Poštnina plačana v gotovini Leto IX., Št. 14 („JUTRO" XVIII*, St* 78 a) Ljubljana, ponedeljek $. aprila 1937« Cena 1 Dir Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 "seratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. enes na v Jugosiaviio V spremstvu svoje soproge ge. Hane Eeneševe je včeraj ob 17*45 odpotoval Iz Prage v Beograd«, kfer so izvršene vse priprave za čim Praga, 4. aprila, d. Kaikor je bilo skižbeno objavljeno, je danes ob 17.45 predsednik češkoslovaške republike dir. Beneš odpotoval s svojo soprogo v spremstvu kancelarja dr. šamala ta višjih uradnikov svoje civilne in vojaške službe s posebnim vlakom. z Wilsonove-g>a kolodvora v Beograd. Na kolodvoru so se od predsednika republike poslovili člani češkosH --tiske vlade. Predsednik dr. Beneš bo prispel s svojim sprem stvom na jugoslovansko mejo jutri zjutraj ter ga bo 7 Subotiei pozdravil v imenu jugoslovenske vlade prometni minister dir. Spaho. Tu ga bo pričakoval tudi češkoslovaški minister dr. Krofta, ki je ostal po zasedanju stalnega sveta Male antante v Beogradu. V Subotiei se mu bosta javila tudi general Simo-vid, ki mu je prideljen kot adjutant, ter poslanik Miha"ovic, ki je prideljen prezadentovemu civilnemu spremstvu. V Subotiei ne bo nobenega službenega sprejema. Tudi na poti v Beograd se po:3ebni vlak prezidenta dir. Beneša ne bo nikjer ustavil. Na kolodvoru v Beogradu, kjer so izvršene vse priprave za njegov sprejem, bodo pozdravili predsednika dr. Beneša in njegovo soprogo Nj. Vis. knez namestnik Pavle ter kneginja Olga, kr. namestnika Stankovic in Pero-vič, predsednik vlade in zunanji minister dir. Stojadinovic z vsemi člani svojega kabineta, generaliteta, predsednika senata in Narodne skupščine, najvišji cerkveni predstavniki ter beograjski: župan. Vojaške časti mu bo izkazala kraljevska garda z godbo. Predsednik dr. Beneš se bo nastanil v kraljevski palači na Kralja Milana ulici. Beograd, 4. aprila, p. V Beogradu pripravljajo zelo prisrčen sprejem predsedniku češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu in njegovi soprogi ge. Hani. Predsednik dir. Beneš bo prispel v Beograd jutri dopoldne. Z njim je odpotoval iz Prage udi naš tamošnji poslanik Protic. Slovo v Pragi je bilo po došlih vesteh zelo svečano. Na kolodvoru so se poslovili od predsednika re publike vsi člani češkoslovaške vlade zastopniki civilnih in vojaških oblasti, diplomatski zbor in drugi odlHčniki. V spremstvu predsednika dr. Beneša potujejo tudi kan cel ar predisedme+va republike dr. Premisiav Šamal. pooblaščeni minister in poslanik Ludvik Grimba šef vojaške pisarne predsednika republike general Silvester Blacha ter več drugih odOičnikov. Kakor rečeno, bo sprejem v Beogradu nad vse veliča---+en iri prisrčen. Sprejema na postaj: se bodo udeležili poleg kraljevih namestnikov vsi člani vlade, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, veliki oddelki vojske, mnogo številno meščanstvo, mladina vseh beograjskih šol, ki tvorila špalir ob cestah, po katerih se bo pelja] predsednik dr. Beneš s svojim spremstvom nadalje Sokoli, vsa patriotska društva, vse kulturne in druge organizacije. Na čast predsedniku dr Benešu bo prirejena v Beogradu veličastna revija vojaštva. Dr. Krofta pri patrtjarhu Varnavi Beograd, 4. aprila, p. Ceškosiiovaški zunanji minister dr Krofta je danes obiskal Sremske Kariovce, kjer je bil gost patrijarha Vamave, nadalje samo- oienzivi v Docim Francova ofenziva na seveni proti Baskom še ni pokazala vidnejših rezultatov, je republikanska na jugu pri Corslofel dosegla pomembne uspehe jiauriu, a^iua. u. rrauoova vojskuj. na-icujujc OiciUuvo iux SiUajiieai acvciu ±>i ^oa- vujiiiu litulj piua liita^a iv^ar\,uu, Ki oouaijeiio OKOii oo Kili v ž.iauiu eru ou jjiiLičUi. i^iu^it večja, v sreaisču iiapa.ua na ironu .n,iuai—-o se branili izredno dobro in je imel nasprotnik velike izgube. Na frontah v pokrajini Guipuzcoi in v smeri proti Burgosu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Malo pred polnočje je bil položaj na_ slednji: Na fronti v pokrajini Guipouzcoi so naše baterije in možnarji hudo obdelovali nacionalistične postojanke pri Lequei. ti. Pri Goimendi so bili razdejani vsi nacionalistični jarki ir utrdbe. Nacionalisti so imeli zaradi tega izredno velike izgube. Na fronti v pok-ajini Alavi so nacionalisti nadaljevali svoje napade, ki so pa bili že znatno slabši od dopoldanskih. Na. padi so bili odbiti. Naše topništvo je odločno poseglo v boje Tudi na tej fronti je imel nasprotnik velike izgube. Na fronti v smsri proti Burgosu je naše topništvo bombardiralo nacionalistične postojanke. Nacionalistično tooris*— -ni napredovali na fronti kakih 7 km. Pri Gva.dalajari je Francova vojska zavzela pri mestecu Cogolludo tri vasi. Pri Madridu je bilo več manjših spopadov, v katerih so republikanske čete odbile nacionalistične Bofl na severu madrid, 4. aprila aa. iz Gijona poroča jo, da je viaino letalstvo ostro obstreljel vaio posamezne strateške točke v Oviedu in okrog: njeg-a na katerih so se nacionalisti močno utrdili. Mcčno sta b'li peške, dovani tovarna orožja, in skladišče strojnic, ki so bile izdelane v njej. Včeraj popoldne so nacionalistična letala brmbar. dirala vas Ventonielles ter postojanke na gon Maraneu. Službeno poročilo madridskega poveljstva pravi. Na severnem bojišču so dosegle naše čete v bližini Santandra pre". cejšnje uspehe. Pri Noyi so zavzele nekaj važnih nacionalističnih postojank Na bojišču je ostalo mnogo nacionalističnih vol jakov. ki jih sedaj republikanci pokopa, vajo. Zaplenili so nacionalistom tudi eno strojnico in 8 zabojev municije ter še nekaj drugega materiala. Na asturski fronti je prestopilo na re. Okrog Madrida Madrid, 4. aprila. AA. Po vladnih informacijah so se republikanske čete okrog Madrida včeraj utrdile na svojih postojan kah, ki so jih včeraj z naravnost sijajno akcijo zavzele .n s katerih obvladujejo več ces. seveiuozapadno od mesta. Danes so bili ne manjši boji in tapni&ko obatreljeva. nje. Več uporniških jarkov in strojniških gnezd je bilo razdejanih. Uporniško letal, stvo se je ponovno pojavilo nad republikanskimi postojankami, ne da bi jih napadlo. Na republikansko stran prehaja še vedno mnogo nacionalističnega vojaštva. V drugih predelih fronte okrog Madirida ni bilo posebnih dogodkov. Bolgarski gosti v Beogradu Beograd, 4. aprila, p. Snoči so prispeli v Beograd zastopniki državne tiskarne v Sofiji, ki so danes odpotovali na Oplenac, kjer so položili venec na grob pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, na po-vratku v Beograd pa na Avali venec na grob neznanega junaka. Zvečer so prisostvovali slavnostni predstavi v Narodnem gledališču. stan Krušedol ter Novi Sad. Snoči je prisostvoval simfoničnemu koncertu bolgarske filharmonije v Beogradu, nocoj pa je odpotoval v Subotico naproti predsedniku dr. Bemešu. čs£. tisk o potovanju dr. Beneša Praga, 4. aprila. AA. Češkoslovaški listi se tudi danes obširno bavijo z rezultati beograjske konference Male antante ter poudarjajo, da je Mala an-tanta solidna in hkratu elastična. Posebno opozarjajo na izjave, ki jih je podal o priliki beograjiske konference ju-goslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr M Stojadinovic. da Domeni ta konferenca nov korak h konsolidaciji položaja v Evropi in utrditvi miru. Listi poročajo obširne tudi o potovanju češkoslovaškega prezidenta republike dir. Beneša v Beograd in poudarjajo, da se bodo še utrdTe zveze med vsemi tremi državami Male antante. Obenem objavljajo vrsto slik, ki kažejo prirodne lepote Jugoslavije. Obširno razpravljajo tudi o političnih, intelektualnih in naravnih zvezah Jugoslavije in Češkoslovaške. Končno objavljajo poročilo o intenzivnih pripravah za veličastni spre jeavi so truplo pogojnika prenesn z njegovega uoma ixa viuovužUihal cesti v ve-iiKO uvorano ooKoisKe^a uoma na taboru, ki mu je ou Josip naji^ij ^aciuziu ^obrouiiK. i-»va crtia prapora na teiovadi-&CU Ul 1-eZKa Cliia ot^. ^»iOotij«; po- slopja so opo^aijau nuiiiuiuoce, ua uaje oOKoisKi uoiii Josipu iurku posietuijo štreno. UKlOg njegovega Uhega leZiaca pod črnim oaiuaiiUiom, ki so ga pripeljali in spcštovatelji od blizu in uaieč obložili z nmožico vencev in cvetja, so se ves dan zbirale trume krcpilcev. Ob pokojnikovem vznožju so počivale insignije gasilskega aeia, ki mu je posvetil največ svojega dragocenega življenja, a na blazinah je bila množica odlikovanj, ki jih je prejel v priznanje in zahvalo. V gozdu cvetja so Dili tudi venci, ki so mu jih poklonili češkoslovaška gasilska zveza s posvetilom astnemu članu, Gasilske zajednice dravske in drugih banovin pa številne zupe in čete, mestna občina ljubljanska kot svojemu častnemu meščanu, pa še Sokol I na Taboru in šempetr. organizacija JNS. Na Taboru Via 15. uro je bil najavljen pričetek mrtvaškega sprevoda, a že zdavnaj poprej so se začele zgrinjati proti Taboru množice od vseh strani, da so vse ulice in trgi zaživeli nekaj ur v znamenju tega poslednjega slovesa. Z opoldanskih vlakov so izstopali oddelki gasilskih čet, gasilski vozovi so od blizu in daleč dovažali cele trume pokojniKovih sodelavcev in sled-nikov. Pred sokolskim domom se je kmalu nagnetlo toliko sveta, da je policija s težavo vzdrževala red, pri formiranju spre voda pa je morala pomagati tudi policija na konjih. Reditelji so kmalu po 14. začeli razvrščati udeležence svečanosti, in ko so se ob 15. pred stopniščem doma pričeli prvi žalni obredi, je prvi del sprevoda z mrtvaškim križem in sokolsko konjenico na čelu že stal onstran zavetišča ov. Jožefa, pred pokojnikovim domom ob vstopu v ivomenskega ulico, šest članov Pokola I. je prineslo krsto iz dvorane, prve žalne molitve pa je opravil popularni gasilski kurat kanonik dr. Opeka ob asistenci župnika Košmerlja in dveh šentpe-trskih kaplanov. Med pobožnostjo se je iz zračne višine spustil nad Tabor aero-plan, ki ga je pilotiral šef aerodroma dr. Rape, in h krsti je padel preprosto lep venec zimskega cvetja in zelenja. Sokol I svojemu dobrotniku Pred tisočglavo množico, ki je kakor morje zalila Tabor in še vse sosednje ulice, je s stopnjišča prvi spregovoril starosta Sokola I. inž. Lado Bevc: Dragi brat, taborska sokolska družina se poslavlja od tebe s prisego večne bratske ljubezni in s hvaležnimi spomini na vsa tvoja dobra dela. Z nami se poslavlja od tebe Sokolski dom na ""aboru, ki se oaeva v sivino preteklosti, pod katero krije v sebi slavno tracucijo o neodjenljivi boroi za sokoIskč iueaie. VeliK oeiež te tradicije je zoruZen s tvojo borbo za Tabor, z ooroo za naš prostor na zemlji, z borbo za graonjo nase sokolske trdnjave, 2 borbo za materialne pogoje za oostoj Tabora in s tvojim aKuvnim sokolskim deiom. V tej naši tradiciji se je izoblikoval tvoj lik iueainega borca, z vrlinami, ki so ti omogočile usp^h povsod, kjer si zastavil svoje bogate sile za dobro stvar. Tvoje zlato srce se je darovalo vsaki dobri stvari, zato si se oklenil z vsem bistvom tudi sokolsKe stvari. Kolikšna sreča za naš Taoor je bila, da si prišel med nas, ostal z nami in delal za nas! Kolikšna sreča, da si ravno '11, ki