.
"0, nepopisno, ljubi oče! Da le more biti življenje tako krasno!" zašepeče.
"<Še lepše bo, moja draga, kadar boš moja žena," pravi Rolf, jo zopet objame. "Ali ne veš, kje je tvoj prostor?"
Razposajen jc kot mladi študent.
"0, Vrta, kmalu moras biti moja! Kakorhitro bodo moji bolniki zdravi, si bom vzel počitnice. Moj naslednik že komaj i*t to čak«. Pridobljeni četrt leta bova porabila za ženitvanjsko potovanje. Rad bi tj mnogo lepega ]»okazal. Vozila se 'bova z avtomobilom, ker nisva navezana na čas in
k naj--"
"Ta avtomdbil pa vama bo moj poročni dar," pravi smeje grof Ecker.	.
"0, papa, kako je to lepo! Toda, Rolf, naprej bova Obiskala Carmencito. Nje ne smem nikdar pohabiti!"
Kakor je Rolf odločil, tako je bilo.
Ko si je uredil svoje stanovanje — našel je lepo stanovanje prav blizu hiše Ludvika Aschenbacha — s ta obhajala poroko. Porolka je bila dopoldne popolnoma tiho. Pri Lud-vikfu AMienbachu so imeli majhen zajtrk. Rolfova ma ti je prišla pred dvema tednoma, <k je Rolfovo stanovanje uredila in da se je razveseila nad svojo sinaho, katero je takoj pri prvem pogledu zaklenila v svoje srce.
Ko ji je Rolf predstavil svojo nevesto, je ni hotela pustiti od sebe in Deša je nekaj srečnih tednov preživela pri ljubeznivi Stori dami. O, sedaj ne bo več pogrešala materine ljubezni.
Deša pa se vedno poprašuje, ako je vse to resnica, ali samo sanje, kar je sedaj doživljala.
Toda niso bile sanje, bila je osrečujoča resnica.
In sedaj nosi ime svojega ljijfbega! SramSžlji™ ?leda zlati pretan na svoji levici. >
Mati ljubljenega moža ji pomaga preobleči se. Mladi par je hotel 'takoj po zajtrku odpotovati. Dar Dešinega očeta je že stal pred vrati — elegarften avtomobil, kakor je obljubil.
•Lepi, temnordeoi nsnjati jopič je skoro pretežak za De so — toda vedno je hotela sedeti poleg ljubljenega moža in tako je morala biti oiblečena kot on.
Slovo od Dese je bilo vsem zelo težko — toda nilkdo tega okaže, tla ne bi bife- žaljena njena žareča sreča, ki ji je
napolni vso sobo z zdravim vonjem smrek, prodajajo se ceneni in dragi parfumi, kakor prijetna 44Roža Krimska" za 30 rubljev, ki je dobila v Parizu prvo nagrado ali "Rdeča Moskva" z enako rdečo etiketo. V vseh trgovinah je vedno enak naval. Povsod je treba stati v zloglasni ruski "očere-di", kakor so stali pri nas ljudje med vojno, ko je bilo tako težko dobiti živila. Postaviti se je treba »povsod v vrsto pred blagajno, kjer najprej plačaš robo, potem jo pa proti listku z označeno ceno dobiš. V mnogih trgovinah je enako živahno opolnoči kakor opoldne, ker delajo skoraj noč in dan. Tako so trgovine z živili odprte do dveh ponoči, brivniee do enajstih in tudi pošta uraduje do ene. Drugače se pa še vedno odpirajo zjutraj pozno, večinoma šele ob desetih, nekatere tr. govine z manufakturo, knjiba-
borna sveža jabolka od nekod iz srednje Azije, piješ težko gosto vino z nekakšnim zagonetnim napisom orijentalskih krivulj, kupuješ enako čisto južno halvo, kakor vseh vrst kavi jar.
In vse bogastvo ogromne države, vse bogastvo neskončnih pragozdov, velikih rek dn mno-
pri pravijeno, vse sveže, vse z ledu.
Izložbe delikatesnih trgovin kažejo, da je posvečena živilom velika skub in pozornost. Povsod so bazenčki s tekočo vodo in živimi ribami, piramide konzerv in steklenice vloženega so-čivja ali izborne ruske gorčice, kar vse priča, da v Rusiji ni nobenega pomanjkanja živil in nobene lakote, o kateri vedo toliko povedati nekateri inozemski listi. Dmigo je seveda vprašanje zaslužka, razmerja med plačami in cenami, ki je znatno slabše, kakor je recimo pri na^;.
