M 211.
o Ljubljani, v soboto, dne 15. septem&ra 1906.
Leto XXXII/.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— ia pol leta „ „ 131 — za ?etrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20' —
za pol leta „	„ 10"—
za četrt leta „	„ 5'—
ja en mesec	n 1-70
Za poJIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo j* tf Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
_ dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vra?ajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Inserati:
Enastop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vefkratncm ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzem5l nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. —
—L_ Vsprejema naroinino, Inserate ln
reklamacije. Upravniškcga telefona štev. 138.
Jocialnoldelo.
Govoril dr. Krek na tretjem slovesnem zborovanju katoliškega shoda.
Presvetli gospodje! Cenjeni zborovalci! Govoriti imam o socialnem delu. Ker ste s svojim ploskanjem toliko našega dragega časa brez potrebe potratili, zato moram biti tem krajši (Živahna veselost) in bom skušal samo v glavnih potezah zarisati lastnosti socialnega delavca.
Dragi mi! Navadno se pravi, da je socialno delo miloščina. Ta stvar se dokazuje tako-le: Kakor imamo individualne reveže, posamezne reveže, katerim treba pomagati, tako imamo tudi revne družbe, bolnike v družbah, revne stanove, cele revne sloje, celc revne narode in kakor je dolžnost krščanske ljubezni, da pomagamo posamezniku revežu, tako je dolžnost tiste krščanske ljubezni, da pomaga skupinam, ko bolehajo. To dokazovanje je pravo in pravo tudi nadaljnje dokazovanje, da je socialna miloščina mnogo večje vrednosti, kakor individualna, da je mnogo večje vrednosti, kdor pomaga, da se dvigne celi stan, celi narod iz revščine, kakor kdor je obogatil posamezne reveže s svojimi velikimi darovi. Tedaj jaz ne smatram socialnega dela za dejanje ljubezni, marveč pravice. Mi smo dolžni socialno delati, ker imamo dolg nasproti družbi. Vsak izmed nas se ima neizmerno mnogo zahvaliti tistim, med katerimi je vzra-stel .rodbini, rojakom, domovini, družbi, ki ga je vzgojila. Kakor je dolžnost vsakega poštenega človeka, da zasebni dolg plača, tako je dolžnost vsakega poštenega človeka, da socialni dolg, katerega ima, pošteno plačuje. (Odobravanje.) Zato se najprej, predno se podamo v socialno delo, otresimo te misli, da socialni delavec, da tak delavec, ki dela na socialnem polju, deli miloščino in vsled tega tudi ne bomo prihajali sentimentalni med tiste, katerim hočemo deliti miloščino, ne bomo prihajali nekako v zavesti svoje vpoči, inteligence darov, ki jih imamo, ne bomo nekako zviška, kakor farizeji, milosti delili ubogemu ljudstvu. Kdor tako misli, te najprvo izločimo iz svojih vrst, ti so zanič. Kdor socialno dela, naj se zaveda, da stori dolžnost, da plačuje dolg nasproti družbi.
Med lastnostmi, katere mora imeti socialni delavec, je predvsem sposobnost za to
socialno delovanje in ta sposobnost se tolmači z eno samo besedo, ta sc imenuje zaupanje. Prva reč za vsakega, kdor hoče kaj vplivati v socialnem oziru, je, da v tistih, med katerimi hoče delovati, vzbudi zaupanje do sebe. Kdor ni sposoben, naj izprašuje vest in našel bo, da je on kriv, ne drugi. Dolžnost naša je, da si pridobimo zaupanje tistih, katerim imamo dolžnost vračevati dolgove, ki smo jih prejeli od njih. In tukaj, da se pridobi zaupanje, je treba dveh stvari.
Prvič, socialni delavec se mora zavedati, da je služabnik nekega višjega namena.
Naj mi bo dovoljeno, da tukaj omenjani pogovora, ki sem ga imel nekoč z nepozabnim dr. Pavlico,, ki je svoj čas tudi ob katoliških shodih razvnemal katoliške Slovence. Raz-govarjala sva se nekoč o raznih načinih vzgoje in med drugim sva se vprašala, kaj je to, da vzgoja na primer zlasti jezuitskega reda, pušča tako globoke sledove v gojencih in kako je to, da je drugod, po drugih zavodih videti tako malo uspehov pri vzgoji. Skupno sva bila rešila vprašanje tako-le: Gojenci jezuitskega reda vidijo v vsakem patru, ki jih uči in vzgaja, človeka, ki izvršuje svojo dolžnost, ki ravnotako tiboga na svojem mestu, kakor zahteva, da gojenci ubogajo njega samega. V tem mislim, da je rešeno vprašanje, kako se dosezajo ti veličastni uspehi vzgoje pri jezuitskem redu. To načelo tudi velja za vsakega socialnega delavca. Tisti, kdor bi nastopil kot organizator, kdor bi nastopil kot nekak voditelj socialne stranke ali socialnega gibanja in kdor bi pri tem pozabil, da je on samo prvi delavec v vrsti tistih ki gredo ž njim skupaj k skupnemu cilju, kdor bi pozabil, da je on samo skromen hlapec vzvišenega namena, tak ni za nič za socialno delo in verjemite meni, da ljudje takoj opazijo človeka, ki nima tega duha, da takoj opazijo tistega človeka, kdor vidi sebe in pred vsem sebe pri svojem socialnem delu, in ako bi tak govoril šc tako medeno., in reševal še take probleme in ako bi bil sposoben gore prestavljati, ne bo nič dosegel, njegovi uspehi bodo samo hipni, zato, ker ljudje ne bodo imeli zaupanja do njega.
Drugo sredstvo, ki je potrebno, da se pridobi zaupanje, pa jc, da mora socialni delavec natančno poznati tiste, katerim dela, poznati ne samo splošno, marveč podrobno, in dovo-
lite mi tukaj sodbo, katera temelji na dolgoletni skušnji, da jc namreč kultur.a naša, omika naša taka, da študenta žc v prvih letih odtujuje ljudstvu, iu da človek, ki je študiral bogoslovje ali vseučilišče, da prihaja med ljudi kakor tujec, da ž njimi še govoriti ne zna. (Pritrjevanje.) Imel sem neštetokrat priložnost, opazovati to čudovito nerodnost izobraženih ljudi, kako občujejo z ljudstvom in zato ta čudovita, bornirana nevednost, ki se kaže pri inteligenci glede duše, glede notranjega življenja našega ljudstva. Ni dovolj, da se poznajo samo zunanja dejanja njegovega življenja, kaj dela iu kaj jč, ampak treba je tako globoko, tako tesno v zvezo priti ž njim. da se slišijo takorekoč najtanjše strune, ki jih ubira njegovo srce, in kdor je na ta način prodrl v dušo in študiral srce naroda, ta bo vedel, kako globoko življenje se v njem razvija. Liberalci žc zato ne morejo poznati našega ljudstva, ker ne poznajo najvzvišenejšega verskega življenja tega ljudstva, ker merijo vse te stvari po svojih predsodkih. Nc bom rekel, da so slabi ljudje, ko tako sodijo, ne da so hudobni, marveč to pravim, da jim njihova vzgoja, njihove študije, danes, v dobi empiristike nc podeli niti osnovnih naukov, kako naj se uporabi empirika, da se študira najvažnejše, kar je na svetu, namreč človek. Spoznati jc treba ljudstvo, in kdor ga je spoznal, bo potem z lahkoto deloval med njim. Kdor nastopa med ljudstvom nesebično, nastopa kot delavec med delavci, kot dolžnik, ki vračuje temu ljudstvu svoj dolg, kdor pogleduje temu ljudstvu "V njegovo srce in pojasni, kaj se giblje v duši tega ljudstva, njega samega, ne bo si človeka za nekaj časa samo pridobil, ampak pridobil si bo njej?ovo srce, njegovo ljubezen, on si ga bo priklenil in ustvaril armado, ki je pripravljena iti ž njim, kamor hoče, če treba tudi v smrt.
Samo po tej poti se delajo velike socialne preosnove, velike socialne preobrazbe.
Dalje mora imeti socialni delavec tudi to lastnost, da pri vsakem napadu pridobi. Gorje tistemu, ki pri vsakem napadu postaja manjši. Žalibog je človeška narava slaba in ker se premalo premišlja, si tudi premalo izprašuje vest v tem oziru. Naj bo povedano, da jc dolžnost vsakega človeka, da v tem oziru sebe natančno pozna. Kdor čuti. da postaja po vsakem napadu manjši in slabotnejši, da mora
iskati sredstva, da se okrepi, in čakati na ozdravljenje, naj se nc prikaže na svitlo solnce. Samo značaji, ki ne samo, da se napadov ne boje, ampak čutijo, da po vsakem napadu rastejo, samo taki so sposobni do velikih uspehov v socialnem oziru.
Socialno delo, predragi moji, ima dolžnost, kolikor se da stabilnosti, stalnosti pripraviti nazaj v labilno človeško družbo. Vsak organizem, vsako živo telo je labilno v svojem ravnovesju. Ravno s tem. da se težišče pri vsakem živem organizmu vedno spreminja, je že dano, da mora vsak organizem preminuti. Smrt zapečati vse. kar živi. Rastlina, žival, človek, je po telesnem delu podvržen smrti, ker je v vednem, neprestanem labilnem ravnovesju, in kadar se to ravnovesje nič več vzdržati nc more, sledi razpad, sledi smrt.
Umrljivo pa ni le človeško telo, ampak umrljiva je tudi človeška družba. Gorje tistemu, kdor nc pozna, da jc tudi družba labilen organizem in da je popolnoma nemogoče, da bi se družba človeška pripravila do tega, da postane enkrat petrificirana masa. Kdor to misli, ta sploh življenja nc pozna. Umrljivo je človeško telo, umrljiva je družba človeška, umrljivi so narodi, umrljive so države. In socialni delavec se mora zavedati, da deluje v teh umrliivih organizmih in sc mora zavedati, da samo ena stvar ostane v teh organizmih. Kar je trajnega, je edino to, kar jc Božjega v teh organizmih. Le to je trajne, večne vrednosti, vse drugo premine. Mi ne moremo ustaviti umiranja narodov, naj storimo, kar hočemo. In starajo se, kakor organizmi posameznih teles, tudi organizmi držav in narodov. To pa moramo storiti, da čim največ teh Božjih sil nakupičimo, ki tvorijo neumrljivo jedro, dušo narodov in držav. V to svrho nam je treba delovati socialno. Skušati nam je torej, da ta spremenljivost, ki je zvezana s pojmom družabnega organizma, da ta spremenljivost ne pride do takega viška, da bi organizem razdrla. To je naša dolžnost in v tem oziru moramo, kadar opazimo kako bolezen, kako nevarnost, imeti poguma dovolj, da očitno to na-glasimo in naznačimo. Moti se, kdor misli, da socialno delo izvira samo iz srca. Socialno delo mora imeti za podlago globoko znanje, socialno delo mora imeti za podlago globoke emperistične študije ki so toliko težje, ker človek po naravi samo splošne zakone stavi in
LIKEK.
Prepozno.
(Slika iz zakonskega življenja.
kein priredil F. K.)
Po nemš-
»Magda!«
Nikakega odgovora.
»Magda, ali ne slišiš?«
Ona se ni ganila. S prekrižanima rokama jc sedela ob oknu in trma se ji je čitala na obrazu.
On je slonel oprt ob komolce pri mizi ter si zakrival obraz z rokama. Včasih se je kon-vulzivno stresel po vsem životu.
Preteklo jc nekaj minut.
Ozrl se je iznova nanjo, vzrujan in potrt.
»Ali Magda,« dejal je tako. da sc mu je lahko opazila bridkost iz njegovih besed, — »kako si trdosrčna, eno besedo — čuj, - le eno samo besedico . . .«
Slišala je, da jc vstal in zapuščal sobo. Samo en trenutek je mislila, da bi šla za njim — a ravno tako hitro jc zavrgla to misel. Cc ii je šc tako hudo, nc, tega veselja, tc zmage mu ne privošči; nikakor se mu uc pokaže slabotne . . .
Videla ga je, kako je odhajal iz hiše in vledala za njim. kako je počasnih korakov ko-
rakal skozi vrt z lovsko torbo na rami vodeč na vrvici psa.
Zona io je stresla.
Potekla jc ura za uro.
Napočil je večerni mrak, a njega še ni bilo od nikoder.
Bila je neizrečno trudna, zato se jc vlc-gla. Pustila jc svetilko goreti, da bi ne zaspala. Vkljub utrujenosti in duševni onemoglosti se je ni lotil spanec.
Šele proti jutru — vendar enkrat, ko je žc prodirala zora skozi zavese, začula je tihe korake.
Poznalo se mu je, da je bil v veseli družbi. Pel je natihoma sam zase ueko arijo in ona je bila tega skoro napol vesela.
Ko pa sta si sedela nasproti pri zajutreku, ui prišla prava beseda na dan. Govorila sta sicer o raznovrstnih vsakdanjostih, toda v takem tonu, kakor bi viselo nad njima nekaj težkega, nekaj morečega.
Nobeden izmed njiju ni našel prave besede. Tako je bilo dan za dnevom . . .
Ccz nekaj dni je on odpotoval ter sc poslovil od nje na isti običajni način, kakor ic to storil doslej vsak dan. Govoril jc tako površno, tako hladno, kakor bi govoril s svojim oskrbnikom. In vendar jc bilo v njem nekaj bolestnega, nekaj globoke užaljenosti, ko je stopal na \oz, da sc odpelje na kolodvor. Sc
enkrat se je obrnil na svojem sedežu in se ozrl na njo, kakor bi bil nečesa pričakoval: kake prijazne besede, pozdrava ali vsaj prijaznega pogleda. Zaman. Kakor bi imela zadrgnjeno grlo; obrnila se je, sama ne vedoč zakaj. On pa se jc odpeljal z jezo v srcu. —
Vlažno in dolgočasno jesensko iutro. Širno iu odprto ravan obdaja nepredirna megla, katera liki svinčena odeja tlači vzduh, gibajoča se kakor bi jo vodil tajen mehanizem sedaj dvigaje sc, pa zopet padajc.
Turoben molk, ki dela naravo tembolj mrtvo. Ničesar ni čuti razven skovikanja roparske pticc v daljavi, vsled česar postaja smrtna tišina tem občutneja.
Mlada gospa, ki sedi v verandi na samotnem bivališču na deželi, jc kakor brez zavesti in življenja. Ta molk. ki tlači kakor mora, ona skrivnostna bolest, ki vlada v naravi /di sc ji odmev lastne duše.
Mladostni iu vendar že tako utrujeni obrazek, z izrazom bolesti v velikih, še skoro otroških očeh, ki napol bojazljivo zre v sivo plavajoče megleno morje, kot bi ga hotele prodreti: pogled koprni po samo enem svetlem žarku ter se brezupno zopet vrača ter obstane na divji trti. ki obdaja leseno ograjo verande. Listje jc že orumenelo ter jelo odpadati. Kap-liica za kapljico pada od enega na drug list,
počasi in tihotno, kot solza iz očesa.
Ha, solze! . . .
Tudi v njenem očesu bleste sc solze. Šiloma zadržuje pritajeno plakanjc, ki ji hoče šiloma privreti iz prs, ono tiho, a tako brezmejno grenko plakanjc, ki tlači in krči srce. kot pritisk železne, nevidne roke.
Vsa njena srčna bolest, priznanje lastne krivde, samoobtožba, dobi duška v teh solzah . . .
Danes sc vrne Walter.
Pred dobro uro jc dobila brzojavko; čita jo iznova, dasi jo jc žc toli in tolikrat prebrala.
Ob deseti uri iu dvajset minut dospe na kolodvor.
Sedaj jc ura enajst.
V	pol ure mora biti tukaj.
Cez pol ure ga bode zopet videla.
Vkljub temu mora plakati. Kakor bi io navdajala slutnja, da nc bo nikdar več srečna.
V	tem hipu sc jc raztrnila megla. Slaboten žarek sc jc prikradel do nje. a takoj v naslednjem trenotku prikazalo se jc solnce izza oblakov.
Razpršilo se jc ogromno megleno in vlažnosti prepojeno megleno morje; pogled je plaval tja v dolino, po livadah, med vrbami tja do reke, ob kateri je vodila železna ccsta.
Ostri žvižg lokomotive sc jc čul do sem-
ker je sam nesposoben, direktno spoznati kako individualno naravno moč. Vsled tega je torej na podlagi tega globokega znanja, pridobljenega z vestno, natančno empiriko, doseženi rezultat vednosten znanstven rezultat.
Naj mi bo tukaj dovoljeno, da se ozrem na tiste, ki socialnega delavca, zlasti če mislijo, da mu morejo s tem škodovati, imenujejo hujskača. To ime sc drži vsakega, ki stopi med ljudstvo in govori tam rezultate socialne vede. Ce v kaki stvari moderna družba uganja najpodlejšo, najumazanejšo hinavščino, io uganja s tem, ker na eni strani pravi: veda je prosta, na drugi strani pa tistega, ki rezultate te vede navaja v socialnem življenju, imenuje hujskača. Imenujmo kapitalizem za to, kar je, oderuštvo to, kar je, imenujmo druge rane na socialnem telesu našega ljudstva to, kar so namestil da bi nam bili hvaležni, nas bodo pobijali. Ako pa gremo in kmetu pripovedujemo, da živina ne sme biti v tako mokrih, zaduhlih hlevih, in ako govorimo v predavanjih, kako naj sc zboljšajo hlevi in svinjaki, pa bodo rekli: kulturno-zaslužen mož je to, za narodno gospodarstvo skrbi (Veselost), tako se dela za blagor naroda, in morda odkod šc prileti kako odlikovanje na prsa takega človeka. (Živahna veselost.) Toda, predragi, če gremo gledat delavca, ko prebiva v zaduhlih lrknjah, če vidimo, koliko ljudstva nima zdrave hrane, koliko je delavstva in kmet-skega ljudstva, na primer tudi pri nas na Kranjskem iu zlasti pa v Istri, kjer po mesece niti kaj kruha ne pride na mizo, ako vidimo, da kronično za lakoto umirajo tolike množine našega ljudstva in potem javno povemo in pravimo: higijenska veda, ki jo doktorji uče na univerzah, pravi, ta človek toliko in toliko potrebuje vsak dan ogljenčevih hidratov, toliko in toliko beljaka in tega ne dobiš pri krompirju, — in ako pravimo: toliko in toliko kubičnih metrov zraka je to pravijo doktorji potrebnih za človeka — ne za kako tele, ne za govedo, ampak za človeka (Živahna veselost) ako to ljudem pripovedujemo in jim pravimo: ako vi daste svoje delo in prodaste edino, kar imate, svojo moč za to delo, potem iir.ate pravico zahtevati, da živite kot ljudje tukaj na zemlji, — potem je to — hujskanje! (Ogorčenje.)
In, dragi mi, vsled tega naj nobena stvar bolj ne veseli človeka, ko socialno delo v tem duhu, kakor sem to zarisal, kakor to. če se mu od zastopnikov posameznih kast meče v obraz zabavljica: »Hujskač!« (Odobravanje.)
Treba ie pa končno, dragi mi, socialnemu delaven, da si ohrani razgled ne samo po enem organizmu, ampak razgled po vsem organizmu, vse človeške družbe, in za nas Slo-vcnce, da si ohrani prosto oko nad vsem slovenskim narodom.
Večkrat sem že povdarjal, ini Slovenci smo majhni, pa to ni še vsa škoda, hujša škoda je t A da se še manjše delamo, kot smo. (Pritrjevanje.) Na ta način mora socialni delavec pri nas imeti kot vrhovni rezultat vsega delovanja pred očmi blagor celokupnega naroda slovenskega. Naš narod .— in med ta narod štejem tudi Istrijanc in Dalmatince in vse tiste, ki se imenujejo Hrvate ali karkoli že na našem jugu (Burni klici: Živili!) — naš narod, pravim, ima silno važno nalogo, ker naš narod šele sedaj pričenja živeti in vprašanje je, ali se bo to rojenje našega naroda izvršilo prav in pravilno, ali pa bo naš narod na porodu umrl. To je vprašanje. Mi nimamo doslej šc
kaj in bil je še ostreji, kot drugekrati. Začulo sc je drdranje koles in lokomotive . . .
Ko se je dvignila megla nad vasico, ki leži med njenim posestvom in železniško postajo, opazila je nenavadno gibanje in vznemirjenost med ljudmi. Na cesti je bilo videti polno voz in pešcev; vse je hitelo z mrzlično naglostjo, kakor bi se bilo pripetilo kaj izrednega.
Na dvorišču so sc začuli krepki glasovi.
»Za postajo S. trčila sta brzovlaka«, pripovedoval je nekdo, ki ga je takoj izpoznala po govorjenju. Bil je pismonoša, stari Vaclav. »Zaprli so železniškega čuvaja«, pripovedoval je dalje, in še nekega drugega. Pa kaj to pomaga. S tem ne bodo nikogar več obudili k življenju, tako gotovo ne, kot je meni ime Vaclav. Pa kaj se hoče, če se nič nc vidi, niti ped od nosa . . .«
Ona ni že davno več poslušala.
Bolj po zraku kot po zemlji letela .ie takoj po prvih besedah, ter sc hitela oblačiti.
V malo minutah je bila gotova.
Pred hišo je bil žc pripravljen voz in zdirjali so, kolikor so mogli konji drviti.
Voz je krenil po stranski poti med njivami čez polje, da so se ognili navalu ljudstva na veliki cesti. Sedaj je začutila zopet, kako ji že napol zamrla ljubezen do VValterja sili z
zgodovine svoje, imeli pa jo bodemo v bodočnosti, ker naš narod čuva obali jadranskega morja in vse velike sprememba, ki se bodo vršile v socialnem in političnem oziru v Evropi, bodo upoštevale te kraje, kjer prebiva naš narod. (Gromoviti živio-klici.)
Cas, v katerem živimo, je še v drugem oziru sploh važen zaradi tega, ker se ravno seda.i presukava splošno svetovno naziranje; inaterializem je ubit, na drugi strani pa so demokratične stranke, ki hočejo ne samo s teorijo, ampak tudi s prakso, s tem, da samo inaterijelne stvari zahtevajo, dobiti večino med ljudstvom, in v tem času, ko, bi rekel, vse te sovražne struje stopajo s posebno ostrimi ostmi druga proti drugi, je nepopisno važno, da dobi naš narod dovolj socialnih delavcev.
Namen mojemu predavanju, mojemu govoru ni drugo, kakor vzbuditi v Vas zavest dolžnosti za socialno delo. V ta namen sem Vam pojasnil svojstva, ki jih mora imeti vsak socialni delavec. Vsi naj se pridružijo, kakor je rekel predgovornik moj, vsak naj stori v svojem krogu, kar more, — kdor ne more drugega, naj agitirajo za naše časopisje, za naša društva, na shodih, pri volitvah.
Tu lahko vsak socialno dela in v tem zmislu ni nikogar, ki bi mogel reči, da je nesposoben, kaj storiti v tem oziru. Budimo vest sebi, budimo vest drugim, izprašaj vsak dober človek svojo vest in vprašaj pri vsakem izmed nas in vseh tistih, med katere je segel naš glas vedno in vedno: Prijatelj moj, prijateljica moja, ali si izvrševal tudi socialne svoje dolžnosti?
(Dolgotrajno viharno odobravanje in živio-klici.)
Trst u prvi polovici leta 1906.
Dne 23. julija letos so otvorili novo železnico, drugo progo, ki veže Trst z ostalo državo. Dobro .ie, da si ogledamo bilanco glavnega avstrijskega pristanišča v prvi polovici letošnjega leta. Le tako je mogoče, da vidimo, koliko koristi Trstu nova železniška proga.
V prvih letošnjih šestih mesecih so uvozili v Trst 6,332.134 q. izvozili 4,778.228, lani so pa ravno v tem času uvozili 4,397.722 q, izvozili pa 4,932.197 ton.
Dasi je napovedovala tržaška trgovina za 10 odstotkov, pa le trgovski krogi niso nič kaj posebno zadovoljni. Napredovala sta namreč le dva predmeta: sladkor in stavbeno blago. Sladkor je pa tako blago, da izgine lahko čez noč, dasi so ga uvozili v prvi polovici letošnjega leta malone za cel milijon q več, kakor lani, namreč letos 1,320.781 q nasproti lanskim 374.534 q. Za prihodnje upajo, da sladkor ne bo nazadoval, ker ga potrebujejo v Levanti in v Vzhodni Indiji ter v Egiptu. Tudi Rusija prihaja le z malimi množinami na svetovni trg. Tržaški eksporst je navezan nase. Naj nastopi slaba letina, pa se pokaže vsa slabost Trsta. Reka je na boljšem, ker izvaža Ogrska svoje blago le skozi Reko, a Avstrija izvaža tudi po Labi in sicer več kakor skozi Trst.
Tega ne izpremeni tudi nova proga.
Nadalje se je povečal promet stavbenega gradiva. Pesek je poskočil od 128.419 q na 199.227 q, kamen od 165.206 q na 392.555 in opeka od 172.183 q na 239.106 q. A tudi Veselje do stavb nazaduje. Sploh pa je vozila stavbeni materijal večinoma južna železnica in to tudi ostane, ker na novo železnico pride glede na Trst le nekaj opeke z Goriškega.
Z ozirom na les se pričakuje, da se poveča promet. Razvcn sosednih postaj starih prog državne železnice niso postaje ob novi progi naložile niti enega vagona lesa v enem mesecu. S Trstom pa tekmuje tudi Beljak, ki izvaža naravnost les v Zgornjo Italijo. Zvi-
vso močjo na dan, kot plamen iz vročega srca. —
V brezmejnem strahu za njegovo življenje, v moreči misli, da ga morda ne vidi nikdar več, uvidela in občutila je šele prav, kako je bila malenkostna iu občutljiva, kako brezobzirno se je obnašala nasproti njemu.
Kakor živa slika so vstajali pred njo v duhu oni krasni dnevi, ki jih je preživela ž njim; spomin na njegovo nežnost in izraze njegovega rahločutnega srca, ki se ne dado z besedami povedati, ampak le občutiti, so se ji porajali v duši in srcu.
Videli so sc že zvoniki iu vrhovi streh ter dimnikov mesteca S. in kmalu jc drdral voz po asfaltnih ulicah predmestja. Ob desni in levi ceste stale so lične vile, kroginkrog obdane z lepimi vrtovi in nasadi. Okna so se lesketala v odsevu prodirajočega solnca.
Voz je zavil proti glavni cesti.
Deset minut kasneje se jc že peljala proti velikemu železniškemu mostu in skladiščem; mesto je ostalo v ozadju.
Železniški tir je bil zaprt.
Vrsta vojakov — mož pri možu jc stra-žila prihode, za stražo pa je stala tisočero-glava množica, ki jc gledala na kraj nesreče. Povsod prizori razdejanja: razbite svetilke, železni drogovi in razni drugi deli ležali so
šani promet lesa v prvi letošnji letni polovici od 917.752 q na 1,140.248 q pa dokazuje, da so premagane posledice konkurence, ki jo je delala Trstu z lesom Bosna.
Bolj vesel je napredek pri ostalem blagu. Spiritov promet se je povečal od 26.627 na 51.223 q in se glede slabega proizvajanja v Rusiji najbrže še pomnoži. Nadalje se je povečal promet papirja od 194.040 na 214.293 q, stekla od 68.620 na 68.066 q, sladu od 28.866 na 51.862 q in boinbaževinc od 51.862 na 59.121 q. Zato se je pa znižal uvoz moke od 221.355 q na 215.758 q, med tem ko sc je zvišal uvoz žita po morju iz Rusije od 18.420 q na 71.574 q. Krompirjev promet je poskočil od 29.198 na 49.544 q, petrolej od 111.585 na 141.872 q. Zvišal se je tudi promet železnin.
Žalostna je pa slika domačega izvoza, ki povsod nazaduje. Cebulja in sveža zelenjava sta se znižali od 331.477 na 185.232 q, otrobi od 196.816 na 117.918 q, surovo železo od 718.277 na 138.752 q iu agrumi od 413.467 na 365.323 q. Deloma .ie nazadoval izvoz glede na slabo letino, pa tudi iz drugih trajnih razlogov, ki groze, da ostane deficit tržaškega izvoza trajen. Samo enaslaba letina škoduje Trstu za dobo več let. Dobra letina zniža uvoz koruze iz Trsta od 158.445 q na 50.697 q, slaba letina na jugu pa zniža uvoz krompirju od 112.718 q na 58.948 q. Slaba tolažba za Trst je, da se je zvišal premog od 403.010 na 515.826 q, boinbaževina od 377.631 na 388.940 q in juta od 136.443 na 175.071 q. Ze se namreč pripravlja sever na konkurenco proti zadnjima dvema vrstama, da ju vzame Trstu. Trgovci trde, da bi bilo Trstu veliko bolj koristila prometna tarifna politika »Severno-za-hodne« in »Družbe avstrijskih državnih železnic«, kakor pa koristi nova proga. Nova proga je tu, nimajo pa sredstev, da prisilijo navedeni železnici, naj ne dovoljujeta znižanih tarifov nemškim železnicam v škodo Trsta. Nova železnica koristi le ameriškemu bombažu, ki je pa zopet tako drag, da kupujejo naše predilnice bombaž rajši v Bremenu, kakor v Trstu.
Boljše bodočnosti tudi nc kažejo Trstu maščobe, ki vedno poskakujejo v cenah. Speli in mast sta sicer poskočila od 23.424 na 43.938 q, bombaževo olje od 26.012 na 38.872 q in olje za jedila od 52.547 na 766.222 q. A na povišani promet je vplivala pred vsem špekulacija, predno so uveljavili nove višje postavke carinskega tarifa. Reakcija v nazadovanju uvoza je gotova stvar.
Novih importnih predmetov ni bilo, izginilo ie pa nekaj starih.
Da pa Trst še danes nima zadostnih skladišč, tudi ne železnice dovolj vagonov, smo že nedavno grajali.
Boj zo posojilnico.
Metlika, 13. sept.
Zopet se moramo baviti z metliško posojilnico. ne le zaradi grdili člankov »Narodovih«, ampak ker je stvar splošno važna in utegne biti marsikateremu posojihiičarju v pouk tudi drugod.
Socialne razmere v Beli krajini, zlasti pa okoli Metlike, so nosile do najnovejšega časa in tudi še zdaj v marsikaterem kraju pečat oderuštva. Nekaj bolj premetenih ljudi si je znalo pridobiti več kapitala in tega so porabili v to. da so si uprav usužnili ubogo kmečko ljudstvo. V vinorodnih krajih je sploh nevarnost za oderuštvo velika a v Beli krajini se ie oderuštvo razvilo do neznosne sile. Izseljevanje iz Bele krajine je nastopilo ravno vsled oderuštva, kajti bolje jc bilo zbežati iz domovine, kakor pustiti, da krvoses izpijc kapljo za kapljo krvi in počasi pripravi kmeta na be-raško palico.
Oholost, brezmejna samopridnost in popolna brezčutnost za trpečega reveža — to so lastnosti, ki jih opazujemo na belokranjskem oderuhu. Tako hladnokrvno se ni nikjer ru-bilo, tako brezsrčno niso nikjer z velikimi obrestmi in z neprestanim izsiljevanjem in iz-žemanjem reveža spravljali prav na beraško palico, kakor v Beli krajini.
razbiti kot trske. Železniški stroj je zavozil preko mostu v reko, ko ie pridrdral nasproti drug vlak; prvi vozovi so popolnoma razbiti . . . Vmes med razvalinami pa išče ranjencev in mrtvecev požarna hramba z reševalno družbo rdečega križa.
Pred skladiščem za tovore stoje sanitetni vozovi, kamor nosijo nesrečne žrtve katastrofe.
Mlada gospa si le s težavo dela pot med množico do vojaškega kordona; od daleč ji prihajajo na uho pretresljivi glasovi umirajočih in ranjenih žrtev. Toda ona ni imela nobene solze več . . . ■
Pustili so jo skozi.
Neradi, branili so ji . . .
S svojim krepkim, odločnim glasom si je priborila vstop.
Niso ji mogli prikrivati, pa tudi ne zavrniti je . . .
Tudi ne zdravnik.
»Posestnik \Valter pl. Loo«, odgovoril je zdravnik na njeno mirno vprašanje; »obe nogi razdrobljeni v stegnili, prsa pretrta.--Pripraviti vas moram na najhujše . . . Nikakega upanja več . . . Gre se k večjemu za eno, dve uri.«
* » »
Prva dolenjska hranilnica in posojilnica jc pomenila korak k boljšemu, da je vpeljala vsaj neko obrestno mero. A ta posojilnica je osnovana po kapitalističnem načelu in daje dobičke maloštevilnim delničarjem. Zato so osnovali v Metliki posojilnico po Rajfajzno-vem zistemu, ki bolj ustreza ljudskim koristim.
Nasprotniki te posojilnice so seveda vse poizkusili, da to posojilnico preprečijo, a se jc razvila iu dobro deluje. Zato so pa začeli drugače. Sklenili so, dobiti to posojilnico v svojo last, da bi jo potem po 'likvidaciji uničili in zopet ves denar napeljali v kapitalistično hranilnico. Rajfajznovka je članica ;>Za-dtužne zveze« v Ljubljani, prva pa je v »Celjski zvezi«. Zato bi radi odtrgali rajfajznovko od »Zadružne zveze«, da bi se jim njihova nakana bolj gotovo posrečila.
To je bistvo boja, ki se bije zdaj v Metliki za rajfajznovko, in ki sino o njem že sporočili. Nasprotniki posojilnice hočejo doseči svoj namen s pomočjo sedaj seveda liberalnega bivšega načelnika posojilnice Jožefa Vukši-niča. Ta .ic pred občnim zborom izdal čez 200 deležev Mctličanoin, da naj pridejo dne 2. septembra na volišče ter naj oddajo svoje glasove za njegovo stranko.
Volitev se je vršila zunaj na prostem od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer Ln je bila seveda jako burna, kajti ljudstvo se bori za svojo posojilnico, ker sluti, kaj nameravajo njegovi nasprotniki. C. kr. okrajni glavar v Črnomlju jc prepustil skrb za red in mir liberalnemu županu metliškemu Jutrašu. Gospod Vihtor Parma, ki jc odličen muzikant, pa politično preveč drži z metliškimi liberalci, s katerimi je tudi inače zelo zvezan, je s tem storil napako, ki jo tu moramo pribiti in ga opozoriti na to, da jc dolžnost politične oblasti, skrbeti za ljudstvo in ga varovati pred izkoriščevalci.
Gospod Matjašič, župan iz Rosalnic, je bil kandidat ljudstva. Pri volitvi ie klical on ude po imenih, a Vukšinič jc stal pri vratih ter vseh onih, ki niso bili za njegovo strako. ni pustil na volišče, da bi oddali svoj" glas. Posebno ženskih so mnogo odgnali in so odšle, ne da bi oddale svoj glas. Vukšiničcvi pristaši ki jih ie precej, saj ima jako veliko sorodstvo, so nastopili z vso silo. Celo ženske so bile tako nahujskane, da je neka deklina iz Zele-beja, seveda tudi iz žlahte, skočila gospodu Dostalu cclo z rokami v obraz.
Pa vkljub temu nasilstvu, vklittb temu, da so odgnali od volišča toliko glasov, ie zmagala Vukšiničeva stranka samo z 19 glasovi, iz česar ie jasno, da nima večine in da je ta volitev neveljavna.
V »Narodu« se seveda ponašajo s svojo zmago, a zadnja volitev s svojo nepravilnostjo in prejšnji ponesrečeni občni zbori so pokazali, da si ljudstvo ne bo dalo vzeti svoje posojilnice in jo prepustiti onim, ki hočejo dobro živeti od ljudskih žuljev.
Ravno v tem, da se tako silno trudijo nasprotniki, da bi dobili ta zavod v svojo last in da bi ga pokopali, se pa vidi, kako je potrebna rajfajznova posojilnica. Saj imajo svojo, zakaj ne ostanejo pri njej? Sline se jim cedijo po ljudskem denarju, ki sedaj ue teče v njihove bisage.
Mi pa pravimo: Ljudstvo naj samo opravlja svoje premoženjske razmere. Vncbovpi-joči greh je, od bornega zaslužka ubogega ljudstva z zvijačo in celo s protipostavninu sredstvi jemati in pitati s tem brezdelne kapitaliste.
Časi oderuštva in ljudskega robovanja so picšli. Svobodno ljudstvo naj svobodno gospodari s svojim imetjem in kdor ga hoče tlačiti in izkoriščati, temu naj pokaže vrata!
To vam pa povemo, vi oholi in prevzetni izkoriščevalci ljudstva, da nikdar ne dosežete svojega namena. Cim bolj pa se pokažete ljudstvu v svoji nasilnosti in v svojih pravih protiljudskih namenih, tem bolje — se vas bo znalo bolj varovati!
(Dalje v I. prilogi.)
žiščem, preprostim, obstoječim le iz nekaj plaht in blazin.
Usmiljenka mu podloži blazino pod glavo ter ga nekoliko vzdigne.
S trudnim pogledom umirajočega se ozre nanjo, svojo ženo.
Oklenila se ie njegove roke ter se nagnila k njemu.
»Waiter!« ga je zaklicala s tihim glasom.
Prsa so se mu dvignila, ustnice gibale; toda niti besedice več, kot odgovor samo stokanje in težko vzdihovanje. Videla ga je iu čula ...
Pot ji je lil z obraza vsled strahu in bolesti. —
Samo po eni besedi je koprnelo njeno srce: da jo ljubi ter ji odpušča. — po besedi, katere takrat ona ni hotela izgovoriti. —- — sedaj vidi, da je prepozno, prepozno!-----
Smrtna senca vlegla se je na njegove pol-zaprtc oči. — Ničesar več ji ne more povedati. ---