si bil poosebljena duša naše pristne domače prirode, prišel soko-lovat na Tabor v času, ko se je hrepenenje tisočev in tisočev združevalo v eno samo gorečo željo: Daj nam, ustvari nam Tabor, ustvari nam sokolsko trdnjavo! Ti naš nesebični borec, naš dobrotnik, si se odzval klicu množice, ki je hrepenela po zdravju, lepoti, resnici in pravici. Prišel si ustvarjat in ljubit na ta prelepi kos sokolske zemlje, iz katere tal si dvignil veličasten spomenik svojega življenjskega dela, svoje ljubezni do naroda in domovine, spomenik sokolskega borca in vzornika človeških vrlin. Mrtev zapuščaš svoj Tabor, tvoj duh pa bo ostal med nami in bo naprej sokoloval v domu, na vsakem koščku naše zemlje. Potrti stojimo ob tvoji krsti, potrti te bomo spremili na zadnji poti. Tvoj Tabor ostaja na mestu, kamor si ga postavil, kakršnega si pomagal rešiti. Za njegovimi zidovi pa je živi vir večno mladega življenja, ki bo hodilo po tvojih stopinjah, ki se bo prerajalo iz dneva v dan in nosilo tudi pečat tvoje velike osebnosti. Brat starosta Josip Turk, spi mirno in sanjaj svoj večni sokolski sen. Tvojemu spominu bodi večna Slava! Govor senatorja dr. Kramerja Za 9tarosto inž. Bevcem se je od pokojnika v izbranih besedah poslovil senator dr. Kramer, ki je poudaril, da bo za Josipom Turkom ostala praznina, ki ne bo nikoli več izpolnjena, saj odhaja v večnost najbolj iziraziti predstavnik onega samoniklega ljubljanskega meščanstva, ki je na svojih ramenih poneslo našo Ljubljano iz nižin po nemškutarstvu obvladane dolge vasi v višine samozavestne, narodno in kul turno zavedne in gospodarsko osamosvojene slovenske in jugoslovenske prestolnice. Iz skromnih začetkov si je pokojnik zgradil močno gospodarsko pozicijo. Ali dobro je odmeril ne samo svoje dolžnosti do sebe in do svojih, temveč tudi do družbe in naroda. Na socialnem humanitarnem polju so zabeležene njegove velike zasluge. Postal je organizator in voditelj ene naših najpomembnejših narodnih organizacij našega gasilstva in je v njem izvedel pred 40 leti odpor proti potujčevalnemu sistemu. Bil je eden od najbolj borbenih predstavnikov notranje narodne osvoboditve našega srednjega stanu m glasilec njegovih naprednih stremljenj Zdrava ambicija, sveža agitatorska moč, poštena volja in ne nazadnje simpatična originalnost njegovega nastopa so mu zgodaj odprle pot na politično poprišče m mu pridobile zaupanje in spoštovanje someščanov. Plodonosna so leta njegovega delo- vanja v občini: z jekleno doslednostjo se je boril kot deželni poslanec za narodne pravice in za težnje naprednega živija. Ostal je vse dni svojega javnega delovanja zastopnik interesov malega človeka. Bil je velik podpornik naše CMD, a predvsem se je z vso dušo vdal sokolski ideji. Z globoko žalostjo se poslavljamo od Josipa Turka njegovi politični prijatelji in sodelavcu Od svojih mladih let je stal v .prvih vrstah napredne politične organizacije. Bil ji je vesten mandator, organizator, agitator, na velikih in skromnih položajih v stranki vedno delaven, požrtvovalen in zvest Slovenec čistega kova je globoko pojmil jugoslovensko idejo. Bil je vsikdar med onimi, ki so se zbirali okrog jugoslovenske zastave, globoko zvesti misli edin-stva. Iz nekdanjih narodno-naprednih vrst ga je vodila ravna pot v našo Jugoslovensko nacionalno stranko, v kateri je spajal tradicijo častne prošlosti z delom in žrtvami za zmago nove državne in nacionalne misli. Bil je širokogruden, a ob njegovi na čelnosti so se razbijali vsi oportunistični računi in še v težki bolezni zadnjih mesecev je dal vsej napredni in nacionalni javnosti nov dokaz svoje načelne možatosti v organizaciji, ki je najožje spojena z njegovim življenjskim delom. Hvala o5etu Turku za vse, kar je dal narodni in napredni misli v svojem bogatem življenju! Z njim odhaja lep kos naše stare Ljubljane, ki je v toliki svežosti rn požrtvovalnosti vodila borbo za napredno in narodno stvar in ki danes mlada in krepka visoko drži pranoT jugoslovenske misli in narodnega napredka. Josip Turk je v visoki starosti očuval svežost duha in mlado srce za vse, zaradi česar se izplača živeti in delati. Naj num ositane primer možatosti in zvesitobe, vzgled požrtvovalnosti in načelne doslednost- Podžupan dr. Ravnikar Tretji je govoril podžupan dr. Ravnihar ki sc je v imenu mestne občine poslovil od ljubi jami ega častnega meščana in pokojniku lzieke! najtoplejšo zahvalo za vse, kar je storil za Ljubljano od leta 1996 dalje kot član mestnega sveta, gerent in podžupan in kot ugleden funkcionar v raznih mestnih ustanovah. Vsi župani od pokojnega Grassellija so imeli v Josipu Tutku dragocenega sodelavca in svetovalca, vsi pa, ki so delali z njim na komunalnem polju, so cenili v njem zvestega tovariša Njegovemu delu je bilo eno samo vodilo — ljubezen do rodnega mesta, — zato pa mu je Ljubljana tudi naklonila najvišje odlikovanje Pevci združenih zborov Hubadove župe so zapeli v race segajočo »Usliši nas« nato pa sc je polagoma začel pomikati žalni spre-'od, kakršnega slovenska zemlja ia desetletja ni videla. Veličasten žalni sprevod Za križem sta šla najprej močna oddelka sokolske konjenice s svojim praporom« za njima sokolska godba Za sokolsfcimi prapori — v vsem sprevodu je bilo 14 so-kolskih in društvenih praporov — so Sokoli nosili velik venec, ki ga je Sokol L poklonil velikemu dobrotniku, nato pa so se v krojih in v civilu z snakotn zvrstili člani in članice Sokola I. z upravo na čela Za člani odbora Slovenskega lovskega društva, ki so jih kitile smrekove vejice ▼ gumbnicah in za klobuki, so zastopniki pogrebnega zavoda nosili 13 vencev, ki so jA •JUTRO« ponedellska Izdaja 5. IV. 19ST. darovali ljubljanska občina in prijatelji in znanci pokojnika od blizu in daleč, nato je koraiaia godba Sloge. Pred armado gasilcev, ki je v tolikšnem obsegu gotovo še nismo videli za nobenim pogrebom, so nosili venec Češkoslovaške gasilske zveze in še 20 vencev gasilskih organizacij, nato pa je v strnjeni koloni korakalo pod vodstvom inšn«ktorja inž. Dolenca okrog 3000 gasilcev v krojih in z 48 prapori na čelu. Ni i bol j številno so bile zastopane župe Kamnik, Kranj, Litija, Laško, Ljubljana okolica, Logatec, Radovljica in pa Ljubljana—mesto. Gasilski sprevod je zaključila ljubljanska gasilska četa, dete pokojnika in njegov miljenec, z velikim vencem in zasta'O na čelu. Odposlanstvu zmajeve ga stega skavtov je sledil voz z duhovščino, nato pa so zastopniki pogrebnega zavoda nosili na treh blazinah odlikovanja Josipa Turka, med katerimi je bil tudi red sv. Save III. st V stekleni pogrebni voz s krsto je bilo vpreženo 6 vrancev, ob njem pa častna straža 6 Sokolov in 4 gasilcev. Globcko užaloščeni so šli za vozom pokojnikovi otroci Vilko s sestro go. Elo Reicherjevo pa narodni poslanec Rajko la Ahčen s svojima soprogama in ostalim rodstvom. Med predstavnik: naše javnosti smo v sprevodu opazili senatorje dr. Kramerja, Puclja in dr. MarušLča, narodne poslance dtr. Fuxa, mag. Hočevarja Komana, Plesko-viča in Mravljeta, kot zastopnika bana načelnika dr. Hubada in inšpektorja dr. Logarja, župana dr. Adle-šiča in podžupana dr. Ravniharja, zastopnika divizionarja generala Popadiča in komandanta Ljub. voj. okrožja Zivanoviča predsednika Narodne galerije dr. Win-diseherja, podpredsednika banovinskega cdbora JNS dr* Pirkm^yarja, predseimka ljubljanske Jadranske Straže in Zveze dobrovoljcev, gsnerainega tajnika TPD Pcgačnika, predsednika zbornice TOl Ivana Jelačina, s tajnikom dr. Plesnem, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja predsednika apoteka,rake zborn.ee mag. Leusteka, predsednika ZKD ravnatelja Jerana, predsednika Autokluba ravnatelja Prajprotmka, predsednika Rdečega križa dr. Fetticha, industrij ca Bciiača, častnega predsednika šentp&teiske OMD in pokojni, kovega intimnega sodelavca in prijatelja Rohnnana, glavnega urednika > Jutra« Viranta, bivša posianca Cererja in Lončarja, podpredsedniška ljubljanskega sre-skega odbora JNS Pestotnika, predsedni-ka Društva hišnih posestnikov Robeka, za Društvo Kazino dr. Rutarja, predsednika in odbornike vseh ljubljanskih organizacij jNS itd. Med zastopniki gasilcev, ki so sledili krsti, so bili tudi najstarejši slovenski gasilci in požrtvovalni soborci Jo-s.pa Turka Medič, Perme, Pritekel, Tomšič, Brealcvar, Lajcvic iz Litije, Cerer iz Kamnika, Tome iz Moravč in nešteti drugi. Sprevod se je pomikal s Ta/bora po Ko-zneiiskega ulici, Miklošičevi cesti čez Marijin trg mimo magistrata in Mestnega doma, čez Poljane in nazaj mimo Tabora po Smartinski cesti k Sv. Križu. Na vsej dolgi poti so prebivalci Ljubljane to okolice tvorili nepeakinjen gost špalir. Zadetek sprevoda je že davno pasiral ma_ gistrat, ko so se na Taboru ljudje še vedno uvrščali v njegov zadnji deL Sest tisoč ljudi in še več je bilo v sprevodu, mnogo dasettisočev je izkazalo popularne, um in zaslužnemu pokojniku zadnjo čast s svojo udeležbo v špalir ju. Nepozabno slovo prt Sv* Križu Poeieonja, pot ovcu >iio>^ x wau oo jc končna z itauicno &wuijivim aioveaom ^ui fev. ivuzu. i>ua jt> uj uciia.vauiio i m msumcuuunja, ki do tmc vstun uutu«zea-c*uu oauua v liepoiztujucui spominu. JrTi vi-auaKtu na. eouuuuiBia ce.su bo se neKaten pu^recci sicer vnuu, zato pa se je s±»ic-vouu priKijucaa nova nuioeaua pufcieucev, la j« uuu i^K&ia sprevoua. aiogo^uu je du jpogieu na aoigi zauu sprevod, u.o se je po-uuiv&i po cesu v sončnem pomiaunem po-poiuuevu cez j-ijuoljaiiSKO poije prou poKO-paiiscu. Pri cerkvi se je ceio sprevoda usta vno, v ctoigi ironu so se razporedile zastave, četa. uo čete gasucev se je potem zvrstila v vzornem reuu. SoKolsKa Konjenica, ooe goaoi, številne aeputacije, najbolj pa uoige, aoige Kolone gasucev — to je oil caaau spajir, KaKrsnega pri Sv. Križu menua se mamo viaeii. Mrtvi starosta Josip iurk je v dostojanstvu smrti tiho, toua zmagoslavno sel mimo svojih najzvestejsin. . . z, zaiosoum klenkanjem svetokriških zvonov so se mešali v preavečernem ozračju mogočni akordi obeh godb, doneli so pozdravi gasilskih rogov in povelja vodnikov čet. Gasilci in Sokoli so prenesli mrtvega starosto v cerkev. Ko je kanonik dr. Opeka z asistenco opravil molitve, so zbrani pevci zapeli žaiostinko: »Človek, glej. . .