• Certifikati: LASTNINJENJE JE TU, A BREZ PANIKE Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • Srečko Rajšel: NOGOMET NI LE IGRA • Sodražica: BIVŠE KON PEKTINE DELA VKE V ZAŠČITO • Obkolpska cesta: BULDOŽERSKI DIALOGI VIKENDAŠEV Z EKOLOGI • Obračun mladoletnikov: RIBNIČANI PROTI BEGUNCEM • Dr. Tihomir Odovčič, ing. grad. Andrej Rus: ZDRAVNIŠKI IN GRADBENI NASVETI • Poslovna stran: RF OBNAVLJA, GRADI IN INVESTIRA • 600-letnica kočevske župnije: CESARJU CESARJEVO-BOGU BOŽJE RUFAC Ob Mahovniški cesti 3 - Kočevje tel. 854-042, 854-666 RENAULT AVT0CENTER »ufac fax.855.444 RENAULT IZREDNO UGODNE CENE R19 ŽE ZA 1,700.000 SIT (22.900 DEM) RENAULT 5, CLIO NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ! Kratki dobavni roki za R21, ŠAFRANE, EXPRESS, TRAPIC Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev ERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV JESENSKA SUPER PONUDBA '93 SANITARNE ARMATURE ARMAL SANITARNA ARMATURA 58-231-227 V nodalovanju z Ljt jljansko banko in Stanovanjsko komunalno banko vam nudimo KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE po izjemno ugodnih obrestnih merah od R + 8 % (boniteto ugotavlja banka) Prodajalna KOVINAR Reška c.23, Kočevje ° tel. (061)853-621 Prodajalna KOVINAR Opekarska c., Ribnica o tel. (061)861-064 Prodajalna KOVINAR Gradbeni material Kočevska Reka o tel (061)800-043 RADIATORSKI VENTIL 3/8" KOTNI KOVINOTEHNA ° KOVINAR TRGOVINA ° Kočevska Reka MARIBORSKA LIVARNA n c- (061)854-112 ° fax (061)851-613 UVODNIK Časi se spreminjajo in mi -zavedno ali ne - z njimi. Še včeraj otrok je danes odrasel človek in bo jutri starec. Ni je stvari na zemlji, ki bi bila večna in tako tudi človek danes je in ga morda jutri ni več. Zakon narave je, da je vse minljivo in morda se s tem največ ljudi najtežje sprijazni. Hočeš - nočeš, prej ali slej pa mora človek sprejeti neizbežne zakone narave, ki kljub človekovemu naporu še vedno veljajo. Ko dozoriš, sprejmeš minljivost kot neizogibno dejstvo življenja in s tem spoznanjem si že korak bliže k vsem ljudem omikanemu cilju - modrosti. Z modrostjo pa koraka skupaj tudi starost, s starostjo pa se počasi izteka človeško življenje. Le tisti, ki zares pozna in spoštuje življenje, spoštuje tudi smrt kot sestavni in nujni del življenja. Prav okrog praznika Dan mrtvih si še bolj pogosto kot sicer zastavljamo vprašanja o smislu človekovega bivanja, o rojstvu, življenju in smrti. In prav v dneh, ko bomo svoj spomin posvetili tistim svojcem in prijateljem, ki jih ni več med nami, se spomnimo, da ni namen dneva mrtvih razkošno razkazovanje pretiranih količin rož, sveč in ikeban. Z drobno lučko in ljubečim spominom na preminule bomo dovolj in celo najbolj zadostili namenu praznika. UREDNICA VSEBINA AKTUALNO Novopečeni lastniki certifikatov - brez panike. Leto in pol časa imamo še za odločitev: postati kapitalist ali ostati revež. Šivilje iz Sodražice si bodo medtem raje same skrojile svojo usodo REPORTAŽA Če bomo dajali cesarju kar je cesarjevega in bogu kar je božjega in če nas bodo uslišali vsi zavetniki, potem bo tudi zakleta Kočevska postala dežela duhovne in posvetne blaginje. KULTURA Umetniki so se ukoreninjali med stoletnim drevjem pragozdov, njihovi plodovi pa bodo semena umetninam prihodnjih stoletij. ČRNA KRONIKA Naraščanjoče vode so prekinile komunikacije, kar pa ni oviralo običajnih tatinskih pohodov na našem koncu. Moča tudi ni ohladila mladih pregretih glav. NOVE NOVIČKE “Komur je napoti pot, naj ne hodi po njej, če ne ne bo mogel z nje“ je dejal unimog, preden se je postavil počez. Take in podobne pravljice se danes dogajajo v deželi Petra klepca. VAŠ INTERVJU Za nogomet živijo miljoni, od nogometa pa le redki. Predstavljamo vam človeka, ki polnoletno obdobje uspešno kombinira eno z drugim. DOBRO JE VEDETI Zdravo življenje v varnem in udobnem domu vam s pametnim nasvetom izkušenih strokovnjakov lahko omogočijo le NOVE NOVICE... ŠPORT Rokometaši imajo probleme s prazno blagajno, nogometaši pa se sprašujejo, kaj je z njihovim golom, da žoga noče vanj. NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Novic E______________________AKTUALNO Okrogla miza o certifikatih LASTNINJENJE JE TU, A BREZ PANIKE Torkove okrogle mize o certifikatih, ki jo je v Miklovi hiši pripravil poslanec SKD v državnem zboru Benjamin Henigman, se je udeležilo veliko število predstavnikov političnega in gospodarskega življenja iz obeh občin, ki sta jih pritegnila trenutno najkompetentnejša razlagalca sicer zapletenih postopkov lastninjenja: Izidor Rejc, predsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine in mag. Tone Rop, državni sekretar v v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Gosta sta znala certifikate predstaviti kot malodane živ organizem, ki se v ugodnem spletu okoliščin in pravilnih odločitev lahko razvije v zasebno obliko, če že ne bogatenja, pa vsaj ohranjanja od države podarjene vrednosti, z malo smole in neposlovnosti pa v mrtvo številko na papirju. Domači direktorji in drugi vodilni predstavniki družbenih podjetij, med katerimi so seveda prevladovali tisti s kočevskega konca, so pokazali precej manj inventivnosti pri zagotavljanju pogojev za začetke pravega lastninjenja oziroma nakazovanja certifikatov v podjetja. Certifikati so tu, lastninjenje kasni Izidor Rejc je orisal splošne okoliščine, v katerih je nastajal že 20. novembra lani sprejeti zakon o lastninjenju družbene lastnine oziroma “megle“, kot se je sam izrazil. Pogoji za izdajo certifikatov, ki so knjigovodska vrednost celotne družbene lastnine na dan 31. 12. 1992 razdeljena na vse državljane Slovenije na dan 5. 12. 1991, so bili podani šele letošnjega oktobra, pa še sedaj se lahko z njimi lastnini le okrog 20 manjših in srednjih podjetij, ki jim je program lastninjenja odobrila agencija za privatizacijo. Glede na to, da so pri lastninjenju podjetij z 20 % vrednosti udeležene investicijske družbe, zanje pa bo zakonodaja sprejeta šele v tem mesecu in da zaradi revizijskih in denacionalizacijskih postopkov veliko število podjetij še lep čas ne bo zrelih za lastninjenje, bi težko rekli, da so certifikati sami po sebi vsaj trenutno bistvenega pomena za lastninjenje “megle“. Še posebej, ker ni sprejeta zakonodaja za lastninjenje javnega sektorja, ta pa po nekaterih izračunih predstavlja kar 1/3 vsega družbenega kapitala. Rejc je zagotavljal, da se je njegova komisija pri lastninjenju zavzemala za kriterij pravičnosti in za čim bolj izenačeno startno osnovo podjetij. Privatizacijski val Mag. Rop je po drugi strani govoril o začetku privatizacijskega vala, ki bo še dodatno spodbujen s prednostmi, ki jih bodo imela sprivatizirana podjetja pri pridobivanju 70 miljov USD vrednega kredita svetovne banke. Pripravljajo se tudi zakoni o privatizaciji igralnic, zavarovalnic in bank, ki naj bi omejli pristop tujcev v ta profitno najdonosnejša gospodarska podjetja. Rop tudi ocenjuje, da prav interesi tujcev po nakupu slovenskih podjetij dokazujejo, da le niso tako ničvredna kot mislimo sami da so in da bodo v povprečju večino vrednosti ohranili tudi certifikati, ki trenutno dosegajo na dolenjskem črnem trgu 20%, na gorenjskem pa le 10 % svoje vrednosti. Državni sekretar je odločno odsvetoval prodajanje certfikatov, katerih vnovčen j e je tako ali tako možno šele po dveh letih in to le na ime prinašatelja, pri čemer pa današnjemu kupcu ne bo pomagala niti opcijska pogodba, ki jo utegne skleniti s prodajalcem certifikata. Najpomembnejša je identifikacija z usodo podjetja In kako bo po njegovem mnenju potekalo lastninjenje po podjetjih? Večja podjetja (Petrol, Krka...) bodo skušala pridobiti čim večje število majhnih vlagateljev certifikatov, da jih bodo mana-gerske ekipe laže obvladovale. Z notranjo razdelitvijo in odkupom delnic lahko zaposleni delavci postanejo večinski lastniki, kar pa ni vedno dobro, saj bodo tako kot marsikje doslej profite razdelili za plače, s tem pa se zajedli v lastno prihodnost. Tista podjetja, ki si bodo prizadevala dobiti z razpisom delnic pridobiti zunanje lastnike, utegnejo postati zanimivejša tudi za investicijske družbe, saj zunanji delničarji težijo k maksimiranju profita, to pa pomeni reinevstiranje in ne izpla-čevnaje dividend. Rop vidi smisel lastninjenja in s tem vlaganja certifikatov v firme v identifikaciji s podjetjem, ki pomeni tudi to, da managerji vlagajo v podjetja lasten denar ali najemajo hipotekarne kredite na lastne hiše in avtomobile. Lastninjenje z nakazovanjem lastninskih certifikatov v to ali ono podjetje ali sklad namreč ne pomeni dokapitalizacije, temveč zgolj pravico do soupravljanja s soudeležbo pri dobičku, ki ga bo potrebno šele ustvariti... Lastninjenje je tudi z zakonom ločeno od dokapitalizacije, saj je le ta doslej prepogosto služila le za krinko pri lastninjenju na črno. Obvestila niso dokument Mag. Tone Rop je prisotne opozoril na nerazumevanje posameznih No vic E AKTUALNO *:*:*::: *: X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X'X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-XvX-X-: x-x-x-: X-X-X-X-X j ! X-X-X-X.X-X-V.X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X Izidor Rejc in mag. Tone Rop sta številnemu poslušalstvu povedala marsikaj novega o lastninjenju s certifikati. listin, s katerimi imajo državljani opraviti v procesu lastninjenja. Tako obvestila, ki jih po pošti dobivajo državljani, niso nobeni .dokumenti, temveč zgolj pismeno obvestilo, kolikšna vsota je deponirana na SDK na posebnem računu posameznika glede na njegovo starost. Če je v tem času zaradi pomanjkljive evidence naslovnik že pokojni, obvestil ni treba pošiljati nazaj, ampak se sredstva na njegovem certifikatnem računu deli na zapuščinski razpravi. Kako do prave cenitve podjetja Udeležence okrogle mize so po uvodnih obrazložitvah gostov zanimali predvsem vzroki za različne cenitve vrednosti podjetij kljub temu, da jih opravljajo zapriseženi cenilci. Melamin je po eni takih metod ocenjen odločno previsoko, lahko pa se sicer odloči za lastninjenje po cenilcu, ki je po drugi metodi prišel do nižje vrednosti, vendar jim v tem primeru v nekaj letih grozijo višji davki. V stečaju ni lastninjenja Riko je glede na stečajni postopek po mnenju mag. Ropa trenutno izgubljen za notranje oz. kakršno koli lastninjenje vključno z družbami, ker je kapital, ki se lastnini, v 100% lasti holdinga. Bivši delavci lahko s certifikati razpolagajo po svobodni volji, lahko pa tudi počakajo na razplet stečajnega postopka in lastninijo morebitne nove družbe, pa še v tem primeru bodo za preživetje bolj kot certifikati pomembna vlaganja lastnih sredstev v dokapitalizacijo podjetja. Razprodaja