Marsikoga utegne tudi zanimati, kaj se v sovjetski Rusiji pije. V glavnem pijo Rusi vodko in čaj. A če je čaj obdržal
gih morij, ti kažejo čudna in
raznolika živila ter njihove | Vrvemtvo tem bolj, ker imajo Siinm r\y. Rusi svoje -lastne čajne plan-
konzerve. Ni to samo riž ali čaj z lastnih plantaž na trgu, niso to samo limone in mandarine s Kavkaza, celi sodčki črnili oliv iz subtropičnih krajev, glavno so čudne in velike ribe, ki človek ob pogledu na nje kar zavida Rusom. Tako iz-bornili rib ne premore ves svet kakor jih ima Rusija in tudi toliko jih no krijejo v sebi jezera nikjer kakor v Rusiji. Nekatere ruske sladkovodne ribe so tako velike, da jih prodajajo v trgovinah samo v kosili, povezanih kakor velike šunke.
Pokušaš i zboren ruski kavi-jar, čeprav je v začetku maja vzel skoraj vse zaloge s seboj Litvi nov n:» kronanje angleškega kralja, kavijar jz Kaspiške-ga morja in iz reke Amur, najboljši, kar ga pozna svet. Kaki »r je bogata izbira v ribali, t)ako je tudi v mesu, v racah in rakih, v pitanih kapunih in goseh, v divjačini vseh vrst. Trgovino z delikatesami ti post reža jo z jerebicami, fazani in
NEKAJ SPLOSNIII POJASNIL GLEDE POTOVANJA' V STARI KRAJ
Iz pisem, ki Jih dobimo od rojakov, opazimo, da M ie precej V nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki ie hočejo pridružiti temu ali onemu izletn, misli, da se morajo s isto grapo tudi vrnili. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več iabave. Za naxaj si pa vsak sam uredi, kdaj Je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa 6« ve«, te je potrebno. Torej ima vsak Izletnik cell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil i istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, te izbere parnik, na katerem stane vožnja vU Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot Je bil parnik, s katerim je potoval (ja.
Ameriški državljani dobe potne lista za dve leti, nedriavljani pa dobe pot>ii list samo za eno leto, torej se morajo v tem čara vrniti. Nedriavljani morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, Id se Izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki iwaio priliko, da d svoje potne J iste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij tn julij so ie skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrfie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANift PAI!1> 1K0V - SHIP NEWS
JEKLARNA V^ LKRAJINI
V ospredju je slika ruskega delavca, v ozadju je pa velika jeklarna v ukrajinskem mostu Dneprodzenski. katera lahko airoducira na dan 1200 ton jekla.
*oj«4 pripl*J
Sedaj je bilo tako daleč. Rolf zavrta in motor zabrni: 44Dešo peljem v srečo!" In kolesa ropotajo: *4Dešo peljemo v srečo!"
In Rolf se z ljubeznivim pogledom ozre k njej ter ji poln NAROČITE SE NA "GLAS radosti zašepeče: —	- NARODA" NAJSTAREJŠI
"Pel jeva1 se v srečo!"	SLOVENSKI DNE Vlak V
KOtfEC,	1 AMERIKI
taže na jugu, ni tako z vodko. Žgan jok ulia je menda edina industrija v Rusiji, ki ne napro-j duje temveč nazaduje. Vod-_io. avgusta: ka se kuha iz žita, toda ne več v tolikih množinah, kakor pod carskim režimom. In tako inozemskim sladokuscem ne preostaja nič drugega, nego naročiti večkrat destilirano vodko raje iz Poljske ali Ltetvije.
Tudi vina, izvzemši topijo kraje, se pije v Rusiji razmeroma malo. Ruska vina so težka in sladka, saj se pridelujejo v južnih krajih. Izmed opojnih pijač je edino pivo, čigar proizvodnja napreduje. -Je slabo in podobno našemu, samo s to razliko, da se ne nosi na mizo tako hladno in da ga pri nata-kanju tudi osole. Mnogo bolj so priljubljene mineralne vode, ki jih imajo v Rusiji mnogo, posebno na Kavkazu. Mod njimi slovi najbolj Narzan. Enako razširjene so tudi razne hladilne pijafe, limonade, ki jih izdelujejo iz sadja. To ni samo citronada ali rrtalinovec, temveč so limonade iz visenj, jagod, brusnic, črnega ribeznal itd. Velika prednost toh limonad jo, da so v njih čisti naravni -šoki, ne pa samo esence in da niso prepojeni z ogljikovim kisikom.
Zelo radi pijo Rusi tudi ta-kozxiani kras, s katerim jo leni Ivan iz pravljic nekoč zalival za.pečjo svoj kruh in želj na to juho. Kvas prodajajo povsod, zunaj na ulicah kakor limonade v potujočih bifejih in v stalnih kioskih. Podoben je kalnemu pivu in se budi malo peni. Irrta prijeten okus po kislem in obo-J nem po sladkem, izdelujejo ga namreč navadno iz kvašenega črnega kruha, ali pa iz sadja in nadomestuje jim tudi osvežuj o-* eo liladno juho.