Ozrl se je nanjo s pogledom, ki je dejal, da stoji na pragu večnosti, v katero si ne upa
ozreti,---ona ve to in čuti; — — nikdar
v življenji ne pozabi tega pogleda!! —---
I. priloga 211. *tev. »Slovenca" dnš 15» septembra 1906.
Tedenski pregled.
Vojaške vaje v Dalmaciji. Cesar je nenadoma odpovedal prisotnost. Uradno poročilo se je glasilo, da je vzrok odpovedi malo pre-hlajenjc; v ozadju so pa tudi politični razlogi. Vladarja jc nadomeščal prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki se je vozil v torek mimo Ljubljane. Vsa proga je strogo zastražena. V Divači so nadvojvoda veličastno sprejeli; sprejem je bil presrčen tudi v dalmatinskih vodah. Z otoka Mljct jc visoki gost v četrtek do 9. ure zvečer sledil na odprtem morju kombinirani pomorski bitki. Dne 14. t. m. se je vrriil v Gruž, odkoder jc odpotoval k vojaškim vajam v Trebinje.
V	italijanski zbornici so že v skrbeh radi avstrijskih vaj; laški časopisi trde, da so pomorske vaje, izzivanje Italijanov ter rohne, kakor bi se šlo za pravo vojsko. V Rimu je došlo tudi do hudih protiavstrijskih demonstracij.
Na političnem shodu v Slovenski Bistrici na Štajerskem je nastopil tudi dr. Brejc. Dovoli dela bi bilo na Koroškem! Drugi govornik, dr. Dimnik, je predlagal, naj se izreče nezaupnica slovenski dclegaciji v volilnem odseku; nastal je nato velik vrišč in protest. Z napadi na delavne slovenske poslance nihče nc bo koristil nc Korošcem in ne komu drugemu !
Socialni tečaj v Miinchen-Giadbach-u je
posetilo nad 150 udeležencev iz vseh evropskih dežela. Največje zanimanje je vzbudilo predavanje o rokodelskih vprašanjih. Vseh referatov je bilo 28. Govorilo sc je o kmetijstvu, o trgovcih, o konsumih in poslih, o iz-omiki ljudstva, o socialnem pouku itd.
V	Ogrskem Gradišču so zborovali pred tednom slovanski časnikarji. Slovaško prebivalstvo je poskrbelo za dostojen sprejem ter kazalo vse mogoče simpatije. Navzočih je bilo največ čeških in poljskih časnikarjev. Sprejel se je predlog, naj bi učno ministerstvo ustanovilo v Pragi stolico za časnikarstvo. Govorilo se je mnogo o ustanovitvi slovanske informacijske pisarne, o načrtu novega tiskovnega zakona itd.
Reška resolucija ne gre v cvctjc, ampak poganja le trnje Hrvatom. To se je pokazalo po zadnjih izgredih v Reki. Mažarska koalicija je poprej potrebovala Hrvate, da je prišla na krmilo, a vezala se ni za bodočnost. Zadnjič so pokazali Hrvatje, da svojih pravic do Reke še niso pozabili, a tega ni v reški resoluciji in o tem ne marajo Mažari nič slišati ter zaniku-jejo, da bi bili kaj obljubili. — Nemiri so se ponavljali na Reki in v Zadru tudi 8. in 9. sept.
Velikansko zborovanje katoliške narodne stranke je bilo na Velehradu. Trideset tisoč navzočih zborovalcev jc poslalo papežu brzojavko. naj sv. oče varuje katolške Slovake na Ogrskem in jih brani pred Mažari.
Državni zbor. V sredo je pričel odsek za volilno reformo zopet z delom. Določiti je še volilne okraje na Češkem in Moravskem, a pričela se je najprej razprava o § 7, ki določa, kdo sme voliti in voljen biti. zahteva enoletno bivanje v občini, kar se je tudi sprejelo.
Kakor je poročal »Slovencu« slovenski romar B., se je zadnjega avgusta zgodilo v Lurdu dvojno čudežno ozdravljenje.
Pozornost je vzbudila zlasti odrasla deklica, ki je bila 8 let hroma, ter je imela eno nogo nazaj zasukano in vso trdo. Noga se jež hipoma zravnala, dekle je hodilo brez opore. Čudeža sta se zgodila vpričo 40.000 ljudi.
Rusija. Plaz peska in kamenja je skoraj uničil mesto Kvarel. Sodijo, da je izgubilo življenje 20 oseb. — V mestu Siedlcu so bili od 5. septembra dalje hudi nemiri. Napadeni so bili trije častniki. Vlada je izdala povelje, naj meščani sami izroče provzročitelje, kar se ni zgodilo. Vojaštvo ie nastopilo. 11. sept. so zopet streljali na častnike iz dveh hiš, ki so jih vojaki napadli. Skupno je bilo 17 mrtvih, 30 ranjenih, mnogo zaprtih. Vstaši so zanetili 12 požarov, a jih je požarna bramba pogasila. Judje pravijo, da je število mrtvih
veliko večje. — Pri nekem vojaškem pogrebu v Varšavi je prišlo pomotoma in neprevidoma do zmešnjave in streljanja na jude. Govore, da je bilo ranjenih 172 oseb. — Carska dvojica z otroci se je odpeljala za več časa v Finsko morje.
Raznoterosti. 111. slov. katol. shoda je ta teden »Slovenec« podal celotne govore dr. Sch\veitzerja o »razporoki in svobodni šoli«, profesorja E. .larca »o kulturnih silah katolicizma« ter vodja Fr. Povšeta »o težnjah kmečkega stanu«. — Novi general jezuitov sc imenuje P. Franc Ks. Wernz. — Za c. kr. učiteljišče se je oglasilo 62 kandidatov in 139 deklic. V ženski oddelek morejo sprejeti k večjemu 45 kandidatinj. Kam z drugimi? — Splošno se čujejo pritožbe, zakaj se železniška uprava ne zgane, ker so stalne in redne zamude na gorenjski državni železnici, odkar je odprta bohinjska železnica; in ravno tako se toži o zelo slabih vozovih. Brezobzirnost nasproti prebivalstvu naj preneha! — Na kamniških planinah so pri zadnjem lovu ustrelili 65 divjih koza. — .Turist Cham, ki jc svoj čas hotel spraviti v luknjo 5 jeseniških mož, češ, da so s silo razgnali občinsko sejo, je bil nato tožen radi razžaljenja časti. Dobil je tri dni trogega zapora ter 1000 kron stroškov!
Karavanške železnice proga Jesenice-Ce-lovcc bo otvorjena 30. septembra. — Pevsko društvo »Ljubljana« je pri izletu v Zagreb doseglo sijajne uspehe. Pevce so povsod burno pozdravljali ter občudovali zlasti izvrstne tenoriste. Cisti dobiček 200 K je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. — Pri pogajanjih o nagodbi se jc pokazal spor med našo državo in med Ogrsko. Ogri se hočejo pogajati z Avstrijo, kakor s tujo državo. — Umrl je 9. septembra g. A. Zarnik, trgovec in posestnik na Krtini. — Kmečka županska zveza je kupila list »Občinska uprava«, ki je sedaj last in glasilo imenovane zveze. — Slavnost, ki io je priredilo izobraževalno društvo na Rovih povodom blagoslovljenja nove zastave, sc je obnesla v vsestransko zadovolj-nost. Pri popoldanski veselici so sodelovali tii.ic pevski zbori. — V Radmirji v Savinjski dolini je 5. septembra pogorelo 26 poslopij; 12. t. m. pa je požar v Serpenici upeeplili 12 hiš. — V Ameriko se je v torek odpeljalo 155 Slovencev. — Vstaši na Kubi so poraženi. — V Avstriji je to leto pobegnilo devet soc. de-mokratov-blagajnikov, ki so odnesli lepe svote krone. — V Jaršah je bilo v nedeljo blagoslovljeno novo šolsko poslopje. — Mlekarja Seliškarja v Ljubljani pogrešajo; zapustil je baje preccj dolgov. — Nemška »Siidmarka«, ki je imela minulo leto 182.783 K dohodkov, dela na vse kriplje. Lani je ustanovila 34 novih podružnic, eno tudi na Kranjskem v Domžalah.
Godovi prihodnjega kvateriiega tedna:
Nedelja 16. sept.: Marija sedem žalosti, Ljudmila, Kornelij in Ciprijan; ponedeljek 17.: Lambert, Hildegarda; torek 18.: Tomaž Vil., Jožef K.; sreda 19.: Januarij, Arnulf; četrtek 20.: Suzana, Evstahij; petek 21.: Matevž, Mavra: sobota 22.: Mavricij in tov., Emeran.
Štajerske nouice.
š »Cista« slovenska stranka na Spodnjem Štajerskem ali kaj? Prejeli smo sledeče zaupno pismo, katero se ta teden razpošilja po Spodnjem Štajerskem, in katero se glasi: Vaše blagorodje! Javljamo Vam, da izdamo tekom 10 dni brošuro, v kateri razložimo v poljudni obliki naše cilje, naš program. Vsak zaupnik dobi 20 izvodov knjižice. Ker so si mnogi na nejasnem, kaj pravzaprav hočemo — in ker gotovi ljudje že sedaj strašijo ljudstvo z nami, kot z brezverci itd., zato je potrebno, da zaupniki razdele vse brošure in brošure naj romajo od roke v roke. Dalje prosimo, da nam tekom enega tedna javite kot zaupnik Vašega okoliša a) se li strinjate s tem, da skličemo veliki z b o r na nedeljo, dne 30. kimovca 1906 v Celje, kar bi storili s posebnim ozirom na ude-
ležbo iz kmečkih občin in delavskih krogov; b) bi li bila tega dne iz Vašega kraja možna večja udeležba, osobito iz gori omenjenih slojev; c) koliko udeležencev približno moremo pričakovati iz Vašega kraja? Blagovolite do velikega zbora delati čim uspešnejše v smislu naših prvih pisem. Odgovor pričakuje in Vam pošilja slovenske pozdrave. — Osnovalni odbor, Celje, (iraška cesta 37. Celje, dne 9. kimovca 1906. — Ta številka 37 na (iraški cesti je gostilna g. Kostomaja pri »Jelenu«. Tam torej se je začel »preporod« Štajerske. Prej so tam reševali Spodnji Štajer rudečkarji, na njih razvalinah in iz njih idej se je razvil »čisti« Spindlerjanizem. — Opozarjamo še enkrat somišljenike na to razjedajoče in razdirajoče početje celjskih malkontentov pod vodstvom mladega Spindlerja, ki bi sebi in domovini več koristil z nadaljevanjem študij, da bi vsaj kot cel mož stopil v narodni boj.
š »Slovenski Narod« naj pometa pred svojim pragom. Iz Maribora se nam piše: Občo veselost je vzbudila notica v četrtkovi številki, da gradijo nov most čez Dravo tako nerodno, da se ie poslanec Wastian radi tega pritožil. O novem mostu šc ni v Mariboru ni duha ne sluha. Resnica je, da se stari, leseni most popravlja, zabijajo se novi piloti. Priprava za zabijanje pilotov pa zapre polovico mosta, vsled česar jc promet jako oviran. To je bil predmet Wastianove pritožbe. Ko je pisal zadnjič »Slovenec« v poročilu iz Crešnjevca »Crešnevce« je takoj »Narod« lopnil po njem, sedaj pa prinese sam tako neumnost.
š O celjskih Nemcih prinaša »Marburger Zeitung« izboren članek, v kojem pravi, da jc v nemških vrstah vse gnjilo zlasti v višjih in takozvanih boljših krogih. Tam čitamo na pr.: Politično društvo »Deutscher Verein« in »Ver-schonerungsverein« že leta sem nista imela občnega zbora, o odborovih sejah ni niti govora, »Musikverein« se živi od »legata« in veselo »gospodari,« »Mannergcsangsverein« gre navzdol, pevskih vaj ni več skupaj spraviti, zato je dirigent dr. Rračič odložil svojo čast.. Kot največje zlo se pa občuti odvetniško gospodarjenje, ki se vsestranski nepovoljno kri -tikuje itd. — Dalje zabavlja Marburgerca, ker so mestni očetje od nemškega deželnosodnega svetnika Kotziana kupili znano hišo v Novi ulici, »o katere potrebnosti se noben človek ne more prepričati.« Ta hiša se je kupila le iz usluge proti Kotzianu. — Tako vsaj pravi Marburgerca, ki imenuje to »Gefalligkeitsan-kauf«. Dopisniku tudi ni prav, da kupujejo Nemci (?) pri Majdičtt in da svoje zobne bolečine zaupajo dr. Sernecu. Prepričani smo, in to povemo v potolažbo Marburgerci, da celjski Ncmci tega gotovo ne bi delali, čc bi bila moka iz nemškega smrdljivega mlina od daleč tako kakor Majdičeva; sicer pa tudi dr. Janko Sernec ne more za to, če on zobozdravni-štvo bolje razume, kot nemški (?) dr. Sadnik. — Simptomi, ki jih popisuje prijateljica iz Maribora na celjskem nemštvu se imenujejo s tehničnim imenom: Marasmus senilis. — Nam je ta prikazen čisto prav. Želimo, da bi čim preje to puhlo nemštvo se spravilo na tako-zvani »Jungfernsprung«, se potopilo v Savinjo in odplavalo kakor smrdljivi gnoj proti Črnemu morju.
š Hoče pri Mariboru. Minoli ponedeljek, dne 10. kimovca, vršila se je pri nas redka slovesnost. S. Pivec, posestnik in stavbarski uslužbenec v Crkovcih je obhajal s svojo ženo Marijo zlato poroko. V Brezjem bila ie sv. maša, pri kateri so velečastiti gospod dekan A. Grmov ni'k po prelepem nagovoru izvršili ganljivi obred zlate poroke, ki je naredil na mnogobrojne udeležence globok vtis. Zlata poročenca štejeta vsak 77 let, a sta na duhu in telesu tako krepka, da jima ne bo nikdo te starosti pripisoval. S svojo marljivostjo sta si pridobila lepo kmečko premoženje ter sta svoje otroke vzgledno lepo odgo-jila; sin Rupert, ponos cele družine, jc višji mornarski uradnik v Pulju. Pivčeva hiša je pa tudi vzorno krščanska, in povsem slovensko-narodna; gospod Pivec spada med najbolj za-
vedne iu navdušene kmečke narodnjake v mariborski okolici. Daj Bog, da bi še dočakal svoje biserne poroke, kar se mu je na veseli zlati gostiji na njegovem prijaznem domu od vseh strani srčno želelo.
š Hujskarija proti slovenskim trgovcem in obrtnikom. Iz Maribora se nam piše: Nestrpnost vsenemške stranke se jc lani 2. maj-nika očividno pokazala pri občinski seji, ko se je sklenilo, da noben trgovec in obrtnik ne sme imeti slovenskih napisov na predmetih, ki segajo v mestno ozračje. Takrat smo menili, da bo nestrpne mestne očete kmalu postalo sram, ker so tako neumnost in krivico nasproti Slovencem sklenili. Pa do sedaj še niso prišli k zavesti. V svoji zaslepljenosti so začeli kruto postopati in izvrševati krivični sklep. Pred k r a t k i m j e p o I i c i j a o d s t r a n i 1 a s i o-venski napis banke »S 1 a v i j e«. S e-d a j pa je dobila tudi tiskarna sv. Cirila zapoved, da mora tekom 24 ur odstraniti s I o v c n s k i n a p i s. Kaj tako krivičnega in nespametnega niti Abderiti ne bi storili. Pa v Mariboru je vse mogoče. Slovence smatrajo za brezpravni narod nižje vrste. Dasiravno tako plačujejo davke, kakor Nemci, jim odreka nemška nadutost vsako enakopravnost. Slovenska tiskarna pa takega terorizma ne bo mirno prenašala. Pritožila se bo do najvišje inštance in upa, da bodo od tamkaj mariborskim nestrpnežem pokazali, da se nimajo vtikati y popolno privatne reči in trgovcem narekovati besedila njihovih tvrdk. Mestnim očetom pa še nasvetujemo, da naj še več tako »modrih« sklepov naredijo, n. pr. da se v mariborsko ozračje nc sme prinesti nobena slovenska knjiga, da ne smejo hlačni gumbi imeti slovenskih črk in napisov in da ne smejo slovenski kmetje nositi denarja mariborskim trgovcem itd.
š Velika Nedelja. Piše se nam: Strašno visok je postal iz Ormoža priseljeni gostilničar A. Miki. K zadnji tako slabo izpadli veselici nemških gasilcev je prišlo tudi par zavednih narodnih fantov, ki so sedli med najhujše hajlovce in začeli prepevati razne slovenske pesmi in klicati »Zivio Slovenci!« itd. Ali vsled tega se je Miki razburil, da se je obrnil do najhujših hajlovcev in jih po nemški prosil, da
naj te s.....ven vržejo. Nemški gasilci pa
so imeli premalo korajže, ali pa so bili bolj previdni, kakor g. Miki, da tega niso storili. Ko pa so začeli potem oskrbnika Flucher in Senčar in njihovi ubogljivi uslužbenci kričati »Heil dem dcutschen Kaiser Wilhelm«, ko je igrala godba avstrijsko cesarsko pesem, ni Miki temu nič nasprotoval, ampak jc sam še pomagal. To pa si tudi naj Miki zapomni, da od zdaj zanaprej nc bo smel več slovenskih fantov imenovati svinje in da živi tukaj med samimi Slovenci. Ce bi ga ti ne podpirali, bi gotovo moral pobrati šila in kopita. Tudi se silno prizadeva g. Miki da bi izvedel dopisnika v slovenske časnike. To se bo težko zgodilo, da bi izvedel, ker smo zdaj žc skoro vsi fantje mladeniške zveze toliko izobraženi, da vemo pisati v časnike. Vendar pa bi nam g. Miki lahko povedal, kdo piše v »Štajerca« od Velike Nedelje.
š Umrl je v Mariboru 14. t. ni. opoludne ob 12. slovenski trgovec Stanko V e r t n i k v 25. letu. Jetika mu je utrgala nit življenja. Hodil je še do zadnje ure. Proti poldnevu se je malo vlegel ter je mirno zaspal. Ob njegovem odru žalujejo mati in štiri sestrice. Rajnik je bil priljubljen v narodni družbi. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob polu 3. popoldne od hiše žalosti, Koroška cesta št. 9, na mestno pokopališče. Vrlemu narodnjaku žemljica lahka!
š Pomoč pogorelcem. V prid pogorelcem v Radomirju priredi na prostem veliko ljudsko veselico »Savinski Sokol« s sodelovanjem vseh narodnih društev iz gornjesavinske doline na Ljubnem, dne 16. septembra 1906. — Vspored: 1. Koncert, proizvaja polnoštevilna »Soštanjska narodna godba«. 2. Petje, nastopijo razna pevska društva. 3. Telovadba. 4. Prosta zabva. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta.
Pismo Boliatuga Pepeta.
Gespud redeliter!
Jest na vem, če sa uni že slišal, kua ie una nedela talep Tončk, moj žlahtnk u ta
devetmo kumouclna-1 špiltt.
Veja, iest
sm se ga pupoune u nedela mal pr »bajsn bolf« nalezti, tku, de sm iz velika mtija ke dn jebeleumskga musta prkubacou. K sa m tam mige soj dinst udpuvcdalc, sm se mal na tiste rante naslunu in pušlušu špektakl, k sa ga delal zravn u oštari. A se t ni prguncu tekat Tončk, iz flinta na ram, kokr pu navad u megl (pa na smeja mislt, de je biti on u megl, ampak Iblana je bla u megl) iz jage zmatran pu forštat, ke preke jebeleumskm muste. K je pršou enkat bliži in zagledu tistga lintvrna, ke pu Kolencuvh klubasah tku soj žrel steguje, s je mislu zatu, k je biti u megl: tula je pa en kapital jelen tlela; tala more bt pa še dons moj, de um saj drugm iagrm, ke me zmira
špotaja in soje vice iz mana zbijaja, enkat ježek zavezu in jm pukazu, kua zna ta lep Tončk, kedr kašna legnat narajma. Tku s jc mislu Tončk, k je biu u megl, uzeu flinta iz rame, pticilu in ustrelil na tistga Iintverna, čm rečt: jelena. K je vidu, da se ta jelen za negau šus še na zmen, s je pa Tončk mislu: fant, zdela pa pulfr špari in raj pamet nuci. Jelen gvišn spi in lohka ga uš dubu žiuga u soja roka. Tku s je Tončk mislu in zlezu pu prsteh prou pu tihm tistmo jelene za hrbet, ga zgrabil za rep in zaupou vs veseu :»Mrha jelenuva a te mam!« Ta mrha jelenuva se pa še zdej ni za Tončka prou nč zmenila, ampak spala je lepu naprej, kokr de b se nč hudga na zgudl. Tu sc jc pa mojmo žlahtnke u ta devetmo ku-mouc use glih mal čudn zdel, de se eu tak!a jelen zanjga, za ta lepga Tončka, prou nč na zmen, k šc kašna frajla na ustane tku gla.ili-giltek, če nega zagleda in začel ga jc strah ratvat in začeu je ukul sebe gledat, na kera plat b mu šc ta nar bi kazal, de b ja pupihu. Kokr je pa ukul sebe pugledu in zagledu na usakmo vogle musta glih enga tacga jelena, kokr je biu ta, ke ga je za rep zagrabit, sa mu pa začel jt lase pukonc in iz negava jagruska kurajža je biu vn. Flinta je vrgu ke za uda, on ja jc pa ubrati, kulkr sa ga mogle mige nest, dol pu forštat, ke preke pirhale. K .ie prletu ke na duriše iti zagledu tam cn kp sodu,
zlezu h i t r not za sode in pučepnu, tku de b ga jeleni zastonj iskal, če b ja prou za nim ubral. No, pa jelenm sc je use glih zdel prena-umn, de b letal za enmo takmo jagram, kokr je ta lep Tončk, ampak sa lepu listal na sojtr.o plač, kokr sa jh soje cajte gespud žepan pusti pustaut in še dons tku sedela in takm iagrm jezike kažeja.
Kuku se je pol našmo Tončke naprej gu-dil, in kulk cajta jc še čepoti za sodni, jm jest res na morili puvedat, zatu k sni se tku sme-jau, dc b htnal poču na rantah in de sni se ud samga smeha čist strezvu in ja ubran dam pugledat, čc je moj bk še tku zdrou in veseu, kokr jc biu veseu gespud dohtar Kam, k sc mu je pusrečl. dc je tist društu za pumuč ta nižm slojem skupi skumtideru. Ker glih ud Kama guvurema, jm morm šc tu na znanje dat dc se Kam na use viže matra, dc b u soje društu tud kej Idi dubu, de b jh mogu pudpirat, in če glih kterga na gas narajma, ga kar pud pajsha pugrab pa gn ccfra u društu za pudpi-rajne nižih slojev. Tku je pa kunštn, de sc mu nč več na čudni, de je tku hitr za dohtarja avanziru. Samu rihtari dohtar Kama nč kcj na rešpehtiraja in sa ga zadnč zamehurl, tku dc u mogu šc panglc ud ta novga klubuka nest u kranjska šporkasa, dc b mu kej dal zanj na pusada, de b mogu pr ta prauh dohtarjh use unkoštnge puravnat.
K sni najdu duma use u star vorng, sm stopu hitr u štacuna pu za cn groš kisih kumare, de b iz nim sojga mačka, k sm ga mou, ukul prnesu. K m jc štacnar kumarce u »Slu-vensk Narud« zaviu, m je pa glih prou pršiti, de sm saj vidu, kuku ga kej te cajtngc zdej markiraja, ke je ta pust Slemšk na Turškm. Usedm se zatu na en parungl in razgrnem pla-tlc pred saba na roči. Ke se iz kumarcani mal pukroftam, pa začnem brat ena prtožnga ud iblanskh puhpintarju čez katolška puhpinta-rija, de jm vs zaslužek preč sne. Kokr sm enkat ta šimfajne du konca prebran, sm začeu pa na soja roka mislt, al je ta šimfajne prou al ne. k jest nism tak. de b enmo drtigmo jemau besede iz ust in jh naprej nosu, ampak sam puštederam kuku in kaj, pol pa ta soja puvem. In na ta viža sm pršou na tu. de b biu falen, čc b dehoušna sama ldem bukle vezala; k pa dehoušna na veže sama bukl, ampak ma za tu frejšprehanc jiulipintarske kselc, k jm bulš plača, kokr jm plačujeja usi druh iblansk puli-pintarsk majstri, pol ma tud enga ta prauga majstra nastaulenga de puhpintarija viža in več zasluž, kokr je preh ket majstr zaslužu .in ma mn skrbi, kokr preh; tu pa na more bt falen, če s je dehoušna urihtala tud ena puhpintarija, de lohka bukle, k jh je sama vn dala, tud u uen puhpintari zvežeja in de ji ni treba ukul puhpintarskh maistru letat in fehtat. de
Jeseniške novice.
j Mrtva jc najbrž Ana Pikon, tovarniška delavka na Savi, ki se je izgubila v nedeljo, 9. t. tn. 2e kaki dve leti se ji je poznalo, da se ji pamet meša, od srede avgusta letos pa je kazala prav jasno, da se ji je zmešalo. Vsled tega so ji v tovarni odpovedali delo. To jc pa še hujše vplivalo nanjo. Naprej in naprej je zdihovala, kaj bo sedaj, kako bo živela. V nedeljo med deseto mašo je šla z doma in ni je več nazaj, nihče je ni videl, kam je šla, vse iskanje je bilo dosedaj zastonj. Stara je okolu 60 let, oblečena v rujavo krilo, črno jopico, belo ruto. Ce kdo naleti na njo, naj naznani ali orožnikom, ali županstvu na Jesenicah. Toda bati sc je, da si je v obupu in zmešanosti sama končala življenje.
j Plavška kapela je bila slovesno blagoslovljena v nedeljo, 9. t. m. Nekdaj je na Plavžu stala cerkev sv. Barbare, ki jo je bil posvetil škoi Tomaž Chron 9. aprila 1617. Posestnik topilnic železa na Plavžu je pri ti cerkvi sam vzdrževal duhovnika. Kolikor se more iz zapiskov v župnijskih maticah izvedeti, bil ie na Plavžu duhovnik še leta 1773. Gotovo jc takrat tudi še stala cerkev sv. Barbare. Kdaj se je opustila in podrla, ne vc sc natančno, a gotovo koncem 18. stoletja.
j Karavanski predor še vedno dela preglavice. Naleteli so zopet na kompado, ki je slabo zgrajena in jo bodo morali predelati. Dosedaj so že en kilometer predora morali na novo predelati. To morajo biti ogromni stroški, če pomislimo, da ie zid debel po dva metra, na nekaterih mestih tudi po tri, in se ne rabi za zgradbo neobdelan kamen ampak kvadri.
j Občinska seja bo v torek 18. t. m. ob polu 5. zvečer. Najvažnejša točka jc prva: Poročilo županstva o socialnem odseku. Z zanimanjem pričakujejo delavci, kaj bo poročal župan. Zanimanje je splošno, zlasti radi tega, ker je bil župan ravno vsled postopanja proti socialnemu odseku od zadostnega števila odbornikov pozvan, naj skliče sejo najkasneje do 9. t. m., da sc o tem obravnava, pa seje ni sklical. Sklical jo jc bil pač na 12. t. m., a zopet preklical. Radovedno je vse, kaj bo v torek. Delavci bi radi prišli poslušat k seji v obilnem številu, pa jc seja sklicana ob taki uri, da jim je skoro nemogoče priti. Seja se začne ob polu 5. popoludne, torej ne morejo zraven delavci, ki morajo biti v tovarni ob 6., za tiste, ki bodo ob 6. uri prosti, jc pa prepozno. Nekdaj so bile seje Ic ob nedeljah, pod novim županom so pa samo ob delavnikih in ob pozni uri popoludne. Gotovo bo v torek seja trajala v noč, kar ne more biti prijetno odbornikom, ki so po uro daleč.
j Na Sv. Goro pojdejo možje in mladeniči v nedeljo. 23. t. m. Tudi moški pevski zbor pojde ž njimi, pričakovati jc prijetnih ur.
Idrijske nouice.
i Gasilska slavnost. Na Mali Šmaren ie gasilno društvo v Spodnji Idriji obhajalo slovesnost, ko jc bil blagoslovljen gasilni dom in brizgalna. Obrede jc izvršil g. dekan iz Idrije ob obilni azistenci. Po blagoslovu jc imel g. dekan primeren nagovor, na kar sc je g. nadučitelj Bajec zahvalil g. dekanu za bla-goslovljcnje, sosednjim gasilnim društvom za' udeležbo in gospej županovi Kenda za kunio-vanje. Po blagoslovu so sc zbrali vabljcnci in obilo občinstva zlasti iz Idrije na vrtu g. župana, kjer so domača dekleta v narodni noši prodajala v korist društva šopke in srečke. Zabavo so poživile lepe deklamacije, dobro izvežbano petje društvenih članov pod vodstvom g. nadučitelja Bajca in godba idrijskega godbenega društva. Društvo in gostic so gotovo zadovoljni z lepo napravo. Prišla sok slavnosti tudi veteranska društva i/. Idrije in bratska gasilna društva iz Hotederšicc, Idrije, Dobračeve, Ledin in Zirov s 3 zastavami. Načelnika idrijske požarne brambe župana Šcpetavca ni bilo pri slavnosti. Poslal pa je svojega vajenca s kopico brošuric, da jih jc prodajal gostom. Ali sc jc čisti dobiček za prodane knjižice tudi obrnil v isti namen, kakor dobiček prodanih šopkov in srečk, nam ni znano.
b ji u praumo cajt zvezal, kar b jm dal za zve-zat. Jest mislm, dc je ta reč tkula, kedr uja druh, k nisa izučen tistga kšcita, ke ga peleja, pa ga usc gleli peleja, kokr dohtari pa učitlni, zaprl soje kšefte, tekat nej pa šc dehoušna zabije soja pudrukarija in puhpintarija.
Tu je pa enkat ena. dc dohtari. učiteli in druh tak Idje na uja tli pušlušat mojga sveta, ampak, dc uja lepu naprej pelal usc sorte kšefte, kokr sa jh du zdej. »Sluvcnsk Narud« nej pa raj čez sm prvandrane tujce šinila, žc na ush koneh in krajh fabrke zidaja in dutnače Idi za hlapce gor jemljeja, za ta bulš službe, kokr sa verkfirari in tku naprej, pa soic Idi iz rajha naprej pustaulaja. Tuki b biu na piac, dc b se šimfal, ne pa tam, ker gre lepu usc u vorng in Idje pušten lohka zaslužja, če pušten delaja.
Med tem cajtam, k sm jest tula prešte-deru, m ja jc moj maček nekam pulakiru. kokr dc b mu arnca pud repam zažgan in iest sm biu spet zdrou ket riba. »Sluvcnsk Narud« k je biu ud kumare mestn, sni dau moji mi bike ublizat. sej mislm, de mu na u škodval, k jc inočne nature, jest sm pa šou spet mal pu Ib-aln pugledat, kua jc kej nouga, dc jm vedu drukat spet kej pisat. Du tekat nej pa zdrau ustaneja.
i Hiše Podrotejo so izločene iz župnije Črni Vrh in priklopljene župniji v Idriji.
i Novo poslopje okrajne hranilnice in posojilnice je dodelano. Stranke so že naselile hišo. Davčni urad posluje v novih uradnih prostorih. Seveda hiše niso blagoslovili, dasi jc in bo krščanski kmet največ prispeval za lepo stavbo. Najbrže. da Tinčetu ni bilo všeč.
i Vrhniškim liberalcem svetujemo, naj se v bolj zapletenih občinskih zadevah, zlasti glede volitev, obračajo na Idrijo. Tudi pri nas je bil vložen ugovor, da bi volil notar med volilci 1. razreda. V sl. komisiji je zagovarjal to mnenje samo priprost rudar. Liberalci pa, katerim ic seveda tudi Kristan pritegnil, so iz-taknili neki odlok, po katerem se naj imajo tudi notarji prištevati državnim uradnikom. In g. notar jc volil in bil voljen v I. razredu. Lc v Idrijo toraj v vseh različnih zapletenih pravnih vprašanjih, zacelijo vsako rano, čc ne z enim pa z drugim paragrafom, naj si je že primeren ali neprimeren. Vsak je dober, samo da se liberalcu ni treba sramovati.
i Občinski odbor je imel dne 12. septembra sejo. Mestno županstvo je odbornike vabilo k tajni seji. Zelo so sc začudili nekateri odborniki, ko pridejo v dvorano in vidijo tudi galerijo dobro zasedeno. Vršila se je najprej javna seja, h kateri ni bil povabljen noben odbornik, radi napovedane tajne seje pa jih je bilo vendar dosti navzočih. Razpravljali so o razširjenem reservoarju »Lačne vode«. Jako pametno so odborniki omenjali, kako čudno ja, da se more kako stavbarsko delo ponesrečiti, ko imamo vendar v občinski pisarni vpo-kojenega stavbarskega mojstra in izšolanega šc mladega mojstra. Namesto da kar naprej le sedite v-pisarni, ako je kaj dela ali ne, naj bi raje eden ali drugi šel občinske zidave nadzorovat. Pripomnimo šc k temu, da se je povdarjalo, predno jc bil zadnje imenovani sprejet v občinsko službo, kako potreben da je, ker mora občina večkrat kaj zidati. Sedaj »se pa prvi reservoar ponesreči! — Glede mestne ubožnice je sklenil obč. odbor, da se da vsako leto dosedanjemu hišniku 250 K posebej v ta namen, da preskrbi ubožnici drva in kurjavo. Stanovanje ima prosto in tudi se mu zviša remuneracija na mesečnih 30 K. — Sledila jc napovedana tajna seja. v kateri je bil imenovan učiteljem geometrije na mestni realki g.Tcjkal, začasnim učiteljem prostoročnega risanja g. Vauflotič, svak našega notarja.
i Ponočnjake, ki so 2. t. m. ob 3. zjutraj ljudi plašili z zvonenjeni, so žc odkrili. Kakšnega mišljenja da so, vsak lahko takoj ugane: sami mladi liberalčki. Ko so pravili, da je med njimi tudi učitelj B., čegar oče je tu sodni uradnik, niso mogli verjeti. Saj svoj čas še podnevi učencem ni pustil ministrirati, sedaj pa da bi sam — celo kar ponoči — začel mežnariti! In kaj bi porekel Gatigl ob tolikem prostovoljnem in celo kazniiveni ponižanju svobodomiselnega kolega! Zato ne verjamemo.
Reške intrige.
(Izviren dopis.)
Reka, 12. septembra 1906.
Reška resolucija je storila žalosten konec. Pokopali so jo Mažari. Toda ni šc konec intrig znanega S u p i 1 a. ki jc oče te resolucije, a ji noče biti za pogrcbca. »Novi List« od 10. t. m. se jc povspel do trditev, katere pošteni hrvatski listi iavno označujejo za neizmerno podlost. In to jc res. Zgodilo sc jc pa to takole:
Supilo jc nedavno bil hud nasprotnik vo-uitelja reških avtonomašev, Z a n e 11 c. Delal je proti njegovi kandidaturi, kar jc lc mogel. Ko se jc ob priliki zadnjih reških izgredov pokazalo,, da jih je uprizoril Zanclla. sc jc Supilo seveda zaganjal vanj. Toda prebrisani Italijan mit ic javno zaklical, naj miruje, ker ga bode v nasprotnem slučaju kompromitiral v ogrskem parlamentu zaradi stvari, »ki sc tičejo inozemstva«! In kaj jc nato storil junaški Supilo, reformator vse hrvaške politike?
Spisal jc v svoj list skrajno ponižni članek, ki glasno priča o njegovem brezdomo-vinstvu. Supilo bi se rad izvlekel iz cele afere. »Vidim, kako sc me od gotove strani izkuša predstavljati za sovražnika Italijanov . . . Sedaj pa se čutim prisiljenega izjaviti, da se ravno v teh žalostnih prilikah moja vera v ita-lijansko-hrvatsko bratstvo ob obalih Adrije ni samo prav nič oslabila, ampak še bolj utrdila!« Nadalje ta politični klovn obsojujc stare predsodke proti Italijanom, povzdiguje hrvatsko kulturo zato, ker jc branila Italijo, Benetke in Florenciio pred Turki in sc ponuja Lahom — tisti reški fakinaži. ki je njegovega brata krvavo pretepla in njemu samemu hotela demo-lirati uredništvo! Na koncu imenuje te Lahe »prijatelje, drugove, enake«!
Mož se je zbral odkritji Zanelle. Reška resolucija mu jc splavala po vodi, ker so ga Mažari ostavili na cedilu. V svojem egoizmu bi vsaj zase rad rešil nekaj ostankov te brezvestne politike. Zato mu služi za izgovor »nemška, čmožolta javnost«, ki sc raduje nesloge med Italijani in Hrvati. Napadeni hrvaški Sokoli so lahko zadovoljni s tem zadoščenjem, ki ga jim mesto Italijanov ponuja Supilo sani. Zadoščenje za vse udarce, pobite glave in šipe bodi nanovo utrjeno hrvaško-laško pobratimstvo ob Adriji!
Lahi so lahko zadovoljni. »Agramcr Tag-blatt« je prišel šele 12. t. m. do spoznanja, da bo treba Reko »kulturno osvojiti«. Treba jc tam hrvaške ljudske in meščanske šole. Toda Supilo jc modrejši. On ima drugi načrt. Reko naj kulturno osvojujejo Lahi in Hrvati. Ta zveza bo okrepila Hrvate ob Adriji in obenem Lahe. Ogenj in voda, Za-nellov fanatizem in Supilovc utopije — to vse bo primorskim Hrvatom prineslo kulturno osvobojenje. In tega moža so Hrvatje slavili!
Poslano.
lili".
Pristna in porabljiva so le naša izvirna žarilna teleta ki nosijo v varsvo občinstva pred ponarejanji poleg stoječo, na žarilcu jasno označeno vidno znamko
Auerlicht.
Žarilci 60 v., hranilni žarilci 55 v., cilinder 30 v. in 20 v z dostavo na dom. Dobiva se v plinarni v Ljubljani.
Auerjeva družba,
Dunaj, IV/1. 1986 6-2
Zahtevajte zastonj
in Iranko mo| veliki, bogato ilustrovan glavni cenik i nad I0C0 slikami vaeh vrat nlkrlnaatlh, arebrnlb In zUtib ur z znamko Hoakopf, Hiba, OmeRt, NchafTbausen, (Jlashiitte kakor tudi vacb vrat solidnih zlatnln In arebrnln po irvlrnlb tovarnliklb cenili.
Nlkel. remont, ara......K 3*—
■lil. Koakopl patent ura ..... 4'— , , trna lekl. rem. ura . 4'— Ivlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . . 5 — Ooldln rem. ura .Luna* kolesje , 7 50 arebr. . . .Olorla" . . 7-60 , , . dvojni plašč . „ 11-50 , oklep veriilca z rlntico na pero In karab., 15 gr. težka . 2 50 ruika Tula olkel. ura • sidro z .Luna" koleajem . . . 9 50 ara a kukavico K 3'50, budilka K 3 90, kuhin|aka ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80 /.a vnako aro Kletno pismeno Jamateol Nlkak rlalkol Zamena dovoljena, »II denar nar.*J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št. 654, Češko. 100—11