delnic skladom in družbam je likvidacija Iz Inlesa so se pozanimali, kaj bi se zgodilo, če bi prodali investicijskim družbam in skladom celotno premoženje in dobili so odgovor, da bi bila to oblika likvidacije podjetja, ki jo državni sekretar ne priporoča. Delavci bodo najbrž do 60% lastništva firme prišli z notranjo razdelitvijo, kar se bo po ocenah mag. Ropa zgodilo okrog 65% malim in srednjim podjetjem. Je notanji odkup delnic utvara ? Na sum predsednika ribniške skupščine občine, da je zakon, ki favorizira notranji odkup nekakšna utvara, je državni gost odgovoril, da bo zaradi velikega števila “insiderjev“ vrednost delnic po izteku dvoletnega moratorija na prodajo res nizka, to pa še ne pomeni, da bodo brez vrednosti. Zadolžnica kot certifikat Iz Inkopa so se pozanimali, kako se bodo pri lastninjenju upoštevale zadolžnice, ki so jih delavci dobivali za razliko do plače po kolektivni pogodbi. Dobili so zagotovilo, da so na ministrstvu že napravili ključ za izračun teh zadolžnic, ki jih bodo podjetja pri lastninjenju sicer za vsakega po-smeznika dolžna upoštevati podobno kot certifikate, vendar se jim bodo delavci v interesu preživetja firme najbrž odpovedovali sami, ker bi z vztrajanjem pri spreminjanju zadolžnic v lastninske deleže predvsem obremenili podjetje za vplačevanje sorazmernega deleža dajatev v pokojninski sklad. Mag. Rop je razpršil tudi dvome o tem, da bi bi bile investicijske družbe skupaj s pokojninskim in skladom za denacionalizacijo, ki skupaj predstavljajo 40 % lastninskega deleža podjetij, kakšen posebno moteč elemnt pri poslovnih odločitvah le-teh. Nasprotno, s svojo težnjo po maksimiranju profita so bolj zaveznik poslovodnih struktur kot pa utegnejo to biti preostali 60 odstotni lastniki-delavci. Državo zanima le kondicija zemlje Predsodkov do lastninjenja naj ne bi po zagotovilih Izidorja Rejca smeli imeli tudi kmetij ci na po novem državni zemlji, saj država zagotavlja, da njen interes ni nič drugega kot to, da zemljo na kakršen koli način obdrži v najboljši kondiciji. Koristni napotki v Mladini Mag. Rop je izrazil navdušenje nad praktično vrednostjo tekstov v Mladini za imetnike certifikatov in bodoče delničarje, ki ji utegnejo porabiti tudi v njegovem ministrstvu. Na naslednji strani smo pripravili povzetke iz navedenega tednika tudi za bralce Novih novic. N o vi c E AKTUALNO iSSSŽSSširSš:! Deset certifikatnih zapovedi i. Lastninski certifikat vam ponuja enkratno priložnost, da v prihodnjih nekaj letih ali desetletjih obogatite, če pa te možnosti ne izkoristite, ne izgubite ničesar — le priložnost, ki vam jo ponuja država. II. Pri izbiri podjetja ali investicijske družbe, pri kateri želite “vnovči-ni“ svoj certifikat, ne hitite. Od novembra bo še leto in pol časa za premislek. Na vašo odločitev bo vplival strah za ohranitev delovnega mesta, prikriti pritiski vodilnih v podjetju ter reklame in brošure podjetij in investicijskih družb, ki obljubljajo varno in donosno naložbo. Pri izbiri ne pozabite, da je najbolj varna najmanj donosna naložba in obratno, ter da bo po letu in pol vrednost certifikata na SDK zapadla. III. Zaradi čakanja z “vnovčitvijo“ certifikata ne boste zaradi inflacije igubili dela njegove vrednosti. Vrednost certifikata in tudi vrednost podjetij, ki se bodo lastninila za certifikate, je datirana z 31. 12. 1992 in se v obdobju lastninjenja ne spreminja. IV. Vsi, ki ste bili ali ste zaposleni v enem ali več podjetjih z družbenim kapitalom, boste na dom dobili obvestilo, kakšno metodo lastninjenja je izbralo vaše podjetje (večina podjetij se bo lastninila z interno razdelitvijo ali notranjim odkupom, manj z javno prodajo delnic). Drugi boste morali spremljati medije in in se odločiti za najbolj ugodno možnost naložbe svojega certifikata. V. Otresite se slepe “patriotske“ navezanosti na podjetje, kjer ste pustili velik del življenja, če gre vašemu podjetju slabo ali mu grozi stečaj. Dobro premislite, ali ne bi bilo certifikata bolje zamenjati za delnice ene ali več investicijskih družb ali delnice podjetij, ki so se odločile za javno prodajo delnic. Bodite nezaupljivi do obljub investicijskih družb, ki se bodo pojavile spomladi kljub vladnim trditvam, da nimajo pravih razlogov za svoj propad. Na Češkem so večinoma propadle ravno družbe, ki so ljudem za certifikate ponujale največje dobičke. VIL Celotne vrednosti certifikata ne stavite samo na enega “konja“. Pri javni prodaji delnic ne pozabite, da pred dvema letoma ni nihče pomislil, da bodo šla v stečaj tako znana podjetja kot so Metalna, Riko, Slovin... Prav tako vedite, da je lahko danes slabo podjetje čez dve leti že dobro podjetje in da je tudi tveganje tisto, kar loči bogate od revnih. VIII. Če boste naleteli na ljudi, ki vam bodo za certifikatno delnico že pred iztekom dveletnega moratorija na prodajo ponujali (nekaj) sto mark, se skušnjavi uprite z vsemi močmi, čeprav ste brezposelni, imete mizerno plačo (štipendijo ali pokojnino) ali pa vam je za delničarstvo malo mar. IX. Ne prodajte delnic za gotovino takoj po zakonsko določenih rokih. Potrpite s prodajo vsaj nekaj mesecev, če že ne nekaj let, ne glede na to, kje imate vložene. X. Ne pozabite, da lahko certifikate lahko “vnovčite“ samo enkrat in da napačne izbire pri nakupu delnic podjetja ali investicijske družbe ne bo mogoče popraviti. Česa z lastninskimi certifikati ne moremo početi ? Ne moremo plačevati računov! Lastninski certifikat ni denar, zato z njimi ne moremo plačevati davkov, ne mesečnih računov, pa tudi nobenih drugih računov in tudi ne stanovanj. Ne bo ga mogoče zamenjati za avtomobil. Ne moremo lastniniti privatnih podjetij! Certifikate lahko “vnovčite“ v podjetju, ki ima samo družbeni kapital in tudi v podjetju, ki je že mešana družba in je delno olastninjeno. Nikakor pa s certifikati ne morete lastniniti zasebnih podjetij, ki imajo zasebni kapital vse od ustanovitve. Ne smemo prekoračiti vsote na certifikatnem računu! Vsak imetnik certifikata lahko izpolni neomejeno število lastninskih nakaznic, saj lahko kupi delnice različnih podjetij ali pooblaščenih investicijskih družb. Vendar: seštevek vrednosti na nakaznicah, ki jih bo izpolnil, ne sme presegati razpoložljivih sredstev na njegovem evidenčnem računu certifikata pri SDK. Kdor jih bo presegel, mora računati na budnost SDK in s kazensko ovadbo oškodovanega podjetja ali družbe. Ne kupujmo jih za marke! Lahko se zgodi, da bi iz špekulativnih razlogov plačali pred iztekom dveh let imetniku delnice denar kar na roko. Potem pa bi država pred iztekom tega roka za vsakega državljana odprla še poseben račun vrednostnih papirjev, da bi laže nadzorovala vse denarne tokove in laže pobirala davke, od državljanov pa zahtevala, da se vsa plačila pri trgovanju z delnicami opravijo preko teh računov. Tako boste morali v markah na roke kupjeno delnico plačati imetniku še enkrat... vir: MLADINA Novic E AKTUALNO ..J........ ....." . 1.. ... ....uli" . Sodražica BIVŠE KONFEKTINE DELAVKE V ZAŠČITO V ponedeljek, 11. 10. 93, so v prostorih sodraške KS pričele z delom bivše konfektine delavke. Novomeška firma Zaščita, d.o.o., je tako vzela dobesedno pod zaščito petnajst deklet, katerim je maja letos prenehalo delavno razmerje na Konfekti, ki je šla dokončno v stečaj, delavcem pa ostala dolžna plače od januarja. Kaj pomeni za vseh petnajst delavk nova zaposlitev in s tem seveda tudi nov, bolj zanesljiv dohodek, je jasno brez odvečnih besed. Letošnjega maja, ko je šla Konfekta dokončno v stečaj, je ostalo brez posla okrog 90 delavk, ki so se v tem času znašle vsaka po svoje. Nekatere so si poiskale novo zaposlitev, nekatere so se osamosvojile, nekatere so še vedno na borzi dela... Peter Kostela, direktor firme Zaščita d.o.o., se je povezal s stečajnim upraviteljem Konfekte, Francem Horjakom (za katerega so bile delavke polne hvale, češ, da je zelo pošten) in skupaj z delavkami so se prav hitro dogovorili, da si pride konfektin upravni odbor ogledat delavnico Zaščite v Suhor. Po ogledu so tri dekleta vzela stvar v svoje roke in speljale priprave na novo delo tako, da so v enem tednu, t.j. prejšnji ponedeljek, s še dvanajstimi delavkami začele s proizvodnjo trikotaže. Za čas, dokler jim sama firma ne bo nabavila novih strojev, so si pomagale kar s stroji, ki so jih dobile od Konfekte na reverz (stroje lako one prve odkupijo). KS Sodražica je firmi Zaščita, d.o.o. odobrila uporabo prostorov, saj je pokazala velik interes ne nazadnje tudi zato, ker se bodo zaposlile predvsem delavke iz njihove KS. Prav v času, ko smo se pogovarjali z delavkami, pa je mehanik Anton Pratne-ker iz ljubljanskega servisa in trgovine s šivalnimi stroji Precise, d.o.o., montiral nove stroje. Delavke so Antona zelo hvalile in kar v en glas trdile, da boljšega mehanika ni daleč naokrog, celo v slovenskem merilu ne. On zna menda popraviti, napeljati in zmontirati tako, da delo teče kot namazano. V telefonskem pogovoru z direktorjem Kostelcem smo izvedeli, da delajo delavke v dopoldanski, torej v eni izmeni, da so prve tri mesece namesto poskusne dobe zaposlene pogodbeno, potem pa bodo dejansko vse, ki se bodo izkazale, zaposlene za stalno. Plačo, katere osnova je 30.000 SIT, ostalo je plačano po delu, bodo delavke dobivale redno 15. v mesecu. Glede strojev nam je direktor Kostelc povedal, da bo v treh - štirih mesecih strojni park obnovljen, povdaril pa je, da stroje nabavljajo brez kakih pomoči in kreditov, torej iz čisto lastnih sredstev. Torej so konfektini stroji v strojnem parku le v začasnem najemu. Prav obetavno je slišati zgodbo petnajstih delavk, še posebej v teh časih, ko so možnosti za zaposlitev vse prej kot rožnate. Zato pa je še toliko bolj hvale vredna dejanska pripravljenost stečajnega upravitelja Konfekte, da delavkam pomaga. V zadnjem času smo bili namreč na našem koncu vajeni vse kaj drugačnih stečajnih upraviteljev, predvsem pa ne takih, ki bi jih celo delavci pohvalili. Obetavno pa je slišati zgodbo o petnajstih na novo zaposlenih šiviljah tudi zavoljo delavk samih, saj so s svojo pripravljenostjo in zagnanostjo precej pripomogle k dejstvu, da jih na KS v Sodražici vsakodnevno čaka delo in z njim tudi zaposlitev. Darja D. Hafnar NovYcE REPORTAŽA II Ob 600-letnici kočevske župnije CESARJU CESARJEVO, BOGU BOŽJE 600-letnica kočevske župnije med 14. in 16. oktobrom je bila zadnja izmed kočevskih jesenskih manifestacij in hkrati edina, ki je imela avtohtoni značaj brez vidnih državnih obeležij. Sovpadala pa je s petnajstletnico ustoličenja papeža Janeza Pavla II., ki je v svojem pismu duhovnikom aktualiziral misel iz evangelija po sv. Mateju 'Dajte cesarju kar je cesarjevega in bogu božjega’. Ta Jezusov nasvet Farizejem, ki so bili nezadovoljni s svojimi posvetnimi oblastniki, je bil še kako aktualen tudi v nagovoru nadškofa dr. Alojzija Šuštarja kočevskim faranom. Prireditve v počastitev 600-letnice kočevske župnije so se pričele v deževnem četrtku 14. oktobra, ko se je med pritrkavanjem zvonov cerkve Sv. Jerneja za hip zvedrilo - ravno prav, da je konjska vprega po suhem in v spremstvu številnih faranov prepeljala več kot dvometerski mavčni kip sv. Jerneja od doma kiparja Staneta Jarma v varno zavetje cerkvenega oltarja. Po četrkovem in petkovem somaševanju nekdanjega kočevskega kaplana Milana Grudna in župnika Božidarja Metelka ter sobotnem večernem slavnostnem koncertu zbora Consortium musicum se je v nedeljo odvijala osrednja prireditev. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je blagoslovil kip sv. Jerneja, Trg sv. Jerneja in prvo po vojni zgrajeno znamenje na Kmečkem trgu, ki gaje postavilo kočevsko kmetijsko gospodarstvo. V Kočevju se je uspešno izvedenimi in dobro obiskanimi prireditvami ob 600 - letnici fare izkazalo, da verniki le niso potisnjeni v nekakšen geto in tudi to, da so kulturnozgodovinske prireditve z verskim obeležjem ali brez njega (100- letnica kočevske železnice) kljub morebitnim stroškom dragocen prispevek k premostitvi delitev v zgolj zadnjem pol stoletnem obdobju. D. in S. H V nabito polni cerkvijo nadškof dr. Alojzij Šuštar s citatom iz evangelija po sv. Mateju razrešil dilemo mnogih državljanov, ki se jim zdi odveč žrtvovati del zaslužka za novo državo, hkrati pa od države zahteval tudi čut za etične vrednote. Spomnil se je tudi kočevske razburkane polpretekle zgodovine od mirnega sožitja predvojnih prebivalcev do razseljevanj, Roga in Kočevske Reke. Pozval je k molitvi za vse, za tiste, ki so povzročali gorje in za tiste, ki so trpeli. V tekoči nemščini je nagovoril tudi številne prisotne Kočevske Nemce. Nadškof je v spremstvu sedanjih in nekdanji kočevskih duhovnikov blagoslovil trg(ec) Trg sv. Jerneja, ki obsega vsega 7 hišnih številk... Novi c E REPORTAŽA ....kočevske gospodinje pa so s svojim pecivom pogostile več sto zbranih faranov pred cerkvijo, ki so dobrote lahko zalili tudi s prvovrstnim domačim žganjem ali vinom. Na novem Kmečkem trgu so v kulturnem programu ob blagoslovu prvega po vojni postavljenega kužnega znamenja sodelovali nonet Rog iz Željn in pevci MPZ Svoboda. Direktor M-KG Janez Žlindra je v posvetitvenem nagovoru kužno znamenje označil za pomnik in prelomnico v uspešnem delovanju podjetja. Freske, ki jih je naslikal akademski slikar Lojze Cemžar, predstavljajo zavetnika kmetijstva sv. Antona, zavetnika pred kužnimi boleznimi sv. Roka, zavetnika Kočevja sv. Jerneja in žalostno mater Božjo. Dolenja vas ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO ZAMOLČANIM ŽRTVAM Pred dobrim letom so bila na pobudo svojcev in SKD na spominsko ploščo pred jamo Žiglovica v Mali gori vklesana imena vaščanov Prigorice, ki so jih partizanski likvidatorji pometali vanjo zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorji. Partizani so jih zajeli med od narodnoosvobodilnih oblasti prepovedanim čiščenjem drevja okrog železniške proge in pri smrtni obsodbi niso upoštevali dejstev, da so jih za sekanje prisilno mobilizirali Italijani. Likvidacijo nekateri zgodovinarji pripisujejo prevladujoči ideologizaciji partizanstva, nedvomno pa je zločin negativno vplival na razpoloženje vaščanov spodnjega konca ribniške doline do partizanstva. Nastale okoliščine so ugodno vplivale na razvoj domobranstva, za kar pa je Dolenja vas z okolico med vojno in tik po njej zopet plačala velik krvni davek. Žrtev Žiglo-vice in državljanske vojne, ki so padle ali bile pobite na strani poražencev, so se v Dolenja vasi spomnili v nedeljo, 16. oktobra z mašo in spominsko ploščo. Na njej je vklesanih kar preko 90 imen in priimkov, ki so bili doslej brez imena in groba. Spominsko ploščo je pod arkadami dolenjevaške cerkve posvetil ribniški župnik Maks Ipavec. DAN REFORMACIJE 1993 V KOČEVJU Skoraj že 5oo let se na dan 31. 10. spominjamo dogodka, ko je Martin Luther ves krščanski svet opozoril na Sveto pismo kot edino in vrhovno avtoriteto vere. Vsem občanom, posebej pa tistim, ki jim ta dan nekaj pomeni, voščimo za Dan reformacije. Obveščamo naše občane, posebej pa tiste, ki so se lani udeležili slovesnosti ob Dnevu reformacije, da žal letos ne bomo imeli priložnosti, da bi posebej zaznamovali ta zgodovinski dan in slovenski državni praznik. Izvajalci lanskega sporeda bodo letos navzoči v drugih krajih Slovenije ter ne morejo biti z nami. Zato vas prosimo za razumevanje in upamo, da bomo že prihodnje leto zopet zaznamovali ta dan v Kočevju. V imenu organizatorja, Dopisne svetopisemske šole iz Ljubljane: , „ Dr. Tihomir Odorcic NoTicE KULTURA Razstava slik in kipov v Kočevju V w w ČAŠČENJE IN OBOŽEVANJE NARA VE IN GOZDA V petek, 22. oktobra, so ob 15. uri odprli v Likovnem salonu v Kočevju razstavo umetniških del slikarjev in kiparjev iz likovne delavnice Misel in korenine v Kočevju. Ljubitelji tovrstne umetnosti in vsi ostali krajani si bodo lahko slikarske stvaritve ogledovali vse do 21. novembra letos v samem Likovnem salonu, kiparske mojstrovine pa na Pristavi pri kočevskem Gozdarskem domu. V program aktivnosti ob predstavitvi Kočevskega naravnega parka so v kočevskem Gozdnem gospodarstvu sklenili vključiti tudi znane slikarje in kiparje z mednarodno udeležbo. Ti naj bi z umetniškim posegom dodatno ovrednotili lepoto in bogastvo tega območja. Tako je v prvi polovici julija letos 4 dni na obronku pragozda Rajhenavski Rog dvanajst slikarjev upodabljalo svoje videnje neokrnjene narave, v septembru pa so trije kiparji ustvarjali svoje stvaritve v lesu in dugih materialih. Prva delavnica se je imenovala Ex tempore, druga pa Forma viva. Ob tej priliki je izšel tudi katalog, ki v barvni in črnobeli tehniki predstavlja vseh sedemnajst avtorjev in njihova dela. Tako so na delavnici sodelovali in ustvarjali: JANEZ KONEČNIK, STANE JARM, STANA GABRIJELČIČ, FRANKO VECCHIET, MOJCA SMERDU, GIORGIO VALVASSORI, JOŽE TISNIKAR, ZDENKO HUZJAN, MARIJAN TRŠAR, VIDA SLIVNIKER BE-LANTIČ, BORIS JESIH, ANTE KUDUZ, WANG HUIQIN,HERMAN GVARDIJANČIČ, POLDE OBLAK, JANEZ KNEZ in FRANCE PERŠIN. POLDE OBLAK, akademski slikar, sicer pa tudi častni član Accademie D’Europa v Neaplju, je kočevsko likovno delavnico, na kateri je tudi sam aktivno sodeloval, takole pokomentiral: “Globoko doživetje v notranjosti človeka in impulzi od zunaj, kot jih je mogoče dobiti v srečanju z naravo, nas zganejo; zato poskušamo v slikanju izraziti to doživetje življenja, veselja nad njim ali žalosti. Včasih se zgodi, da pride navdih od zunaj, a iz notranjosti druge osebe. Tako se mi zdi, da je prišla ta ustvarjalna iskra - ta impuls v nas, povabljene slikarje, goste slikarske delavnice na Kočevskem Rogu od vseh prirediteljev te prelepe in prvovrstne in zelo kulturne prireditve, posvečene čaščenju in oboževanju narave in gozda, ki je tako v enkratni obliki ohranjen prav pri nas v Sloveniji. Vsem, ki so nas prav iz tega globoko spoštljivega odnosa do skrivnostnih lepot, odkritih v naravi teh gozdov, želeli pripeljati na kraj, kjer človek prisluhne naravi in njenemu nevidnemu skrivnostnemu utripu, je to uspelo.“ JANEZ ČERNAČ, direktor GG Kočevje: “Zakaj se ne bi naužili svežega zraka v Glažuti, se razgledali z Belih sten ali z Lovskega vrha, poiskali odtise šap medveda na blatni vlaki, pa sledi risa nad Osolnico? Zakaj si ne bi privoščili tihih večerov na Rdečem kamnu, noči ob ognju na Luži, v bivakih na Stojni, ali poslovnega srečanja v Kočah? Vsak ribič bi želel muhariti na Žagi in paziti na plovec iz čolna na jezeru v Kočevski Reki. Komu lahko ponudimo pogled na Poljansko dolino, poslušanje šumenja Kolpe na Žagi, koga lahko popeljemo na valovito Kočevsko gozdnato pokrajino s kanjo in sršenarjem na svetlem nebu? Kdo bo poslušal pesem divjega petelina, Gotenico in kdo pihanja polhov, skovik sove in nočni klepet starih bukovih tet v nočnem vetru?“ Darja D. Hafnar Miklova hiša Kobilica in Vesel iz Narodne galerije 21. oktobra so v Ribniški galeriji Miklova hiša v sodelovanju z ljubljansko Narodno galerijo pripravili razstavo šestnajstih slik Ivane Kobilice in sedmih slik Ferda Vesela. Razstavo je pripravil in odprl kustos Narodne galerije Ferdo Šerbelj! Nov! c E CRNA KRONIKA Is . VLOMI IN TATVINE Struge, 11. oktobra Vlomljeno je bilo v stanovanjsko hišo V.M. iz Strug v kočevski občini. Vlomilec je zlomil ključavnico pri vhodnih vratih in odnesel 700 DEM. Ribnica, 11. oktobra Na policijski postaji se je oglasil D.M.. B.S. mu je na ribniški avtobusni postaji iztrgala iz rok denarnico, ki si jo je sicer pridobil nazaj, a prazno. Pri izterjavi manjkajočih 50 DEM in 3000 SIT mu je morala pomagati ribniška policija. Ribnica, 12. oktobra Pri belem dnevu je bilo vlomljeno v hišo na Levstikovi v Ribnici. V.V. je prijavila izginotje verižic in zapestnice iz rumenega in belega zlata. Istega dne je prijavila vlom tudi G.R. iz Prijateljevega trga, kjer je “dobilo noge“ 200 DEM, 7.000 SIT, verižica in dva prstana. Policisti že imajo osumljence. Ribnica, 13. oktobra Neznanec je razbil okno mercatorjevega skladišča pijač v bivši vojašnici in si opomogel s 100 praznimi steklenicami v vrednosti 1000 SIT. Ribnica, 18. oktobra Neznanec je prežagal obešanko na vratih skladišča v bivši vojašnici in oškodoval lastnika D.D. za motorno žago, avtoradio, 170 kavbojk, 10 šumečih trenirk, 2 suknjiča in nekaj športnih copat v skupni vrednosti 600.000 SIT. Osumljenci so Izven Ribnice, zato postopke vodijo pri tamkajšnji policijski postaji. Prigorica, Ribnica 19. oktobra Iz tovornjaka na peskokopu v Prigorici, ki je last R. J., je neznani storilec odnesel alternator. A.N. pa je prijavila tatvino denarnice iz torbice v pisarniškem prostoru, v kateri je bilo 500 DEM, 10.000 SIT ter osebni dokumenti. Še istega dne so policisti pri osumljeni Romkinji B.P. našli 400 DEM in 750 SIT, dve novi krili in nekaj nakupljene hrane. Zoper osumljeno tatico so podali kazensko ovadbo. Bukova gora, 21. oktobra Šest motornih žag Huskqarna je izginilo z neznanim obiskovalcem iz koče na Bukovi gori. Od tedaj pogrešajo tudi 3 ovce iz staje, za storilcem pa še poizvedujejo. MUZEJSKA LOKOMOTIVA NI IGRAČA Med 9.in 11. oktobrom so neznani storilci poškodovali muzejsko lokomotivo, ki je ob 100-letnici kočevske železnice dobila začasno domovanje na kočevski železniški postaji. Razbili so steklo na kabini strojevodje in prvo luč ter odtrgali cev parnega kotla. Kot kaže, je bil muzejski eksponat žrtev otroške objestnosti. NESREČA PRI OPREMI 15. oktobra