« Med žalnico v cerkvi pa so se tam daleč ob grobnici pri obzidju starega pokopališča že razporejali zastavonoše, za njimi deputacije lovcev, v fronti proti grobu četa Sokolov s predstavniki Ljubljan-ske župe, najuglednejši predstavniki gasilstva, pokojnikovi najzvestejši prijatelji in daleč naokrog množica občinstva, ki si je prihitela priborit prostor, da bo priča poslednjega slovesa. Gasilci so ponesli svojega starosto iz cerkve do grobnice, pred katero je članstvo obeh ljubljanskih gasilskih organizacij tvorilo poslednji častni špalir. Spet so zadonela povelja, in ko je težka kovinasta krsta z dragocenim tovorom drsela v grobnico, kjer je našla soseščino ob krsti nedavno umrle pokojnikove soproge, je kanonik šiška z asistenco opravil pogrebne molitve. — Vzemi zemlja, kar je tvojega. . . Nato je stopil tik do groba pokojnikov prijatelj in tovariš iz gerentskega sveta dr. Dinko Puc. Orisal je zlato srce pokojnika, v katerem smo cenili vzornega sinu svojega naroda, vzornega meščana ljubljanskega in najplemenitejšega brata, vdanega človekoljubju. Ne samo njegovi ožji sodelavci, marveč vsa napredna Ljubljana bo vedela vedno spoštovati pokojnikovo delo za napredek Ljubljane. Sokolski Tabor , vneto delo za rodno mesto in njegove zasluge za gasilsko idejo ostanejo trije večni pomniki Josipa Turka. Poslovil se je od nas v bridkih bolečinah, toda v našem spominu bo ostal vedno tako veder, vse odpuščajoč in dobrotljiv kakršnega je poznala Ljubljana od tistih dob, ko je začel javno nastopati, pa vse do poslednjega časa, ko ga je neusmiljena bolezen priklenila na posteljo in ko mu tudi bridka razočaranja niso bila prihranjena. Gasilci svojemu vodji V imenu slovenskih gasilcev je nato stopil h grobu podstarešina zajednice Konrad Gologranc iz Celja. Ni najti pravih in pravičnih besed, je naglašal, ki bi mogle dostojno opisati pokojnikove zasluge za gasilstvo v Sloveniji, potem pa še za ves gasilski pokret v Jugoslaviji. S kratkimi, prisrčnimi besedami se je od častnega predsednika naših obrtnikov poslovil Milko Krapež. Njegova zahvala za vso skrb in za vsa prizadevanja, ki jih jc oče Turk storil v prid slovenskemu obrtniškemu stanu, ostanejo prav tako nepozabna, kakor vse njegovo ostalo delo v prid drugim organizacijam . V imenu Gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije je izrekel poslovilne besede glavni tajnik inž. šel iz Beograda. Poveličeval je vzorno organizacijo slovenskih gasilcev ln s tem najpoglavitnejše javno delo Josipa Turka, kateremu pa tudi vsa ostala Jugoslavija dolguje hvaležnost, saj je po Turkovi zaslugi dobila gasilsko organizacijo, ki pridobiva vedno več tal v vsej državi. V imenu najdražje čete cčeta Turka., v imenu prostovoljnih ljubljanskih gasilcev se je ganjen poslovil od vzornega predsednika in starešine mladi strumni poveljnik Stanko Pristovšek. Truplo častitljivega predsednika, ki je polnih 40 let najodločil-neje sodeloval v viteški organizaciji sv. Florljana v Ljubljani, odhaja trudno' k pokoju. Toda duh očeta Turka bo venomer bdel nad ljubljanskimi gasilci in jih vodil v bodočnost v znamenju bratstva, človekoljubja in vedne pripravljenosti: biti najpožrtvovalnejši in prvi na mestu tam, kjer je sila največja. Gasilski rog je zado-nel starosti v poslednji pozdrav. Poslednji se je poslovil razrešeni starosta kamniške gasilske župe Anton Cerer. Lepo je orisal značaj svojega zvestega tovariša in starešine, ni pa tudi štedil z rezkimi ugotovitvami, kako je Josipa rurka bolelo marsikatero razočaranje v poslednji dobi.. »Slava, slava, slava!« je odmevalo daleč po pokopališču, ko je izzvenela beseda poslednjega govornika. Raztoženih pogrebcev se je nato posebno močno dojmila večno lepa žalostinka sVigred«, ki so jo zapeli zbrani pevci pod odličnim vodstvom Ventu-rinija. Spet so po pe3nu zadonela povelja. Sklonili so se sokoiski prapori, z njimi častitljivi prapori gasilcev in skavtskega stega. Lovski tovariši so v poslednji pozdrav vrgli očetu Turku v grob zelene smrečne vršičke, ob tem pa so že zamolklo udarjali na krsto udarci zemlje. Vsa množica se je zgrinjala h grobnici. Poleg najzve-stejših in najožjih prijateljev je hotel še vsak poslednji pogrebec, kj je poznal očeta Turka le po obrazu in po dobrih delih, zajeti peščico zemlje m se tako za vselej posloviti od predstavnika Ljubljane, ki ne bo nikoli pozabljen .. Nad hribi daleč okrog Ljubljane, zasneženimi globoko po pobočjih, je prva večerna zarja srebrila goste oblake in napovedovala obrat k lepšemu, pomladnemu vremenu. Visoke nad Ljubljanskim poljem je krožilo letalo. Zmagovito se je po pokopališkem gaju oglašala pesem kosov, strastno so škrjančki nad razoranimi poljanami oznanjali, da je v deželi pomlad. Otožna, a vendar čudovito prevzeta od tega lepega žalnega slovesa se je množica v prvem mraku vračala proti Ljubljani. .Matineja ZJC.D., NA SPLOŠNO ZELJO PREDVAJAMO ZADNJIKRAT DANES OB 14.15 veseli pevski in glasbeni velefllm PESEM Z NEBA Glasba: ROBERT STOLZ. V ELITNEM KINU MATICI. Ne zamudite! «Jenc din S.50 ln 5.50. JAN KIEPURA MARTA EGGERT*~ PAUL HtiRBIGER PAUL KEMP TKEO LINGEN Zbor najdelavnejše sokolske župe Ljubljanska župa šteje v 79 edinicah 15-000 pripadnikov Zadnja pot dr« Petra Dcfranceschlja Novo mesto 4. aprila. Dane« popoldne je bil v Novem mestu pogreb bivšega prjmarija kandijske bolnišnice usmiljenih bratov in ustanovitelja novomeške ženske boinice dr Petra Defrance-eebija ob mnogoštevilni udeležbi njegovih znancev in prijateljev zlasti pa spoštoval-eev, ki so imelj v niem ve jkega dobrotnika kot zdravnika. Pred mrtvaško vežo bolnišnice usmiljenih bratov mu je izreke! poslednjo besede v slovo predsednik ljubljanske zdravniške zbornice dr. Meršol. Poleg drugih so se udeležili pogreba za Ljubljansko kreditno banko dr Aca Pavlin, za vevško papirnico dr. Fran Pavlin, za banko Slavijo generalni ravnatelj Ivan Bole in generalni ta,;njk Žepie. za Vodnikovo družbo pa njen predsednik bivši narodni poslanec Ra-sto Pu6to6'lemšek. Obilna udeležba zastopnikov vseh slojev pri pogTebu je dokazala, koliko prMublje-noet jn spoštovanje je užival pokonak ne samo med dolenjskem prebivalstvom, temveč tudi v ostali slovenski javnosti. Bodi mu ohranjen časten spomin! Razstava arhitekture Ljubljana. 4. aprila V Jakopičevem paviljonu so ob 11. brez formalnih ceremonij odprli razstavo načrtov uglednega zagrebškega arhitekta Jurija Neidhardta, ki je po svojih delih znan tudi izven meja svoje ožje demovine. K otvoritvi se je zbralo lepo število predstavnikov naše kulturne javnosti, med ka_ terimd smo opazili predsednika Narodne galerije dr. Wikiidischerja in upravnika Zormana, načelnika kulturnega oddelka mestne občine dr. Moleta in direktorja mestnega gradbenega urada inž. Prelov-ška, predsednika Združenja inženjerjev Mačkovška, predsednika Društva sloveti. sMh likovnih umetnikov prof. G. A. Kosa in zastopnika Kluba arhitektov Spinčiča. Inž. arh. Sever je v imenu odsotnega raz-stavljalca imel kratko vodstvo po razstavi ki je vzbudila po drzni izvirnosti zasnut. kov — naj posebej navedemo samo načrt o urbanizaciji Zagreba — pri vs:-h navzoč, nih živahno pezornost in občudovanje. O razstavi, ki zasluži čim številnejšega obiska, bo »Jutro« še poročalo. Kanya ne pride v Beograd Budimpešta, 4. apr. V pristojnih krogih odločno zanikujeijo vesti o dozdevnem bližnjem obisku madžarskega zunanjejra ministra Kanve v Beogradu Pred konferenco o egiptskih kapitulacijah Kairo, 4. apr. A.A. Včeraj je odpotovala v Evropo delegacija, ki bo zastopala Egipt na konferenci v Montreuxu. kjer bodo t~z-pravVah o ukinitvi kapitnlaci-". Smrt znamenitega avstrijskega nevrologa Dunaj, 4. aprila, br. Na Dunaju je v starost* 72 let., umrl znani nevrolog jn psihiater dr. HOfer. Ljubljana, 4. aprila. V sejni dvorani Sokolskcga doma na Taboru so se davi zbrali delegatje edinic sokolske župe ljubljanske, najdelavnejše in vodilne v sestavu vsega jugoslovenskega sokolstva k redni glavni skupščini. Izmed 79 ediruc kolikor jih šteje župa, je bilo zastopanih 45 društev in 12 čet, v imonu osrednje uprave SKJ pa je prinesel pozdrave starosta novomeške župe dr Vasič. Starostov nagovor Zborovanje je vodil starosta direktor dr. Piponbachcr, ki se je v svojem govoru spominjal uspešnih naporov blagopokojne-ga sokolskega kralja, da postanejo odnosi med jugoslovenskim in bolgarskim narodom prijateljski Ljubezen in zvestoba ne-razrušno SDaja lugoslovenski narod z mladim kraliem Petrom II.. ki mu kot svojemu "starosti želi jutjoslovenskr Sokolstvo iz vsega srca da bi dozore1 v krepkega krmarja države. Na starostov predlog je skupščina z odobravanjem sprejela vda-nostno brzojavko vladarju in kraljevemu domu in pozdravno brzojavko osrednji upravi SKJ V svojih nadaljnjih izva aijih je dr Piperbacher poudarjal da je kakor vse druge tudi ljubljanska župa občutila razen dolgotrajne gospodarske krize še neugodne oosledice političnega toka. Premnogi sokolski delavci so morali zapustiti kraj svojega udcistvovanja. zadnje leto pa je prišel v veljavo še znani občinski ora-vilnik o uporabi 'elovadnic. ki je marsikateri edinici odvzel najbolj primitivne možnost dela. Z zadovoljstvom pa lahko poudarimo. da je izprememba v političnem življenju očistila sokolske vrste mnogih elementov, ki Sokolstvu niso bili v ponos. Ko so delegatje počastili spomin med letom umrlih bratov, je starosta poročal še o sološnem delovanju župne uprave. Dro*!tva in čete skuša'o svoj gmotni položaj izboljšati s prireditvami, ki jim pa čisti dobiček v visoki meri zmanjšujejo različne davščine. 0 nevarnosti; komunizma v gokolskjh vrstah jo starosta poročal, da so sreska na-čelstva nedavno prejela preko banske uprave posebno okrožnico, ki navaja, da vstopajo v sokolske ed:nice komunisti. Župni upravi nj bil doslej znan še noben tak printer, pa je naorosila baneko upravo naj navede konkretne podn.ke, da bo mogoča ] »oskrbe t j za čistost sokolskih vrst. — _ Ko "e bil starosta o zadevi povabljen tudi na razgovor na policijsko upravo. kjer je bil zaprošen, naj bi tudi So-kols.vo pomagalo obrezuspešjtj komunistične nakane je odgovoril, da se Sokolstvo že po vsebini svoje ideologije uspešno »n korstno udostvuje ct narod v državo. Delo in uspehi Funkcionarja uprave niso podajali referatov, ker so vsi u-ielež^nci skupšSine že prejeli poročila v brošurici. Iz tsjntk vega poročila povzemamo, da je župa priredila tečaj tebruarja Zupni smučarski tečaj za članstvo in naraščaj, župne smučarske tekme, okrožni vaditelj siti tečaji marca župmi tečaji za sodnica, skupinski ln okrož ni planinski tabori, tečaji za naraščaj v planineto ob tekoči vodi, zlet naraščaja itn dece, septembra 1&37 pa še propagandni teden za telovadbo. Pomočilo prosvetnega odbora navaja, da je cdbor stremel, da bi se prosvetno delo usmeržk- zlasti na idejno.vzgojno stran in da bi kot tako bilo v dopolnilo in pomoč poglavitni nalogi — sokolslc telesni vzgoji. Za idejno-praktično vzposnMi«» nost prosvetnih činiteljev je priredil pro_ svetni odibor avgusta meseca enotedenski c.bč pro3v>?h tekem na Olimpijadii v Berlinu. Za izpopolnitev stro_ kcvmga znanja župnega vaditeljstva so se vršili številni tečaji, število vaditeljev se ni izpTemenilo, -endar so se pa vršili v zadnjem času številni vaditeljski tečaji, ki bodo pomnožili število vaditeljev in vaditeljic. Za leto 1937 je zbor društvenih načelnikov sprejel tale deltvni program: 9. maja župni kolesarski zlet. od 16. do 20. maja tečaj za proste panoge, 15. avgusta medžupne plavalne tekme, 22. avgusta župne tekme v igrah, novembra obči tečaj za Članice in obči tečaj za člane, pomladanski ln jesenski deKvni sestanek načelnikov, pozimi medžupni obči vadHteljeki I vodi. -Tesani bo izdala zveza nov seznam gledaliških kniig. ki bo vseboval tudi zvezna pravila in seznam predavateljev in predavani ie prejela 405 dopisov, odposlala pa 472. V Narodnem domu je dobila zveza primeren lokal, kamor po svoiem kulturnem in nacionalnem noslanstvu tudi spada. Ob prl1lo za kla.sjfjkaci"o v posamezne skupine. Bilo je več presenečenj in so na primer (ako znani turnirski igralci kakor Preinfalk Furla-ni, Lešniik i. dr. nepričakovano i »radii ne Je n prve. temveč celo iz drucre 6kupine. Igralo se je namreč tako. da so skupinski zmagovalci prišli v popoddansketn linalu v I. skupino, drugo plaftiran v drugo itd. in jo torej I. skupina združila najmočnejše igralce. Popoldne ie silo za nagrade ki jih ie bilo 40 in so h'h prejsM vs5 prv»>pinF:rani v posameznih skupinah. N"' rade v obljkj knjisr so darovale ljubljanske knjkrame in založbe, ki so doslej vedno pokazale za šahovski pokret mnoco smisla in omogočile že marsikatero slično prireditev. Finalni rezultati, oziroma, n«Rni(veni m bili nasednji: L skupina: 1. in 2. Šiška in Ciril Vidmar po 4 in pol točke. 