1567 III 8 4
A» Kt acz m c r klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galoflo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih ,'firn po najnižjih cenah. Pre igrani klavirji, solidno in as stanovitno prenarejoni so vedno v zalegi, ssb
Edino zastopstvoma Kranjsko firm: L. BOsendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ahirajo in itivršnje se pnd-letanjv * umijem strokov-ujaiko in pronkrhno In taračnnavajo najcenot&o.
2178 52—4ft
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva švloarska Blatom Roskopf patent remont, ura * sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14-—, s sekundnim kazalcem K 6---, 3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 101—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena aH pa se vrne denar bres odbitka.
Razpoši\ja po povzetju
prva tovarna ar
1790 10-6
Ustanovljena t'62.
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon SM.
tvornica
ognjišč 12
RUDOLF GEBURTU
1-4
m a š i n 1 s t
Dunaj ; (Wien)
VII. Kaiserstra^se 71, na vogalu Burggasse
Zalogo ogniiiUtedilnikov in stroj-
" "" za vsako port" do nalfinelSe In velikostih, emalllrane.j
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Nptoialni katalogi grafit in franko,
nlh nnnllfŽ ZB vsako Dorabo od navadne UIU uyujin do nalfinelfe In najelegantnejše Izpeljave, v vseli velikostih, trne alf bogato
Poatuvno varovano. Vsako ponarejanja I« ponutiskorunje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 f balzam 52-37
le z zeleno zuamko .redovnica*.
Staroalavno Mprekotno
proti alnbemu prebavljanjn, krčem v !e-lodt-a, koliki, b&taru. prsnim boleznim,
inflaenci itd. itd. Cena 18 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialnu steklenica s patent. zamnAkom K 5*— franko.
Thi*rryj0vo centifoUJiko morilo, povod tnano kot non plut ultra
proti vsum lie .Ve starim ranam, vnetjem, ranitram, abscesom in oteklinam vseh vrat. Cena: i lončku K II110 se poilje le proti povzetja ali denur nuprej.
Lekarnar A. Thierrjf v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSura b tiaoči originalnih zahvalnih pisem gratia iu franko. V sa-logiv skoro vneli večjih lekarnah in inedicinalnihdroKerijah
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
„Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1--, gld 1'50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, lX/2, NuCdorferstraS«
štev. 3 - 44.
Dunaj-
ske želodčne kapljioe, vetrove odganjajoč:) in želodčni krč utešigoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo<tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-tnllo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada- zobni praSek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	1x3 49—33
Ceno CNu pttiBljl«
perje
I kg hi(|i skabljenegi
K e M, b.lj. iegaitfil-; belega, |ak* mehkega, sii>tbl|tB«ga K II -; kron 34 — vaeinobelega, mehkega, skab-Ijtotga K 30 —; kran 3t-—. p«. idi|a m Iranko proti p«vact|c Vadi tt zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi pailnlb stroikov.
■•MflktSaobMl, Lsbst IBS
1632 0. Pisen n« Češkem.
Ui	<n e	%	
p n n	e	IU "1 O	>
«T	M	O.	Ml
		tn	N<
T.	D.		
a P	M	£	O
»	C/3	PT O	<
	O < n	B 0.	TO (/)
	3 O B3	M R	►O
	*>	»	
V Mostu (Brflx) ^ St. 1157, (ČeSko.)
Ho/fnto ilantr. ceniki * nad 2000 nitkami s« nit n« hteva pafljcja tratiš /a franko.
II. priloga 211. itev. »Slovenca" dne 15. septembra 1906.
Kovice iz Zagorja ob Savi.
50 kron jc izgubil neki hlapec. Našla jih je poštena Marija Karath, jih vestno vrnila in vrhu tega še nekaj zakonite najdenine odpustila revnemu lastniku. Čast ji za to!
2. septembra Cobal ne more pozabiti. Njegovi podložni so mu odrekli pokorščino, so-drugi dali nezaupnico, vsi skupaj pa so mu ponujali odhodnico. Samooblastno je zahteval, da na vsak način morata biti iz konsuma izključena dva uda, ki sta se predrznila nekoliko pogledati račune in se nočeta več Cobalu v vseh rečeh slepo pokoriti. Ker pa sodrugi vidijo, da tista dva imata gotovo več smisla za delavstvo kakor pa od njihovih žuljev živeči Cobalov Miha^ so njegov predlog obrnili in zahtevali, da Cobal naj gre vun. Razburjenje je bilo toliko, da, ko bi bil nazadnje le še enkrat ponovil svojo zahtevo, pa bi bil gotovo moral skozi vrata. — Nazadnje je vendar dosegel še toliko, da sme še en shod sklicati, in tedaj se bo odločilo, kedo pojde iz konsuma. Tedaj se bo tudi pokazalo, ali sc sodrugom res zdi dovolj, da so Cobalu služili 10 let, ali pa mu hočejo služiti še zanaprej.
Kaj poreče »Slovenec«? jc prav posebno skrbelo Cobala na sestanku. »Danes se tu kregamo«, je zdihoval, »prihodnjič bo pa »Slovenec« vse to natanko opisal.« Na to so drug drugega dolžili in ugibali, kdo je kriv, da »Slovenec« vse izve in potem ljudem oči odpira. Nazadnje so sklenili o vsem prepiru strogo molčati, in so tudi res prav skrbno molčali. »Slovenec« je pa tudi vseeno izvedel, in vc še marsikaj. Vendar Cobalu v tolažbo — neče vsega povedati.
Eno pa vendar še danes. Mnenje nekaterih je to-le: Sedaj mnogi stopajo iz konsuma, in to izmed onih, ki Cobalu ne zaupajo, on pa se med tem trudi od sodruga do sodruga in jim piha na dušo. Tako bi se utegnilo zgoditi, da bo toliko časa čakal s prihodnjim shodom, da bodo ostali samo še njegovi ožji somišljeniki, ki bodo zopet;— njega izvolili.
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
V	včerajšnji seji odseka za volilno preosnovo so odobrili predlog poljskega poslanca Starczynskega, da se odloži glasovanje o uvodni formuli k členu II. in da sc izvoli pod-odsek 9 članov, ki naj proučuje S 11 in 12. državnih temeljnih zakonov in da stavi predloge o razdelitvi kompetence med državnim in deželnim postavodajalstvom, ozir. da sc zagotovi pregled avtonomne postavodaje deželnih zborov. Po izjavi ministrskega predsednika Dečka izjavi poslanec Parish, da sc strinja s predlogom. Tudi Kramar simpatično pozdravlja predlog, dasi nc misli na tako avtonomijo, kakor Starczvnski. Zclcl ic. da sc razširi kom-petenca deželnih zborov. Beck ie podal pojasnilo, da sc gre njemu in Poljakom za interpre-tacijsko vprašanje, ki zadeva bolj deželne, kakor državni zbor. Grof Stiirgkh izjavi, da glasuje za predlog. Dr. Adler pravi, da ie kompe-tenten ustavni in ne odsek za volilno preosnovo glede rešitve tega vprašanja. Dr. Kra-tnafu se ne zdi zdaj ugoden čas za izpre-inembo ustave. Choc je za predlog Starczyn-skega in zahteva, naj, ko razširijo kompetenco deželnih zborov, uvedejo tudi zanje splošno volilno pravico. Dr. Pergelt jc za takojšnjo rešitev volilne preosnove. Abrahamovicz izjavi, da predlog ne zavira odsekovih posvetovanj. Starczynski polemizira z Grossoin in pravi, da umirajoča zbornica ne more izvesti take preosnove, kakršna jc volilna reforma. Grof Stiirgkh pravi, da bi morali premeniti tudi zakone o deželni kulturi. Dr. Adler izjavi, da bo glasoval proti predlogu. Rusin Vassilko izjavi, se proti predlogu. Kienmann izjavi, da odsek ni pravo mesto za zadevo. Dr. Gessmann izjavi, da glasuje proti predlogu. Odsek jc nato odobril z 21 proti 19 glasovom predlog posl. Starczynskega in pa dr. Kramarev predlog, da mora pododsek poročati v M dneh. Odsek je nato brez razprave odobril III. in IV. člen zakona o volitvi članov državnega zbora, ki določata, da se uveljavi zakon obenem z zakonom, po katerem se izpreminjajo SS 1,6 in 7 temeljnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, oziroma zakoni z dne 12. nov. 1886, drž. zak. št. 162 in z dne 14. junija 1896, drž. zak. št. 168, ko razpuste sedanji državni zbor iu pa da izvede zakon minister za notranje stvari. Na predlog poslanca Pcrgelta so z 18 proti 15 glasovom sklenili, da sc razpravlja takoj o $ I volilnega reda. Načelnik naznanja, da jc odstopil poslancc Parisch in da je nakazal došle peticije posameznim poročevalcem. Stein ugovarja današnjemu sklepu glede predloga Star-czynskcga. Sklene sc, da zboruje odsek zopet v ponedeljek.
Glasovanje jc vznevoljilo osobito nemške poslance. Baje Nemci ne odpošljejo svojih zastopnikov v pododsek. Upajo, da odsek konča svoje delo v 10. dneh. Poljski poslanci nagla-ša.io, da nc nameravajo ustavne r.cviziic, marveč lc natančno omejitev koinpetencc deželnih in državnega zbora. Nemci sodijo, da so ravnali Poljaki v sporazumu z vlado, kar sc jim zdi važno. Sodijo, da pododsek ni zakonit. Baie so Poljaki sami želeli, da bi bil predlog odklonjen. Tudi »Nemškonarodno korespondenco« jezi sklep, a sodi, da nc bo zaviral rešitve reforme.
PROTI INOZEMCEM V NEMČIJI.
V	r a t i s I a v a , 15. Med obiskom nemškega cesarja Viljema II. so zaprli več ino-zetneev, med njimi tudi enega Italijana, enega Ceha in pa enega Galičana.
BOJEČ ADMIRAL.
Italijanska vlada jc upokojila poveljnika vojnega pristanišča v Speziji, podadmirala Pa-lumbo. Ob zadnjih mornariških nemirih v
Speziji se je admiral skril v svoji palači. Tudi ni nič storil, da bi preprečil demonstracijo, dasi je dobro vedel, kaj da nameravajo mornarji.
NAMERAVAN NAPAD NA ZANELLO.
Reka, 15. septembra. Baje je dognala reška policija, da se je nameraval napad na poslanca Zanelo, ki se je zelo izpostavljal za Italijane. Neki bivši reški policist Pavasič je aretiran, ker je grozil, da hoče dobiti v treh dneh Zanellovo glavo.
POUČNI TEČAJ ZA PREDSEDNIKE KATOLIŠKIH DRUŠTEV ROKODELSKIH POMOČNIKOV.
V	Monakovein se vrši poučni tečaj za predsednike katoliških društev rokodelskih pomočnikov. Udeleženci so iz Južne Nemčije in iz sosedne Avstrije. Na sporedu so vele-važne točke: Predsednik katol. društev rok. pomočnikov,kako priljubiti vero razumu, volji in srcu rokodelskega pomočnika, socialno delo in naša rokodelska društva, kako urediti pouk v manjših društvih, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in druga stanovska društva. Vsakemu predavanju sledi razprava.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Radikalni poslanec Lhopiteau je ovadil v odprtem pismu francoskemu vojnemu ministru, da najemajo duhovniki po raznih krajih častnike za učitelje v telovadnih društvih in zahteva, da vojni minister to prepove. Znani abbe Gayraud, ki jc vedno zagovarjal dozdai spravo z zakonom o ločitvi ccrkvc od države na Francoskem, je izdal knjižico, v kateri zahteva naj se po zakonu dovoli katoliški cerkvi avtoriteta v katoliških verskih družbah.
Francoski škofje izdajo pastirsko pismo, ki ga prečitajo v vseh škofijskih katedralah. V pismu nameravajo izjaviti francoski škofje, da se popoljioma strinjajo in podvržejo navodilom papeževe cnciklike. Pismo bo obveščalo vernike tudi o glavnih sklepih shoda francoskih škofov. Kardinal in nadškof Lecoq v Bordeauxu ie izjavil, da jc sklep vlade, da nc zatvori cerkva, brez vsakega pomena za katoličane. Zagotavljajo namreč, da namerava vlada kaznovati z denarnimi globami in celo z zaporom one duhovnike, ki bodo maševali, ne da pripadajo kaki verski družbi. Glede prošnje, da odtegnejo duhovnikom v zakonu obljubljene pokojnine in začasne podpore, ie pa izjavil, da bodo oni duhovniki, ki bodo izvrševali pastirsko službo po navodilih enciklikc, dobili toliko sredstev, da iim ne bo treba umreti lakote. CERKVENO POLITIČNE ZADEVE V ŠVICI.
Tudi v Švici so zdaj v ospredju cerkveno politične zadeve. Katoliške občine zahtevajo podporo, ki io dobe od države protestanške iu starokatoliške občine. V Švici namreč imajo to čudno posebnost, da postavno kato-ličanstva nc priznavajo. Socialni demokratje pa zahtevajo »ločitev cerkve od države« v posebni vlogi na veliki svet. Vlada je pravkar poročala o obeh predlogih. Katoliški predlog je odklonila, dasi priznava, da bi bila podpora opravičena, ker jc tretjina Švicarjcv katoliška, ki plačujejo davke, iz katerih dobivajo podporo tudi po državi priznane verske občine. A predlog je morala vlada odkloniti, ker se sme podpirati po ustavi le državno priznane cerkve. A tudi izpremembo ustave odsvetuje vlada. Glede predloga o ločitivi cerkve od države pa želi vlada, da ga ii svet odstopi šc v nadaljnje posvetovanje, ker še niso jasni pojmi prizadetih cerkvenih (prote-stanških in starokatoliških) krogov. O. obeh vprašanjih najbrže odloči švicarsko ljudstvo samo z glasovanjem.
NAMERAVANI NAPAD NA NEMŠKEGA CESARJA.
Zaprli so v Vratislavi v ponedeljek Italijana Mazzinija. Poljaka Landcrbergerja in pa Ceha Friedlinga. Trdi se. da so nameravali z bombo pognati cesarjev avtomobil v zrak. Poročila seveda dementirajo, pač pa priznavajo, da so jih le s težavo uklenili in pa da so razširjali v Vratislavi htijskajoče letake.
BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI.
Pri utrjeni stražnici severno od Plave sc jc vršil boj med Črnogorci in Turki celo uro. Udeležili so se ga vojaki in civilisti. Vsaka stranka jc izgubila enega moža. Mohamedanci so pa še bolj razburjeni, ker so na meji od Pcpice do Velepolja zasedli kristjani turško ozemlje in zgradili na več točkah utrdbe.
rusija.
V	Siedlcu jc bilo 13. t. m. mirno. Pogrom (preganjanje Judov) jc trajal dne 12. opoldne že 50 ur. Mesto gori, primanjkuje zdravnikov, živil in vode. Gubernator ic zahteval, naj izreče revolucionarje, 50 hiš jc zgorelo, 200 trgovin jc oplenjenih. V mesto niso pustili nobenega. Le nekemu časnikarskemu poročevalcu sc je posrečilo, da je prišel v mesto. Razven nekaterih krščanskih trgovin so vse trgovine oplenjcne. »Vladni vestnik« opisuje dogodke v Siedlcu kratko sledeče: Dne 8. t. m. so streljali revolucionarji na neko policijsko pisarno in na neko policijsko patruljo. Vojaki so nato obkolili mesto in preiskali hiše, iz katerih so streljali. Medtem so pa streljali na patrulje v judovskem mestnem delu, čete so odgovarjale s salvami. Streljali so 8. celi dan. Ker prebivalstvo ni hotelo izročiti krivcev, so pričeli streljati iz topov. Razstrelili so 7 hiš. Revolucionarjev ie padlo 40, Število ranjencev še ni znano. Zaprli so približno 200 oseb. Mir jc nastal 10. okolu 5. ure popoldne. Baie jc prvi ustrelil neki pravoslavni Vaziljcv. Judje cenijo število mrtvih na 142, ranjencev pa na 430 oseb. — Dementirajo vsa poročila, da jc odstopil T repov. Strogo so prepovedali vsem časnikarskim odborom, da ne smejo priobčiti
imen onih častnikov, ki so obsodili na smrt morilko generala Minna, Konopljaniko. — V Aleksandrovi! so napadli trije anarhisti nekega tvorničarja in zahtevali od njega z grožnjami denar. Tvorničar je pozval svoje delavce na pomoč, ki so prijeli, zvezali in odvedli anarhiste v neko drugo tvornico, kjer so jih izročili petim članom bojevne organizacije, ki je ustrelila za mestom anarhiste. V Plo-sku so našli v judovskem mestnem delu več tiskarskih črk. Zaprli so dve osebi. — Na smrt je obsodilo vojno sodišče v Odesi Judinjo Schakcrmann, ki je vrgla bombo na nekega policista, a ga ni ranila. — Nevarno je obolela 63letna soproga slavnega ruskega pesnika grofa Leva Tolstoja. — V gotovem denarju hoče podpirati ministrstvo stradajoče kmečko prebivalstvo. — Člani »Zveze ruskih ljudi« krožijo oboroženi po Odesi. Znamenja si dajejo s piščalkami in pretepajo Jude. katere srečajo. Policija ne polaga na te dogodke ni-kake važnosti. V Moskvi je obsodilo vojno sodišče na smrt revolucionarja Mazarina, ker se jc upiral aretaciji z orožjem. Trde, da je bil Mazarin glavni voditelj bojevne organizacije, ki ie tudi vodil napad na »Moskovsko banko«. Sumijo tudi. da je umoril Mazarin decembra lani1 načelnika tajne policije. Vološnikova in še več drugih revolucionarjem nc priljubljenih oseb. Revolucionarja Andrejeva je pa sodišče oprostilo. Genevska policija jc prijela tri ruske dijake. Rusko poslaništvo zahteva, naj jih Švica izroči Rusiji, ker so ukradli v nekem georgijskeni mestu 315.000 rubljev.
»Zveza ruskih poštnih in-brzojavnih uslužbencev« razširja oklic, v katerem napoveduje splošno stavko, ki ni več daleč. Poživlja jih. naj sc pripravijo zanjo.
V Peterburgu so iznenadeni, ker je car s svojo rodbino na morju. Zelo cjobro poučeni politiki trde, da so sklenili v sporazumu s carjem politiko strašne teroristične reakcije. Car se je umaknil, da zmanjša svojo odgovornost pri sledečih dogodkih. Odtegniti se je tudi hotel popolnoma vplivu tujih poslanikov. Celo zmerna opozicija se pripravlja za bodoče dogodke.
VSTAJA NA KUBI.
Dne 14. t. m. zvečer so izkrcali 100 oboroženih mornarjev ladje »Denver«, ki pripada brodovju, katero so poslale Zedinjenc države, da posredujejo ob kubanski vstaji. Mornarji so sc utaborili nasproti predsednikovi palači, ker sodijo, da nastane vstaja v Havani. Ko so izkrcali ameriške čete. je načelnik liberalcev poslal svojega zastopnika k poveljniku izkrcanih ameriških čet, kateremu je izročil pismo generala. Ki ukazuje vsem vstašeni v havanski provinci. General obeta, da sc uda, čc zagotove Zjedinjene države redno sodnijsko postopanje. Ameriški poveljnik jc obljubil, da pošlje pismo vašingtonski vladi. Kubanski predsednik Palma je izjavil ameriškemu zastopniku iu poveljniku »Denvcra«, da upa obvarovati ameriške železnice in drugo ameriško posestvo, a da ie boli varno, nasveti! ic. nai izkrcajo ameriške vojake. V Havani so odstopili vsi mestni uradniki. Havanski mestni guverner je postal poveljnik deželne milice Rodrigucz. Ameriški vojaki so zopet zapustili Havano. pustili so le malo stražo za varstvo ameriškega poslaništva. V Cienfuegosu je ameriška topničarka »Mar-rietta« izkrcala oddelek mornarjev. Mesto oblegajo vstaši, ki so poškodovali že več utrdb. Da dosežejo posredovanje Zjcdinjcnih držav, so zažgali vstaši več poslopij in pa dve sladkorni piantaši, ki sta last Američanov.
JAPONSKO IN KOREJA.
Japonci so sklenili s Korejo dogovor, po katerem se spremenita dva korejska zaliva Chinsacvau in Ycngheung v bojna pristanišča, seveda pod japonsko oblastjo. Prvi zaliv je strategično zlasti važen v slučaju napada s severne strani. Obe pristanišči zgrade Japonci.
PRINC HENRIK, POVELJNIK NEMŠKE MORNARICE.
Nemški cesar je odvzel poveljništvo nemške mornarice velikemu admiralu pl. Koest-leriu, ki se prideli ccsariu. Za načelnika mornarice je imenovan pruski princ Henrik.
GRKI V BOLGARIJI.
Uradni list pravoslavnega patriarhata objavlja, da ic v Bolgariji 81.923 Grkov, grških podanikov 8090, pobolgarjenih Grkov 12.000 do 15.000. Grki imajo 113 cerkva, 12 samostanov, 145 popov, 66 šol in 744 učencev. Uradni list trdi, da grozi Mesoimvriii Ancialu enaka usoda.
ANGLEŠKA ZMANJŠA ARMADO.
Kralj Edvard jc potrdil, da sc odpravi 10 pehotnih bataljonov.
POLOŽAJ V SRBIJI.
Dunajski diplomatični krogi so obveščeni, da narašča v Srbiji moč upornikov, ki imajo v oblasti tudi kralja. Neki bivši minister in voditelj zarotniške stranke kar nič nc zakriva, da se je k riili časih s pismenimi dokazi tako izročil zarotnikom, da je njihov jetnik. Tudi sedanji ministrski predsednik 1'asič jc baje odvisen od zarotnikov. Pričakujejo reakcije, ki strmoglavi zarotnike in kralja ž njimi, (ilede carinskega spora z našo državo izjavljajo srbski vladni krogi, da želi srbska vlada prej ko mogoče urediti trgovinske razmere z ostalimi državami, predvsem pa z Avstro-Ogrsko. Z ozirom na po skupščini sklenjeni za-k( n jc naznanila srbska vlada Avstro-Ogrski, da jc pripravljena se takoj pogajati, da v najkrajšem času sklenejo trgovinsko pogodbo. Sodijo, da dosežejo sporazumljenje. Industrijska naročila po mnenju srbske vlade ne spadajo v trgovinsko pogodbo, a srbska vlada ie pripravljena da zagotovi avstrijski vladi na-
ročil za 26 milijonov dinarjev razven topov, streliva in pa voz kjer hoče imeti proste roke.
GRŠKA.
(irška vlada zahteva od Bolgarije 50,000.000 frankov odškodnine zaradi izgredov proti grškim podanikom v Bolgariji, 10,000.000 zahteva za porušene grške cerkve, šole in privatna poslopja v Ancialu, a ostalo za ponesrečene družine. Veliko vprašanje je, če bo Bolgarija v to privolila, ker je dokazano, da so izgrede izzvali Grki. Ampak na Balkanu se razmere bolj in bolj zamotujejo.
Koroške novice.
k Promet tujcev. Meseca avgusta in v začetku septembra jc bilo na Koroškem po kopališčih in letoviščih 8540 tujcev, ravno ob tem času lansko leto jih je pa bilo 8411, torej letos 129 več. Največ letoviščarjev jc v Poreču na jezeru in pa v Vrbi. Med letoviščarji je tudi precej severnih Slovanov.
k Premovanje koroških konj na razstavi v Milanu. Koroški konjerejci so koncem avgusta poslali 12 konj domače reje na razstavo v Milan, izmed teh so bili premovani 3 konji in sicer so dobili: Prvo darilo Ambrož Scharf-eggcr iz Kaliča pri Trgu; drugo darilo Val. Reibncgger iz Krške doline in tretje darilo Luka Milonik iz Zilske doline.
k Nesreča. Neki zbesneli vol se je zakadil predvčeraj na Kardinalskem trgu v Celovcu v gručo ljudi, ko so se pogovarjali. Vola prej ni nihče zapazil. Poškodovanih in opras-kanih ie bilo več oseb vsled padca. Neki sedemletni deklici je pa bila ena noga zlomljena, da so jo morali z vozom v stanovanje roditeljev prepeljati. Pozornost jc vedno potrebna.
k Jesensko vreme je nastopilo po enodnevnem dežju. Popred je bila skoraj afričan-ska vročina in suša, zdaj bi pa bilo že dobro suknjo nositi, posebno zvečer se že prav planinski hlad občuti.
Dneune novice.
+ »Koncentracija slovenskih sil«. Dr.
Brejc jc govoril na političnem shodu v Slovenski Bistrici med drugim sledeče:
Odgovornost seveda zadene v prvi vrsti tiste, katere jc usoda postavila v tako kritičnem položaju na krmilo slovenske politike. Zato naj sc ne čudijo, čc se tudi kritika obrača na njih naslov I
Ljubljana je naše naravno središče iu težišče, in želeti bi bilo, da bi postala to tudi v političnem oziru. Toda to jc mogoče lc, čc si ljubljanska politika razširi obzorje preko ozkih kranjskih mej. preko Karavank in kamniških planin proti Koroški in Štajerski. Politiko, ki bi nas hotela samo voditi, nima pa smisla ali pa moči, nas tudi braniti in ščititi, odklanjamo. Od središča pričakujemo pomoči in smisla za naše razmere in potrebe, za brce in klofute že skrbijo naši obmejni nasprotniki. Ce pa središče ne pozna svoje misije in svoje naloge, če ne pozna svoje dolžnosti napram mejam, potem bi bilo neumno iu satnomomo, metati se za njim. Ce sc Kranjska sama od nas izolira, naj se ne pritožuje, čc bomo tudi mi začeli realno misliti na koncentracijo sil oh mejah. Saj ui treba, da bi trpeli pri tem naši principi!
K temu moramo pripomniti nekaj misli. \ prašanjc o koncentraciji slovenskih sil »Slovenec« že obravnava dalj časa in ga po svojih močeh tudi izvaja vedno bolj. kolikor dopuščajo razmere. Saj smo sprožili vprašanje o veliki vseslovenski ljudski stranki, in enketa, kateri smo dali prostora v našem listu, je spravila na dan mnogo koristnih nasvetov, ki so sc deloma izvršili, deloma ostali Ic pobožne želje. »Slovence« se trudi neprestano, da vse Slovence iz vseh pokrajin, ki si niso načelno tako nasprotni, da jc njih sodelovanje nemogoče. vedno bolj približuje iu združuje. Zagovarjali smo vsikdar čim ožjo spojitev vseh slovenskih pokrajin v gospodarskih in političnih vprašanjih. Vsaka »zveza«, ki je imela značaj združevalne organizacije, je našla pri nas podporo in »Slovenec« ic ravno temu delu posvetil vsikdar največjo pozornost. Mnogo se ie žc doseglo, vse seveda še nc. 1'udi katoliški shod jc imel kot eno glavnih nalog ravno koncentracijo slovenskih sil. Organizacijski odsek jc odločno izrekel to misel, bil jc štajerski rodoljub, ki je na slavnostnem zborovanju ob burnem pritrjevanju vsega zbora izrekel te težnje. Dokler ni nobene vseslovenske organizacije, so formalno poslanci zastopniki svojih Volilnih okrajev. Na mejah sc tako rad sliši glas; »Proč od Ljubljane!« Obmejni Slovenci se nečejo mešati v kranjski prepir itd. A kadar je treba kaj storiti za vseslovensko stvar, tedaj je vedno Ljubljana za vse odgovorna. Pomislite, kako nas od vseli strani napadajo, kako dežujejo nezaupnice iz vseh kotov proti nam, kako nas proglašajo vedno za ubite ali vsaj za smrti vredne, in koliko jih ic, ki se iz strahu pred par liberalci ne upajo stopiti z nami v nobeno javno zvezo! A slednjič, kadar jc treba delati in kaj izpeljati, smo vedno Ic mi tisti, ki sc nam naloži vso odgovornost. Mi pa to odgovornost tudi sprejmemo iu delamo, delamo vklub temu, da se našemu delu upirajo cesto ravno tisti, za katere
sc trudimo. Nikdar nismo usiijevali nikomur nobenega vodstva. Mi smo celo iz jako tehtnih vzrokov nasprotniki vsakega umetnega narodnega vodstva in diktatorstva, a to, kar smo vedno zahtevali in priporočali, je skupno delo, zaupanje, združenje. Imeli smo vsikdar pred očmi vseslovensko stvar in smo jo znali tudi združiti s svojimi katoliškimi načeli. Proti separatizmu, ki je že toliko škodoval naši narodni stvari in sploh ljudski organizaciji, smo sc od nekdaj borili in se bomo še nadalje. Zato pa sprejmemo geslo: koncentracijo slovenskih sil, ker ni nič drugega, nego to, kar smo vedno zagovarjali in priporočali: združenje vseh Slovencev za pravo ljudsko, krščansko delo! Ko bi tudi v politiki prodrlo to načelo, potem bi bilo mnogo več sporazumljenja in tudi več uspehov.
+ »Kmetska županska zveza« in »Občinska uprava« delata nepotrebne skrbi nekaterim ljudem. Citali smo očitanje, zakaj se je ustanovila »Kmetska županska zveza«, ko je vendar že Hribar nekdaj snoval neko župansko zvezo. A Hribarjeva zveza je umrla z lepim govorom njegovim pri županskem shodu. Liberalni gospodje smatrajo sploh organizacijo samo za parado, pri kateri se pokadi nekaj »voditeljev« z narodnim kadilom, čujc nekaj splošnih fraz, in potem jc konec vsega. Tako jc tudi tukaj bilo, in zato so možje iz ljudstva, ki čutijo potrebo, da sc res povzdignejo naša županstva, osnovali »Kmet-sko župansko zvezo«. V besedi »Kmetska zveza« tiči tista skrivnost, ki pove, da hočejo ti možje delati, ne pa biti čaščeni. Ustanovitev sc je zgodila res brez vpliva politične stranke, župani sami so spoznali, da jim ic taka organizacija potrebna in koristna. Najbolj smešno ie pa to, če se jeze, zakaj je »Občinska uprava« postala glasilo »Kmetske ske županske zveze«. »Mladi« očitajo starim liberalcem, da so oni krivi, da ni »Občinska uprava« postala agitacijsko orožje za liberalno stranko, češ da je »Narod« samo zato z molčanjem hotel ubiti list, ker se tiska v Hribarjevi, ne pa v »Narodni tiskarni«. »Narod« pa jih zmerja nazaj, da on ni dolžan delati reklame za druge in če se hoče kak list vzdržati, naj dela reklamo sam zase. »Stari« očitajo »mladim«, da so tudi oni nesposobni za delo in da so svojo nesposobnost dokazali ravno pri tem, ker so svojo nalogo, da bi pridobili na svojo stran župane, tako hitro in korenito zavozili. Nai se kregaio dalje to nič ne stori! Mi moramo pribiti le to, da se motijo eni in drugi. Kakor se vidi iz »Občinske uprave«, je to čisto strokoven list. ki nima niti naimanje politične barve, in če mi opozarjamo nanj. storimo to le, ker je list občeko-risten iu ker je »Kmetska županska zveza« tako resna, vsestransko neodvisna organizacija z gotovo bodočnostjo, da je v njej tudi garancija, da ostane list tak, kakor je — priporočljivo stanovsko strokovno glasilo.
+ Nadvojvoda Franc Ferdinand v Dalmaciji in Hercegovini. Nadvojvoda Franc Ferdinand ie obiskal ob lepem vremenu Trebinje. Sprejem se ie vršil v trebinjski mestni hiši. Mesto je v zastavah, mohatncdanci so tudi razobesili svoje zelene zastave. Prebivalstvo ie navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika, ki sc ie jako pohvalno izrazil o sprejemu. Ob 2. se je odpeljal prestolonaslednik nazaj k orožnim vajam. Črnogorski prestolonaslednik princ Danilo je došel 14. t. m. na ladji »Rumia« v gruško pristanišče. Sprejel ga je takoj kotorski povelinik podmaršil Idiczukh. Princ sc ie odpeljal v Dubrovnik. Dne 13. t. m. so se pričeli boji med izkrcanimi četami in branitelji Dalmacije. Severna stranka sc je umaknila. Boj med obema nasprotnikoma jc trajal dolgo časa. Prvi so začeli streljati gorski topovi severne, nekoliko pozneje oni južne stranke. Severna stranka se je umaknila. Dne 14. zjutraj jc dežvalo, čete so taborile na prostem in so bili vojaki premočeni.
+ Prvi udje ljubljanskega konventa n. vit. reda p. Kazimir Kosobud, p. Valerijan Učak. p. Gregorij Cerar in Fr. Gvidon Krisch so napravili danes slovesne redovne obljube v cesarskem dvornem gradu v Inomostu. Vsprejemnemu kapiteljnu je predsedoval sam redovni mojster Nj. Ces. Visokost prečastiti gospod nadvojvoda Fvgenij. Slovesno pre-oblfčenjc se je vršilo nato po sijajnem srednjeveškem običaju v tamošnji frančiškanski dvorni cerkvi.
+ Češki minister dr. Pacak praznuje danes svojo šestdcsetletnico. Ministru jc došlo nebroj čestitk.
+ Glavni učitelj na ljubljanskem učiteljišču je postal profesor II. državne gimnazije v Ljubljani, gospod Martin S i n k o v i č.