je voznica E. K. iz Kočevja izsilila prednost vozniku G.M.. Nepazljivo vključevanje z dvorišča Opreme na glavno cesto je pozročilo za 700.000 SIT škode, na srečo pa ni bilo poškodovanih. DOMAČI MLADOLETNIKI NAD BEGUNSKE VRSTNIKE 13. oktobra se je vnel množični pretep na Cesti na Ugar. 20 domačih mladoletnikov se je spopadlo z 8 mladoletniki iz begunskega centra. Posredovala je policija in podala kazenske ovadbe za nasilniško obnašenje. Ugotovili so, da je skupina domačih mladostnikov, opremljena z raznim orodjem in palicami, po rokometni tekmi v zasedi pričakala begunce, da bi se jim maščevala za domnevni grafit. Policisti so morali vložiti precej truda v to, da se razgreti fantje niso ponovno srečali v boju do končne zmage, ki sta si ga obe strani napovedali za četrti dan po prvem obračunu. Z IZSILJEVANJEM PREDNOSTI NAPRAVIL ŠKODO LE DRUGIM 14. oktobra je pri vključevanju v promet z bencinske črpalke v Žlebiču voznik Jože S. izsilil prednost Janezu S. iz Novega mesta. Ta je pravočasno zavrl in preprečil trčenje, vendar se je zaradi premajhne varnostne razdalje v zadnji del njegovega vozila zaletel V.V., ki je bil skupaj z Jožetom S. predlagan v obravnavo k sodniku za prekrške. Z OTROKOM NA KOLESU PRED AVTO 10. oktobra je Grega P. vozil kolo proti Lipovcu, med zavijanjem na lokalno cesto pa je izsilil prednost voznici L L.. Otrok je utrpel zlom golenice in poškodbo v zatilju, zato so ga oskrbeli v ljubljanski bolnišnici. NARASLE VODE OVIRALE PROMET V nalivih 22. in 23. oktobra so narasle reke, plazovi in stoječa voda po travnikih ovirali promet tudi na našem koncu. Najhujše posledice so bile zaradi vode na cestišču v Mrtvicah, saj je bil promet dva dni preusmerjen čez Kočevsko Reko, pa še tam je pri odcepu za Grčarske Ravne voda deloma ovirala prehod. Najvztrajnejši se cestni zapori sicer niso dali uplašiti, nemogoče pa je bilo po cesti zaradi visoke vode tik za odcepom na smetišče priti v Mozelj. Hudourniki so z vodo nanesli na cesto tudi pesek pri Ortneku, zemeljski plaz je deloma zasul cesto proti Blokam, Kolpa pa je poplavljala tako med Osilnico in Kužljem kot med Faro in Žago. Šele po dveh dneh zapore je bilo mogoče peljati mimo Mrtvic, pa še to na lastno odgovornost. V Nemški vasi se ob vsakem malo večjem nalivu ob cesti napravi velika luža, na katero opozarjajo prometni znaki, bližnji stanovalci pa so si s plastiko in lesom zaščitili fasade kot v kakšnem vesoljskem filmu. Boljši poznavalci tamkajšnjih razmer vedo povedati, da je bil na tem mestu nekdaj odtočni jašek, ki pa gaje lastnik zemljišča zaradi medsosed-skih razprtij zasul, tako da odslej voda nima kam drugam kot izpod koles na okoliške hiše. Cestno podjetje ne bi smelo dopustiti, da zaradi zasebnih zamer trpi prometna varnost na že tako nevarnem odseku ceste. NoTicE NOVE NOVIČKE — TTT' ■■ ■■■■■■ : 1 S: ...... i- •2 SK ; ■Siii i SS1 Wi w-:* Sisss * Obkolpska cesta BULDOŽERSKI DIALOGI VIKENDAŠEV Z EKOLOGI Protesti posameznikov iz vasi Kuželj in Grivac ob Kolpi proti načinu in trasi gradnje obkolpske ceste z obilno medijsko podporo vendarle niso naletih na gluha ušesa. Državno-zborski odbor za infrastrukturo in okolje je zahteval prekinitev vseh del, kar pa ni mogla storiti upravna procedura je storila narava sama. Nalivi so ustavili buldožerje in tovornjake, niso pa jih toliko ovirali, da ne bi mogli blokirati politikov iz vrst zelenih, ki so prišli protestirat proti gradnji ceste po nižinski trasi. Republiška vlada je 27. septembra na podlagi poročila, da se večina krajanov KS Kostel zavzema za nižinsko varianto, sprejela sklep, da podpira graditev ceste in namenila občini Kočevje 40 miljonov tolarjev. Občinski oddelek za gospodarstvo je štirinajst dni pred tem izdal svojemu izvršnemu svetu delno odločbo za izvedbo večjih vzdrževalnih del na obstoječi trasi poti od Petrine do Kužlja v dolžini 4,8 km, tako da so se dela teden dni kasneje pričela po odločbi o priglasitvi del. Formalno sicer legalna obnova kolovoza pa se je po mnenju sprva večine, potem pa le še manjšine najbolj odločnih vaščanov Grivca in Kužlja sprevrgla v protipravno prilaščanje okoliških parcel in motenje posesti, zato so pritožbe na vlado, medijski pritiski in politična podpora nekaterih strank spodbudile odbor v državnem zboru, da je sprejel sklep o ustavitvi del. Ministrstvo za okolje mora odboru v roku teden dni poslati poročilo o stanju na trasi, le to pa je poslalo na teren inšpektorja, ki pa odločbe o ustavitvi del izvajalcu (zasebnemu podjetju Lesdog iz Kočevja) ni izdal. Če bi bilo vreme lepše, bi dela lahko legalno potekala naprej, na občinskem izvršnem svetu pa pričakujejo naslednji upravni korak na drugi stopnji: razveljavitev odločbe o priglasitvi del. To bi pomenilo, da bi morali za nadaljevanje del zagotoviti vsa soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, zato nameravajo na tako odločbo ministrstva vložiti upravni spor. V petek, 22. oktobra, so prišli v Kuželj podpret tamkajšnje nasprotnike nižinske variante obkolpske ceste predstavniki Zelenih - ESS, vendar niso naleteli na veliko somišljenikov - pospremili so jih celo z vzkliki “Zeleni, marš v Ljubljano ! “ Neprijazno jih je sprejela še narasla Kolpa, ob povratku pa so jih pri pregledu trase pri vasi Grivac zablokirali še z gradbeno mehanizacijo. “Buldožerski dialog“, kakor je razmere v dolini poimenoval dr. Dušan Plut, se je kljub temu obrnil proti buldožerjem samim. Ležernemu ritju po obkolpskih ravnicah se bodo skoraj zagotovo morali odreči na račun krčenja okoliške gozne poti čez Laze, naselje vplivnih vikendašev, ki naj bi po prepričanju tamkajšnjih poznavalcev razmer tudi zakuhali nižinsko varianto. Kdo in koliko bo s tako ali drugačno varianto trase obkolpske ceste pridobil ali izgubil je težko oceniti. Vaščani, ki že sedaj nimajo veliko, prav gotovo ne dosti. Večje vložke imajo gradbeno-politični in ekološko-političin lobiji, pa še vikendaši s svojimi zvezami, nekaj malega pa iz obkolpskih zdrah znajo potegniti tudi mediji. S. H. TRGOVINA ZABOJČEK Že od aprila domuje v lepo obnovljeni hiši v Koblarjih 85 trgovina ZABOJČEK, ki bližnjo in dalnjo okolico oskrbuje z raznovrstnim blagom: kruhom iz Hrama, ob sredah s svežim mesom Krke iz Novega mesta, delikatesami, svežim sadjem in vsem potrebnim za gospodinjstvo. Zaboj piva se dobi že za 1.080 SIT, občasno pa imajo na zalogi tudi tekstilne izdelke po izredno ugodnih cenah. Od ponedeljka do vključno sobote je ZABOJČEK odprt od 8.do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Novi c E NOVE NOVIČKE .■.VAVfÄ-AWÄV:':-. : ■ Biko Holding v stečaju NA ČISTEM DO KONCA OKTOBRA ? Imenovanje stečajnega upravitelja Riko Holdinga je edina konkretna posledica zadnjih protestov presežnih delavcev, pa še ta bi bil imenovan morda kašen dan kasneje tudi po redni poti. Odgovor na vprašanje, kaj bo stečaj neposredno prinesel nekdanjim delavcem kot najvčejim upnikom in kaj trenutno še zapolsenim pa se prelaga na začetek no- vembra. Na cestnem protestu zahtevanem sestanku z ministrom dr. Maksom Tajnikarjem in ministrico Jožico Puharjevo so se predstavniki IS SO Ribnica, podjetja Riko in Svobodnega sindikata dogovorili, da se v tednu dni pripravi predlog za rešitev Rika, da stavkajoči takoj odprejo zasedeno tovarno in da se oblikuje komisija za spremljanje stečajnega postopka. Obrate so nalednjega dne odprli, stečjni upravitelj dipl. oec. Branko Drobnak pa je dober teden dni po teh sklepih tudi prišel na Riko. Na delovnem pogovoru z direktorji vseh družb v okviru Riko Holding d.o.o., predstavniki sindikata in strokovnjakom z ministrstva za gospodarske dejavnosti so sprejeli naslednje naloge, ki naj bi jih opravili do 30.oktobra: opravili bodo analizo formalno pravnega in kapitalskega statusa Riko Holding d.o.o in vseh njenih hčerinskih družb; popisali bodo vso opremo in sredstva v holdingu in družbah; direktorji bodo pripravili nazoren prikaz razmer v zadnjih treh letih. Za stečajnega upravitelja družbe Riko IND d.o.o. je bil imenvan odvetnik iz Ribnice Zvone Janež, sekretar območne ornanizacije ZSSS Dušan Bajde pa ocenjuje, da bo stečajni upravitelj dal vso prioriteto dolgovom podjetaja do delavcev. Denacionalizacija SLOVENKA, A PRED ZAKONOM TUJKA Na praznovanju 600-letnice kočevske župnije je bila tudi Američanka ga. Lotte Hamernik, ki je prav za to priložnost podaljšala svoje polletno bivanje v Kočevju za dober teden. Kot petnajstletno dekle so njeni družini nacionalizirali hišo in jo po internacijah izgnali iz države, potem pa se ni smela vrniti celih 45 let. Kljub zakonu od denacionalizaciji ji ne pripada zasežena lastnina, kar se ji zdi krivično tudi od nove države. Oče je bil ,50 let uradnik v rudniku, ložaju in izrazila razočaranje nad umrl pa je leta 1941. Bil pa je polj- takšnim načinom popravljanja kriškega rodu, zato niso bili državljani vic. Ga. Hamernik je v zadnjih dveh tedanje Jugoslavije. Hišo so imeli v letih že drugič v Kočevju pri prijate-tcdanji Rožni ulici, sedanji Bračičevi Ijici Adi Planinc in tekoče govori 34. po vojni pa so hišo nacionalizi- slovensko. Mož Henry je Teksačan iz rali. Ker tedaj ni imela urejenega Las Vegasa in odsvetuje Sloveniji, da državljanstva, ji kot tujki po spre- bi naredila to lepo deželo v igralniško jemu zakona o denacinalizaciji ne velesilo. Za to je več kot dovolj rezer-pripada vračilo tedanje lastnine. Iz virati le eno mesto, meni poznaval-New Yorka je pisala Peterletu pismo, v sko. katerem mu je potožila o svojem po- Dolnje Ložine BENCINSKA ČRPALKA PRI DALLASU Pri gostišču Dallas se je začela izgradnja bencinske črpalke. Investitor je koprski ISTRA BENZ - OMV, otvoritev črpalke, trgovine in avtopralnice pa načrtujejo kmalu po novem letu. Izvajalec del je kočevski Gramiz, ki se bo moral spopasti s precej zahtevnim skalnatim terenom. VAS INTERVJU NoTicE Srečko Rajšel NOGOMET NI LE IGRA Srečko Rajšel je že tretjo sezono eden glavnih adutov kočevskega nogometnega kluba Avto Bum. Kot nogometaš z bogatimi izkušnjami, ki jih je v svoji polnoletni karieri nabiral po najboljših slovenskih klubih in tudi nekaterih tujih, je prispeval levji delež k dvigu kočevskega nogometa iz anonimnosti. Še več, dober start njegovega moštva v jesenskem delu drugoligaškega prvenstva obeta preboj kočevskega nogometa v slovenski vrh in s tem Srečkov povratek v prvoligaško konkurenco. Kot nogometaš v zrelih letih je na igrišču preigral že vse možne situacije, zato je lahko trdna opora tudi mlajšim kolegom, da ne izgorijo v soju trenutne slave ali pa klonejo pred prvo oviro. Na enem izmed vrhov nogometne kariere najbrž ni prave priložnosti za oziranje na začetek, pa vendar: kje in kako se je