Aij pijo Rusi tudi poleti, pijo gta ■za Vaju trek, pijo &a opol dne in popoldne, pred večer jr in po nji, (Skratka ves dan ii: tudi ponoči, vedno in povsod Na vsalkem kolodvoru in na vsaki postaji je koliba, kjer jf ob prihodu vsakega vlaka pri pravljena vrela voda, zifani rusflci "kipjatok", da si lahke potniki v vlaku pripravijo čaj. In čim se vlak ustavi, hite potniki s čajniki po kipjatok, potem pa pijo v vagdni'h čaj. Če ni v vlaku jedilnega voza, imajo potniki s seboj tudi samo-varje, da ne ostanejo brez čaja. S čajem ti pa postrežejo tudi v gledališčih, kinematografih in na koncertih. Čaj zmaguje na celi črti nad kaka-om in Črno kavo, čeprav servi-rajo slednjo kakor čaj tudi s citrono.
3.	avgusta: Bremen v Bremen
4.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
0. avgusta: De (jrasse v Havre
7. avgustr: Hex v (ienoa
Eurupa v Bremen
11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg
14. avgusta: Vulcania v Trs* Champlaiu v Havre
18.	a\gusta: Normamlie v Ilavre Aquitania v Cherbourg
19.	a- glista: Bremen v Bremen
21. avgusta "•
Paris v Havre Conte di Savoia v fjrnoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta:
Roma v Oonoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg
Za vsa pojasnila glede potnih listov, c«n in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDfcLEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York
Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane.
20.	avgusta:
lie de Franre v Havre Kuropa v Bremen
28. avgusta: Ijifayette v Havre Saturnia v Trst
1. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
3.	s^i>teml>ra:
I)e Grasse v Havre
4.	septembra: Lhamplain v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septt'inbrc:
Queen Mary v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre
11. septembra:
lie de Fran«-e v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
15. septembra: Normandie v Havre Aquitaria v Cherlwurg
18. sept em I) ra : VcJicania v Trst
22. septembra:
Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen
21.	september: Lafayette v Havre De Grar* v Havre
25. septembra:
Champlain v Havre liex ' Genoa
27.	september: Paris v Havre
28.	september: Europa v Bremen
septpmber: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre
V
i i
"ZSSS, VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poiee naslova je itv,#liltiO do tdaj lomite plasano u»ro«nlno. Prvr ooineiji mesee. druga dan in tretjo pa .eto. Da nam prtlir> nU noutrebnega dela In BtrjSkov, Vaa prosimo, da sknBate naroCni-m< pittVoCasne poravnati Pofiljite naročnino naravnost nam all Jo pa plahnite naSemu zastopniku v \ asem Uraju all pa kateremu izmed zastopiknv. Bojih Jmena so tiskano i debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi oruge naselbine, kjer Je kaj naftib rojakov naseljenih.
veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratik*.; ČE ne jltl PA ZA vas NAROČE. - ZATO 0BISCETK ZASTOPNIKA, CK KAJ POTREBUJETE__
OA LI FORN14: San Francisco, Jacob Laoshla
COLORADO:
Pueblo, Peter Cull«. A. SaftM
Walseoburg, N. J. Bavok
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zopantlfc
LLINOIS:
Chicago, J. Bevčl?, J. Lukanlrb Cicero, i, Fabian (Chicago, CT» vr
In nilnola) Jollet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Angnatln
NortU Chicago in Waukegar, jf + thias Wariek MARYLAND: Kitsmiller. Fr. Vodopiveo
MICHIGAN: Detroit, L. Plank ar
MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gonio Ely, Jos. J. Pesbal Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, Jota PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlch
LONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Brodarlek
NEW YORK: Gowaada, Kari
um wm. fm*
I'HIO: ' Barberton, Frank Trona
Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-
lincer, Jacob Resnlk John SUpnlk Glrard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KivnH loonptown, Anton KlkeU
)R23GON:	!
Oregon City, Ore. J. Koblaz
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevniku
Brougbton, Anton Ipaveo Conemangb, 4. Breiovee
Coverdale Jn okolica, Mrs. Cvana Rnpnlk
Export, Louis SnpaotH
Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kmadn Oreensburg, Fr^nk Novak
Homer City, Fr. Ferencli k
Johnstown, John Polantz
Krayn, Ant. Tauielj
Luzerne, Frank Bailoeb
Midway. John 2nat
Pittsburgh in okolica, Philip Progar
'hiiip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Bchlfnr West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AIUs, Fr. STik Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Loots Diamond vllle, Joe RoUeh , Vsak vastspnlk Iwk ta, katera Je preJeL
ti