+ Občinski odbor Fara je imenoval gospoda dr. Mihaela (Istetteiihoferja, vladnega svetnika in c. kr. okrajnega glavaria iz Kočevja, častnim občanom. Dalje se občinski od-
bor zahvali gospodu dr. Ivanu Susteršiču na njegovem delu, da so dobili krošnjarji povrnjen davek o krošnjarstvu za tri leta nazaj.
Županstvo Fara. 13. septembra 1906.
+ Ustanovo v svrho, da se izobrazi za docenturo na bodočem slovenskem vseučilišču v Ljubljani, je podelil kranjski deželni odbor g. dr. Iv. Arnejcu, c. kr. gimnazijskemu suplentu v Mariboru.
+ Reka, Hrvatje ln Slovenci. »Sloven-čeva« izjava, da Slovenci nikakor ne morejo mirno gledati sedanjih razmer na Reki, ker so tudi Slovenci, zlasti Kranjci interesovani pri tem iz političnih in še mnogo bolj iz gospodarskih ozirov, je izzvala razne opazke v časopisju. Italijanski listi so to sprejeli kot nov dokaz za slovansko nenasitnost, nekaterim Hrvatom pa ni prav všeč, da se tudi mi vtikamo v reško vprašanje. »Slovenec« je o reškem vprašanju in o hrvaškem Primorju sploh pred leti priobčil vrsto strokovno znanstvenih člankov, ki takrat niso našli primernega odziva, dasi so obravnavali jako aktualno snov, a ie tedaj popustljivost od hrvaške strani vkljub našemu protestu pripustila, da se sc Madjari polastili Reke. »Slovenec« je vedno najodločneje, še celo odločneje nego Hrvatje sami, reklamiral Reko za Hrvate, in če bi šlo po našem, nikdar ne bi madjarski gubernator sedel na Reki. Nc ponavljamo stare zgodovine, le to pribijamo, da je bila nekdaj Reka upravno združena s Kranjsko in da so jo iz upravnih ozirov združili vladarji s Hrvaško. Pa to je stransko vprašanje, glavno je to, da so Hrvatom protipostavno, samo-lastno in krivjčno vzeli Reko Madjari. Na Reko gravitira velik del Notranjske in Dolenjske. Topografično je Reka naravno pristanišče za velik del kranjske dežele in od nekdaj že sc je naseljevanje Reke vršilo z notranjskega Krasa doli, tako, da je tudi etno-grafično reško prebivalstvo v vel. delu slovensko. Ker se smatramo s Hrvati — kot eno narodno celoto, se pač ne bomo zaradi tega ž njimi sprli. Saj ravno to dejstvo Hrvatom služi le v podkrepljenje one zahteve, ki mora zdaj z vso odločnostjo stopiti v ospredje: Ali se madjarska krivica na Reki za veke uko-renmi. ali ne? Hrvatje naj vedo. da je reška resolucija globoko užalila slovenski narod ravno zaradi tega, ker se je v njej reško vprašanje prezrlo in smo smatrali to dejstvo, da so Hrvatje za vedno opustili svoje zahteve do Reke. Naj vedo Hrvatje, da bo vsako njihovo prizadevanje, pridobiti Reko zopet za Hrvaško, našlo radosten odmev po vsem Slovenskem. Ravno tako pa izjavljamo, da smatramo bojkot, ki ga Hrvatje in Slovenci proglašajo na Reki proti svojim nasprotnikom kot obvezen za vse Slovence! Svoji k svojim!
+ Jebačinova mnogostranska cikorija. V
rokah imamo okrožnico društva »Merkur«, s katero naznanja, da je sklenilo društvo z dosedanjim založnikom Ciril-Metodovc kave pogodbo, glasom katere se isti zaveže plačevati društvu po I K od vsakih 100 klg. prodane kave. Mi ta ukrep »Merkurja« pozdravljamo z veseljem, če bi ne bila oškodovana s tem Ciril-Metodova družba. Tem okrožnicam so namreč pridejani tiskani naročilni listi, na katerih je med drugimi vrstami cikorije navedena tudi Ciril in Metodova kava. Nejasno nam je torej, ali dobiva tudi Ciril in Metodova družba od te kave svoje prispevke ali ne. Vodstvo Ciril in Metodove družbe jc, kakor jc videti i7 družbenih objav, podelilo založništvo neki drugi tvrdki. Iz besedila omenjene okrožnice je pa sklepati, da je tudi za to kavo namenjen prispevek »Merkurju«. V tem tiči torej neka nejasnost, katere namen je, natresti javnosti nekoliko peska v oči ter na račun Ciril in Metodove firme zagotoviti izdelovalcu prodajo, na drugi strani pa pridobiti društvu gotove dohodke. S tem je torej stopil »Merkur« družbi nasproti, česar pa mi, vpoštevajc važni namen družbe, ki nam vzgaja našo de-co, nikakor ne moremo odobravati. Odkrito rečeno tega od društva »Merkur« nismo pri-čakovail, zakai smatrali smo ga vedno kot narodno društvo in Ic kot tako si jc pridobilo simpatije širšega občinstva. Glasom pogodbe pripadajo torej prispevki od kave v fond za zgradbo »Trgovskega doma««. Ali pa je ideja »Trgovskega doma« v smislu »Mcrkurjevcga« načrta tudi na reelni podlagi, o tem prepustimo sodbo drugim. Seveda bo postalo trgov-stvo vnet agitator za to kavo, saj se mu obetajo od »Trgovskega doma« zlati dohodki. S tem pa sc bo zanemarjala prodaja družbine kave, vsled česar izgubi družba lep vir svojih dohodkov in marsikateri njej namenjeni prispevek bo prišel v druge roke. In čudimo sc, ako res nese toliko dobička cikorija seveda v prvi vrsti tovarnarju Jcbačinu — in ie dvajseti del prejme za tlakovanje »Merkur« da se ne najdejo trgovci in trgovski nastavljenci, kateri bi lahko s prav majhnim kapitalom
osnovali delniško društvo, kateremu bi ostal ves dohodek, ne pa da za enega samega ne baš preveč narodno-požrtvovalncga trgovca vpreže vse slovensko trgovstvo ter pomaga pod krinko »Merkurjevegac daru grabiti za zasebni žepi Končno moramo izreči še svoje začudenje nad tem, da jc imenovano pogodbo sklenil »Merkurjev« odbor z založnikom sam na svojo roko ter ne, kar bi bilo z ozirom na delikatnost zadeve na mestu, prepustil sklepu občnega zbora. Prepričani1 smo. da se velika večina »Merkurjevega« društva ne strinja s postopanjem svojega odbora. Ta dopis smo bili primorani obajviti v Vašem listu, ker ga svobodoljubni »Narod« eo ipso nc objavi! — Več neodvisnih trgovcev in nastavljencev.
—	Birmovanje v leskovški dekanijl. Presvetli škof je v desetih župnijah leskovške dekanije delil zakrament sv. birme pričenši v Boštanju, sklep je bil v Škocijanu. V vseh župnijah je ljudstvo z veliko navdušenostjo sprejemalo svojega škofa. V vsaki župniji, zlasti pri sv. Duhu in v Cerkljah je bilo mnogo slavolokov s primernimi napisi, kjer sc je ljudstvo mnogoštevilno zbiralo, da pozdravi svojega nadpastirja. On stopi z voza med svoje ljudstvo, vse se drenja okoli njega, da mu poljubi roko, da prejme njegov blagoslov. Pri vhodu v župnijo povsod prisrčen snre-jem. Poklonili so se skoro povsod občinski zastopi, učiteljstvo s svojimi šolskimi otroci. Raz mnogo hiš so vihrale zastave in zvečer razsvetljava. Posebno slovesno jc bilo v Cerkljah, kjer je škof posvetil lepo novo župno cerkev in veliki oltar. V Kostanjevici je mestna godba priredila podoknico, mesto je bilo razsvetljeno in v zastavah. Čast Kostanjevici! V Škocijanu se je občinski zastop z županom na šestih vozeh pripeljal škofu nasproti, zvečer podoknica, pri kateri jc svetilo gasilno društvo. In pri odhodu ista prisrčna ovacija povsod. Prepričani smo, da je škof odnesel prijeten vtis in videl je, kako ga ljudstvo spoštuje in ljubi vkljub vsem napadom od strani liberalnih barab. Škof je 4. septembra prenočil v Lcskovcu. Krški in videmski pevci so hoteli škofu v čast zapeti par pesmi. Tu so štirje našemljeni pobi, našuntani, nekoliko zaropotali. Pevci so nehali, pobje zbežali kakor oni. ki vedo, da ne delajo prav in se boje, da bi jih spoznali. In to surovost naznanja »Narod« svetu. Povsod so se ljudje zgražali nad tem barabskim postopanjem, splošno obsojevali to divje početje. Sramoto, katero so mislili drugim narediti, vživajo sami. Svet naj pa ne sodi, da jc leskovška župnija sokriva, ne, le par liberalnih bahačev je povzročilo to neumnost.
—	Shod v Trstu. Jutri priredi politično društvo »Edinost« shod v Trstu, na katerem govori dr. Rybaf o koroških Slovencih, dr. Gregorin pa o volilni reformi.
—	Kmetijski shod se vrši jutri v nedeljo, dne 16. septembra pop. ob 3. uri v Dolskem v šolskih prostorih Govoril bode deželni mlekarski nadzornik Radoslav Legvart iz Ljubljane o mlekarstvu in živinoreji.
—	Potresni znaki. Iz Šmarjete sc nam piše: Včeraj in danes so bili opazovani značilni predznaki večjih elementarnih, ozir. potresnih izbruhov.
Lastništvo »Občinske uprave« nam javlja, da bo razposlalo zadnjo številko (t. j. 19.) na ogled vsem župnim uradom in raznim rodoljubom na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem iu Primorskem. Vsi, kojim je količkaj za napredek in organizacijo našega občinsko-uradnega poslovanja, za povzdigo narodne in stanovske zavesti, naj sc na »Občinsko upravo« naroči. List bo nudil s svojim strokovnim jurističnim in gospodarskim gradivom veliko zanimivega iu uporabnega ne samo za občinske, nego tudi za župne urade. Opozarjamo zlasti na rubriko »Vprašanja in odgovori«, kjer dobe naročniki od strokovnjakov na vsako vprašanje potreben pravni pouk, in pa na razsodbe najvišjih sodišč (upravnega in državnega sodišča ter najvišjega sodnega dvora), ki se tičejo našega javnega življenja.
Ker se ta številka pošilja samo na ogled, se prosi, da se ie ne vrača. Kedor nima za stvar zanimanja, sc prosi da list izroči kakemu prijatelju ali znancu, ki je za podjetje zavzet.
—	Pevsko in glasbeno društvo v Gorici
naznanja, da se prične šolsko leto 1906'7 z dnem I. oktobra 1906. Vpisovanje za učence vršilo se bo od 15. septembra do 1. oktobra vsaki dan izven nedelj ob 11. do pol 1. ure in od 4. do 5. ure popoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu«. Šola podaja pouk v petji, glasbeni teoriji, na gosli in klavir v štirih tečajih. Zborovo petje uči se v skupnih vajah šolskih zborov iu koncertnih zborov. Društvo priredi kakor vsako leto tekom 1896/7 dva velika koncerta in en javen nastop učencev. Pristop v pevski zbor je priglasiti ali pismeno na odbor ali ustno pri vajah za ženski zbor vsak ponedeljek iu četrtek od 6. do 7. ure popoldne, za moški zbor vsak torek in petek od 8. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih. Šolski in koncertni vodja ter učitelj petja in gosli je gospod Josip Miclil. absolvent praškega konservatorija, učitelj na klavir gospod Emil Komel, izprašan pred komisijo za pouk v petju in glasbi na srednjih šolali pri c. kr. namestništvu na Dunaju. Podrobne informacije v navadnih lirah ali pismeno daje šolski vodja.
—	Uporabo vodovoda ua Raki je dovolilo krško glavarstvo po dovršeni kolavdaciji.
—	Dvorazrednico razširijo v trirazred-nico v Rovtah pri Logatcu. Sedanjo dvorazrednico obiskuje 220 šolarjev.
—	Novi šolski poslopji dobe v Javorju pri Idriji za cnorazrcdnico in v Poljanah nad Škofjo Loko za trirazrednico.
—	Talijo za reihev življenja v znesku 105 kron so podeliliAntonu Milharčiču iz Zei v postojnskem okraju, ker je rešil iz vode dva otroka.
—	Petnajstkrat ]e udaril strela dne 12.
t. mes. okoli 5. ure popoldne v okolici Rovt pri Logatcu, a zadela je le drevesa iu skale. Padala je tudi toča.
—	Tvornlco za usnje gradi gosp. J.Tomšič na Vrhniki.
—	Samoumor na Kočevskem. V Zvišljar-jevu se je obesil 72letni Pavel VVeber najbrže v pijanosti. Eden njegovih bratov je umrl v norišnici, kamor je prišel, ko je ubil s sekiro svojo ženo.
—	Posebni romarski vlak na Sv. Goro, ob enem pa tudi izlet v Trst, da si ondi ogledamo znamenitosti prirede Gorenjci radovljiškega okraja v sredo dne 26. septembra. Vlak bode vozil iz Podnarta in se bode ustavil do Boh. Bistrice na vseh postajah tje in nazaj. Cez noč ostanemo na Sv. Gori, drugi dan 27. pa se odpeljemo skupno v Trst. Oglasila sprejemajo v vsaki župniji čč. g. župniki. Na-tančneja pojasnila se dobe pri Anton Gabrijel-čiču, Brezje, p. Radovljica.
—	Kristina jama v Globodolu. Kakor že ob kratkem poročano, se je pretekli teden preiskala v Dolenjem Globodolu javnosti doslej še malo znana velika kraška votlina, dosedaj brez posebnega imena. Te preiskave, pod vodstvom novomeškega preiskovalca jam sta se udeležili kot gostje gospa Krista Wolfling z njeno hčerko Tinco Wolfling, ter dva gg. brata Hudeta iz Mirne Peči. Pot iz Mirne Peči vodi čez hrib Golobinjak. Na tem komaj llU uro dolgi poti, nudi se ti iz vseh točk, zlasti pa od starodavne cerkvice sv. Roka na gori, naravnost čarovit pogled po vsi Dolenjski tjakaj do Snežnika in goratega Primorja. Jama sc nahaja tik ob potu, ki pelje levo ob vasi pod vznožjem Golobinjaka, ravno vštric zadnjih hiš. Uhod jc velik, visok iu tudi sicer pripraven. Jama je do tja, kjer sc razdeli v postranske hodnike, popolnoma suha, nad njo se razprostira veličasten, visok, skalnat obok. uprav gotskega sloga. Posebnih kapnikov, kakor v drugih jamah ondotne okolice, v ti jami zlasti v glavnem vhodu, ni najti. Kar jih je, so še le novejše delo velikega mojstra prirode. Zato pa tem bolj imponujc obiskovalcu čudovito izklesano in izdoibljeno belo-rujavo skalovje, ponekod naravnost velikanskih skladov kraškega značaja. Jama je, dokler se jo je moglo zasledovati, kakih 150 m dolga in po-nekodi do 30 m široka in istotako visoka. V sredi jame štrli velikanska, blizu 20 m dolga. 2 m široka in 4 m visoka skala, jasna priča, da imamo tu šele jamo novejše kraške formacije. Od te skale naprej postajajo tla vedno bolj vlažna, dostikrat naravnost mokra,. no»a zastaja v ilovnatem blatu. Smer jame zapad-vzhod se polagoma izgublja pod nizkim oboč-jeni, po katerem sc svetlika nešteto vodnih kapljic, teh neumornih delavk prirodnih čudes. Na več krajih treba spodlesti, kdor hoče dalje priti in pride se tako sc nam jc zatrjevalo, preko nizkih prehodov baje še pol ure daleč naprej v smeri proti Luknji. Z ozirom na naše goste smo morali vsako nesigurno prodiranje opustiti, ter le to preiskati, kar smo brez posebnega napora lahko dosegli. Tako naj med drugim omenjani stranski hodnik na levo, ki sc vspenja precej strmo iznad glavnega hodnika in najbrže drži pod vsem hribom Golobitijakom. Ta hodnik ogledati si naj ne zamudi nihče kdor obišče to jamo. Zanimivo je namreč, da datira že v starejšo dobo kraške tvorbe, kajti ima po nekje zares čudovito lepih kapniških stvorov, med katerimi so najlepši raznoliki slapovi in zavese. Hodnik jc lahko doplczati in kolikorj e dosedaj preiskan, popolnoma suh. Ker jama še ni imela svojega posebnega imena, in sta bili omenjeni dami iz Trsta prvi v njej, krstili smo jo na čast iu v spomin tržaških gostov po njunih imenih: »Kristina jama v Globodolu.« Jama jc, dasi brez posebnih kapniških čudotvorov, na-lik svojemu posebnemu kraškemu značaju vredna, da se z njo kmalu seznani tudi širša javnost.
-- Z Vrhnike se nam piše: Gospod Kristan jc tudi Vrhniko počastil s svojimi znanimi praznimi nauki, katere prepleta z zabavlji-cami Neki mož pa je v govoru gospoda Kristana na Vrhniki izrekel to-le sodbo: Ako bi taki-lc možje skrbeli za nas, povem vam, da še neslanega močnika ne bi imeli. Taki ljudje, ki so brez krščanske vere, kakor se je bahal g. Kristan, ne morejo imeti srca in resne volje za kmeta iu delavca. I i iščejo vse druge koristi. Vrhničani. ne poslušajmo vsacega priha-jača! Zadnjič so jih nagnale ženske, prihodnjič iili bodo otroci.« Toda čujte. kako postopa gosposka! Štiri poštene osebe so zatožili okrajnemu glavarstvu, da so na shodu klicali »Zi-vio katoliški shod, živio dr. Susteršič!« Obtožnica trdi, da so s tem motili Kristana, ki ni mogel govoriti. In na to obtožbo je okrajno glavarstvo pozvalo dotične štiri osebe, da se morajo zagovarjati dne 20. t. m. Ljudstvo jc skrajno razburjeno ter vprašuje: »Zakaj nas vseh ne kličejo na zagovor, ker vsi smo klicali?« To je v istini nečuveno! Na javnem shodu so pač vedno dovoljeni medklici. Zakaj pa je g. Kristan izzival ljudi ter zmerjal poštene mladeniče! Na taka izzivanja ljudje niso mogli molčati. Povemo odkrito, da poidemo s pritožbo do zadnje instance, ko bi bili dotični obsojeni. — Pripomnimo šc, da žc od marca lanskega leta gospod župan zavlačuje občinske volitve. Ali res zakon opravičuje tako svojevoljno postopanje? Odločno zahtevamo, naj se raje županstvo izroči nepristranskemu komisarju, dokler niso rešeni rekurzi! Nc vznemirjajte ljudstva brez potrebe!
Razstava ječmena na Dunaju bode otvorjena dne 30. t. m. Dne 9. t. m. so sc na Ditnaiu zbrali zastopniki raznih dežel, ki pridelujejo za pivo primeren ječmen. Prof. Hiitu-
ler jc pojasnil priprave za razstavo, za katero je oglašenih že nad 1000 vzorcev ječmena. Za časa razstave pa bodo dunajski pivovarji priredili tudi veliko poskušnjo piva.
—	Strokovni poročevalci. Ministrski svetnik dr. Bach pojde v Bcrolin kot stalni strokovni poročevalec za avstrijsko trg. ministrstvo. Poljedelsko ministrstvo, katero že zastopa v Monakovem živinozdravnik Hanka, odpošlje stalnega poročevalca tudi v Berolin.
—	Kopač na Rakeku. Poroča se nam: Dne 9. t. m. ie sodrug Kopač kakor fonograf ponavljal puhle fraze iz »Naroda« in »Prapora« o klerikalizmu. Obdelal je po stari navadi in šabloni papeža, cerkveno imetje, špansko inkvizicijo, razne trebuhe itd. Odpiral je oči poslušavcem s smešno trditvijo, da ima duhovščina vso moč v državnem zboru in pri vladi! Gospod Kopač, ta Vaša trditev je povsem neresnična. V državnem zboru jc med 452 poslanci le 26 duhovnikov in vlada jc vse prej nego klerikalna. Pritrdimo pa so-drugu Kopaču glede mlekarne na Uncu. Na shodu je bilo okoli 150 oseb, med njimi dve ženski in več radovednežev, največ pa želez-
v.
Sneg na Triglavu. Triglavsko pogorje je od četrtka sem zameteno nizko doli do ni-žave. Tudi višji vrhovi kamniških planin so pobeljeni od ravnokar padlega snega. Bo Gorenjskem je občuten mraz. Temperatura znaša + 8 stopini R.
—ISkrat treščilo je v rovtarskih in žirov-skih hribih zadnji ponedeljek popoldne; vmes pa ja padala toča.
Romarjev je bilo zadnja dva praznika na Otočah in pri Sv. Joštu nad 800.
—	Novo strojarno gradi na Vrhniki g. Iv. Tomšič, usnjarski trgovec. Pred kratkim so dozidali ondi moderno mlekarno. Poslopje bo opremljeno z vsemi potrebnimi napravami.
—	Novo šolsko poslopje za trirazrednico si zgrade v kratkem Poljane nad Škofjo Loko.
Novo šolsko poslopje za enorazrednico zgrade tudi v Javorju nad Idrijo.
Zaročil se je nadučitelj g. Iv. Bezeljak v Hoterdšici z učiteljico gdč. Bajer v Grahovem.
Umrl je na svojem letovišču v Pod-susedu Teodor Kuzmanovič, kr. svetnik iu kvestor ter ravnatelj saborske pisarne.
Ljubljanske nouice.
Ii Visok gost. Včeraj dopoldne se je nastanil v Ljubljani ruski princ A b a m č 1 e k L a z a r o v iz Petrograda s spremstvom iu sc je danes dopoldne odpeljal v Postojno, da si ogleda postojnsko jamo. Ogledal si bo tudi podzemsko jamo v Divači. Včeraj si je ogledal slap v Vevčah in na Studencu. Bil je tudi na Posavju in v Klečali. V Ljubljani sc tudi mudi princ C. P o 1 i g 11 a c.
Ij Srednješolci se pozivljejo, da kolcku-jejo pri prodaji knjig v prid Ciril - Metodovi družbi vsak izvod z narodnim kolkom.
lj Ali je res? Skrivnostno pripovedujejo po Ljubljani nekateri »mlajši«, da je proti dr. Karolu vitezu Blei\veisu Trsteniškemu vložena ovadba v smislu S 359 kazenskega zakona ter da se baje vrši preiskava.
Ij Nove stavbe in zidarska dela. Ker se stavbna doba nagiba svojemu koncu (delalo se bo še kakih 7 8 tednov), na vseh stavbi-ščih z delom hite; povsodi pa delavcev primanjkuje. Na novo so pričeli temelj kopati oz. graditi: Na škofovih parcelah za vilo gospoda Iv. Črniča, dvonadstropno hišo trgovca Al. Scška iz Sodražicc; gospe I. Lampič enonad-stropno hišo, dalje enonadstropno hišo mestnega učitelja Janka Jegliča. Hiši Al. Scška in I. Črniča dobita moderni seccsionistični izredno lepi fasadi. Ob poljanski cesti oziroma Elizabctni ccsti so pričeli kopati temelj za hišo gospe Kobelka in pasarja Iv. Kregaria; ondi si gradi v kratkem kakor čujemo, tudi gosp. Kubclka ml. novo hišo. Pred Kolezijo si grade nove hiše: 1. Smole. M. Roti ter Iv. Kramar v Zeljarskih ulicah. Poslopje II. drž. gimnazije ob Poljanski ccsti je dograjeno do prvega nadstropja; dvonadstropna hiša P. Turka v Streliških ulicah in poslopje nemškega schul-vereina ondi sta dograjena iu pokrita. Na Dolenjski ccsti ometavajo in snažijo vilo Kytka ter hiši Liberšarjevo iu Barličevo. Ob Blei-ueisovi ccsti grade tik Andrejeve vilo odvetnika dr. Vallenčaka. Poslopje za višjo dekliško šolo je dograjeno do višine prvega nadstropja. Pri Andrejevi vili so položili pred poslopjem tlak. Prenovil so župnišče pri Sv. Petru in prebarvali hišo El. Prcdoviča št. 7 na Ambroževem trgu. Ob Dunajski cesti in v Ci-galetovih ulicah so pričeli graditi trinadstropni hiši »Kmctske posojilnice«. Deghenghijcvo hišo ob Dunajski cesti so ometali in osnažili do pritličja. Ob Bleiu eisovi cesti si namerava zgraditi vilo trgovec Al. Lilek. Deževno vreme je ta mesec nekoliko zidarska dela oviralo.
Ij Vodnikov trg je kazal ta teden zopet svoje staro, ob sejmih običajno lice. Odločno je imel sejem pravi judovski, mavšeljski značaj. Naši domači trgovci in pa kramarji zdi-hujejo. Plačujejo davke in ljubljanski še občinske doklade, večji dobiček, ki bi ga imeli ob sejmu, jim pa odnesejo judovski sejmarji. Nevolja obdaja človeka, ko vidi, kako že sesa judovska pijavka nerazsodnim ljudem denar s svojim judovskim poflnom. Le nekoliko se potolaži, ko vidi še drugi vsakoletni dijaški sejem šolskih knjig. Ostali so dijaki zvesti letos svojim starini čestitljivim običajem in prodajo knjige tam, kjer so jih prodajali še v preteklem stoletju. Dijaška borza starih šolskih knjig jc bila letos ravno tako živahna, kakor prejš uja leta. »Glavni trg« te borze jc kampiral se veda pod milim nebom, brez borznih menjic i" drugih špekulacij .Čc kaj potrebuješ in ku-
piš, štej gotov denar. Kredit ne velja.
lj Vojaški dolžnosti sta se hotela odtegniti brajta Eilip in Ivan Nikšič iz Vukova pri Go-spiču s tem, da sta johotela odkuriti v Ameriko. Včeraj ju je stražnik na kolodvoru zalotil in ju odpeljal v zapor.
lj Izgubljene In najdene reči. Prevoznik Kocmur je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 29 K 80 vin. denarja. — Neka dama je izgubila zlat prstan z briljantom, vreden 60 K.
—	Šolska učenca Leopold Demšar in Stanislav Vcrbič sta našla denarnico z večjo svoto denarja in jo oddala na magistratu.
Ij Umrli so: Rajko Pleško, livarjev sin.
—	Magdalena Bezlaj, delavka. — Valentin Ogrin, delavec. — Ana Zaletel, delavka. — V bolnišnici: Pran Pindur, delavec. — Ivan Burger, posestnik. — Marija Mandič, delavčeva žena. — Pran Doleš, gostač. — Neža Moglič, strežnica.
Telefonska In brzojavna poročila.
NA SVETI GORI.
Gorica, 15. septembra. 616 romarjev na Sveto Goro iz kranjske okolice je srečno prispelo sem.
STRELA V RICMANJIH. Trst, 15. septembra. V Rictnanjlh je udarila strela v zvonik in ga užgaia. Da bi pogasili požar, so s silo odprli zaklenjena vrata (ključ ima župnik v Kantinari) ter ogenj pogasili.
NADVOJVODA FRAN FERDINAND V DALMACIJI.
Dubrovnik, 15. septembra. Crnogor' skega prestolonaslednika Danila je sprejel nadvojvoda Fran Ferdinand iu mu vrnil obisk. Potem so bile sprejete avtonomne oblasti, zvečer je bil dvorni obed, ki so se ga udeležili: Princ Danilo s spremstvom, škoije, namestnik. Ponoči je bilo mesto razsvetljeno. NAGODBA Z OGRSKO.
Budimpešta, 15. septembra. Ministrski odbor, ki se ima pogajati o nagodbi, pride 17. t. m. na Dunaj, 18. se začno pogajanja, ki bodo trajala kvečjemu tri dni, potem se vrnejo ministri v Budimpešto.
STAVKA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 15. septembra. Vsi stavbeni podjetniki so sklenili, da odpuste vse delavce, češ, da delavci kršijo že več let dogovore in sklepajo bojkote. Kdor ne odkloni žalitev podjetnikov, ga sprejmejo v ponedeljek zopet ua delo. Verjetno je, da odgovore delavci s splošno stavko.
RUSIJA.
Peterburg, 15. septembra. Vlada namerava baje po vseh gubernijah uvesti vojna sodišča in sicer bodo sodili samo aktivni častniki.
Peterburg, 15. septembra. Metropolit je po naročilu sv. sinoda izdal pastjrski list, v katerem pravi, da naj pri prihodnjih volitvah ne volijo državljani sovražnikov cerkve in države, in se naj ravnajo po nasvetu dušnih pastirjev.
Bcrolin. 15. septembra. Siedlce je opustošena. Nepoškodovana ui nobeno hiša, kar ni gorelo, je oplenjeno. Pogorela so judovska skladišča na trgu.
Varšava, 15. avgusta. V Siedlcu vlada zdaj grobna tišina. S kruto silo so zatrti nemiri in mesto je podobno mrtvašnici. Vsa znamenja nemirov se morajo odstraniti, pod kaznijo 500 rubljev se morajo porušene hiše takoj popraviti. Mrtvih je 165, ranjenih čez 600 oseb. V ječah so ljudje grozno zdelani, mnogo jih je v samih srajcah, ranjenci so nagroma-deni v gnečah, mnogi umirajo ali krvave. Vz-duh v ječah ie neznosen od krvi in potu.
Varšava, 15. septembra. V Kielcali je obolelo nenadoma 200 vojakov, ki so jedli pokvarjeno meso. Sodijo, da so zastrupljeni.
Moskva, 15. septembra. Po obsodbi vojnega sodišča ie bila izvršena ena smrtna kazen.
Varšava, 15. septembra. Včeraj so bili večji nemiri, mnogo oseb je zaprtih v vojašnicah.
Peterburg, 15. septembra. Neki blagajnik je ušel s 135.000 rublji.
Peterburg, 15. septembra. Sinoči je pogorel velik del tvornice za železniške vagone, ki obsega en kvadratni kilometer prostora.
BOLGARI PROTI GRKOM.
Atene. 15. septembra. Iz Monastira poročajo, da je umorila neka bolgarska četa v Neredu grškega popa in še dve drugi osebi. V nekem drugem mestu je pa umorila ravno ta četa grškega popa in dva kmeta. RUSKO-ANGLEŠKI SPOR ZARADI ZAPLENJENEGA PARNIKA.
London, 15. septembra. Rusija noče povrniti škode za ladjo »Knight Komander«, ki ga je potopilo vladivostoško brodovje. Angleži so predlagali, naj sodi o zadevi haaško mirovno sodišče. Rusija še ni odgovorila.
POTRES.
R i m, 15. septembra. V Palertnu in v Termini na Siciliji je bil potres. Nekoliko hiš je poškodovanih. Prebivalstvo biva na planem.
SAMOUMOR ODVETNIKA.
D u 11 a j, 15. septembra. Dvorni in sodni odvetnik dr Ellenbogun se je ustrelil baje zaradi slabili denarnih razmer.
Matere, hranite deco same! 1'oletje je najnevarnejša letna doba >a dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo r>a steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci L a c t a r o 1 daje žive« in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočaj" ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožeriiah. Prospekte o .Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, I)anaj, III, Heumarkt 3 o.	1660 12-4
i a	Ču »pi-■«tu|i	8UnJ« tar*. ■•tn * «■	T«ap«-rttui C«£iju	VrtroTt	■•k«	I?! i*
14	9. IV<	734*	119	sr. vrh.	del. ja3no	00
16	7. ijutr.	7351	101	brezvetr.	megla	
	1. pop.	733-2	21«	ar. Uzah.	pol. obl.	
Metoorologično poročilo.
Vl&lna n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 m
Hrednli vCeralftnls »emn. 12 1*, n»n». 15 0'.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem iz znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, stari oče, atrije in brat, gospod
Ivan Sever
posestnik
včeraj, 13. septembra, ob tričetrt na 10. uro zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti po dolgi mučni bolezni izdihnil svojo biago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri, 15. septembra, ob 9. uri dopoldne po zadušai sv. maši na škofjeloško župno pokopališče
Priporočamo rajnika v pobožen spomin.
Puštal-Škofja Loka, dne 14. sept 1906.
Žalujoči ostali.
Sedlarskega pomočnika
in učenca z dežele
sprejme takoj podpisani.
JAKOB KRALJ, sedlar, Železniki, Gorenjsko. 2063 2-1
©©©© O® (g)®0® U trajno delo sprejema
pridna pomočnika
FR.PICELJ, čevljar v Rudolfovem
1959 3-3 ©©©©© ©
1 ali 2 dijaka
iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano v Florijan-skih ulicah št. 17, II. nadstropje Olasovir in vrt na razpolago. 2048 3-2
Urtna veselica
se vrši
ju+ri v nedeljo pri „Florijanu(( v Štefani vasi na Kodeljevem.
Svira Šramel godba, pomnožera s petlem, umetalni ogenj. — Pričetek ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina prosta.
Prijatelji in prijateljice, pohitite v obilnem številu,
kajti zabava se vam bo nudila prijetna. Za dobro jed in pijačo bo skrbljeno. 2080 1 -1
Velespoštovanjem Flor. Lesjak gostilničar.
Pozor!
Proda se blizu Kranja iz proste roke
vodna moč
okoli 100 konjskih sil po jako ugodni ceni.
Ponudbe pod »Ugodna prilika" poštnoležeče Kranj.	2034 3—2
Čevljarskega pomočnika in učenca
iz poštenene hiše sprejme
JANEZ BRATINA, čevljarski mojster, Idrija Št. 98. 1923 3-2
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. I.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 16
Stanovanje 111
Na Tržaški cesti št. 47 odda se stalni stranki prijetno stanovanje v I. nadstropji, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in jedilne shrambe ; ter z lastnim sadnim vrtom za letno najemščino 180 gld. 2019 3-2
Izgubil
se je mlad kostanjevo rudeč
lovski pes
brez ovratnika. Spodaj je bel in deloma tudi noge. Najditelj naj ga odda na Dunajski cesti št. 41 pritličje.	2082 l
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 2 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.