na našem koncu naredil nogometaš formata Rajšel? Rodil sem se v Srednji vasi v kočevski občini, kot majhen fatič pa sem se preselil s starši, brati in sestro v Kočevje. V osnovni šoli sem kljub že takratni ljubezni do nogometa začel s košarko, saj mi je zdravnica zaradi sklepnega revmatizma in šuma na srcu odsvetovala igranje na prostem. V dvorani sem zdržal do sedemnajstega leta, ko sem začel igrati za NK Kočevje. V tem času smo igrali v isti ekipi kar štirje bratje. Kako pa pride do tega, da se iz domačega kraja poda športnik v širni svet? Še v času igranja za NK Kočevje, ko sem kot mladinec igral za člane, sem bil izbran v slovensko mladinsko reprezentanco. Po dveh letih me je na prijateljski tekmi s Slovanom opazil tamkajšnji trener in me povabil v Ljubljano. Nisem dosti okleval in tako se je začelo igranje za različne klube: novomeški Elan, NK Ljubljana, vojvodinski klub AIK, Olimpijo, avstrijski klub in pred tremi leti zopet NK Kočevje - bodoči Avto Bum. Eden izmed vrhuncev kariere je prav gotovo igranje v Olimpiji? Vsekakor, vendar sem se takrat za prestop iz Bačke Topole v Ljubljano le stežka odločil. Kraj je živel za nogomet, dobro in redno so plačevali, tam sem tudi okusil, kaj pomeni biti slaven. Tedaj, leta 1986 se je pravi nogomet igral pač na jugu in imel sem dobre možnosti, da bi si tam naredil kariero. A vleklo me je tudi domov in sprejel sem ponudbo Olimpije, čeprav pozneje pogodbenih obveznosti ob prestopu ni izpolnila in sem bil zato ob več deset tisoč mark. Tudi zaradi neurejenih finančnih odnosov v Olimpiji (prišlo je tudi do menjav v upravi kluba) sem se kmalu odločil za igranje v sosednji Avstriji. Nekdanji klubski kolegi iz Oli-mije ste se kmalu spet znašli skupaj, tokrat v Kočevju.... Res je, bivši Olimpijci so še Komočar, Bošnjak, Stojanovič, Šalja, Pejakovič in sedanji trener Perica. Okrepili so Avto Bum in kot trenutno kaže kar uspešno. Tvoja naloga je igra v zaledju, Ato Bum pa sedem tekem še ni dobil gola, v celotnem jesenskem delu pa vsega enega, pa še ta je bil avtogol. Po teh podatkih zelo uspešno opravljaš svojo vlogo na igrišču... Ne bi rad hvalil dneva pred večerom, saj je pred nami še 6 kol v jesenskem delu in 15 v spomladanskem delu prvenstva. Kljub temu lahko rečem, da smo uigrana ekipa, ki prijateljstvo goji tudi izven igrišča. Prav kolegial-nost in kolektivna igra sta pri vseh kolektivnih športih zelo pomembni, tako da igrata tudi v našem klubu pomembno vlogo in bi jima poleg znanja in izkušenj pripisal zasluge za uspeh, ki smo ga imeli doslej v jesenskem kolu. Poškodbe so nogometaševe stalne spremljevalke. Kako je z njimi v tvojem primeru? Dal sem skozi nategnjene vezi, pun-ktiranja, zlomljeno ličnico in precej nenavadno poškodbo za nogometaša - zlomljen mezinec na roki. Na zmrznjenih tleh me je nekdo pohodil s kopačko, zato sem bolečine v malo postrani štrlečem prstu začutil šele ob polčasu, ko se mi je v slačilnici nekoliko pogrel. Prejšnjo soboto sem imel vročino, a me je zjutraj le potegnilo iz postelje na trenining. Treniral sicer nisem, naslednji dan pa sem na tekmi kljub bolezni le zaigral. Tako je to, če si zasvojen z nogometom... Jutri te čaka tekma z Medvodami. Ali imate danes karanteno? Tako strogo nimamo zastavljeno, vendar se pazimo, da se na večer pred tekmo ne zadržujemo po lokalih. To je posebej pomembno za mlajše nogometaše, ker bi jih nekaj NoTicE VAS INTERVJU večernih uric zabave zlahka potegnilo v veseljačenje do jutra in je zato zanje to tudi precejšnje odrekanje. Jutri osebno ne smem igrati zaradi dveh rumenih kartonov, zato me čaka še bolj naporno spremljanje tekme s tribune. Kako je z nogometom pri nas danes? Je vreden truda, odrekanj? Če gledam na položaj mladega perspektivnega slovenskega igralca, ima kar precejšnje možnosti. V nekdanji Jugoslaviji slovenski nogomet ni pomenil veliko: pri nas so igrali v glavnem igralci z juga, naši pa so se igubili v jugoslovanskem prostoru še preden so mogli priti ven. Izjeme kot so Oblak, Katanec, Popivoda in Elsner le potrjujejo to pravilo. Z osmo-svojitvijo Slovenije ima lahko nogometaš s prodorom v državni vrh boljše možnosti za direktno uveljavitev na tujem. To je tudi jamstvo, da bo slovenski nogomet hitro nadoknadil zamujeno. Kakšen je seštevek plusov in minusov v življenju nogometaša tvojega formata? Nogomet ni le borba za žogo, je priložnost za prijateljevanje s soigralci in navijači, možnost za uresničevanje ambicij, tu so potovanja... Za dve uri tekme gre ponavadi ves dan, tu so še treningi in čas za spremljanje in komentiranje drugih športnih dogodkov, zato je nogomet zame način življenja, s katerim živi cela družina. Srečko kot mladinec s svojim vzornikom Maradono. Majda: Če imaš pri hiši nogometaša, se je treba marsičemu odpovedati, tako vikendom kot počitnicam. Sama največkrat potrpim, hčerki Sabina in Ka-tjuša pa tudi. Vesela sem, kadar zmagajo naši, saj vem, kako zelo se trudijo, predvsem pa sem vesela za Srečkota, ker vem, koliko mu zmaga pomeni. Zaradi nogometa nam hiša v Lepov-čah resda počasneje raste in vikendi niso taki kot pri ostalih družinah, vendar se bojim, da se to ne bo bistveno spremenilo tudi, ko bom prenehal z aktivnim igranjem... Prosti čas ti “kradejo“ tudi ribniški nogometni nadebudneži, pa igranje malega nogometa... Otroci me res večkrat pred blokom prinesejo naokrog za krajši žogobrc, žal pa je razpadel mladinski klub, v katerem sem začel pred leti na igrišču na Opekarski trenirati ribniške nogometne navdušence, predvsem mlajše. Z otroci in nasploh z mladimi se dobro razumem in tako mi tudi ni odveč, če kdaj pa kdaj odigram kako tekmo z njimi. Mali nogomet pa igram le v mrtvi sezoni nogometa in takrat s kolegi pomerimo svoje znanje na raznih turnirjih... Že leta si znan tudi kot nogometni sodnik. Aktivno igranje nogometa mi žal ne dopušča, da bi napravil kariero nogometnega sodnika, saj se termini tekem pokrivajo. Zelo naporno je bilo vsklajevati naloge igralca in sodnika, odločiti sem se moral za eno samo dejavnost in letos sem se odločil za nogomet. Razmišljaš kaj o karieri trenerja? Zaenkrat se mislim še aktivno ukvarjati z nogometom. Glede na izkušnje, ki jih imam kot igralec (18 let!), kot sodnik in ne nazadnje kot trener, pa bi lahko rekel, da je prav od dobrega in izkušenega trenerja tudi precej odvisen uspeh kluba. Profesionalni trener mora v pravo smer usmeriti talent igralca in tudi igro samo. Kvaliteto v slovenski nogomet pa bo vnesel le profesionalizem pri vadbi mladinskih ekip, do tega pa je žal pri nas še dolga pot. Darja in Stane Hafnar Rajšel in Komočar. STORITVENO PODJETJE Marjan Zlodej 'esional d.o.o. Podgorska 4, Kočevje, delavnice Reška 25 (novi Itas) tel. 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov PONUDBA KOMPRESORJEV CECCATO - KOZMA - batni in vijačni kompresorji, medicinski brezoljni kompresorji - pripravne pumpe, navoj priključka od 1/4” do 1”, pretok zraka od 800 do 6000 l/min - filtri za čiščenje zraka - talne sklopke (stikala) od 800 DEM dalje - varnostni in nepovratni ventili Delovni čas od 8. do 15. ure Samopostrežba BRISKI išče izvajalca za adaptacijo stavbe na tzo 56 (bivši Zidar) Ponudbe in informacije v trgovini tel. 851-173 M@W®§ [ifeto —K4 in PRENOČIŠČA IZLATY PRIGORICA 115, 61331 DOLENJA VAS Tel.: (061) 864-515 Agencija za posredovanje zavarovanj Agencija za posredovanje zavarovanj išče sodelavce za honorarno ali redno zaposlitev. PRIMIT d.o.o., Letališka 33, Ljubljana informacije 061/1402-222 int. 338 OKREPČEVALNICA + ÜRSKA Lesar Franc, Zamostec 15, tel. 865-072 Vabljeni na »MARTINOVANJE« z živo glasbo in domačimi pečenicami z zeljem v soboto, 11. 11. od 19. ure dalje Delovni čas: odprto vsak dan od 13. do 23. ure TRGOVINA MOJCA Kočevje, Ljubljanska 73 (pri Petrolu) tel. 851-633 vam nudi AVTOPREVLEKE za vse tipe vozil že za 3.960,00 SIT POHIŠTVENO BLAGO za obnovo sedežnih garnitur, stolov, jedilnih kotov... dodatna ponudba: FAX ROLE, 30 m 400,00 SIT odprto 10h-12h, od 16h-18h, sobota 9h-12h rm KINO KOČEVJE IJJJ 5.-7.11. PRŠUT, PRŠUT (erotična melodrama) Vloge: Penelope Cruz, Štefanija Sanderelli, Anna Galiena Režija: Bigas Luna 12.-14.11.93 NAPIHNJENCI 2. del (ameriška komedija) Vloge: Charlie Sheen, Valeria Goiino, Cary Elwes Režija: Jim Abrahams 12.-14.11.93 PESJAN IN GLORIJA (romantična komedija) Vloge: Robert de Niro, UmaThurman, Bill Murray Režija: John McNaughton 12.-14.11.93 RT STRAHU (thriller) Vloge: Robert de Niro, Nick Nolte, Jessica Lange Režija: Martin Schouse RIKO FRS d.o.o. Družba za finančno-računovodske in računalniške storitve, Lepovče 23, Ribnica Nudi opravljanje kompletne finančno-računovodske dejavnosti z računalniško podprtim informacijskim sistemom. Nudimo tudi računalniško izveden prepis diplomskih del, seminarskih nalog... Le sodelovanje z nami Vas bo prepričalo o kvaliteti naših storitev. Kontaktne osebe: TRDAN MIRJAM, MESTEK DANILA tel.: 861-611 fax: 861-323 MLADO PEKO STARA LOKOMOTIVA V KOČEVJU V soboto, dne 25. 9. 1993, smo praznovali stoletnico prihoda prvega vlaka iz Ljubljane v Kočevje. Na železniški postaji v Kočevju je bila slavnostna prireditev. Tu so se zbrali številni prebivalci Kočevja in drugi gostje. Tudi jaz sem odšel tja s starši. Pričakovali smo vlak, ki ga je vlekla zelo stara parna lokomotiva. Ko je vlak prisopihal, smo mahali in pozdravljali goste. Pozdravili so jih tudi župan mesta Kočevje in glasbeniki. Zatem smo si lahko ogledali vagone in lokomotivo. Tudi sedeli smo lahko v njih. Otroci smo mislili, da bo tudi nas vlak zapeljal vsaj do Ribnice in nazaj. Žal pa smo morali kmalu dol, kajti prihajal je drugi muzejski vlak. Takoj, ko se je ustavil, smo zlezli še v tega. Tudi v lokomotivo smo se lahko povzpeli. Železničarji so nosili take obleke, kot so jih v starih časih. Na postaji smo si v posebnem vagonu ogledali slike starih lokomotiv. Prireditev se je nato nadaljevala na ploščadi. V središču mesta so stale stojnice že od zjutraj, kjer so prodajali razne stvari. Tam je vozil tudi mini vlak za majhne otroke. Bila je glasba, ples in bilo je zelo veselo. Nekaj časa smo si vse to ogledovali, nato pa odšli v likovni salon. Tam smo si ogledali vlake, ki so jih izdelali otroci iz papirja, krompirja in korenja. Nato smo odšli domov. Želim si, da bi v naše mesto še kdaj pripeljal muzejski vlak. Blaž Mikuž, 6.d OŠ Ob Rinži Kočevje MOJA PRVA VOŽNJA Z VLAKOM Velikokrat mi je stara mama pripovedovala o vlaku, ki je vsak dan vozil v Kočevje. To ni bil le tovorni vlak, ki ga še danes lahko vidimo na železniški postaji, temveč tudi potniški vlak, ki je vozil potnike iz Kočevja v Ljubljano in nazaj. Težko sem si predstavljala potovanje z vlakom, a slikovite