Po a a m e xn e Itarllket Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din l*—v .TABOR* Umi« «nk n«*n ia ab IS. si m ■ mmUUjmm S*« «s ttaM jp.paWD »—s m mo. 0PI8J»«>—Ijs »S— DM-—. m Uooain D»—. IuiifiH pm Jiinm tiMča s prf mb' jneona* a»mor. >«»»■ ■»■ »m* Poštnina DUateir feCftOVta?- Cena današnje sitev. 75 paru. TABOR P elemente 5tevflke» Navadne Din -—'76, ob nedeljah Din 1*—* UREDNIŠTVO m oabajc baru, jnrfiuef* «1« H* i l* etropje- Telefon ioterurb- it, UPRAVA aa nahaja * Jntrčideni •lici uL 4, pritličja de«no- Telo* 3 525, Budimpešta 0.00727. Varšava 73, Sofija 3.775, Bukarešta 2.375- Dvanajstine. Ministrski .vet ie r..pr»lj.1 o njih. -N.,« “*JS5hgS5fW* Zopet en udarec državnemu uratlmstvu. BEOGRAD, 20. nov. Danes dopoldne ob «410. uri je itnrel ministrski svet daljšo sejo in je razpravljal o dvanajstinan ter o budgetu zn i- 1026-27. Dvanajstin za nadaljnje 4 mesece, za december u* in za januar, februar in marec 1926 « „ sujo skupaj 4.085,760.7O6’59 dmariev. Znesek jo zvišan za 780 milijonov v pr meri z zadnjimi dvanajstinami. • ... čnl minister je. zahteval posebci, ^ »a razne obveznosti: 11 m'\'D f5r. 2-3% državno rento, 40 iitt ,JO milijo- *av«e vojaške u poko.ience, 90 u«v za dravinjske dokl > - roclbin, “Ib upokojencev in f " obveznosti '>° milijonov za razne državno * Preteklih let. novega 5n- l'ke je zahtevat ’,a. ^2 000 pm kredita valldekoga zako^ “i-^deilski minister na zn invalide, a po J ,-ed lsjklll kreditih podlagi zakona o PoU ljedeloctn< Fl_ 22 milijonov za kr . med drugim nančnl zakon sip^J hrvat#iko sla. voUftkeca gospodarskega društva v Zagrebu, kakor tudi postavko za državne Slab »utis Radičevega prosvetnega progama BEOGRAD, 20. nov. Beograjski tisk ostro kritizira izjave Stj. Radiča glede šolske politike. »Politika« pristavlja, da *'Vstopom' gospoda Radiča, v vlado spo-razimiaška politika ni pridobila, ampak celo izgubila. Politika sporazuma prehaja v kritičen položaj. Tudi bivši prosvetni minister Vukičevič nastopa v »Politiki« jako ostro proti Radiču- Finančni odbor in tarif-na sekcija BEOGRAD, 20. nov. Tarifna sekcija je nadaljevala danes debato o novi carinski tarifi. Razpravljalo se je o H. delu. ki se tiče uvoza papirja, knjig, zemljevidov in slik. Ob tej priliki so bile nekatere _ postavke za. polovico znižane. Sekcija je sprejela predlog dr. Pivka, da se v inozemstvu tiskane knjige v srb.ol i r v a t. $k e ni1 in slovenskem jeziku ne zacarinljo. Gre v glavnem za knjige iz Italije. BEOGRAD, 20. nov.^ Danes popoldne bo plenarna seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je debata o budžetnih dvanajstinah. Finančni minister bo podal ekspoze o državnih financah. Debata bo trajala 3 dni, tako da je smatrati, da bodo-dvanajstine koncem tega tedna sprejete. Hllnka = napomirljlvl avtonomist Po zmag! ludovcev na Slovaškem. PRAGA. 20. nov. Urednik »Ostrauer Morgenzeifung« se je raztovarjal Z vo-di tel j enr »Ipvaških klerikalcev patrom Ul Inko, ki tnu je izjavil: »Z izidom volitev sem zelo zadovoljen, Preje smo imeli D, sedaj imamo 24 pnandatov. Naš program se ni i z premeni!. Slejkoprej se bomo borili zn popolno avtonoircijo v znamenju gesla: »Slovaška Slovakom«. Ce ho treba, bomo šli v opozicijo tudi skupno z Nemci. Dokler nimamo avtonomije, nc bomo pogajali in ne bomo sodelovali s Čehi. -o- Težkoče vladne krizo ua Poljskem« VARŠAVA, 19. nov. Predsednik republike je grofu Skrzynskomu znova po-^dLl) mandat za sestavo vlade in sicer **.Pot za oppadaiuentarno uradniško vla- uradnike, ki je izzvala veliko razburjenje. Clen namreč povdarja: Uradniki, ki bodo 1. dec. 1025. imeli 1(1 službenih let, imajo pravico do primerne pokojnine; oni pa, ki 1. dec. še nimajo deset službenih let, dobe pravico do pokojnine šele po 15 letih in sicer 60% celotne pokojnino. Dobivali bodo vsako leto 1% več, tako da dobe po 35 letih celotno pokojnino. Delegacije razni]) uradniških organizacij bodo odšle 26, t. m. v Beograd, da nastopijo skupno proti členu, ki onemogoča eksistenco uraduištva. Seja ministrskega sveta, v kateri bo izdan komunike, je bila zaključena ob enih popoldan. BEOGRAD. 