The Comppnv Mer Oricnt!
V veliki dvorani »Mestnega doma".
V soboto, 15. septembra 1906.
Vsak dan predstava ob 8'/4 uri. Program obstoja iz najnovejftih pariških snovi z 1.1906.
Iz vsebine programa omenjamo sleče:
Povest iz Tisoč in jedne noči. — La Passion: ,,Trpljenje našega Zveličarja".
Botanik pred sodiščem „žuželk". — Ognjegasec s zaprekami. III Marocco. Maroška konferenca. Detektiv Scherlock Hobus. Pariški dijaki, i. t. d.
Yspored je obilen in točen.
V nedeljo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne.
Med pasionskimi prizori, koralna glasba harmonija. Med predstavo svira ljubljanski sekstet.	Buffet in garderoba poleg dvorane.
Vstopnina: Prvi sedež K I 80: drugi sedež K 1 —; stojišča 50 vin. Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer.
The Company Theater Orient.
2053 3-2
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —
RazstavljeDO od 16. do 22. septembra:
Zložno potovanje po
POTSDAMU
in zanimivi cesarski gradovi.
■	2074 1—1 ■
Dve hiši na prodaj
v Škofji Loki št. 61 in Kar-===== lovec št. 10. === Poizve se pri Valentinu Potočnik št. 170 v Kranju. 2169 3—1
Neko izobraževalno društvo kupi star, dobro ohranjen
harmonij
Kdor ga želi prodati, naj se obrne na upravn. «Slovenca». 2075 2—1
?Težaki
H*
dobe trajno službo in dobro plačo. — Vpraša naj se na Fran Josipa cesti 5, pritličje, desno.
Pouk na slasouir ju
2077 1—1 doma in zunaj hiše daje
Marija Zottmann
Kolodvorske ulice št. II, pritličje (Pogačarjeva hiša]).
Sprejmeta se tudi dve učenki y eni uri.
Ensemble-igra na zahtevo.
6-8 dobrih mizarjev
za pohi&tvo sprejme za dobro plačo v trajno delo takoj mizarski mojster
Franc Brecelnik 2081 3-1 Lienz, Rosengasse 142. (Tirolsko.) Sprejme tudi 2 učenca.
Izjava.
Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih na sv. Roka dan v pijanosti izustil proti posestniku Franu Štruklju. 2079 1
Gamelje 11. septembra 1906.
Rok Planinšek.
i*" Glasovir
se po ceni proda. Poizve se Sv. Flori-jana ulice 29. 1. nadstropje. 2078 1
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giess&ublsKe kisle nk.
Razpis stavbe.
Podpisani zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu odda ponudbenim (ofertnim) potom
zgradbo ženske bolnice v Novem mestu
v proračunjeni skupni svoti 202 535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolekovane z 1 K zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika.
Ponudbi je priložiti 5% varščino od zneska onih del, na katere se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale do 12. ure opoldne dne 6. oktobra 1906. Na kasneje došle se ne bode oziralo.
Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri mestnemu uradu v Novem mestu.
[ivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
(•laz. partija, zdravili« kapaliifta pri (Carinik varil
Prospekti Kanton j in franko. V Ljubljani *e dobiva t vaeh lekarnah, veijtk f«o«rijikib prodajalnioah in trgovinah 1 jestvin&mi ia t*a*m.
Zaloga pri Mlhaal Karta ar-)a in Pita* Laatalh-a Ljaiiijaai	114 62-34
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu
dne 14. septembra 1906.
2073 3—1
949 40 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
(V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—19
/IVarija Cirili
državno izprašana učiteljica francoščine, poučuje v tem in v italjanskem jeziku doma in zunaj hiše, Kolodvorske ulice II
pritličje. 2u76 1-1
Qalamp tlnc °Srske gld. 180; iz gnjati zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 115 za kilo. G ■•■«)# la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1-20; •■■■J«" a pleče brez kosti 95 kr ; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fiue kranjske klobase, velja ena 20 kr.
Slilinvlo brinjeveo gld, 1*20 liter • V w naj pošilja s poštnim povzetjem 412 ll-s od 6 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
Tovarna za stole
Franceta suiseijna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-7)	izdeluje 2526 26—13
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Ker se mi vkljub mnogostranskemu prizadevanju ni posrečilo najti kupca za mojo trgovino, pnpolna opustitev bi pa povzročila manjo vrednost blaga in torej meni veliko škodo, tem prisiljen zopet povečati svojo zalogo in jo dopolniti.
Od dane* nadalje imam tedaj zopet v zalogi vse najnovejše uhane, brože, zapestnice, verižice, prstane ter razno srebrno in kina-srebrno blago, dalje namizno orodje po najnižjih cenah.	2 <7L 8—1
Vsako novo delo, vsako popravilo, vsaka gravura se izvrši naglo in najceneje. — Proseč cenj. občinstvo, naj se spomni name v potrebi, beležim
velc-ip >.št \an jem	WagepfeEI, zapris. sodni in zapušč. cenilec.
Prostovoljna prodaja.
Vsled sklepa upniškega odbora se
konkurzna masa iz zapuščine Adolfa Gustina
trgovca v Novem mestu proda ponudbenim (ofertnim) potom:
1.)	zaloga kovinskega in špecerijskega blaga po izločitvi nekaterih predmetov sodno cenjena na 18657 K 58 h.
2.)	prodajalniška oprava sodno cenjena na 463 K 65 h.
Konkurzna masa ne prevzame nikakega jamstva niti za kakovost in količino prodajnih predmetov niti za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika.
Pismene ponudbe opremljene z 10o/0 vadijem, t. j. z zneskom 1865 K 76 h za zalogo blaga in z zneskom 46 K 37 h za prodajalniško opravo je vložili pri podpisanem upravniku konkurzne mase do vštetega 25. septembra t. I. in ostanejo ponudniki v besedi a) glede zaloge do vštetega 29. septembra t. I., b) glede prodajalniške oprave do vštetega 16. oktobra t. I.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne sprejmejo.
Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo in opravo, se naj izjavijo, da-li reflek-tujejo le na oboje skupaj, ali pa eventuelno tudi na zalogo ali opravo samo.
Upniški odbor si pridržuje pravico ponudbe presojati, sprejemati ali odklanjati.
Ponudnik za zalogo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe, kupnino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase; po plačilu, se mu izroči zaloga, katero mora najkasneje do 15. oktobra t. I. iz prodajalne in skladišč v hiši št. 63 na Glavnem trgu v Novem mestu odstraniti.
Ponudnik za prodajalniško opravo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzne mase in po plačilu takoj prevzeti opravo in jo iz hiše odstraniti.
Inventarni zapisnik je razgrnjen na vpogled pri tukajšnjem okrožnem sodišču in pri podpisanem upravniku konkurzne mase.
Kdor si želi prodajne predmete ogledati, se naj javi pri podpisanem upravniku konkurzne.mase, ki daje tudi natančneja pojasnila.
11 Novem mestu, dne 12. septembra 1906,
2072 3—1
Dr. Vladimir Žitek
« 0|iuu..jb	iiii>«.. 9 dobe
deklice
ceno in dobro hrano in stanovanje, pouk v francoščini in igranju na glasovir, ter ponavlja se ž njimi šolski pouk. 2c64 3—i
Grand hotel „UNI0N".
Od danes, t. j. v soboto, 15 sept.
vsak dan "mm
velike briljantne predstave svetovno-znane čarovno-umetniške rodbine
advokat v Novem mestu, kot upr. konk. mase zapuščine Adoifa Gustina.
2 uri občudovanja in presenečenja.
Eleg. soareje bajno nedoumljive dovršenosti; občudovanja vredni fizikalni eksperimenti.
m Sanje fantazije in lepote, mm Serpentinsk«, ognjeni in fantazijski plesi. 2067 l—i Znameniti kritiki pišejo o Uferinih: „Sreča zanje, da niso živeli 400 let poprej, ker te
čarovnike bi bili sežgali na gromadi". Vsaka številka je novost prve vrste. Za vsako soarejo popolnoma nov aktualen program.
V nedeljo, dne 16. septembra s !! IRIS ! I Ognjena uganka.
Vse podrobnosti na plakatih.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno karamo".
—o—
2062
Od 16.do uSteuš 1 ZZ.septembra 1906:
Neapolj.
i
Dragotin Puc,
2068
tapetnik in preprogar