3. Sikošak 4. 4 Peterman 4. 5. Samec 2. H. skupina: 1. inž. Weies 5 in pok 2. Longer 5. 3. Mešiček 3, 4. Singesr 3. IIL skupina: 1. Fur-Lani 5, 2. Preinfalk 5. 3. Hren 3 in pol. 4. Fožar 3 in pol. IV. skupina: 1- Pretnar 4 in pil, 2. Sešek 4. 3 Habič 3. 4. Muzlovič 3. V. skupina: 1. Kumejj 5. 2. dr. Cadež 4 in pol. 3. Samobor 4. VL skupjna: 1 Sval 5. 2. Šuštar St. 4 fo pol, 3. Kegu 3 in pol. 4. Berčič 3 in pol. VII. skupina: 1. Lokov-šek 6. 2 Udovič 5 fn pol 3. Simonič 5. VIII. skupna: 1. Pogačnik 6. 2. prof. Osterc 4 in pol 3. Arisrler 4 in pol. Pri israilcih. Id so doseerli enako število točk. je odločil boljši uspeh proti nagrajenim ali pa žreb. Po končanem turnirju je zvezan predsednik g. Kori-na s primernim narovo^om razdeli knjižne naerrade. od katerih so bple zlasti za zmagovalce v;šj;h skupin prav dragocene. Objave Vzgojni večeri za starte, ki tih prireja Pedagoško društvo v Ljubljani, »e prično nocoj na VI. doški osnovni šoli v Spodnji Šiški. Prodava! bo o bodočnosti naše niia-djne prof. Čopič Veočeslav. Starši in pri-jateVi mladine iskreno vabljenji Postani in ostani član Vodnikove družbe! »JUTRO« ponedeljska izdaja 3 FrolBBJB^ Tr, 2VoT» Vrstni reci nespremenjen Pretežka naloga za LjuMjano — Zmagali favoriti Gradjanski, BSK, Jugoslavija in Sarajevo, le Concordia je odvzela Hajduku eno točko Včeraj srno imeli na sporedu državnega prvenstva kompletno kolo, torej pet tekf>m, pa je vendar vrstni red v tablici ostal ne-tzpremenjen. šest klubov — saj je bila ena tekma neodločena — je pobralo točke, štirje pa so ostali to pot brez njih. Kljub velikemu po rani Ljubljane je bila usoda našemu moštvu vsaj toliko naklonjena, eta sta obe moštvi, Id se borita z Ljubljano za boljše mesto v spodnjem delu ta-neie, bili poraženi. Naključje je hotelo, da je Hašk utrpel v Beogradu isti poraz, kot Ljubljana doma, namreč 0:4 (0:2). Drugi konkurent Ljubljano osiješka Slavija pa je, kakor .je bilo pričakovati, pustila Jugoslaviji v Beogradu obe točki. Nekoliko je zopet presenetila Concordia, Iti je igrala proti Hajduku neodločeno. S tem je ostala sicer še vedno na zadnjem mestu, vendar pa »e približuje ostalim trem v spodnjem delu tabele. Gradjanskemu skoraj lahko že čestitamo k naslovu državnega prvaka. Včerajšnja tekma v Ljubljani je zopet pokazala, da imarao športno občinstvo, samo če se mu nudijo močnejše tekme. Kes jc sicer, da je prišlo v naše nvesto preko tisoč Zagrebčanov, toda tudi Ljubljančani so v zelo velikem številu posetili to prireditev. Z žalostjo v srcu so sicer zasledovali potek tekme, vendar pa so sp držali proti gostom od- , lično. Tako je tudi treba. Sarajevska Slavija je na svejih tleh porazila Basku. Sarajevsko moštvo bo mogoče še najtrši oreh ljubljanski ennjstorici na I tekmah, Id jih bo naše moštvo moralo odigrati na domačem terenu. Pa si poglejmo malo položaj, v katerem jo sedaj Ljubljana. Ostala je na sedmem mestu. Reči moramo, da njen položaj nikakor ni slab in ji še ne preti neposredna nevarnost za izpad iz lige, čeprav bo treba šo mnogo naporov. Prihodnji dve tekmi bo morala odigrati Ljubljana v Beogradu proti BSK in v Splitu proti Hajduku, torej dve zelo težki nalogi. Zgoditi se more, da bo Ljubljana zdrknila po teh tekmah mogoče na zadnje mesto. To pa tudi lahko že v teh tekmah prepreči. Svoje zadnje tri tekme pa bo naša enajstorica odigrala doma in od teh rezultatov pričakujemo, da bo Ljubljana zasedla ono mesto, katero ji gre, in da se bo kvalificirala za sodelovanje v ligi tadi v prihodnjem leni. Te tri tekme so proti Basku, sarajevski Slaviji in Concordiji. časa je še dovolj, sistematičen in reden trening ter dobra volia fantov bosta storila svoje. Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski 13 10 <» 1 40:10 22 Hajduk 13 8 1 4 30:14 17 Jugoslavija 13 8 1 4 33:16 17 BSK 13 5 5 3 «7:14 15 Slavija S. 13 6 2 5 28:24 14 Bask 13 5 2 6 23:29 12 Ljubljana 13 3 3 7 12:24 9 Hašk 13 3 3 7 15:35 9 Slavija O, IS 3 2 8 15:35 8 Concordia 13 2 3 8 16:38 7 Gradjanski % Ljubljana (2:0) Zgodilo se je, kar se rado dogaja v tre-»otkih napetega pričakovanja, ob prilikah velikih napetosti: Ljudi je prišlo na igrišče kot listja in trave, njih število se je gibalo med 4000 in 5000. Kako tudi ne? Saj je samo poseben vlak pripeljal Zagrebčanov malo rr.anj od 1000, z rednimi vlaki in drugimi prometnimi sredstvi pa jih je prišlo tudi skoro toliko. Skoro ena tretjina je bilo na terenu gostov iz Zagreba., drugo tretjino je dala Ljubljana, ostanek je prišel z bližnje dežele. Za veliko večino gledalcev, pa je bila tekma in njen izid nemajhno razočaranie. To je tako rado ob podobnih priložnostih. V težkem pričakovanju se izoblikuje zahteva po nečem velikem; a težka atmosfera vpliva na akterje skoro še bolj kot na množico in uspeh je ta, da ne pokažejo niti onega minimuma, ki ga sicer servirajo ta-korekoč iz dneva v dan. Ljubljana ni imela ničesar zgubiti. Priznamo. prirastek v točkah ji ne bi bil v škodo. Toda za veliko več je šlo Zagrebčanom Nahajajo se v težavnem položaju, da morajo igrati štirikrat po vrsti zunaj, pa jtm ie vsaka točka iz »tujine« več kot dragocena. Za.to je bila razumljiva njihova trema začetkoma igre. Ni pa bila razumljiva. izredna šibkost vsega ljubljanskega moštva, ki je pač imelo možnost, da zaigra v popo!\i flegmatičnosti. Vrpme ie bilo prirediteljem zelo naklonjeno Dež je vse clo poznih dopoldanskih ur držal liudi doma, ko se je pa opoldne dež polere.l. ie bila skoro edina prilika pot na igrišče Teren le bil kljub deževju in prejšnjemu snegu skoro brezhibrn Lmbljana : Mura 1:0 (1:0) Redko k.-tera predtekma se je odigrala pred tolikim avditorijem, še davno pred polčasom je bilo igrišče nabasano. Gledalci so se zalo zavzemali za to ali ono moštvo, ki sta se obe borili z veliko resnostjo. Zmagali so domači po lastnem golu, ki si ga je Mura zabila. Sodil je g Pečar. GradjansKi je nastopil par minut pred d? ločenim časom Burno pozdravlja n od svojih zvestih spremljevalcev, pa tudi od domačega občinstva. Njegova postava: Urch; Hiigl. Bivec; Kovačevič, Jazbin-šek, Kokotovič; Medarič, Antolkovič, Lešnik, Djanič Pleše. Zaigral je dobro, dosegel je rezultat, ki je povsem realen. Ali ni zaigral v stilu bodočega državnega prvaka. Spominjamo se BSK o vili nastopov pod to firmo: ti so bili mnogo bolj prepričevalni, v glavnem je moštvo dokaj uglajeno, toda videti je biio par razlik ki gredo skoro do razreda. Brez-dvoma najboljši mož jo bil Medarič na desnem krilu, obenem prvi na terenu. Njegovi tehnični domisleki so frapantni, repertoar len pripomočkov mu je skoro neizčrpen. Točno in zanesljivo pripelje žogo do bližine gola in jo tudi precizno odda na pravo mesto. Malo manj koristen, zato pa mnogo brži je njegov drug na levem krilu, mali Pleše Zraven zelo prodoren in s krepko potezo proti cilju; onasen pred golom. Proslavljeni Lešnik vsaj danes ni bil vodia napada velikega formata. Spočetka je še nekam držal vezi na vse strani, ali je kmalu popustil in se je napad razpolovil. Po Jazbinškovi zaslugi, ki je trajno ohranil dober pregied igre in točno podajal napadu. te luknje ni bilo toliko opaziti. Zvezi bi biii poleg drugega centerforja prišli morda bolj do veljave, v kvintet sta se dobro podali, ali poleg kril ju ni bilo močneje opaziti. Srednja vrsta je držala moštvo pokon-cu. Izredno dober in priden Kokotovič, ki ni dal Janežiču, da se razvije; naiboljši v svoji vrsti. Lepo sta se mu pridružila Jaz-binšek in Kovačevič. V celoti je ta vrsta 3vojo nalogo piav dobro opravila. Skrbno je pokrivala ljubljanski napad, tako da je malokatera žoga našla neposredno zvezo s tem delom ljubljanskega moštva, s primernim startom je v veliki meri onemogočila Konsolidacijo našega napada. Bolj je delala s svojim napadom kot z obrambo, to Pa je dal potek igre. Obramba je bila v celoti trdna. O Urhu se ne da izreči nobena sodba, ker je imel Kvečjemu eno samo težavnost. Od branil- P31 le bil Hiigl, razred zase. vsekakor ™"JSi od svojega partnerja Preko njega ™ Ino ni bil° mogoče priti. Bivec je semtertja »zaplaval«, ali ni bilo nesreč. Ljubljana ^taji!a- Vsak del moštva je do-zaostajal za istim delom nasprot- nikovega moštva. V obrambi je bil pač Stanko zelo agilen. toda še dolgo ne v svoji najboljši formi. Jug je bil v primeri z mačjo gibčnostjo svojega krila zelo neokreten in je imel skupaj s Sočanom svoje velike težave z levim delom nasprotnikovega napada. Logar je bil za čudo nezanesljiv; sicer mu naravnost ne gre pripisati nobenega zgoditka. razven eventualno četrtega ali" je drugače pokazal ob nekaterih prilikah" da ni na svoji običajni višini. V srednji vrsti je bilo mnogo tega narobe. Kot celota je bil ta del moštva najšibkejši. Vsi trije halfi so zaigrali močno defenzivno in so le poredkoma ohranili stik s svoiim napadom. Podajanje napadu, sicer res otežkočeno, tudi deloma po povsem zgrešenem postavljanju napadalcev, je bilo vse nrej kot idealno. V obrambnih akcijah pa je bilo med halfi toliko pogrešk, da je pravo čudo, če rezultat ni še bolj ponižujoč Prvi gol je sledil neposredno po Boncljevi roki, pri drugem je precej sodeloval Pupo, pri tretjem Boncelj in Pupo, le četrti gre na rovaš ožje obrambe. In koliko je bilo še prilik ki jih Gradjanski ni izkoristil! Pri vsem tem so krilci zatajili tudi v individualnih akcijah. Pupo že davno ni več centerhalf, ki je še bil jeseni, mesto desnega krilca je večen problem in rešitev s Sočanom ni prvovrstna. Boncelj pa je tudi pod svojo formo. A napad? Redkokdaj je bil povezan, zelo redko je prihajal do izraza, s premišljenimi skupnimi akcijami. Bilo je nekaj kombinatornih potez, bilo je še več individualnih akcij s prodori. Toda otipljiva je bila rak-rana te petorice: ni realizatorja! Pepček je poslal eno plasirano žogo na gol, bogve kako bi se bile stvari zasukale, da je obtičala, toda bila je za centimetre previsoka in se odbila cd prečke. Sicer pa ni bilo od tega napada za Urha težavnejših problemov Ce omenimo tako mimogrede, Slaparievo požrtvovalnost, sm/ v glavnem ocenili vse vrline tega napada, kajti vse ostalo je bilo močno pod kritiko Objektivno ocenjeno, moštvo je moralo proti takemu nasprotniku podlečl. Gradjan ski je zaigral za razred boljše, igral je odločno in premišljeno. Tolikega znanja naši še niso pokazali, ali je treba obenem povdariti, da so sposobni boljše zaigrati! Sodnik g. Scarpi (iz Benetk, ne iz Rima) je bil nalogi povsem dorasel. Spričo skoro neverjetno pohlevne igre res ni imel težkega stališča. Toda bil je vedno sredi dogodkov in je z nepogrešljivim očesom presodil vsako stvar. Seveda mu je v veliki meri pomagala absolutna avtoriteta. Napak ni napravil nobenih. Igra je bila, kakor rečeno, zelo pohlevna in brez vsakega dramatičnega zapletijaja. Prvih dvajset minut je bila borba skoro enakovredna, v igri je bil velik polet in temperament, potem se je pa vse nekam sesulo. Gradjanski je popustil, ko ni bilo več nevarnosti zanj, naši pa so klonili, ko ni bilo več možnosti, da bi spremenili kaj na rezultatu. Igralo se je fair v skoro propagandnem stilu. Malo poteka Do 10. nr.n. nobenih dogodkov. Tedaj, iznenada. se posreči Gr. začetniški trik. Boncelj zakrivi roko, okoli 25 m od gola, zalet za prost strel vzame Kovačevič, pa samo poda Medariču, ta pa precizno pod prečko, 1:0 za Gr. še deset minut je borba zelo živahna, medtem ima Lj. sijajno šanso v 11. min., toda Pevčkov strel se vrne od prečke v polje, potem pa tempo poneha. V precej mlačni igri potekajo minute proti polčasu in že kaže, da ne bo sprememb, ko zagreši Pupo v 44. min, foul: prosti strel dvigne Kovačevič pred gol, Medarič povzame z glavo, Pupo je Logarju v napoto in odbije žogo v mrežo; polčas ie torej 2:0 za Gr. Potem začne napad Lj. z mnogoobetajo-čirni kombinacijami, ali že v 4. min. prišteje Gr. ponoven uspeh. Boncelj in Pupo zagrešita po vrsti dve roki. iz drugega prostega strela pride žoga do Plešeta tik pred Logarjem, ki ga Sočan očividno zanemari, Logar pade v prazno, a Pleše porine usnje tudi v prazno, 3:0 za Gr. Zdaj je Gr. partijo dobil in ee ne napreza več, Lj. pokazuje znake očividne depresije in se ji tudi nič ne posreči. V 28. min. bije Pleše s kota, Logar se zopet ne more sporazumeti s svojo okolico, tako utegne Antolkovič zopet zadeti v prazno mrežo; rezultat je dokončno 4:0 za Gradjanski. Do konca sle- dijo še brezpomembne obojestranske akcije. Concardia: Hajduk 1:1 (1:1) Zagreb, 4. aprila Današnja tekma med Concordio in Hajdukom jo precej razočarala. Zlasti velja to za Hajduka, o katerem se ie mislilo, da je v takšnj formi, da ima gotovo izglede za najvišji naslov. Toda današnja igra je pokazala, da ima Hajduk mnogo slabih mest in da bi bilo treba moštA'o pomladiti. Concordia je izjienadila v ponltivriein smislu. Nastopila ie sicer oslabljena, dala pa je igro jx>Ino elana Oba napada sta onemogočila zmago enega ali drugega moštva. Prvi gol je padel v lfi. man. po kornerju. Zabil ga je Alujevič. Izenačenje je prišlo v 25. min. in sicer po Vidmarju. Culič ee jc vrgel brez uspeha-. Sodil ie g. Vasiljevjč. 3:500 gledalcev. Jugoslavija: Slavija O S.-l (3:1) Beograd, 4. aprila Tekma se je vršila na igrišču Jugoslavije, kjer pa je bilo le malo gledalcev. Igro je precej motil veter. Slavija je nastopila kompletna, Jugoslavija pa s petimi rezervami. V 10. min. je Živkovič izrabil nesporazum nasprotnikove obrambe ter dosegel vodstvo. Komaj dve minuti kasneje se je Petrovič prebil skozi •obrambo Slavije ter postavil na 2:0. V 17. min. je isti igralec po lepi kombinaciji napada zopet uspešen. Samo minuto kasneje Slavija lepo napada ki SmeSCek z daljave 15 m strelja ostro v mrefco. 3:1. že v drugi minuti drugega polčasa je zopet Petrovič, ki doseže Četrti gol za Jugoslavijo. Imel pa je ambicije, da postavi tudi končni rezultat 5:1. Tekma je bila dokaj nezanimiva. Obe moštvi sta igrali raztrgano in se zlasti napad Jugoslavije ni mC trudiL Pri Slaviji se je topot opazilo pomanjkanje požrtvovalnosti. Sodil je bolgarski sodnik g. Tošev. BSK:Hašk4:0 (2:0) Ueugnuj, i. apliiA BSK je na današnji tekmi pokazal znatno boljšo formo. Zlasti velja to za napad. Zmaga Beograjčanov je docela zaslužena. HaSk je oapetoval in ni bil kos svojemu nasprotniku. Prvi gol je zabil v 5. min. Marjanovič iz prostega strela. Haškovi igrači so napravili »zid«, a žoga je med nogami ušla v mrežo. Rezultat 2:0 je postavil v 35. min. Božovič. V drugem polčasu je v 8. min. dobil Marjanovič žogo od Vujadino-viča ter jo poslal iz težke situacije volley v mrežo. Zadnji gol je padel v 15. min. šurdonja je krasno streljal korner. žoga pade pred gol in se od nekega igralca odbije v mrežo. BSK je imel še nekaj prilik, toda spremljala ga je smola. Sodil je g. Kap iz Sarajeva. 2500 gledalcev. Slavija S: Bask AH (2:1) Sarajevo, 4. aprila Mnogoštevilno občinstvo je napeto zasledovalo potek prvenstvene borbe. Prisotni so bili tudi ban drinske banovine, divi-zijski general in sarajevski župan. V vodstvo je prišel Bask po avtogolu Slavije, ki sta ga zakrivila Kranjc in Za-gorac. Izenačil je v 30. min. Rajlič. Tri minute kasneje je Rajlič zopet uspešen. V 10. min. drugega polčasa daje Manola lepo pred gol, žogo ujame z glavo Rajlič ter jo pošlje v mrežo. V 24. min. zabije Tomaševič zelo efekten gol za Bask. V 42. min. pa je uspešen Manola, ki zabije četrti gol za Slavijo. Sodil je g. Knifer iz Osijeka. Finalisti LN? določeni Celje je vrglo Maribor iz ožjega tekmovanja — Atletiki so prepustili Rapidu točki brez boja občinstva na 2:0. V 32. min. diktira sodnik Telrmovanje v mariborski skupini gre proti koncu. Preostaja samo še tekma med Rapidom ln CSK, ki pa po včerajšnjih rezultatih ne bo več vplivala na končni pla-cement v tej skupini. V Celju se je vršila zelo važna tekma, ki je določila dragega tekmovalca za ožje tekmovanje LNP. Celju je uspelo, da z zadostno goldiferenco porazi Maribor in se tako kvalificira kot drugi klub, ki bo sodeloval v ožjem prvenstvu. Celje in Maribor imata sicer isto število točk, namreč 13, vendar pa je gol-diferenca Celja 23:15, torej boljša kot-mariborska 21:15. V Mariboru je Rapid lahko prišel do dveh točk. Atletiki niso nastopili in se bo s to zadevo še bavil LNP. železničar si je že v dosedanjih tekmah priboril pravico sodelovanja v finalnih tekmah za prvenstvo LNP. Zaradi tega v tekmi proti Cakovcu tudi ni igral, kakor bi se spodobilo, ker je bil že gotov svojega prvega mesta. V 'finalno tekmovanje LNP so se torej kvalificirali trboveljski Amater in celjski Olimp iz ljubljanske ter železničar in Celje iz mariborske skupine. Te finalne tekme bodo pričele že prihodnjo nedeljo. Celje : Maribor 4:1 (0:0) Celje, 4. aprila. Tekma se je vršila na Glaziji pred 500 gledalci. Celje je zmagalo prepričevalno. Tekma je bila izredno živahna in zanimiva. V drugem polčasu pa. se je napetost še prav posebno stopnjevala. Celjani, ki niso mogli nastopiti kompletni, ker dva igralca zaradi poškodb, ki sta jih dobila pred dvema tednoma na tekmi v Mariboru proti Rapidu, danes še nista mogla igrati. Kljub temu pa je enajstorica zaigrala dobro, kakor že dolgo ne. Predvajala je lepo tehnično igro z dobrimi kombinacijami ter v startu in elanu znatno prekašala goste. Celjski napad se v prvem polčasu sicer ni mogel prav znajti pred golom, po odmoru pa je zaigral enotno in zelo odločno. Odlična je bila krilska vrsta, ki je pridno zalagala napad z žogami, in krepko razdirala akcije gostov. Tudi ožja obramba se je uveljavila. Pri Mariboru so bile povezane vse formacije, samo napad je bil premshek in premalo požrtvovalen. Igra je bila izenačena, samo prvih 5 minut, potem pa je začelo Celje pritiskati in uprizarjati energične napade. Kljub lahki premoči pa ni uspelo izrabiti niti ene izmed mnogih prilik. Mnogo si je pokvaril napad sam. ostalo pa je Opravila nasprotnikova obramba. Po odmoru je postajal pritisk Celja vedno hujši. Gostje so skušali skoraj vso tekilio uveljaviti zavlačevalno taktiko, kar pa se je bridko maščevalo. V 17. min. odda Slaipič iz razdalje 30 m točno pred gol. Presinger II prevzame žogo in jo pošlje iz neposredne bližine v mrežo. V 23. min. prodre Gobec Ivan po precizni akc'ji Celja do odobravanju —-vnn enajstmetrovko proti Mariboru ln Presinger H zviša na 3:0. že tri minute nato «1 ustvari Celje zrelo situacijo in Ahtig poglje volley v mrežo. Dve minuti pred koncem zabije Tičar iz enajstmetrovke častni gol za Maribor. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Bil je objektiven, toda premalo strog. V dragem polčasu ni znal preprečiti surovosti. Rapid : Atletiki 3 t O Maribor, 4. Na Rapidovem igrišča bi se moraLa danes odigrati prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki jn Rapidom Na igrišču ee je zbnfc-lo nekaj sto gledalcev, kj pa so zaman čakali na pričetek tekme. Rapidovo mofitvo ie sicer nastopilo in je delegirani 60dnik g. Bizjak po četrturnem čakanju tekmo od-ž vi žgal. ker Celjani sploh njso nastopili. Na jgrjšče ie sicer prišlo šest igralcev Atletikov. kj «e pa sploh niso predtfefcH. ker ostalih niihovjh igralcev ni bilo od nikoder. Ranid je tako dobil dve točki brez borbe. ČSK : železničar 5 : 2 (1: 2) Čakovec. 4. aprfla. Na zelo slabem terenu »e je danes odigrala prvenstvena tekma med GSK jo mariborskimi Železničarji, ki se je končala z vj-j sok m porazom Mariborčanov. Videlo je. da Mariborčanom ni bjio toliko do rezultata, kajti igral; so l>rez elana in požrtvovalnosti. Tudi nj moštvo nastopilo v kompletni postavi in se zdi. da ?e hočejo igrale! štediti za bodoče ožje tekmovanje za prvenstvo LNP. ČSK pa je igral z veliko požrtvovalnostjo katere rezultat ie bila lepa zmaga nad g«efom. Vodstvo so dosegli domačini v 9. min. po Vampijnu :z prostega strela, rovkar je v 11. min. izenači! Tnrk, dočim je Hablg v 28. min. postavil rezultat prvoga polčasa. V drugem polčasu je Čakovec prtčei z energično ofenzivo ter v razdobju 10 minut, zaporedoma zabil štiri gole. ki gredo več ali manj na rova« obrambe Železničarja. ki nesi tudi vso odgovornost za pora2. V 34. min. je sodnik diktiral proti Čakovtfu enajstmetrovko, kj io je Pavlin demonstrativno zabil v aut. Sodil je objektivno g. Camernik \z L abilne. gola;: in pevifa ob vihamsm Ostale nogometne tekme Ljubljana: Mladika : Jadran 2:2, Moste : Grafika 1:1. Praga: Prvenstvo. Viktorija Plzen : Spar ta 3:1!. Viktorija Žižkov : Moravska Slavija 7:0. Slavija : Bratislava 7:1, Kladno : Plzen 5:3. židenice : Nachod 3:1, Prostejov : Rusy 3:1, Dunaj: Zaradi močnega dežja so bile vse nrvenstvene tekme razen ene odpovedane. Wacker je porazil FAC 4:2. Budimpešta; Prvenstvo. Phobus : Sze-ged 2:0, Ferencvaros : Hungaria 3:3, Bu-dai : Elektromos 5:1, III. okraj : Haladas 1:0. ln Krevs — najboljša v cros$-countryju Državno prvenstvo v Celju — Primorje in Concordia enaka po točkah Si Celje. 