20. nov. Redni budget za 1.. 1926-27, ki bo predložen skupščini bo znašal 13 milijard Din. BEOGRAD, 20. nov. Ministrski svet se bo najhrže pečal tudi z volitvijo ministrskega komiteja, ki bo imel nalogo izdciati velik dekret o imenovanjih, premestitvah in upokojitvah državnih u-radnikov. □------ do. Rkrzynski pa je mandat odklenil, ker smatra, da politični položaj zahteva parlamentarno vlado. Novo italijansko posojilo. RI% 19. nov. Kakor je že bilo napovedano, je italijanski finančni minister Volpi sklenil z Morganovo banko v Ncwyorku pogodbo o 100 milijonskem dolarskem posojilu za dobo 23. let. Rimska »Tribuna« o našem sporu /, Vatikanom. RIM, 19. nov. Tribuna« doznava, da se ugodno nadaljujejo . pogajanja med jugoslovansko vlado in Vatikanom glede zavoda sv. Jeronima v Rimu. Končala se bodo baje z odpoklicem jugoslovanskega poslaniku pri sv. Stolici, dr. Srno-dlako. Fašisti tudi proti demokratom in popu-1 ar oni. RIM, 19. nov. Italijanska ljudska in demokratska stranka, ki so ju v parlamentu pričakovali*'se nista udeležili seje, ker so fašisti izdali proglas, v katerem dolže klerikalce in demokrate, da so zasnovali atentat na Mussolinija. V proglasu dovoljuje vodstvo fašistov ske stranke vsem svojim poslancem brezobzirno postopanje proti voditeljem omenjenih strank. Sramoten pojav med Slovenci v Italiji Maribor, 20. novembra. Nobena narodna manjšina ni v tako težke ni položaju kakor. jugoslovanska v Italiji. Nikjer se hajpirimitivnejše pra-vlcc — celo osebna svoboda in varstvo premoženja — ne zatirajo s tako brutalnostjo kot v fašistoviski Italiji. Vsi. kar nas je tostran meje — v svobodni Jugoslaviji — smo polni skrbi jja u*0do naših rojakov, ki se jim nisnno odrekli in ge jim tudi nikdar ne bomo. Ce je kje potrebna, slogu, je potrebna med Slovenci v Italiji. Tu, kjer je treba braniti uajpreprostejše narodne in osebne pravice, je vsak razdor v narodnih vrstah direktna pomoč zatinalou. Kdor neti v vrstah brambovcev nepotrebna nasprotja, je ali izdajalec ali zapeljanec, vsekakor pa sovražnikov zaveznik. 55 'bolestjo gledamo, da se v izredčene in zbegane vrste primorskih rojakov zajedajo taki k vari ji vol, ki o njih človek ne ve, ali delajo razdor in nepotrebne spore jz omejenosti ali iz prikrite sovraž nosti. Ne moremo molče mimo takih pojavov- - »Edinost« z dne 19. t. ni. je objavila uvodnik, ki ima značilen naslov: »,....!« Citatelju je dano na prosto, da sam postavi črke na mesto pik, ko prebere članek. Tiče pa se notranjega razdora med Slovenci. Intrausigentcn klerikalizem, usodno Mahničevo seme, ne pusti niti primorskih Slovencev pri miru. Nuši Primorci niso bili nikoli klerikalci, pa tudi ne liberalci v tistem:, snlnhslu, kakor si je razlagala liberalizem jura gospoda v dolenjskih oštarijah. Bili so v prvi vrsti narodnjaki in v tem je bil cel program. Tudi velik del duhovščine je sodeloval pri narodnem dolu in nekateri odlični pri morski duhovniki —u. pr. pesnik Simon Gregorčič — so bili celo v nemilosti Mahničevih fanatikov, ki so proglašali narodnost za greh. Sedaj, ko je ta del našega naroda vržen v najjadnejši po-ložnj, pa skušajo klerikalci prepričati zbegane Slovence v Italiji, da je njihova rešitev v klerikalizmu. Dovolj je znano politično spleikare-nje znanega duhovnika Viirgili.ia Ščeka, Ta gospod izdaja v Trstu »Mali list«, s katerim od časa do časa brezobzirno