v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6,1, nadstr.,
priporočam po nizkih cenah : .
modroce na peresih, oto-mane ter svoje ,,Patent"-di-vane, kateri se premenč v posteljo.
iWj Prenavljam tudi po jako nizkih cenah iWi V vse v to stroko spadajoče izdelke. Nttii
V najem se odda
pekarija
na Brezjah pri Mariji Pomagaj
s 7. oktobrom t. I.	2051 3-1
Več se poizve pri Alojziju Fro-lichu, gostilničar na Brezjah pošta Radoljica.
Na prodaj so v Smartnem pri Litiji tri lepo ležeče, za vsako trgovino pripravne	2058 2-1
hiše
z gospodarskimi poslopji vred pod jako ugodnimi pogoji.
Natančneje se poizve pri dr. Fran Voku, c. kr. notarju v Ljubljani, Miklošičeve ulice št. 24.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta je s terminom november oddati na Dunajski cesti št. 60.	2060 5—1
nn Ul&lfl nDII7DA ZDRUŽENIH PIVO VAREN ZALEG in LAŠKI UKLLiNI9l%ll Ll rtu Z. DA TRG v Ljubljani, telef. št 163. = pripor«,*, —j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——
090
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuvali srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni. 762 39
-12
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani Tik znane Tlšlerjeve gostilne. £3)
HLODE
kupuje
ponajugodnejilh cenah proti gotovini
parna žaga Degbenghi v Ljubljani,
in sicer:	2001 4
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K 1'20 smrekove „ „ „ „	„ „ „ — 64
jelkove	„ „ „	„ n v —'57
bukove	, „ „ „	„ „ —-56
borove „ „ „ „	.,	--5S
frize hrastove, kvadratni meter . . . . „ 2'20 Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj.
Komptoiristinja
vešča slovenskega, nemškega in vsaj deloma
laškega jezika, išče se na deželo. Vstop 15.
okt. t. I. Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
2041 3 -3
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove uliee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ———— Najstarejša svečarska tvrdka, — Ustan. pred 100 let