4. aprila M.', leta 1932 dalje se 1-ore najbolišj atleti državo istočasno za ponovni naslov prvaka. Jugoslavije, tako posameznikov in moštev Se za prehodna pokala bivšega župana ljubljanskega dr. Puca in bivšega bana dravske banov;ne dr. Manišiča. Letos so se žo šestič zbral; na ta tekmovanja. a v go-toljubnem Celju ž« drugič. Prve dve leti 1932 in 1933 je zmagalo Primorj"e na tekmovanjih v Ljubljani in Mariboru, nato sta i enako dvakrat zaporedoma tresla eba lepa pokala v last Ilirije in Bručana. ti* tekmovanjih v Zagrebu in Cel;« lani jn letos pa je vnovič zmagalo Primorje in med posamezniki Krevs Ive. Ker preideta 01» pokala po trikratni zaporedni ali petkratni prek in-en; zmagi * trajno la#t. se bo drugo leto bila ogorčena borbe za končno pOMSt obeh daril le letos ie bfib bolj rpreutonje sreče, da ni za eno leto romaj pokaj mo- . štev v Zagreb, ker je bila zagrebška Con- { Ofn i« reftair. fi S. St •4 iT XII. H3*. eordia res trd i« povssai enakovreden nei-sprotaisk PrknorjtL Gcav-ordij* «o največ pri-po*merii do lepega uapHta trije »preč&ni*. ki so odločno zastopali svoi novi klub eia »koro jMinesli naslov najboljšega v državi. So t« Starman Adolf, (bivši Ikrijajf,. Srakar Frane (biv«4 Primerjaš1! in Cekc (bivši Paotevoau/ LeloSnin borhft je bila v« čas fair m dostojna, le udeleži*! bi labko lopša. Skupno je nastopilo 45 tekačev, kj so tekmovali ta A moštva. (Primorje. Concordia. Ma.tt.fhoB jn Železničar, oba Maribor), ter kot portrmeetf&i » klube: Ilirijo (Ljubljana), Jttgadavi* (Celje") Ja5k in Hašk icJ-a Zagreb). Slavijo (Vanudin} jn Bratstvo (Jesenice). Skupno je bflo tako na letošnjem državnem prvenstvu nde'ežc«nib 10 kkifcov (3 iz Zao borbo posebno vodeče grape, ker so v*] tekači dvakrat tekli preko igrišča. Proga ik bila izbrana najprimerneje. ker ie vodil« pretež^ po tr-pe?a terefrn. Dež je močno raomorvj tla. vato so bili prehod; preko travnikov polni blata, in luž. kar je progo delno že otežilo. Izvedlo tekmovania je prevzel* celjska Jugoslavija, v sodniškem zboru pa so sodelovali sodnik] iz več m^st. Vrhovno vodstvo pa, je bfio v rokah ljubljanskih politikov. Tehnično j« poteklo tekmovanje v lepem redu. Primorje ie zmagalo sedaj drugič zelo tesno. Prejšnji zmagovalec Ilirija pa letos ni mogla n&i*topi4i z moštvom, po vrbu v«e?T4 ic zadnji čas zbolel še Bru-Ssn. Tehaičn( tfspeh; so: Posamezniki: 1. Krevs Tve (Primorje) 25:01.4. 2. Starman DoK* (CoiKordia) 25:39.4, 3. šindelar Vinko (Concordia) 25:43.2. 4. Gnnovšek (Ma-rathon, Marilntr) 25:51 5 Srakar Franc. (Concojdja) 25;."3.2 6. Končan (Jugoslavija; 35:55.4. Sledijo še Oavič (Slavija. Varaždin). leloSnji prvak savsk« banovine Prjniorjašu Srak ar Ivan in Pipan ter Ilirijan Starman Lado. Moštva: Prjtttorje in Coiicor'\ Proga ;e bila letos krvfca — 7.5 km. Obrtniški tabor Ljutomer, 4. aprila. Danes so se zbrali v Ljutomeru r lepem Seviln tastopnilq obrbnis&ra fe vse Slovani, je, da se udeleže občnega zbora Zveze obrt-o9j druSev in obrlailkega tabora Zveza fi te febrala Ljutomer ta to priliko, ker slavi ljutomersko Skwea»ko trgovsko in obrtno dru&tvo let« 301ebriita. Včeraj je bila predkeoferaoca, ns kaieri so obravnavala noiratije organizacije zadev©, I* vit j pa so se 4udS z zadnjimi volitvam; v Zbornico ta TOI, s katerimi obrtniki niso povsem zadovoljni. Nato je gosteč« na east pi^redil r Sokolrftem domu dram* ski ojsek Sokola Gojroljevesfa ?>Revi*«rjar. Na prijateljskem sestanku, ki ie sled.L je bilo izrečenih vee pozdravnih govorov. Ves čas sodeloval sokolski orkesien\ Občni zbor zveze ie ba v Katoliškem (lo-ran in vadi! pa je predsednik g. Josiip Re* bek. ki je v uvodu pozdravil zastopnika hasrke oprave dr. Farčn ka. poslanca Lu-kačiča, župana Kuharica. Paoinega predsednika zvez« Zadravca in druge. Odposlani sta bili vdano* t n ji brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna ministru za trgovino in industrijo. Zborovale* je popravi za ljutomersko drnštvo ff. Cir;l Haih. Zadravec p« je spo-ro?",l pordrav zadržanega predsednika Zbor* •niče za TOI f. Ivana Jelacina. Ta'niško poročilo ie podal %■ i* Ljubljane. Orrial ie obzirno delo zveze, o katerem pričajo 1400 opravilnih števSk in več tiso? okrožnfr. nadalje o*em eej ožjega odbora i« (Iva sestanka 5ir?ega odbora noleg ramih inierveneij, anket, poročil. Tako je zveza sodelovala med drugim tudi pri ankel? g'ede organizacije cestnih gra* denj, gleds kulturnega jpom«ia obrti in vajenskega vprašanja. Pričela je tudi orga-ijrizaeš-io strokovnih odborov za razne obrti. Iz blagajniškega poročila g. Urbasa po-v?enienvo. da je imela zveza predvsem velike iadalke zaradi zborničnih volitev, da pJačuiejo nekatera d rušiva svoje prispevke v redu. druga pa ne. kar zasluzi grajo. Blagajnik ie * priporočal č/in izdatnejše podpiranje >0brkiega Vernika*. Po pojasnilu predsednika, da so izda'ki ra zborn'Čfle volitve nastaV; predvsem zaras d; oddaljenosti nekaterih volišč, prevoza vulileev in izdatkov za zborovanja, je bila oibcsru "zrečena razreSniea. Predsednik ie glede voliiev v zbornico tudi poudarjal, da so b'Je pri nj'b izločene obrtniške organi-zaeije. kar te izzvalo odločne proteste. Razs govori o voj;4vab ?o se vršit-; le med političnimi etrankam!. ?mna zveza pa pozna le ?f?*>ov?ko rotifeiko brez strankarstva. Nato '-c bil odobren proračun, kj znaša 16.500 D!« dohodkov in 21.400 Din izdatkov. Prirnanikraj se bo kril s pričakovanimi pr^pevk; raziw'h faktorjev. Izvoljen ie bil tale odbor: predsedn k .Jo?r'n Rebek. podpredsednika Miha Vahtar in Fran Košir; odiborniki: Iglic, Urbas. Tušek. Perko. Novak. Hrafenauer, Ilih, An-žeiič, Pavček, Lenarčič. Virjent .'n Seme? nič; namestnik;-. Mlinar, Lombar, Jereb. Fljpar in Rakusa; pr^fledovalra računov: Kmner in Mežnaršič. Sprejela sta bik naslednja predloga: 1-Trgovci nai ne prevzemajo obrtnih del, 2. ftfevilo vajencev v kovinskj obrti naj se poveča. ker odhaia pretežni del pomočnikov v vojaške in droge državne dela-mice. G. Kumer i« Marihora je izrazi! željo, da bi dobli učensi strokovnih nadaljevalnih šol v#>aj najpotrebnejše učne knjige brezplač« BO. V taJivalo vsem zborovalcem je predsednik zaključil dobro uspelo zborovanje. Po zborovanju se {e formiral sprevod, ki je z DMfao sodbo na ?elu krenil po m«tn in s* rasčel pred Sokolski m domom, kjer se le nato pričel prvi ilotenski obrtniški tabor. »J U i K O« puuedeijska izdaja 4 Ponedeljek, 5. IV. 1937. Teden dni filma Filmska produkcija v Miinchena Munchen, v marcu. Iz zadnega komunikeja, kj ga izdaja od časa do Časa Bavaria-Film v Miinchnu, po» snemamo nekaj zanimivosti Filmsko podjetje Bavaria je pred kratkim podpisalo pogodbo z novim nemškim kino6indikatom. V tem sindikatu je včlanjenih 450 kinov 6 350.000 sedeži. S tem je seveda Bavaria, ki sedaj nj imela svojih stalnih odjemalcev, mnogo pridobila. Če pomislimo, da predstavlja teh 450 kinemato« grafov eno šestino vseh nemških kinematografskih gledališč jn da je to prva pogodba v Nemčiji, v kater; je združenih 350000 6edežev, lahko vidimo dalekosežen pomen te pogodbe. Tako je dobilo to filmsko podjetje nove možnosti, da bo lahko produci-ralo lahko filme najboljših kvalitet, za katere more zdaj žrtvovati precejšnje vsote. V tem nas tudi potrjujejo najnovejša poro* čila o nargtih Bavarie za 1. 1937«-38. Munchen je med Berlinom iin Rimom in med Berlinom in Dunajem, odinosno med severom in jugom največje nemško mesto. Kot tako ima gotovo mnogo nalog. Ena izmed številnih ie tudi mednarodno sodelovanje na filmskem področju. Doslej je stopilo podjetje Bavaria v stike z mnogimi tujiimi državami, s katerimi je tudi skles niio pogodbe. Od leta 1935 do leta 1937 6o se prevedli trije nemški filmi na italijanski jezjk. Od teh sta bila dva z Gigli« jem. V sezonj 1936-37 sta bila dva prevedena na češkj jezik in eden na madžarski jezik. V novi sezoni se že pripravljata dva nova n emško-ital i jamska filma Bavarie. Ra5 Ljubljana. 4. aprila Znani režiser Richard Eichberg se je lotil tudi kriminalnega filma in z igralci Karlom Ludwigom Diehlom, Kitty Jantze-novo in Theom Lingenom ustvaril prav dobro delo na tem filmskem področju. Ve-lefilm »Za ceno življenja« se predvaja zdaj v Elitnem kinu Matici in so gledalci z njim zadovoljni, kar je predvsem režiserjeva zasluga. Od režiserja je pač v veliki meri odvisno, da se tudi kriminalna zgodba kljub svojim zapletenostim razvija tako, da ostane gledalstvu iluzija verjetnosti. Vsebina je v kratkih obrisih nastopna: »Noč. Slabo razsvetljena ulica velemesta. Znani odvetnik dr. Lessner stoji prestrašen pred avtom, človek, ki ga je pred nekoliko minutami telefonski zaprosil, naj ga kljub poznim uram sprejme, češ da gre za njegovo življenje, je mrtev. Bbit. Nihče ni slišal strela. Na vrtu vile najdejo naboj. Sluga se sumljivo izgovarja in ga aretira-jo. Liberija: Ker so nekatere znamke zadnje Izdaje že pošle, je pretisnila poštna uprava z izpremenjeno vrednostjo druge znamke, ki jih je še dovolj. Na vseh znamkah je poleg številke še letnica 1936. Nove znamke so naslednje: 1 c. na 2 c. v kairminasti in črni barvi z višnjevim pretiskom, 3 c. na 5c. v višnjevi in črni barvi z višnjevim pretiskom 4 & na lOc. v zeleni barvi z rjavim pre5 tiskom. 6 c. na 15 c. v črnj in zeleni barvi z višnjevim pretiskom, 8 c. na 20 c. na gra natni in črn: barvi z vijoličastim pretiskom, 12 c. na 30 c. v rjavkasti irn orni barvi z rjavkastimi pretiskom. 14 c. na 50 c. v svetlo sinja in sivi barvi z višnjevim pretiskom 16 c. na 75 c. v olivni in črni barvi z rjavim pretiskom. 18 c. na 1 dolar v vijoličast} jn črni barvi z višnjevim pretekom, 22 c. na 2 dolaria v vijoličasti barvi z višnjevim pretiskom, 24 c. na 5 dolarjev v rjavi barvi z rjavim pretiskom. Na dveh uradnih znamkah iz leta 1918. ki sta bili tudi pretisnjeni zakriva velika zvezda stari tisk 05 na drugi strani ie poševno letnica 1930. spodai pa nova vrednost. Znamki sta po 1 c. na 2 c v rdeči in črni barvi z višnjevim pretiskom. ter 3 c. na 5 c. v sinji in črni barvi z višnjevim pretiskom. Romunija: Izšla je znamka za zračno pOs Sto po 10 banijev v oranžni barvi. Siam; Pripravlja se nova serija znamk Sn sicer 12 vrednot po 2, 3, 5, 10, 15, 25, 60 s. ter 1. 2, 3, 5 in 10 b. zen tega 6e tudi že izdeluje prvi nemško-bolganski film in sploh prvj večji film v bolgarskem jeziku. Munchensko filmsko mesto Geiselgasteig je v teku zadnjih let videlo mnogo filmskih umetnikov iz vse Evrope. BiJjj so tu že igrata; iz Anglije, Francije, Švice, Avstrije Madžarske in Italije. Kakor je omenjeno so pravkar gostje tega mesta bolgarski igralci Snema se bolgarski zvočni film, ki obravnava zgodovino Bolgarije v 18. stole; tju. ko se ie moral boriti bolgarski narod za svojo svobodo. Libreto je spisal znani bolgarski pisatelj Vasi lev Zunanji,- naravni nosnemki se bodo seveda snemali v Bolgari ji Tu izdelujejo le one dele filma, k: se odigravalo v notranjščini in pa izvršuje se tudi tomizdriia Muziko za ta film ie skompO: niral prof Stoianov. režijo vodi Jožef Novak, sodelujejo pa glavne moči sofijskega gledališča. Za 1. 1937-38 pripravlja Bavaria 21 veli« kih filmov. K tem filmom je pritegnjenih na desetine najboljših igralcev. Med drugimi bodo sodelovali: Gigli. Remate Miiller, Rudolf Forster, Heinz Rtihman, Katoikova in drugi. H koncu naj še omenimo, da fe bil ponovno izpremenjen naslov filmu s Katni« kovo. Prvotno je nosil naslov »Ljubezen src«, potem so ga krstil- v »Pevec Njeg. Ve-sočarnetva«. Po najnovejših vesteh pa jedo« bil končno ime »Simfonija src«. V Munchnu se mremiera še nj vršila, pač pa ga že z velikim uspehom vrte po Italiji. M. Z. Neko pismo zelo obremenjuje Lessnerje-vo ženo, znano filmsko igralko Ko išče policija to pismo, ga ne more najti. Izginilo je. Drzna tatvina! Zlikovca primejo. Je to dober prijatelj filmske igralke. Ali je morda ta ubijalec? Lessnerj amuči ljubosumnost zaradi zagonetnih odnošajev njegove žene do drugih moških, tudi do mrtveca Morda je ona morilka ? Dr. Lessner se bori sam s seboj s svojo ljubeznijo do svoje žene. Obišče jo v zaporu, govori z njo. verjame ji. Mora ji verjeti, če jo hoče rešiti. Dr. Lessner je noč in dan na nogah Ubiti je bil plesalec in sledovi zločina drže v divji vrtinec za-kulisnosti velikesra kabareta med elegantne ženske in pavalirje, med razuzdani svet. V tem vrtincu zasluti odvetnik krivca in začne se borba na življenje in smrt.