besede stare mame so me popeljale v svet lokomotiv in potniških vlakov. V meni je vse bolj rasla želja, da se tudi jaz peljem z vlakom, a nisem vedela kako, saj v mestu, kjer živim, že dolgo ne vozi vlak. In glej, moja želja se je uresničila. Bila sem na obisku pri stari mami v Nemčiji. Stara mama, ki je vedela za mojo željo, me je nekega jutra odpeljala v mesto na železniško postajo. Na tirih pred menoj so stali vlaki raznih barv, oblik in velikosti, moje oči pa so seveda iskale staro lokomotivo, iz katere se leno vali dim, lokomotivo, o kateri mi je pripovedovala stara mama. Ni je bilo. Stara mama mi je pojasnila, da sedaj vozijo modernejši vlaki kot nekoč, taki na elektriko in motorni, pa ekspresni. Kupili sva karti in se udobno namestili na sedežu. Seveda sem sedela pri oknu. Zvedavo sem se ozirala po postaji, ogledovala množico ljudi in vsa nestrpna čakala na znak odhoda vlaka. In glej, moj vlak se premika. Počasi, počasi, pa vse hitreje poganja kolesje. Mimo mene beže postaja, izginjajo ljudje in že uzrem polja, gozdove, ceste. Kar verjeti ne morem, da je vse to res. Vlak pa kar brzi in brzi in z njim jaz. Prodoren pisk lokomotive naznanja bližajočo se postajo. Kolesje se počasi ustavlja. Prispeli sva na cilj. Izstopili sva in se pomešali med ostale potnike na postaji. Ves čas sem se ozirala nazaj in gledala vlak, ki je še vedno stal na postaji in čakal, da dobi znak za odhod. Prijela sem staro mamo za roko in se ji zahvalila, saj mi je izpolnila mojo veliko željo. Barbara Kodrin, 5.c OŠ Ob Rinži Kočevje NAJ BO TA SVET PRIJAZEN IN LJUBEČ Včasih, ko tiho sedim in gledam, ko mi je pri srcu težko, takrat tiho želim si, da vsem na svetu bilo bi lepo. Vendar ni tako. Zakaj me z ekrana objokan obraz gleda? Zakaj strelja in bobni? Zakaj ubogo ljudstvo strada, ko živeti si želi? Tako je, pa vendar lepše bi lahko bilo. Barbara Kordiš, 7.a OŠ Zbora odposlancev Kočevje AVTOMOBILSKI DELI v trgovini NAJA AVTO SERVIS Äc - avtomehanične in kleparske storitve za vse vrste vozil TAVRIA AVTOMOBILI - prodaja in pooblaščen servis REŠKA 11 a, KOČEVJE, te!./fax 852-503 t&mam trgovina ------: Pod kozovčkom L. Vesel ®(061) 866-208 Zavrti 6, 61317 Sodražica - PESTRA IZBIRA IZDELKOV IZ MESA (tlačenke, hrenovke, šunke, pršut... mesarija (Arvaj, Kmetič, MIP) - PLENICE PAMPERS - 1799 SIT - SVEČE VELIKE - 124 SIT (do razprodaje zalog) cena velja do razprodaje zalog) - VSE ZA GOSPODINJSTVO IN MALE DOMAČE ŽIVALI POD KOZOVČKOM DOBITE VSE! - prodaja KOZMODISKA - otroški visoki copati (ortopedski, usnjeni) - usnjene potovalne torbe s ključavnico za samo 9.343 SIT - ženske torbice (tudi unikatne!) - šolski nahrbtniki - toaletni kovčki za 4.900 SIT - moški čevlji LUMBER JACK (tudi visoki) medvedki - moški, ženski in otroški teniški copati MADIGAN (usnjeni) - BULLERJI - podloženi gumijasti škornji, zimski gležnarji - šolski usnjeni copati od 600 do 800 SIT - ortopedski vložki V popravljalnici vam popravimo čevlje, razne torbe, usnjene jakne, zamenjamo zadrgo na kavbojkah... Za vso pri nas kupljeno obutev dajemo 50% popusta pri prvem popravilu. Izdelujemo vse vrste ključev. Pekarna ERAM KRUH IN PECIVO, SLAŠČICE, TORTE PO NAROČILU Trdnjava 1, Kočevje Telefon: 855-558 ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM PRODAJALCU ALI OBIŠČITE Krušni butik v KOČEVJU i—‘D CT T H-I—1- 'u 061 " 1-196 =P=;GREGORČIČ.do.o.=3= 1 1 1 1 1 ‘ 1 ‘ 1 1 * r 1 » 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: Betonski blok 20 x 20 x 40 59,40 SIT 25 x 20 x 40 69,90 SIT 30 x 20 x 40 72,20 SIT Beton za takojšnjo vgradnjo od 3.432 do 7.260 SIT + dostava Cene so s prometnim davkom in brezplačno dostavo do 20 km. Razkladanje po paleti 210,00 SIT. Dostave nad 20 km po dogovoru. Delovni čas: od 9. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure NoTicE poslovna stran VOX Gradbeno podjetje RF gradi, obnavlja in investira Kočevsko gradbeno podjetje RF je v treh letih poslovanja na Kočevskem ustvarilo solidne reference, s katerimi se v zadnjem času lahko enakovredno pojavlja tudi na širšem gradbenem tržišču. Ko se je v prvem letu poslovanja ustanovitelju Francu Rupniku pridružil še Marjan Novak, se je podjetje iz prevozniškega razvilo v eno najuspešnejših gradbenih podjetij na našem koncu. S strokovno usposobljeno 25 člansko ekipo in solidno tehnično opremljenostjo je kos tudi tako zahtevnim projektom, kot so visoko ostrešje Kostelskega gradu, reprezentativni salon in poslovni prostori Avto Burna ter Feniksov proizvodni objekt medicinske opreme v Mrtvicah. V težki, večkrat tudi nelojalni domači konkurenci, se je podjetje RF lahko obdržalo in razvijalo le s kvaliteto storitev in spoštovanjem dogovorjenih rokov. V svojo ponudbo so med prvimi uvrstili tudi arhitekta, ki investitorjem svetuje najoptimalnejše rešitve. Njihovi začetki so bili zastavljeni visoko v pravem pomenu besede: eden prvih podvigov je bila namreč izgradnja ostrešja in pokrivanje strehe na gradu Kostel, gradbeni podvig drugačnih razsežnosti pa je bil kmalu zatem notranja dodelava prostorov kočevskega Avto Burna. Poleg številnih adaptacij in gradenj individualnih hiš je potrebno omeniti še ureditev lokalov Gol Bar in Pav, sodelo- Poslovnost in strokovnost: Franc Rupnik in Marjan Novak vanje pri izgradnji avtocentra Rufac, izgradnjo žage v Klinji vasi in pekarne Hram na Trdnjavi. Eno zadnjih del je bila preureditev bivšega bara na Jasnici v Fitness studio, med največjimi deli tako po obsegu, zahtevnosti in finančni plati pa je proizvodni objekt medicinske opreme v Mrtvicah, ki mora ustrezati tudi posebnim sanitarnim standardom. Kljub delom na večjih projektih, ki trenutno potekajo v Obkolpski dolini, Strugah, v Kamniku in na Primorskem, vam bodo pri RF opravili tudi manjša gradbena dela kot so ureditev okolice objekta, obnova fasade in podobno. V zadnjem času gradbeno podjetje RF poleg izvajalske vloge prevzema tudi investitorsko. Ukvarja se namreč z odkupom stanovanjskih in poslovnih objektov ter parcel, ki jih prenovljena ali kot novogradnje namerava ponuditi na trgu. V tem mesecu bo tudi znano, če bo po številnih zapletih z obnovo bivše gostilne Rog (ŠKOR’C-a) in tržnice poleg izvajalske RF prevzel tudi vlogo investitorja, kar bi nedvomno spravilo zadevo “Činkl“ iz mrtve točke in povrnilo zaupanje potencialnih kupcev lokalov, meščanom Kočevja pa ponudilo novo reprezentativno mestno jedro. Vanj bi se poleg nekaterih drugih znanih kočevskih podjetij preselil tudi sedež gradbenega podjetja RF, ki trenutno domuje v prostorih bivše stanovanjske zadruge na TZO 47, kamor se po nasvet za uresničitev vaših gradbeniških načrtov lahko obrnete tudi po tel. 851-369, 853- 672 ali faxu 853-637. Ugotovili boste, da za kraticami podjetja RF stojijo ljudje s celim imenom in da so ga pripravljeni kadarkoli zastaviti za prudukte svojega dela. O tem pričajo nenazadnje marmorna obeležja z njihovim podpisom na pročeljih objektov po vsem Kočevskem, ki se jih je v nekaj letih nabralo kar lepo število... NoTicE dobro je vedeti zdravstvo Pripravlja in svetuje dr. Tihomir Odorčič JESEN - ČAS PREHLADOV IN VPRAŠANJE UPORABE ANTIBIOTIKOV Pravijo, da vsak človek zboli v povprečju trikrat na leto za prehladom. Otroci pa še bolj pogosto. Razlika je le v tem, da ni vsak prehlad enako hud in da vsak človek ne reagira enako ob istem prehladu (mišljeno je na isto epidemijo). Zelo poenostavljeno bi prehlade lahko razdelili na tri najpogostejše variante: NAVADEN PREHLAD Prva je navaden prehlad z zelo izraženo sekrecijsko komponento. Ob skoraj normalni temperaturi (nižji od 37° C ali rahlo čez), je največja težava obolelega poln in zaprt nos, kihanje, suh kašelj in rahle bolečine v grlu. Splošno počutje je predvsem odvisno od izraženosti teh simptomov. Običajno zadostuje topel čaj in C-vitamin ter krajši počitek, seveda če to splošno počutje tako narekuje. POVIŠANA TEMPERATURA Druga varianta je enaka prvi, le da je temperatura povišana, bolnik pa je zaradi tega splošno zelo prizadet. Povišano temperaturo običajno spremlja glavobol in bolečine po celem telesu. Zdravljenje je v prvi vrsti namenjeno zbijanju temperature. Običajno zdravila za zbijanje temperature (Aspirin, Panadon, Andol) zdravijo tudi bolečino in ob ustreznem jemanju velikih količin tekočine zadostujejo. VIRUSNA OBOLJENJA Tretjo obliko prehlada poznamo pod imenom “gripa“. In res je, simptomi te variante prehlada so skoraj enaki kot pri klasični gripi, ki jo povzroča posebni virus gripe ob določenem času epidemije, običajno ne prej kot januarja ali februarja. Torej pri tretji varianti, ki jo najpogosteje v kateremkoli letnem času povzročijo razni drugi virusi, imamo zelo slabo izražene (ali pa jih sploh ni) t.i. sekrecijske znake: mokrenje iz nosu, bolečine v žrelu, kašelj... V ospredju je visoka temperatura, ki traja več kot tri dni in bolečine v sklepih, mišicah ter glavobol. Zdravljenje je podobno kot pri drugi varianti, le da mora biti bolj nadzorovano in ustrezno daljše. V primeru neresnega jemanja te gripozne oblike prehlada lahko tvegamo hujša obolenja (plučnica, vnetje ledvic, vnetje živcev ipd.) ANTIBIOTIKI - DA ALI NE? In kje so tu zdaj antibiotiki? Kot zdravniki se pogosto znajdemo pred pacientom, ki nas je obiskal zaradi nekega od zgoraj navedenih sindromov in nas podobno sprašuje. Ali je potreben antibiotik ali ni, odločitev o tem prepustimo našemu zdravniku. Običajno ni potreben. Časa, da bi to pojasnili pacientu, pa nam ob velikem številu prehladov med epidemijami velikokrat zmanjka. Zato upam, da bo ta prispevek nadomestil to prepotrebno razlago. Dr. Tihomir Odorčič OPTIK ) JANEZ POZNIČ Vrvarska 3, 61310 Ribnica, tel.: 061/860-367 VAM V SVOJIH PROSTORIH NUDI KVALITETNE USLUGE ZA VSE VRSTE DOMAČIH IN UVOŽENIH OKIRJEV, KOT SO: * OPTIL * FIORUCCI * GHETALDUS * GIANNI VERSAGE * TERRI BROGAN * WINCHESTER * MARCOLIN * BENETTON ‘SILHOUETTE ‘O * LINO VENEZIANI >KÄZARENO COl^SINI ‘JOHN LENNON /dESIL RODENSTOCK NA VOLJOS£ - foto ol»£Crfljiva steRT! bifarf(alna stekla to plastična stekla jlastična stekla -(stanjšana stekla - jfTANIO trogresivna stek DELOVNI CAS: ponedeljek in sreda od 9-18 ure torek, četrtek in petek od 9-16 ure Nov'icE DOBRO JE VEDETI GRADBENIŠTVO Pripravlja in svetuje Andrej Rus, inž. gradb. UREJANJE PROSTORA, PRIPRAVE NA GRADNJO IN GRADNJA Uredništvo NOVIH NOVIC me je naprosilo, da njihovim bralcem predstavim teme s področja gradbeništva. Na začetku je seveda prav, da predstavim svojo obratovalnico RMA - poslovne in tehnične storitve s sedežem na Vrvarski 3 v Ribnici. Naša dejavnost obsega nudenje storitev s področja projektiranja gradbenih objektov in izvajanje gradbenega nadzora pri gradnji