u pevc
priporoča veleCaatlti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno- voščene sveče
ia cerkev, pogrebe In proceilje,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
ko|l se dobiva v steklenicah, ikatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaefc in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Id poiteno postrečl.
1650 52-5 LiJUBIiJflNR,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiš*
		
S Sv. Petra 1 i cesta 27 L	L Loža	2461 52—40 V r Sv. Petra C 1 cesta 27 i
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo I Nizke cene!-
www«
šj Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim :::: predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-:::j vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva * slikanja na steklo
ii:; za steklarstvo v figuralni in navadni orna-:::j mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-»:! lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i73i b2--i
IU; Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
•••O
:::! Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. "SS
■•••••••mMmtHtNmMNMmaNHIMMMNMMatMMIHamMMISNUHHHHMMHm«
-.f"...................................................................MM.iMM."."".i,..^a
«ttM}f!»M»!tfi!SMtttJ{J!Jt{f»TsifS»fM»8ttMI t »I ♦ • » » » » ! » ! »t » » » » : t! ! » • ! t • T t T J t" "t TTTTT" "ssS.n5*!
RFAFF-ovi šivalni stroji
so ii«jl>oljši za rodbinsko i»oi*fil>o.
vtiif** aof Šivajo, gotijo in pleto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Ivngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
.JU Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52-25
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in votlo vod »a
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Zdravilnlca z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
__w M r a p i n i, HZZZ
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—13
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi io
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
Stanovanje išče
mirna stranka v mestu za novemberski termin. Obstojalo naj bi iz dveh manjših ali jedne velike sobe s pritiklinami. Pismene ponudbe z navedbo stanarine na upravništvo ..Slovenca" pod šifro .Mirna stranka".	^014 4
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. 0 tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • FililalKa u Ljubljani, Dunajska cesta 13
Telefon 237.
nasproti topničarski vojašnici
priporota se
Telefon št. 237
v izvr&itev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike Itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 30—23	poštnine prosto.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavk, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneia In laka
Brata Eberi, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Polavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice šf. 8
--»iBiaMMMmMMBBri m
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstva za vsa t najino stroko spadajoče delo y mesta in na deželi kot priznan« reelno in fino p« najnižjih cenah.
768 62-20
L
Kako se predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52- IV 46
„OffOman"- papir za svalčice ali
cevke.
0\0f»ETTESORlEHf
0£P0S t
^OTTOMAN^
•»3 —•
Ol
I5
yf Najcenejša vožnja v Ameriko, "d
CB JI
L
0»
E <
E. Kristan
oblastveno Roncesijonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
>
3
(D 1
r
o
118 52-46
(na dvorišču).
I
SK*ST Najcenejša vožnja v Ameriko. "3£!$
Razpis.
Štev. 2057.
Za zgradbo dovozne ceste na postajo Bohinjska Bistrica in za zgradbo v tiru te ceste ležečega mostu v železu in betonu na 10300 K in 11500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale skupno ali posamezno potom javne ponudbene obravnave.
Pfsmene, vsa zadevna dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 24. septembra 1906
do 12. ure opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K doposlati je zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje zgradbe dovozne ceste v Boh. Bistrici ali mostu na dovozni cesti v Boh. Bistrici.
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v popularno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
Ljubljana, 12. septembra 1906.
2067 3-3
f)eže!ni edber l^ranjs^i.
DOLENJCA^
lepo svetlo-rdečega ima naprodaj „Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu. 2043 2

Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2036 8-3
LiAV. SCHWEJ4TNER
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3.
9_F
Najnižje cene! 000 Najnižje cene Z
mrnmmttmmmmmmtammm i < um....... i tm........ *
Resljeua cesta št. 3.
Su. Petra cesta št. 31
F. M. Nefschek, Ljubljana
ces. in kralj, dvorni zavod za uniformiranje ustanovljen I. 1846. (Poleg novega mostu)
pri »VELIKI TOUARNI"
Priporoča svojo ravnokar došlo novo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek za gospode, dečke in otroke po najnižjih cenah.	1958 KM
Vsakovrstne jesenske in zimske suknje, haveloke, pelerine in obleke. — Velikanska zaloga konfekcije za dame in deklice. Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročila po meri izgotavim točno, fino in trpežno v n a j kr a jšem času.

»I«*

flajsolidnejša postrežba! 000 Sveže blago!

□a
(353

Knjigarna
Kleinmayr& Bamberg
na Ljubljana, Kongresni trg št 2 na
priporoča svojo
popolno zalogo
od vseh cd
8
na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. i. in ii. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor ===== tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. odcd Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja, gdcd
GR1CAR i MEJAC, Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma nanovo sortirano zalogo oblek za gospode, dečke in otroke,
I I - ■	___ _	y	■ _	■	1962 6-6
osobito zelo praktične ODI^^ICG ZSK SO 1211*1 G trpežne in poceni kakor tudi mične.
S191 224
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital 1 2.180.000- Rezervni zaklad 1 280.000*-.
Podruinioa v CELOVCU.
KnpnJ« in prodaj« tn vrst« rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, nove«« in dovii.
Promeie Izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjav« ln ek«kotaptujr	»«]« predujme na rrednuitnci papirje.
Uirabana vrednostne papirja in vnovfinJts Zavaruj« ar«6k« proti kurul tipale kupon«.	izgubi.
Vlnkulujo !n devlnkulu|6 volaske ženltnlnako kavcije.
JH' JSakompt fu t.ku«> unili	.MT »ona« .uriiiflt, 'MB
Podruinioa v SPLJETU.
Denarna vloge sprejem*
v tekočem računu ali na vloino knjiilc« prod ugodnim obrestim. Vloienl denar obresti^« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki tn nakaznicami.
2050 5—3
MIzoursKe
pomočnike
v. *» Nt<»Ylbeno dLelo sprejme takoj v trajno delo
„Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano",
delavnica s strojnim obratom na parno silo
Zidarji m delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 6
F- Trumi e r, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
' slovenski optik v Gorici ulica Vetturini 3,
r:"

I
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očala, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, daljno-glede, v. ge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in po- _ | <(P prave ter pošilja na dom.
V Kanajtu blizu Punta na otoku Krku (Veglia) je naprodaj v vinogradu biskupske stolice krške	20443-^aj
400 stotov
črnega in belega grozdja 2QT fine vrste
PERO GALZIGNA
upravitelj. P. Punat — Krk.
II
Iz portland-cementa ln peska
no o
ja
S
13
c > »> «
a
03 rt J=> .ft
OJ -g
c
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cemeninin, Glincc pri Ljubljani
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno »pravljenj snažni parniki te družbe odhajaj® iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in važne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slom-fikove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poiasmla, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebna v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 41
VlllllllllllllItlEIltlllllllltlllllllilllllllltlllllllllllllllllllllfllllllllCIlllllllllllllllll
I*


<0 ^

a
Prodaja na debelo iu drobno.
O Jt B
n t.
c
0 f
01 s N
e
<D O
O
n s
N U IA f+ O 3
1 Si 3
r
o
r 11 e k
% VV
^ s/VV

le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-17 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega Meja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Vi
iniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIMIIIIII
A.
Oznanilo.
Clavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da sem otvoril pri novem pokopališču
filialko za kamnoseško obrt.
Izdelujem vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz trpežnega, vsakovrstnega kamenja. V zalogi imam veliko
fzTeianih nagrobnih spomenikov.
Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo ===== z obilnim delom počasti, belježim =====
z vsem vanjem
spošto- Cr |/i<nni;af kamnosek, Dolnice I udani 11 • "VUllUVctl , p. §t.Vid nad Ljubljane
Opozarjani, da izvršujem naroč. na žgano apno in kamen Naročila sprejemam pri za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma pokopališču in v Dolnicah
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 20	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
jks* Zunanja naročila se točno izvršujejo
zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (15) Berite plakate
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril samostojni
pečnrski obrt
u Ljubnem na Gorenjskem.
V zalogi bom imel vedno vsakovrstne pečarske izdelke,
lepo in trpežno izdelane.
Za obila naročila se priporočam t 2005 3-2 velespoštovanjem
1
Anton Markovič.
Ljubno, p. Podnart.
V aIJ
le od 4 gm, nadalje
sive pelerine iz veljblodove dlake s kapuco 120 cm dolge : : za gospode in dame. : :
Največja in najlepša iz-bera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po čudovito niz-
: : : : kih cenah. : : : :
Angleško skladišče oblek
0. BERMATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg S.
Istrsko uino,
refoško, beli muškat in teran, 133224-10
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
mm Cene in vzorci na zahtevo, »m
JVmeVfcflr^ ifli »V* JV6	eVe^KJ^*
Pri nakupovanju
- suknenega -
^ in manufakturnega
hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUCO 1HL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-21
Velika zaloga ==
suknenih ostankov.
liti	^OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, r^^ a ' CUstrednf banka českveb spotftelen1)		^ Del. kap. 7,000.000*— H 2 Telegrami: MSporobanka**. - 2 Deponiranje kavcij In g - radij raznih vrat. r a Eakon« menjlc samo ~ denarnih zavodov. g • Bankovne Informacije -in avete brezplačno.
	""Vloge na knjiiioe in raiun A % in 41, %. I Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in &uvalna zaloga brezplačno. 1	Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/' In 1 ,'1, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih *•/, ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
Sb Čudovito nizke cene!
c«
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
Mesfni frg 5, Ljubljana, Mesfni frg 5
OM*«^——........................ —^——i—Ktcro
Havelok zastonj
ako se kupi za 18 gld. sledeče predmete
za gospode površnik ali zimska suknja, gorko podložena; suknena obleka, elegantno izgotovljena; ekstra suknene hlače, karirane ali progaste; modern telovnik, najnovejšega kroja; klobuk in čepica.
9 gld.
za dečke površnik, zimska suknja ali havelok za 11.—15.1etne; suknena obleka; ekstra hlače; klobuk ali cepica.
4-50 gld.
za otroke zimska suknja ali havelok za 3.—9, letne; obleka; čepica.
18 gld.
za dame dolgi paletoti, jopica ali pelerina iz veljblodje dlake; obleka, ekstra krilo, bluza, koljer.
9 gld.
za deklice jesenski ali zimski paletot ali jopica; volnena obleka ali pelerina iz veljblodje dlake, koljer in čepica.
4-50 gld.
za otroke zimski plašč, obleka, čepica.
Največja zaloga konfekcije za gospode in dame, najnovejšega kroja po najnižjih cenah, najfinejše izdelave.
1954 1—1
III. priloga 211. itev. ^Slovenca" dne 15. septembra 1906
Po suetu.
Stoletnica parobrodov. »Ligue Maritime Francaise« pripravlja slavnost stoletnice parobrodov. Fulton je izročil namreč prvi svoj parobrod 1. 1807 prometu in nameravajo zato prirediti mednarodno razstavo. Sicer je Fulton prvi zgradil »Claremont«, ki je vozil meseca avgusta 1. 1807 120 morskih milj iz Ne\v .lorka v Albanij v 32 urah, a bili so že preje, ki so nasvetovali in žc praktično poizkušali izvesti promet ladij s parom. Na Fultonove prednike se ne mislijo ozirati pri razstavi. Znano je, da jc zgradil francoski matematik in fizik Denis Papin že pred 200 leti nepopolni parni stroj in parobrod, s katerim se je vozil po Fuldi. Brodarje je pa nenavadna prikazen na reki tako razburila, da so razdrli ladjo.
V	osemnajstem stoletju je več oseb poizkušalo zgraditi parobrod kakor Američan John Fitsch 1. 1778 in prihodnje leto Patrick Mil-ler. Francozi trde, da je zgradil prvi uporabljivi parobrod Francoz Jouffrov d' Abbaus. A kljub vsem poizkusom je pa le bil Američan Fulton prvi, ki je prvi praktično uvedel moderni parobrod. Ze leta 1802 in 1803 jc gradil Fulton svoj parobrod v Parizu, a prvi parnik se mu je potopil v Seini, ker je bil stroj pre-težak. Potopljeni stro.i so dvignili in mesca avgusta I. 1803 je vozil Fulton v navzočnosti komisije francoske akademije proti izviru Seine. A cesar Napoleon ni hotel podpirati Fultona. Država Ne\v Jork je pa podelila Ful-tonu monopol za paroplovbo po severno-ame-riških rekah in Fulton se je preselil v Ameriko. Z na Angleškim zgrajenim strojem 18 konjskih sil je Fulton zgradil 160 tonski parobrod »Claremont«. Fulton je zgradil tudi parno fregato z 32 topovi, 66 m dolgo. Prihodnje leto so pa že na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji zgradili mnogo parobrodov. »Ligue Maritime Francaise« postavi v spomin Ful-tonu, Denis Papinu in Jouffroy d' Abbansu ob Stini spomenik.
jevodji nekega brzovlaka.
Oficirska vsemoč. V okolici Tridenta je prosil na vajah vojak Bertotti svojega častnika Kreimla. da bi smel izstopiti iz vrste in se napiti vode. Častnik ni tega dovolil, in vojak jc mučen od silne žeje in ogorčen iz istega vzroka vrgel posodo za vodo od sebe. Častnik je nato izdrl sabljo in vojaka na mestu posekal. Zato seveda ne bo dobil pohvale. Odstranili so ga na mestu iz službe in dali na razpolaganje vojaški sodniji v Tridentu. Vrši se stroga preiskava.
Za solnčarico jc umrlo v Parizu 5. t. m. 34 oseb.
Posebni ženitovaniski običaj jc v navadi po nekaterih pokrajinah v Sibiriji. Ko prideta namreč poročenca po poroki v svoje stanovanje, zapove mož ženi, naj mu sezujc čevlje.
V	enem čevlju ima skrit bič, a v enem mošnjo. Od tega je odvisno potem, če bo ravnal z ženo dobro ali slabo. Ce sezuje žena črevelj z mošnjo, potem je dobro zanjo, nasprotno slabo. Ljubezniv ženin dene seveda v oba črevlja mošnjo.
Praktični socialni kurz za predsednike katoliških društev rokodelskih pomočnikov, za društvene učitelje in predsednike je napovedan od 10. do 13. septembra v osrednjem katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov v Monakovem, osobito za južno nemške in pa sosedne avstrijske pokrajine. Na sporedu so vprašanja o verskem in strokovnem pouku v kat. dr. rok. pom., o hospicih, o vodstvu blagajn, o stališču kat. dr. rok. pom. nasproti rokodelskim vprašanjem, zadrugam in ostalim kat. organizacijam. Kdor se hoče udeležiti kurza, mora to javiti prezesu, vojaškemu župniku Winkler, Monakovo, Schoinmcrstrasse 6.
Prvi kongres kanoničnega prava se vrši od 10. do 12. sept. v Milanu. Vodil ga bo papežev konzistorialni odvetnik Paccelli iz Rima.
12.000 besed na dopisnici. Na jubilejni razstavi v Bukareštu je razstavil bolgarski kaligraf Peter Rajkov iz Sofije dopisnico, na kateri je napisal 12.000 besed. Popisana je vsa bolgarska ustava v francoskem jeziku več govorov imenitnih evropskih državnikov v bolgarskem jeziku in dvoje angleških pesnitev. Rajkov je pisal te stvari poldrugi mesec vsakdan 9 ur. Umetnino je lahko čitati tudi s prostimi očmi.
Varala z ženitvljo. V Nev Jorku pride pred porotno sodišče lepa omožena Helena Hainilton. Nad sto možkih je izvodila za nos s tem, da se je z njimi zaročala. Po časopisih je dajala tiskati inserate, da išče moža. Kdor se je z njo tem potom seznanil, jc bil takoj pri volji, da jo poroči. Lepa Helena je znala možke izkoriščati do skrajnosti. Pri teh komedijah je igral njen mož — portirja.
Zanimiva tatvina. Nastopni mali dogodek pokazuje vso hladnokrvnost kitajskih lopovov. Nek aj je v kitajskem mestu Penangu med sodnijsko razpravo prišel v dvorano neki človek, navidezno urar, z lestvico v roki. Poklonil se je sodnikom in oni so mu pozdrav vrnili. Šel je k zidu, prislonil lestvico, popel se nanjo, snel visečo uro, stopil z lestvice, jo naložil na rame, zopet se poklonil sodnikom in — odšel 1 Malo pozneje, ker ni bilo več nazaj ure, se je konstatovalo, da je to bil — neki brezobraznež ali navilianec, ki je ukradel uro pred nosovi njenih gospodarjev.
Skozi Simplonski tunel, ki je bil pred tremi meseci izročen prometu, se vozi na dan 1500 potnikov. Prevažanje blaga je pa neznatno, dočim se je pričakovalo ravno nasprotno, vozne tarife so namreč zelo visoke. Simplonski tunel je dolg 20 kilometrov.

['odpisana nr.a v rslogi najraziiovrstnejSe trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahina, raanobarvne plašča, kaaule, pluvialc, dalmatike, ve-Inma, albo, koretolje, prte itd.
Jpluh vse, kar «e rabi v cerkvi pri službi boiji. — Prevzem« tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke ln T«a popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni J-modera in tso drugo obleko.
Freiastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih >r.ir>»ti na domačo tvrdko ter ce uvažujejo tujih tvrdk, dru-^c-.' in potujočih ugontov.
/ugotavljaje aiiro in aajjioiittnej&o puatrcžbo in najnižjo a«ao, rttrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo N&jodličnojžiu) upoScovanjauo ss priporoča 2189 26—21
Ana Hofbauer,
Smejltaljica zaloge cerkvane obleke, orodja :n posodi;
v Ljubljani, Wolfove alloo 4.

PETER (JERIHA
c. Hr. dverni izdelovalec orožja Borovi je, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-rieHed pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar troeevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice (stuce), dvocevne risanlce (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Manullelierjeve schthi-auske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. IH97 5—3
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-
Rose"!
Edina
ST mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-S
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
J Jiibljnna.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-vnann itd.
Za dela ,,P a r k e t -
Rose" priporoča se:
Snažilni zavod Peter M a t e I i č.
Telefon št. 155.
©OOOOOOOOOOOOOOOO NaJcenejša pot za zdaj!! g
o „R ED=STAR=LINE" §
O	O
e
q v Ameriko
O preko Antwerpna v New-York, Philadelpliia.
Hitra in varna vožja na moderno oprav-^ ljenih, novih brzoparnikih te solidne W družbe s pošteno in čisto postrežbo.
j® Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O vozne liste dobite v Kolodvorskih O ulicah štev. 41 od južnega Q kolodvora na desno.
O Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
§ Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa) v
torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v sobota zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo - do New Vorka osem dni To jc pribito. Uljud-
OOOOOOOOOOOOOOOCO no,t' snaKa in zdrava hrana je na njih a	aoi pri nas nrvo in aadnie.	Rod Star.
O 862 52-4 3	w
pri nas prvo in zadnje.
O
o o o o o o
OG ooooooooooooooooooooooooooooooo
poslovodja
obenem knjigovodja neke večje tvrdke, 32 let star, izvežban v vseli strokah želi sedanjo službo premeniti. — Vstop se lahkp vrši s 1. decembrom ali z novim le tom. Cenjene ponudbe prevzame upravn. „Siovenca".	2030 3—3
«.	yt	744 62-15
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6t. 14
ae priporoCa preč. duhovščini {]nhnun|f|rp nhlpbp v izdelovalo vsakovrstne UUHUV1IUI1C UUIKUB
Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oenah.
Oprvoj^naiov8eoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po n^nižjih cenah.
Dobrvlted nnlform avstrijskega društva ieleinlšklb uradnikov,
400 10*- 61
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča	5
visokočastiti du- £ hov.ščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Preiastiti gospod! r Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Pas, blagovolite mi pisati in takoj poS-Ijem vgorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. »veti In kiparskih del.
II	--
MfeMk&l
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-21
Ljubljana,
IBSilf Sv. Petra cesta 1!
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
! ! ! Svoji k svojim ! ! !
FB. MOUK4L
lc ar «»
Ljubljana, Pred škofijo 12,
sc priporiča prodnat, duhovščini in slav. ^ bčinstvu v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 4
Priznanja prve vrste na razpolago, e————————^—e
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
možnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 1» Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naročila proti poVzotju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
„Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
Nepriležui izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553.
podplati K 9 —.	„ , 567
Pred. štev. 745. Glasgovv Chevreau z	„ „ 610. močnimi podplati K 1P—.
Sabakid K. 10 50 I®' Boxcalf K 13-—• Lakovina K 12 —■ (1323 15)
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO
r f nprnc^r Marije Terezije cesta it. 6,
J-^Cm&dl,	Ljubljana.
7	Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike
j^j	in krepke vajence poštenih starišev.
—*' Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.


Vožnja traja dni § dni
z najnovejšimi leta 1B05 in 06 zgrajenimi velil\_ansl\imi parnih
^aPriI\azapo+ov^in0s^
Pojasnila dajezastopniKi Jr.Ceunig,
Ijuoljaria J@lo2Jrafc-uliceav.28
Odhod iz Jjubijanc vsaki ponedeleK,torek j" četrtek^ ted n u.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih ......,	toirarn.
-AT&jppiiaZ- '"X— - - fi. ......
&	o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele IZissmmr-	barve. ?66 52-21
Ma Stori
Prešernove ulice St. &
Ljubljana.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesaike
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: lično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stolo itd. Specijaliteta: valJ16nl zastorl in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—55	oporami brez vijakov.
•S«««:

.....
FR.SEVČ1K, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
^C&ccna
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. .•.
BCD
■e priporoča preč. duhovščini :>
izdelovanje
cerRveniR
para-menlov.
239 26
TZJl,.
—43 >r

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah.
da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
V dokaz,
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.

J Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obhajllne borze, fttole in vse
za službo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrfluje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
1932 18—3
sum uror, Ljubljana
Mestni tl*g nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
1 1
Podružnice:
Pr.ga 1 menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žiiko«, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg io Hailon, Olavnl trg 4. Čeika Lip., Ce*k» K.mnlca, Mora?akI Znmberg, Schi llerjeva cesta 3. Hodilo*, Fran Josipa trg 9. Nori Jltl., Črna cesta B. Plien in MriUr*.
Menjalnice na Dunaju:
t. WoilieiU 10, II. Tabori trasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Kennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V SchOnbrunnerstrasse 88 >, VII Marlahllerstrassc 76, VIII Lerchenlelderstrasar 132, IX. Aljprstrasse 32. X. Favorltenatrasse 59, XVIII. Wlbringerilrane 82, XXI. Hauptntranc 22.
Menjainična dslniška družba
67 150-96
„mercur«
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
W nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, aročk, deviz, valut in denarja.
fi.wr Zamenjava in cskoinptiranje -m
Izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.