« Reči se mora. da je dejanje vseskozi izredno napeto in da so posamezni prizori odlično podani. Film zasluži, da si ga ogledate. Touva: Za 151etnico, kar je bila ustanovljena ta sovjetska republika v Mongoli s ji, ki je znana po prav lepih, dasi eksotičnih znamkah, je izšla nova vrsta znamk v podobnih obljkah, kakor so bile dosedanje. Za navadno pošto so naslednje vredmote: ze lena po eno kopejko s 6liko grba republike, po 2 kopejki rjava s sliko predsednika vlade, višnjevočrna po 3 kopejke z otovorjenim velbjodom, po 4 kooejke oranžna in 6 koperk zelena s siiko dveh borcev, po 5 kopejk temnordeča in 8 kopejk viioličasta s sliko lokostrelcev, po 10 kopejk rdeča in 15 zelena s sliko ribolova, po 12 kopejk rjavoorna jn 20 kopejk lilaata s sliko lova na medvede, po 25 kopejk rdeča j,n 35 kopejk rožasta s čredo krav, po 30 kopejk vi« ioličasta s sliko vlaka in velbloda, po 40 kopejk riava in 50 kopejk sinje črna s sliko konjskih dirk, po 70 kopejk vijoličasta s prizorom iz ljudskih iger, po 80 kopejk ze lena s sliko bo;evnjkov iz leta 1921. po 1 ak« oranžna m 2 aksa rdeče karminasta 6 «liko tuvanskih vojakov, po 3 akse rožasta s sliko rekvizicije živine ter 5 aksov rja-vočrna s priborom iz bojev za osvoboditev. — Za letal«ko pošto ie izšlo deset spominskih znamk Znamk-- po 5 kopejk (rožasta) in 15 kopejk (rjava) kažeta prenašanie tovorov z govedom, po 10 konejk (viioličasta) delo na polju, po 25 kopejk (vijoličasta) in i 75 kopejk (zelena) zrakoplov in jezdeca, po ' 50 kopejk (rdeča) žensk; praznik, po 1 aks pokazala da je za vnsto pisarniških del ženska uporabnejša kakor moški. To eo zlasti ona dela, ki zahtevajo večjo prilagodljivost in vdanost delu. ki se ne da pre-plačatt Da je moški bolj razumski človek in boljši matematik, kaže tudj dejstvo, da zna bolje oceniti svoje delo. odnoeno plačo. ki mu jo nudijo. Žensk,- odnos do dela je bolu oseben moški pa zgolj razumski, zato se tudi moški pri delu dosti večkrat kakor ženska ravna po pravični prislovjct: za malo denarja malo maizike. Uspeh ženske pri delu ie prav pogosto odvisen od tega, kako ravna z njo njena okolica zlasti njen delodajalec ali neposredni predstojnik »Skoro še težavnem kakor slabo plačo prenašam nečloveško ravnanje.« Ta izjava je pri naimeščenkah mnogo pogostejša kakor pri nameščencih. Sposobnost} prilagoditve |n vživetja v sočloveka in vdanega prenašanja vsakdanjih tegob življenja žensk, nikakor ne moremo odrekati. Pri tem pa tudi ne moremo zanikati velikega pomena teh lastnosti za človeško sožitje. Prav te lastnost' dajejo ženski prvenstveno pravico do zdravniškega poklica in do vseh onih poklicev, ki zahtevajo neposredno pomoč sočloveku. Pripravljenost ženske, popolnoma se posvetiti določeni zadevi, kakor tudi njena vestnost pri tem. daleč presegata enake lastnosti pri moškem. »Dočim se v moškem če ie zdravnik. kaj rad ogla®; umetnik, ge zadovolji ženska (zdravnica) s praktičnim delom, kar je zlasti v tej panogi nedvomno važnejše in bol; zaželeno.« Zdravnica se uveljavi zlasti tam, kjer gre za žensko in otroka torej v rečeh, ki so ženskemu srcu bližje. Njf-na i"peciai!na nadarjenost se kaže tu v območiu profilakse in hfcrijene. Tam pa, kjer se je treba hitro odločiti, ima prednost moški. Ženski manjka one. često for-sirane brutalnosti ki dvigne moškesra nad vsa njegova čustva. Hitrost in sigurnost od?cčitve zavisita pn oenskj navadno od njenega čustvenega odno.-'a do dotične zadeve. Vsekako pa opravi ženska svoje delo. za katero ie čustveno zavzeta, bolj«- kakor moSd. Tudi uspeh pravnice zavisi od enakih po-goiev kakor uspeh zdravnice. Ženski je običajno težko pledrratij prepričevalno za primer. za katerega ni notranje zavzeta. Ona ne črpa svoje pameti, svodih domislic in svoja h kombinanijskih sposobnost; zgoli iz hladnetra intelekta kakor moški. temveč je Odsevi In bleski Uitjcjo liltu. ^J-CLO.LCI Lili pc/SlleLKulu acic plitVU v&cuujo m vreuiiost, u. pr. pn vouiun iuo-uviu. i\eieu_K.u utc&ucjo uluciu vso siittu, n. pr. ce i>iuu posueu. iziozueuo oano skozi sipo an portret z naocnuu. Vfcuiuaues se naau m D&.U mu Uuisnuu. nev&e^iosu, Ki so vcasin, ce urugo ne, zantevaie vsaj uoigo m težavno recuao. ze uavno nam je nanuec znano, aa se sveuooa na povrsi-nun, ki jo ouDijajo, poianzira istviu, ki je tu ne moremo ou&mieje oDravnavati) in ua je poiarr/.irano sveuoDO mogoče potem »upumiu« s pomočjo posebnin uit. .foKnc-na Kinematografija je taKsna sita v podobi »criun zrcai« In JNicolovih prizem uporabljala že preu časom, v novejšem času pa je fotografska industrija izdelala tudi za amatersKo prakso pripravne »po-larizatorje* (.prav za prav »analizatorje«), n. pr. ±ierotar, ki zabranjujejo oosevom s predmetov, da bi mogli učinkovati na fotografske plasti pri snemanju. Do kakšne mere se izločijo odsevi, je odvisno od raznih činiteljev, tako od množine polarizi-ranih žarkov v odsevih, od smeri, v kar teri snemamo predmet, in od položaja po-larizacijskega sita na objektivu. Ce vrtimo sito kakor kolo okrog njegove osi, bomo opazili, da v nekih položajih odseve bolj izločuje, v drugih manj. S tem nam je dana možnost, da izločimo n. pr. bleske na naočnikih do tiste mere, ko ne bodo več zakrivali oči, a bodo še vedno zbujali vtis, da naočniki ne obstoje samo iz dveh praznih obročev brez stekel, kakršne si natika Harold Lloyd v svojih filmih. Iz vsega tega pa je tudi razvidno, da imajo polariza-cijska sita pomen le za kamere z medli-cami ali z zrcalnimi napravami (n. pr. Rolleiflex), kjer je mogoče njih učinek natančno zasledovati in odmeriti. Pola-rizacijska sita morejo v spretnih rokah delati čudeže, pri čemer je dobro vedeti, da sestoji tudi raztresena sončna svetloba z neba v veliki meri iz polariziranih žarkov. Amperi so za snemanje pri električni luči v domu velevažen činitelj. Ze marsikateri amater, ki je hotel napraviti posnetek z več močnimi električnimi žarnicami, je moral objokovati varovalke, ki so pregorele. Kriv je bil sam, ker si prej ni ogledal električ- (zelena), po 2 aksa (rdeče karminasta) in 3 akse (rjavočrna) pa alegorijo. Te znamke imajo epodaj angleški napis: »AIR MAIL<. Naj zabeležimo še to, da so v tej republiki izpreanenili denarno enoto in da imajo zdaj namesto tugrikov akse. Španija: K obširnemu pregledu zasebnih znamk, ki smo ga nadaljevali v prejšnji po-nedeljski številki, bj še dodali, da sta izšli v Saragossi dve posebni zmamki za nakup letal. Znamka po 5 c. kaže l<*talo nad katedralo, za 10 c. pa Marijino sliko. Na znam« kah je napis: »Pro Avion Saragosa«. — Posebni dodatni znamki za križarsko vojno proti mrazu so izdali tudi v Carmop," in Eeiji. Carmonska znamka ie za 5 centimov. druga pa za 10 centimov. »Falange Espa-fiola< v St. Sebastianu bo izdala nekai po« sebnih znamk, po najnovejših sporočilih pa so že v prometu. Ker je v neurejenih razmerah po mnogih krajih Španije pomanjkanje znamk, se nam obeta veliko število novih znamk, kj pa bodo vsaj delno spekula-tivne. Izdelava vseh znamk je po večini zelo slaba, ker iih tiskajo največkrat prav hitro in v tiskarnah, ki nimajo primernih strojev za izdelovanje znamk. Švica: Novi znamki po 3 in 25 centimov sta dobili tudi pretisk za Društvo narodov 'n mMnnnvlni nra^? dela Angleški vladarji in filatelija Znano je, da je bil rahli anglešk kralj Jurij V. zelo vnet zbiralec znamk kakor mnogo drugih vladarjev. Manj znano pa je, da ie bil častni pokrovitelj kraljevske angle ške filatelistične družbe. Kakor pišejo zdaj tuji lisbi, je pravpredkratkim sprejel isto funkcijo tudi sedanji angleški kralj Jurij VI. na zadevi udeležena bolj alj manj osebno, kot človek. To ima nedvoumno svoje dobre in slabe strani;. K znanstvenemu delu doprinese ženska prav toliko intelektualnih sil kakor moški. Ce ie zadoščeno njeni čustveni dispoziciji, tedaj njeno delo prav nič ne zaostaia za moškim delom. Zato je potrebno. da 6i intelektualka izbere takšno delo, za katero se lahko zavzame z vso svojo bitjo. Najrajši 6e posveča filozofskim vprašanjem — največ dijakinj najdemo povsod na filozofskih fakultetah — toda enakovredno moškemu tovarišu dela tudj na medicinski in pravni fakultet«! in celo na tehniki. V umetnosti se izogjbjje oblikovanju pojavov, ki vzburkajo človeka ter se lotevajo lahkotnejših motivov (vsaj doslej). Poglavje zase je učiteljski poklic Ne more &e kar brez nadaljnjega trdjtj. da bi imela ženska posebno izrecno darovitost za učiteljski poklic. Nedvomuno ie res. da se more v najvišji meri vživeti v potrebe otrok. Toda to pomeni, da nagiblje njen dar bolj k skrbstveni necri in w.gojj mladine, da ie torej ženska bolj vzgojiteljica kakor učiteljica. To se pravi, da ne vpliva v prvi vrsti na otrokovo intelektualno sforo. da ona ne poučuie v pedaeroškem smislu, temveč bolj oHikure osebnost. MoTda je njen odnos do učencev včasih preveč čustven: vobče ie njena sodba zorajena boli na čustveni podlag. N:eno spoznanje je pogosto boli instinktivno kakor razumsko, a kljuth temu. ali pa prav zato zadene pravo. Vse kako pa ženska tudi kot učiteljica do-sera sviore moške tovariše. Profesor Karel Haickl torej ne odreka ženskam enakih sposobnosti kakor jjjh imajo moški, čeprav poudarja njihovo rnzno-lično6f. Edino glede organizacijskih zmožnosti J® mnenia. da so ženske mani sposobne od moških, češ da ženske ne znajo u stvar-" ti ortranraacije. dasi so v stanu, že obstoječo edinico bod"sj podretje ali društvo razmeroma dobro voditi. Toda nedvomno je preurejeno sodibo o tem izrekati že danes, ko je žensk? dano tako malo priložnosti za »ustvarjanje« in za organiziranje Sa-: so si tudj tam kjer je ženska enakopravna vsa takšna področja pridržali mo^ki jn je ženska povsod le na takih mestih, kier ne treba poslu«atj, ne pa soodločati, kai šele ustvarjati. Kar se pa tiče organizacij v očjem smislu pač ne more nihče trditi, da bi ženske edinice zaostajale za moškimi. H. G. nega števca, na katerem bi zvedel, da je zavarovan n. pr. samo za tri ampere. Ce bi potem pomislil, da porabi vsaka žarnica ali obiočnica toliko amperov, kolikor znaša število njenih vatov ueljeno z volti (torej A = W: V), bi si lahko s preprostim računom določil maksimalno število svetilk, ki jih lahko priključi na hišni tok. Recimo, da ima njegovo hišno omrežje napetost 220 voltov, tedaj bi mu račun pokazal, da sme priključiti kvečjemu 660 vatov, rajši pa še nekaj manj, n. pr. eno žarnico za 500 vatov in eno za 100 vatov. Varovalke pa bi morale brezpogojno pre-goreti, če bi v tem primeru priključili dve žarnici po 500 vatov (torej 1000 vatov: 220 volti = 4.5 ampera). Samo ob sebi je umevno, da na omrežje z 220 volti ne smeš priključiti žarnic po 110 ali 120 voltov, ker bi jih premočni tok uničil. To se da napraviti brez škode kvečjemu s posebnim načinom priključitve, zavoljo katere se posvetuj s kakšnim strokovnjakom. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek predava Janko Brane o modernih električnih sve_ Maribor Maribor, 4. aprila. Vode naraščajo Deževje, neprekinjeno deževje. V Maribor so prispele vesti o nevarnosti novih poplav. Drava narašča brez prestanka. Tudi položai v Pesniški dolini je vse resnejši in nevarnejši. Dalje je ščavnica močno narasla in je preplavila vsa Sčavniško dolino do Dragotrncev pa tja do Razkrižja V Lukavcih in Pristavi so poplavljene ceste in je vsak promet onemogočen. Pri Prišla* vi pri Veržeju je tudi Mura že prestopila svoje bregove, vendar pa nj doslej povzročila še nikjer večje škode. Med ljudmi je mnogo strahu, kaj bo, če neprekinjeno de« ževje ne poneha. Gostovanje Mihajla Markoviča Deževno vreme je Mariborčane obdržalo delno doma, delno pa po kavarnah, kinematografih in drugih javnih lokalih, ki so bili snoči in danes dodobra zasedeni. Tudi gledal:šče je bilo snoči natlačeno polmo, saj je gostoval kot Života Cvijovič v Nušiče-vean »DRc sloviti interpret Nušičevih likov im nestor jugoslovenskih igralcev g. Mr hajlo Markovič. Njegova sijajna interpreta« cija Živote Cvijovjča, podana z izn-ednopri-rodnostjo, preoričevalnostjo in učinkovito« stjo je zbudila pri občinstvu obilo zabave im veselega, neprisiljenega smeha in je bil Markovi^ deležen viharnega aplavza. Gluhonemi so igrali Izredno zanimiva prireditev je bila danes popoldne v mariborskem gledališču. V okviru Društva gluhonemih v Ljubljani je biii v gledališču uspel nasflop gluhonemih, kiso bili deležni mnogo priznanja navzoč-nega občinstva. Po uvodni besedi g. Sitarja sta sledili enodeianki »Zamorec« in »Oče«, ki so ju nastopajoč gluhonemi v Rupnikovi režiji podali z vel»ko spretnostjo Mariborčani so gledališče dobro zasedli in e tem podprli brezposelne gluhoneme. Burno zborovanje mariborskih čevljarjev Pri Gambr-mu so dopoldne zborovali mariborski čevljarji, organizirani v Združenju čevljarskih mois-trov v Mariboru. Zbor je vodil predsednik Krajcer. kj je poročal o delovanju združenja. Članov šteje združenje 240, ki zaposljuiejo 126 pomočnikov in 69 vajemcev. Poročal je o trenjih v upravi združenja, ki je 21 februarja dem is Umirala zahtevajoč izredni občni zbor in se je z zadevo bavila tudi Zbornica za TOI v Ljubs ljanii, ki je odredila revizijo poslovanja združenja, vendar pa izrednega občnega tilEh v fotografski praksi. V petek stikov, na kritika in določitev izletov. Člane opo_ zarjamo, da se bliža zadnji rok za predlo, žitev slik za klubsko razstavo v maju! Na mednarodni razstavi v Bristolu na Angleškem, ki so jo prenesli tudi v Wey. mouth, je doživel član FKL, g. Ante Kor_ nič, nove, častne uspehe. V oddelku za umetniške poikrajinske fotografije je prejel drugo nagTado za sliko »Zimska idiila« in posebno diplomo za sliko »V nevihti«. Drugo nagrado je prejela tudi njegova slika »Na pašo« v oddelku za razne moti. ve. Za amatersko knjižnico »Foto Beobacliter«, 4- štev., priobčuje po* leg izbranih slik in vsakovrstnega poučnega drobiža daljši članek o snemanju notranjščin, navaja nov postopek za odpravo nezaželjenih ozadij na negativih, daje navodila za zgradbo temnic. Pozornost bo zbudila vrsta zaporednih posnetkov dr. O. Cro-ya, ki kaže v naravni velikost; »rojstvo« pi-ščeta. Uredništvo dodaja nekoliko nasves tov za snemanje takšnih slikovnih serij, ki jih amaterji vse premalo goje. O mesečni ku, kj ga izdaja založba Wilhelm Knapp v Halleju, ie znano, da je namenjen širši masi amaterjev, ki si učenih razprav o fotografij; ne želijo toliko, kolikor lahko umlji-vih, praktičnih nasvetov. »Der Satrap« obravnava v aprilsttci številki na zelo nazoren način značaj negati_ vov in pozitivov ter uporabo papirjev pra. ve trdotne stopnje k določenim negativom. O skrivnostih svetlikajočega se zraka pd_ še Walter Zilly in prihaja do nekaterih nepričakovanih rezultatov za snemalno prakso. Daljši članek govori o novem apa. ratu za kopiranje kinofilmov na papdirni film, poleg ostalih slikovnih prilog zaslužijo vso pozornost reprodukcije nekaterih posnetkov iz otroškega življenja, ki so dobili nagTade na zadnjem natečaju tvrdke Voigtlander. Kaikor vsaka številka tega priljubljenega mesečnika priolbčuje tudi ta mnogo lepega in koristnega za povprečnega amaterja. »Der Kino.Amateur«, mesečnik za ama_ tersko kinematografijo, ki izhaja v zal ložbfi Photo-Kino v Berlinu, govori v april ski številki na uvodnem mestu o amater, skem igralnem filmu in podaja obširnejSi ekspoze za takšen film. Podrobneje piše o kinematografskih novostih na lipskem velesejmu, ocenjuje celo vrsto novih plošč, ki prihajajo v poštev za zvočno predvajanje amaterskih filmov, navaja preprost pripomoček r^a natančno določitev naslov, nih polj in še razne druge praktične malenkosti. Posamezna, številka »Kino.Ama. teurja« velja 45 pfenigov, četrtletna naročnina 1.25 marke. »I>ie Fotografi® mit RoDeiflex nnd Rolleicord« je namenjena v prvi vrsti tudi pri nas zelo številni družini imetnikov teh proslulih zracalnih kamer, zavoljo njene odlične vsebine in prvovrstnih slik pa jo je priporočiti tudi vsakemu drugemu amaterju, tem bolj ker velja vsaka števil_ ka le 40 pfenigov. List izhaja vsaka dva meseca im ga je dobiti v vseh boljših foto. grafskih trgovinah. Iz mnogovrstne vse. borne druge letošnje številke, ki je pravkar izšla, omenjamo jedrnati članek Hansa W5ndiscfaa o lastnostih temeljnih vrst pam kromatskih plasti in tehtni članek dr. Othmarja Helwiclia o snemanju s tv^:-vom za infrardeče žarke, ki dobivajo tudi v amaterski fotografija čedalje večjo uk>_ go. Med drobižem dobiiš navodilo za sestavo električnega sprožila, nasvete za slika nje z Rolleiko na normalni kinofilm v prečnem formatu, dalje za snemanje s to kamero na manjši format, nego ga hna po naravi, in še obilo drugega gradiva. nedelje j zbora nj bilo. V zvezi s tem poročilom se j je razvila izredno zanimiva, živahna in j mestoma celo burna debata, katere odmevi se bodo najbrž končali pred sodiščem. Blagajniško poročilo je podaj blagajnik Sulič. Ob času, ko se je poročilo pisalo, so volitve še trajale. Plazovi Ob cesti Št. Ilj—Velka so veliki zemsfeS plazovi zasuli cesto, tako da je vsak promet onemogočen. Prav tako ogražajo promet tudi zemski plazovi ob cesti Sv. Lenart—Ščavnica—Gmurek im so oblastva prepovedala uporabo teh cest. Pomočnik je kradel gospodarju loj V zvez; s prijavo mesarskega mojsbra Jožefa Cafa na Pobrežju eo aretirali oroža nikj pomočnika Alojzija Gepaja, ki je prt-znal, da je v presledkih ukradel svojenra gospodarju okrog 1000 kg loja, vrednega 40.000 Din in ga prodajal po 2 Din. čez drn in strn... Radij po znižani ceni Ravnateljsko praške bolnišnice na Bu. lovki je sporočilo policiji, da se je z oddelka za radijsko terapijo izgubil »platinov radiofotr« z 10.55 gramov radija. Radiofor je bil last države in je veljal 16.980 Kč. (Jutro«, 2. IV.) Še skrivnost osebka 6 let robčje je dobil v Travniku Stanoje čručič, ker je ubil čisto nedolžnega človeka samit' zato, ker je Ibil doma iz vasi, v kateri se je svoj čas ženil, pa je pri vseh dekletih propadel. (»Slovenski dom, 3. IV) Nekrolog Ker je mož, ki bi pravilno razumeli svo je poslanstvo, katerega so začeli vršiti, ko 3o bili odbrani in postavljeni na vodiL na mesta, tako zelo malo, se vendar njihovima svežimi grobovi pokaže občutna verzel... Naj s to zavestjo počiva v grobu blagi pekojnik. (»Slovenski dom«, 3 IV.) Železne sode I (transportne) od mazilnega olja, | rabljene, vsako količino kupuje: • »PETBONAFTA« Zagreb, Vodo- ! vodna 20. Za izpremembo dober kriminalni Silm Žena v sodobnem svetu Beseda o ženski darovitosti Vodja psihotehnjčnega instituta na Dunaju profesor ind Karel Hackl je napisal o tem vprašanju zanimiv članek, o katerega resnosti gotovo ne moremo dvomiti spričo dejstva, da je avtor strokovnijak za tovrstna vprašanja. Avtor se najprej dotakne ženske vloge, ki je bila skozi tisočletja nespremenjena v kulturnem svetu ki ga ie zgradil mož. To vlogo natančneje analizirati, je povsem nepotrebno. 6aj vsakdo ve o njjej: izrinila ie žensko jz javnosti in iz onega življenjskega območja kjer se vrednotijo in določajo odnosi med posamezniki in družbo. V . poklicu jn v družini J€ bila žena od pamti-veka na drugem mestu. Večkrat se je upirala t©mu položaju, z največjim uspehom vsekakor v začetku našega stoletja, ki ji je odprl vrata, doslej zanjo zaprta, s sedmerimi pečati. Zadnje čase pa val priznanja spet uipada in gibanje za svobodo in enakopravnost je zastalo Gospodarskih in političnih vzrokov avtor namenoma ne raziskuje, smatra pa prav ta trenutek za pravi, nastopiti proti predsodkom, ki se že razraščajo v aksiome. Ugovore proti upravičenosti borbe za žensko enakopravnost zavračajo z ugotovitvijo. da glede inteligence ne obstoja nikakršna omembe vredna razlika med moškim in žensko. Dejstvo, da se mora to še danes poudarjati, smatra profesor Hacld za sramotno, toda potrebno, ker se v najširših krogih s čudovito trdo vrat nos t jo vzdržuje prepričanje o manjši žensk; inteligenci, četudi so psihologi to mnenje ovrgli kot nesmiselno. Vsekako pa se inteligenca ženske drugače manifestira kakor inteligenca moškega Trditev, da je ženska na pr. za matematiko mainj nadai\jena kakor moški, se je v osnovi izkazala za napačno, ker v zmožnostih matematičnega mišiljenja nikakor ne zaostaja za njim. Toda resnica je, da praktično ženska v tej panogi mnogo manj doprinaša. To pa ne izhaia iz inteligenčne pomanjkljivosti, marveč je treba to pripisovati tipičnemu pojavu da je pri ženski vsak pojav inteligence (Intelligenz-Iejstung) vezan od čustva. Matematika zbuja v ženski čustven odpor, ki je včasih zadosti močan, da ovira zgolj razumsko delo. Ce ženska premaga ta odpor, potem se izkaže, da tudi na področju matematike, katere nepristopnost ženski je postala že pri-slovnična. lahko doseže pomembne uspehe. Razlika v darovitostj med moškjm in žensko torej ne leži v območju inteligence, marveč značaja Socialna usmerjenost ženske irnia pri vsem njenem delu znat.no vlogo. Koliko imata pri tem vpliva sedanja ženska vzgotja in vzgoja prejšnjih generacij in koliki del je pripisovati biološkim faktorjem, še ni točno dognano, toda vsekako lahko domnevamo, da so vzgojni faktorji globoko zarezali svoje brazde v žensko duševnost. Tako na pr. je brezpogojno smatrati -kot posledico vzgoije tendenco žensk, izognitj se vsemu, kar zahteva precizno kontrolo Značilna za žensko je njena zmožnost globoke predanosti delu. Pri dolgi vrsti del, ki ne zahtevajo mnogo znanja, zavoljo če-saT jih moški odklanjajo, čeprav eo za skupnost prav tako alf še bolj pomembna, se izkaže ženska kot izredno koristna bas ^•"•adj svoje zanesljivosti. Taiko je izkušnja FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu FOTOAMATEB preko Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno A d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.