objektov. Poleg navedenega pa obratovalnica nudi tudi storitve vodenja poslovnih knjig za obrt. AKTUALNI IN PRAKTIČNI NASVETI Namen mojega pisanja bo seznanjanje bralcev tako z aktualnimi temami na področju urejanja prostora kot tudi s pripravo na gradnjo ter samo gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov. Ravno tako se bom v posameznih temah skušal posvetiti izbiri materialov za gradnjo, pravilni izvedbi detajlov in deloma tudi stroškom izgradnje objekta. K sodelovanju bom skušal pritegniti tudi svoje poslovne kolege s področja projektiranja in napeljave hišnih instalacij, ki so ravno tako pomemben del gradnje slehernega objekta. OD POCENI KREDITOV DO TEŽKIH ČASOV ZA GRADBENIŠTVO Če pogledamo malce nazaj v bližnjo preteklost, bi si upal trditi, da so bila leta od 1965 naprej do nekaj let nazaj tisti čas, ko se je dalo s poceni krediti pričeti in dokončati gradnjo objekta. Proti koncu tega zlatega obdobja gradnje so se pojavile še stanovanjske zadruge, ki so z oprostitvijo plačila prometnih davkov na gradbeni material malce ublažile začetek obdobja, ko so se začeli pojavljati stanovanjski krediti z revalorizacijskimi obrestmi in napovedovali težje čase tako za graditelje kot tudi za vse gospodarstvo, ki je tako ali drugače povezano z gradbeništvom. Upadanje števila stanovanjskih gradenj je dokončno pokopal še stalno padajoči standard graditeljev in vsi, ki se ukvarjamo z gradbeništvom, lahko upamo, da se bo z novo državo začel tudi nov zagon na področju investicij. MINIMALNI STROŠKI ■ FUNKCIONALEN OBJEKT Glede na navedeno je seveda želja vsakega investitorja, ki svoj denar vlaga v izgradnjo kakršnega koli objekta, da bo njegov denar smotrno uporabljen in da bo z minimalnimi stroški izgradnje zgradil funkcionalen objekt. To pa je težka naloga za oba, tako za investitorja kot tudi za gradbenika (projektanta in izvajalca gradbenih del). Do željenoga rezultata je dolga pot in skušal bom bodočim investitorjem predstaviti poti pridobivanja ustreznih dovoljenje h gradnji (lokacijsko, gradbeno, uporabno dovoljenje) in mogoče olajšati administrativne pregrade, ki so za marsikoga tudi glavna ovira na poti do izgradnje objekta. Prihodnjič: Posledice t.i. “zakona o črnih gradnjah“ in nekaj o pripravah na gradnjo objekta. OBRTNA ZBORNICA RIBNICA objavlja BORZO POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI RIBNICA V najem ali prodajo so na voljo naslednji prostori: ODDAMO ali PRODAMO : 1. PROSTOR velikosti 18 x 15 x 3,5 m, centralno ogrevanje, primerno za skladišče ali delavnico, lokacija v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem. 2. POSLOVNI PROSTOR, 50 m2, centralno ogrevanje, voda, telefon, obrtniški el. priključek, primeren za proizvodnjo, obrt ali storitve, lokacija v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem. 3. POSLOVNA PROSTORA - LOKALA v centru Ribnice, 14 m2 in 46 m2, možnost trgovine ali storitvene dejavnosti, oddamo v najem. 4. POSLOVNI PROSTOR - LOKAL (75 m2) + SKLADIŠČE (30 m2), končana 4. gradbena faza, možnost trgovine ali druge mirne dejavnosti, lokacija v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem. 5. GOSTINSKI LOKAL Z VRTOM, na zelo prometni lokaciji, oddam v najem ali prodam. NAJAMEMO: 1. V najem vzamemo poslovne prostore velikosti ca. 150 m2 za proizvodnjo manjših galanterijskih izdelkov iz lesa. Po možnosti v prostorih bivše kasarne. 2. Na dovolj prometni lokaciji v Ribnici vzamemo v najem lokalček ca. 20 m2 za trgovinico. 3. V najem vzamemo pisarno od 25 do 40 m2 v pritličju, zaželen telefon in primeren dovoz. VSE INFORMACIJE dobite v pisarni OBRTNE ZBORNICE RIBNICA vsak delavnik od 8. do 14. ure ali po telefonu 861-556, fax: 860-449. Sekretar: PAVEL HOČEVAR N o vi c E GLASBA I x:::- •: :• W.: X-v* X.:. .x*x •:x •x*x *:**:*: «•X. :• * •X*N. x&Mi :;:W* :W:W 8 *:* 8 %8:: 88x8x8:88?: x8 S Novo pri “PUPAJU“ Bistro URBAN za zabavo in prosti cas Pred leti med mladimi zelo priljubljeno shajališče “Pupaj“ v Gornjih Lepovčah 4/A je s 15. oktobrom ponovno zaživelo kot bistro URBAN. Lastnik lokala Anton An-doljšek se zaveda, da so tedanji obiskovalci medtem nekoliko zrastli. Postali so zahtevnejši, zato je prostore na novo opremil v lesu in rdečem tekstilu ter uredil separeje in s tem zadostil potrebam še tako zahtevnega obiskovalca. Lokal je sestavljen iz treh med sabo povezanih delov (igralnice, točilnice in zabaviščnega prostora), tako da lahko v njem vsakdo najde svojo zabavo, ne da bi pri tem oviral izbiro drugega. V lokalu vrtijo plesno glasbo za vsak okus, posebej pa je v nedeljskih matinejah poskrbljeno tudi za najmlajše obiskovalce. Lokal je odprt vsak dan od 14. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa se delovni čas podaljšuje v skladu s privolitvijo pristojnega upravnega organa. Nekdanji obiskovalci so se o novostih pri “Pupaju“ v tem kratkem času med sabo že obvestili, prijeten ambient bistroja URBAN pa že sam po sebi privablja tudi nove goste. Ribniška godba Z GLASBENIM PODMLADKOM DO NOVE PODOBE Godba na pihala ima v Ribnici tako kot marsikje drugje v naših krajih korenine v prvi polovici tega stoletja, neprekinjeno pa ribniška godba deluje z raznimi vzponi in padci že osemnajsto leto. Nekateri člani so v tej sestavi že doživeli svojo glasbeno “polnoletnost“, nekatere so od glasbe odvrnile druge obveznosti, vedno pa prihajajo tudi mladi iz glasbene šole, ki v tradicijo vnašajo svežino. Dirigent Igor Kovačič z uveljavljanjem sodobnejših skladb in ritmov skuša godbo približati širšemu glasbenemu okusu, tej težnji pa bo prilagojen izbor skladb na trdicionalni novoletni predstavitvi glasbenih in kulturnih skupin Ribnice. Godba se redno udeležuje tudi drugih javnih predstavitev (zbor združenja pihalnih orkestrov v Straži, Ribniški sejem, pustni karneval, razna gostovanja...), vendar je to premalo, da bi člani dobili poleg glasbene potrditve tudi zadoščenje, da je godba neločljiv del kulturnega utripa in Ribnice kot celote. Javni nastopi in redne vaje pa so vsekakor priložnost za mlade glasbenike, da se izpopolnijo v svojem instrumentu in delijo lepe trenutke ob glasbi s svojimi vrstniki in izkušenejšimi kolegi. Zato ribniška godba po dogovoru z glasbeno šolo v le-tej brezplačno šola učence na instrumentih, ki jih potrebuje v orkestru in od njih seveda tudi pričakuje, da ga po svojih močeh okrepijo. Šolanje je brezplačno tudi v primeru, če učenec poleg orkesterskega vadi še drug inštrument (napr. klavir, kitaro), še vedno pa je čas, da se bodoči glasbeniki-godbeniki naknadno vpišejo v glasbeno šolo. V ribniškem orkestru jih z veseljem pričakujejo že kar številni vrstniki, pa tudi za starejše člane ni lepšega občutka kot ta, da se navzven pokaže razvoj tako v glasbi kot članstvu. Skratka, da godba živi in diha s krajem in časom. s. /f. NoTicE GLASBA OSTANIMO PRIJA TEL JI - ŽUR OB 3. OBLETNICI NOVIH NOVIC V drugi izdaji glasbenih novic in priprav na pomladni žur objavljamo zapis o skupini Biser iz Kočevja. To je perspektiven band, ki se zelo trudi prodreti na slovensko glasbeno sceno. BISER BISER je ime, ki obeta vse najlepše. Pomeni čistost in svetlost ter izraža moč in dragocenost. Na kočevski glasbeni sceni se je pojavil že daljnega leta 1987, presojo o tem, ali je BISER, o katerem bomo pisali v tej številki, resnična prispodoba dragocenega kamna, ki z leti pridobiva na žlahtnosti, pa seveda prepuščamo vam, dragi bralci in poznavalci glasbe. Pred štirimi leti so se torej dobili štirje mladi fantje iz Kočevja in okolice in si nadeli ime BISER. Takratno zasedbo so sestavljali: Mitja Letig s 16. leti in sedmimi leti glasbene šole, igral pa je klaviature; drugi član je takrat z 20. leti prišel iz vojske in kot samouk igral kitaro; tu sta bila še 17. letna fanta Tone Zidar in Franci Vlašič. Takrat so kupili tudi prvo ozvočenje in ostalo opremo ter razveseljevali občinstvo na raznih plesih, kulturnih prireditvah, ohcetih... Leta 1988 so v Črnomlju na tekmovanju Glas mladih Slovenije očarali žirijo s troglasnim petjem in osvojili tretje mesto. Že naslednje leto pa je skupini glasbeno pot prekinilo služenje vojaškega roka. V letu 1991 se BISER ponovno pojavi na sceni, toda tokrat samo z dvema članoma. Mitja Letig in Peter Besal, tokrat že zrelejša, se odločita za nadaljevanje glasbene poti z jasnim ciljem - uspeti. Zopet prihajajo plesi, zabave, ohceti itd. do prelomnega leta ’92, ko Lestvica NoTicE 1. FACES 2. LIFE ......... 3. WHAT'S UP 4. GO TO GET IT 5. ZOOROPA 6. HIGHER GROUND 7. ALIEN NATION 2 UNLIMITED HADDAWAY 4 NON BLONDES CULTURE BEAT ..........U 2 UB 40 SCORPIONS V kuponček napišite skladbo, ki vam gre trenutno najbolj v uho, ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov uredništva najkasneje do 23. 10. 1993. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Med prispelimi kupončki bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo prejeli kaseto, posneto z najnovejšo HIT glasbo studia Le&Mo. Lestvica je sestavljena na osnovi vaših glasovanj. K Glasujem za skladbo: Prodajna mesta: VC Riba, Solarček, Krempa na SŠ Kočevje pristaneta v znanem Klubu 111, kjer “v živo“ zabavata raznovrstno občinstvo ob prijetnih zvokih glasbe. Prav v teh dneh pa se jima obeta okrepitev z nekdanjim članom Tonijem Zidarjem (bas, harmonika, back vokal). V tej zasedbi so se že preizkusili v studiu, kjer so posneli nekaj svojih skladb in reklamne songe za ribniško-ko-čevske firme (KVM-Klub 111, komercilani center Ideal, Renault servis Hengiman, Avto Bum). Trenutno se fantje Mitja-22, Peter-26, Tone-23 ukvarjajo z vprašanjem, kako in kdaj posneti svojo kaseto. Zavedajo se, da je zato potrebno ogromno dela, vztrajnosti, časa in denarja, za uresničitev projekta pa bi nujno potrebovali tudi sponzorja. Avtor vseh skladb od pisanja besedil do aranžmajev in uglasbitve je Mitja Letig, ki v ustvarjanju še vedno išče zvrst, ki bi bila vsem trem pisana na dušo, mladi umetnik pa išče tudi pravo pot med lastnimi željami in izkušnjami ter okusom poslušalcev. Trenutno pa se fantje najbolj nagibajo h komercialnemu rocku, čeprav igrajo vse zvrsti od klasike do zabavne glasbe. Vse, ki bi radi spoznali BISER tudi v novi zasedbi, vabijo fantje v Klub 111, da jim prisluhnete in z njimi zaplešete, doma pa izrežete kupon in glasujete zanje. Kontaktni telefon skupine BISER je 851-776, kjer vas pričakuje Mitja. Marko Modny. Dobre pol leta naš še loči od velikega žura ob 3. obletnici NOVIH NOVIC. Pošiljajte čim več kuponov z vašim NAJ ansamblom (lahko tudi pevcem) iz ribniško - kočevskega konca na uredništvo NOVIH NOVIC, in ne pozabite pripisati vašega naslova, da vam bomo ob srečnem žrebu lahko zagotovili brezplačno vstopnico. Ct*> MA VI V Z DRŽEVAN J E ELEKTRO N A P R A V ALBERT MRAK Konca vas 8, Stara cerkev Tel./Fax 061/855 130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. LES m PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. LUISA ADAMIČA 10, RIBNICA, TEL: 061/862-067 NUDIMO VAM: - stavbno pohištvo INLES in LESNA - lamelni parket - furnirane in talne obloge že od 550 SIT/m2 dalje - domače keramične in klinker ploščice IZREDNO UGODNO (UVOZ IZ ITALIJE): - tuš kabine od 13.600 SIT dalje - keramične ploščice - sanitarna keramika Nudimo PREVOZNE USLUGE s tovornim avtomobilom! MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI ČEKE (BREZ OBRESTI)!!! 4 Kolodvorska 14 KOČEVJE Tel.: 851-113 'j/ Spoštovani ^ kupci <#V Obveščamo ' vas, da je Trgovina s pohištvom ŠE VEDNO VAŠA in naša trgovina. Pričakujemo Vas, pokličite nas! PREPRIČALI SE BOSTE 0 NAŠI KVALITETI ä „. Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica Šeškova 15, Ribnica - tel. 061/862131 - fax: 061/861030 MERCATOR-KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA RIBNICA nudi v svojih poslovalnicah članom in drugim potrošnikom ugodne cene pri nakupu vseh vrst blaga široke potrošnje: POSEBNA PONUDBA - Lopata za sneg 1.512,00 SIT/kg - Prešnična krmilna moka 1/35 23,50 SIT/kg - Koruza 1/50 30,00 SIT/kg - Ječmen 1/50 27,00 SIT/kg - Oves 1/35 28,00 SIT/kg ★ NOVO V POSLOVALNICI ZADRUŽNIK ★ Za vaše hišne ljubljence vam nudimo hrano, kozmetične in druge pripomočke priznane firme »BONA-Ml«. Vse vrste motornih in hidravličnih olj. Za zimo si priskrbite antifriz po ugodni ceni v poslovalnici Zadružnik. V času od 28. 10. 1993 do 6. 11. 1993 bo potekala prodajna akcija nekaterih vrst suhomesnatih izdelkov in vin, zato vas vabimo v naše poslovalnice. Cene so izjemno ugodne. SE PRIPOROČAMO!!!!! V frizerskem salonu BYUTY bomo poskrbeli, da bo Vaša pričeska vedno urejena Nudimo vam: TRAINA KUENE KAPSULE KUENE (ščiti lase pred pokanjem in cepljenjem) Delovni čas: ponedeljek od 8.-12. ure in od 16.-19. ure torek, sreda, četrtek, petek od 13.-19. ure sobota od 7. do 13. ure PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Telefon doma: 864 250 NovVcE ŠPORT ./'-Sslsi:;-':':' .... ... .................. ROKOMET KVM SPREMENIL SPONZORSKO POGODBO Za rokomet na našem koncu prihajajo vsaj po finančni plati vse težji časi. Za rokometašicami Opreme se je velikemu delu sponzorskih prispevkov RK Ribnica odpovedal tudi KVM. To zasebno ribniško podjetje je na izredni skupščini kluba zaradi finančne situacije spremenilo sponzorsko pogodbo. Direktor podjetij KVM in dosedanji predsednik kluba Bojan Kos je potegnil črto pod eno in pol letnim sponzoriranjem ribniških rokometašev in ugotovil skupni strošek okrog 92.000 DEM. Pripravil je predlog za razbremenitev njegovega podjetja, po katerem bi še naprej kril stroške za profesionalnega trenerja, dokler je ta Janez Ilc. Še naprej naj bi nudil tudi stanovanje in prehrano dvema igralcema iz BIH, pa tudi oprema naj bi ostala klubska. Klub naj bi se kljub temu ne imenoval več po KVM in bi si zato lahko našel drugega generalnega sponzorja. Igralci in drugi člani skupščine so se Bojanu Kosu, ki je odstopil tudi od predsedniške funkcije, zahvalili za dosedanjo pomoč in tudi za nadaljnje razumevanje, potem pa so izvolili nov začasni upravni odbor v sestavi Lado Orel, Janez Ilc in France Petek. Orel je orisal prve ukrepe za premostitev nastalega položja, ki po njegovem mnenju ne bi smel ogroziti doseženega v ribniškem rokometu. /. rokometna liga Rokometaši Ribnice so v zadnjem odigranem kolu utrpeli poraz proti Gorenju iz Velenju z rezultatom 31:23 (15:10). Potem zaradi tekem klubov v evropskem pokalu dveh zaporednih sobot ni bilo ligaških tekmovanj, tako da bo prvo naslednje srečanje šele 3. novembra. Ribničani se bodo doma pomerili s Pivovarno Laško, kar je že tradicionalno spektakularen dogodek tudi zato, ker pri Celjanih igra domači Tomšič. III. rokometna liga Druga ekipa Ribnice ostaja v zadnjih kolih nepremaljiva. V 5. kolu je doma visoko z 27:12 (14:4) premagala drugo ekipo ajdovskega Fructala, v 6. kolu pa še B ekipo Kolinske Slovana v gosteh z 15:25 (9:11). Z devetimi točkami Ribnica B deli prvo mesto z Andor-Jadranom in Titanikom Kadeti Ribniški kadeti so v zaostali tekmi premagali kočevske vrstnike s 17:10 (8:5) in zaključili jesenski del svoje lige na 1. mestu z 8. točkami pred Črnomljem (7) in Kočevjem (6). /. rometna liga ■ ženske- modra skupina Kočevske rokometašice so na domačem terenu na tekmi proti neugodni nasprotnici Krim Electi poskrbele za senzacijo, o kateri so z mastnimi naslovi poročali slovenski dnevniki. Ukrajinka Gorbunova je namreč v zadnji sekundi z zadetkom iz sedemmetrovke povedla naše rokometašice k zmagi, čeprav so gostje vodile vso tekmo do zadnje minute. Krimu je preostaleo le, da poraz naprti sodniku in odsotni Polajnarjevi, Kočevke pa so se po treh zmagah v prvih treh kolih utrdile na vrhu modre skupine. NOGOMET AVTO BUM BREZ PREJETEGA GOLA V 9.kolu je Avto Bum v gosteh proti Finalu v Piranu v tekmi brez golov iztržil točko, naslednjo nedeljo pa doma z visoko zmago proti zadnjeuvrščenim Medvodam 5:0 kar obe. Po 10. kolih se tako s 16 točkami utrjuje na 1. mestu, posebej pa bode v oči gol razlika 21:1. Najbolj vneti statistiki so ugotovili, da Avto Bum ni prejel gola že celih 805 minut čiste igre. ODBOJKA II. obojkarska liga V II.SOL so pom treh kolih ostala neporažena le tri odbojkarska moštva, med katerimi je tudi PAN Kovinar. Zadnjo zmago (3:0) so Kočevci iztržili doma proti Salonitu II. SAVNA V ŠPORTNEM CENTRU Športna zveza. Ribnica obvešča, da je ponovno odprta savna v prostorih Športnega centra. Informacije in rezervacije sprejemajo dopoldne na tel. 861-126, popoldne pa 862-000. ^Mist TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO - zimske bunde že za 5.000 SIT - otroške trenirke 1.690 SIT - majice s kapuco 1.990 SIT - bund nogavic 390 SIT - dvoranski copati DIADORA, ADIDAS, ASICS, TIBHAR že za 3.980 SIT VABLJENI V POSLOVALNICI RIBNICA, KOLODVORSKA 3 a, tel. 061/860-464 KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9a - tel. 061/851-983 Trgovinsko podjetje BELAMI d 00 vas vabi v nov DISKONT v Željnah 4 (bivša gostilna Deržek) Ugodno: PIVO zaboj 1.050,00 sladk°r 82,20 SIT/kg moka 41,00 SIT/kg pralni prašek WEISSER RIESE 651,00 SIT/3 kg Pestra izbira ostalih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prodaja po kosih ali zabojih. Veliki količinski popusti! - del. čas: od ponedeljka do sobote od 7h-18h, nedelja 7h-12h tel. služba 854-860, doma 853-822 PRODAJALNA Livold 19, Kočevje, tel. 851 355 Zelo ugodna ponudba: • MINASKAVA 486 SIT/kg • PIVO 1080 SIT/zaboj • MOKA (30 kg) 46 SIT/kg • MOŠKE MAIICE (DOLGI ROKAV) 1260 SIT • OTROŠKE MAJICE 1160 SIT • DEŽNIKI 800 SIT • OTROŠKI DEŽNIKI 550-680 SIT • KAVBOJKE 2000 SIT • PAJKICE 700 SIT Vabljeni tudi v okrepčevalnico JUU, kjer vam bomo ob petkih, sobotah in nedeljah postregli s svežimi domačimi torticami AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure KREDIT IN LEASING Z 10% PODRAŽITVIJO KREDITNE OSNOVE Gruppo Volkswagen SEAT TOLEDO 1.6i CL 25.650 DEM SEAT TOLEDO 1.9 TD GL 28.588 DEM SEAT IBIZA MODEL 93 1.3i CL 20.950 DEM Sprejemamo naročila za vsa Seatova vozila OPEL-O- OPEL ASTRA 1.4i GL 82PS, 5 vrat 26.400 DEM z dodatno opremo OPEL ASTRA 1.4i GL karavan 60 PS 26.400 DEM z dodatno opremo OPEL ASTRA 1.4i GLS karavan 82 PS metal............ 30.000 DEM OPEL VECTRA 1.6i GL že za 30.500 DEM z dodatno opremo OPEL VECTRA 1.6i GL DIAMOND 34.400 DEM OPEL ASTRA GSI 2.0i 115 PS 38.900 DEM OPEL CALIBRA 2.0i 8V 48.900 DEM OPEL CALIBRA 2.0i 16V 54.500 DEM z metalno barvo in vso opremo VSE CENE SO DO REGISTRACIJE IN VSI AVTOMOBILI SO NA ZALOGI TER NA OGLED. Hvunnni [LÄHM ROZALKOMERC d.o.o. kolodvorska 1 4, 61330 Kočevje Tel: 061/851-113 Fax: 061/851-113 Žiro račun: 51300 601-50176 Posredujemo prodajo vozil vseh ostalih proizvajalcev. Dobava TAKOJ! KREDITI - brez pologa LEASING Staro za novo POOBLAŠČENI SERVIS HYUNDAY-LADA (podjetje L&D) Ljubljanska c. 65, tel. 853-971 st£n°s ^ 2S? HUMEC 41, DOLENJA VAS Nudimo kakovostne servisne usluge (smo cenejši od konkurence) Servis za vse znamke vozil_ BO 13B S Tel.: (061) 864-166 ŠEŠKOVA 1a, RIBNICA V prodajalni vam nudimo program ZASTAVA, in drugih avtomobilskih znamk. Tel.: (061) 861-464 VSE ^ NA enem mestu ZA VAŠ AVTO 9ot^ K\ Cesta na Ugar, Ribnica (bivša vojašnica), teJ. 061/860-437 f©> TD 50/S % %r^ % °*,% "%%% % % V\r<1>V &o^v :<2 qO CT TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM GORENJSKA C. 20a, RIBNICA M&M d.o.o., Videm 20a, Cerknica SVECE - VELIKE 133 SIT -SREDNJE 105 SIT PLENICE PAMPERS 1.780 SIT PŠENIČNA KRMILNA MOKA 825 SIT JAJCA 131 SIT ŽARNICE 54 SIT ARIEL PRALNI PRAŠEK 3 kg 1.283 SIT A\ m r<4 ¥^t' PIPU * » % CL O, SKUŠALI BOMO KAR NAJBOLJE USTREČI VAŠIM ŽELJAM GLEDE PESTROSTI IZBIRE, KVALITETE IN CEN v KVM gostinstvo in turizem d.o.o. Vas vabi: • v restavracijo KRONA, ki nudi malice (ugodno - 230 SIT!) - kosila -pizze - hot dog - hamburger - sladoled • v KLUB 111 na slovesna poslovna in slavnostna kosila in večerje -v petek in soboto na zabavo in ples z živo glasbo • v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač - v samopostrežni trgovini v IDEAL-u pa dobite sveže meso (odojek, janček, pripravljeno meso za žar) in vse ostale vrste mesa UGODNO: Zamik čekov nad 2.000 SIT je 15 dni, nad 5.000 SIT pa 30 dni! ZARADI VAS q0s(iqSf.iA A'ocj nSoil J AAGtfd. I/99& Kočevje Kočevje, Ljubljanska 18, d.d. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 novo v prodajalni GALANTERIJA Technic Kozmetične kolekcije: ELLEN BETRIX za dame CLERSIL za najstnike OLD ŠPICE za moške L^J m VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d. PONUDBA MESECA Dg- velika akcijska prodaja -super ugodne cene v akciji "MESEC UGODNIH NAKUPOV" - UGODNO moške in ženske bunde od 3.990-6.990 sit, otroške termo majice 1.590 sit, mesoreznice od 2.106 do 5.600 sit - VELIKA IZBIRA damskih torbic Galant in obutve Alpina - UVOZ: pralne plišaste igrače, moško in žensko spodnje perilo HUBER, konfekcija QUELLE; - OZIMNICA: jabolka I. kval. 40 sit/kg jabolka II. kval. 32 do 36 sit/kg KDOR IŠČE, TA NAJDE ______ V NAMI Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d. o. o. NOVO! VALENTIN ima ključ od korenin Uporabno gnojilo za gnojenje vrtnin, rezanega cvetja, okrasnih grmovij, sadja, trte in lončnic! Izredno ugodna promocijska cena. Informacije in nakup na farmi Mlaka tel. 851-220. Vaša zemlja in rastline, bodo hvaležne vam in VALENTINU Ste si že priskrbeli GOS za MARTINOVO? Pri nas boste dobili najboljšo! (živo ali očiščeno) Informacije: 851-733