zbada nflše jeklene narodnjake, ki se zbirajo okoli »Edinosti«. Tudi hrvatski klerikalni organ »Pučki prijatelj«, ki ga izdaja kaplan Milovanovič, ubira enake strune. Oba lista snubita zatirane Jugoslovane v Italiji za klerikalno brezdo-•movinstvo, prikrivajoč svoje prave namene z jezuitskimi gesli o narodnosti in cerkvi. »Mali list« si je nedavno dovolil nedaven napad na enotno slovensko fronto. Obdolžil je slovenske voditelje okoli »Edinosti«, da so framasoni in da se zbira jo v tajnem društvu, ki pripravlja pre stop k pravoslavju. Denunciral je celo naslov tega tajnega društva. »Edinost« pravilno pravi, da so denunoijantje lahko vsaj v toliko dobri, da razkrijejo kako dejstvo. Ali pobožna gospoda okoli »Malega lista« je še. bolj izprijena. Obe obdolžit vi sta namteč lažnjivi. Noben slovenski voditelj napredne smeri ni bil in ni član fraitnazonske lože, v kateri sede, zagrizeni italijanski nacionalisti. Trditev »Malega lista« ima prozoren namen. še bolj razpihati sovraštvo fašistov nasproti »Edinosti« in dr. Wilfanu. Takisto je izvita iz trle nadaljna obdol-žitev. da obstoji tajno društvo za prestop Slovencev v pravoslavje. Že so prišli barabini jerji na'naslov, ki ga je o-značil »Mali list«, u niso našli o takem društvu niti najmanjšega 'sledu. S tem v zvezi pa pristavlja »Edinost«, da je bil kaplan V. Šček tisti, ki je 1. 1919. ali 1920. predložili skupini okoli »Edinosti«, da naj se začne propagirati prestop v pravoslavje. Naši predata vitel ji so to jezuitsko ponudbo načeloma odklonili, ko- ni sigurno povzročila vsaka podobna akcija v slovenskih vrstah razdor in notranje boje. Za značaj tega kaplana je (o razkritje več kot značilno. Vsekakor je klerikalno zgngarstvo med primorskimi Slovenci tako sramoten pojav, da morajo slišati o ulem tudi tisti. Primorci v naših krajih, ki ne či-tajo »Edinosti«. Je jasen dokaz s kako pogubnimi sredstvi sc borijo klerikalci za svojo oblast nad narodom! 3. Odpis dohodninskega davka prida v poštev seveda šele prihodnje leto, treba je vsakemu posamezniku napraviti primerno napoved in v njej navesti škodo, katero je utrpol po poplavi (odnosno kakih drugih ujmah). Zn slučaj, da je kdo izmed oškodovancev z davki v za-stanku, naj vsak zase naredi vlogo na Davčno oblastvo, da se mu dovolijo obroki. Vlogo je treba kolkovatl p 5 Din. Prosimo ponovno vse organizacije in zaupnike, da gredo prebivalstvu v gornjih zadevah na roko. Oblastno tajništvo SDS v Mariboru. Vsem kraievnim organizacijam in zaupnikom SDS v mariborski oblasti! Z ozirom na katastrofalne posledice zadnje poplave v naši oblasti pozivamo vse naše krajevno organizacije in zaupnike, da gredo ljudstvu na roko. na eni strani pri uradnih cenitvah, ki se vršijo to dni, na drugi strani pa zlasti tudi pri postopanju za odpis davka. Pri tem opozarjamo, da je treba postopati sledeče: 1. Gledo odpisa zemljiškega davka imajo župani povsod v rokah potrebne formularje za prijave In tudi navodila, kako je treba postopati. Gledati'je treba povsod na to, da bodo župani dotična prijave napravili strogo nepristransko, 2. Zn odpis hišnega davka mora prositi vsak posameznik zase in sicer samo v slučaju, aiko je hiša porušena, prošnjo je treba napraviti pa Okrajno davčno oblastvo in zaprositi, da se hiša izbriše iz katastra. Dnevna kronika — Smrtna kosa. Danes ponoči je umrl dr. Jo,s. Kolšek, odvetnik v Laškem, Blag mu spomin! — Interpelacija o nemških manjšinah vavstrijskem parlamentu. Včeraj sta bili vloženi v dunajskem parlamentu dve interpelaciji zastran nemških manjšin v sosednih državah. Prvo je vložil post, dr. Sehonbauer in se tiče nemške manjšine na Češkoslovaškem. Interpelacije velenemških posl. Grailcrja in >ov pa je naperjena proti Italiji in Jugoslaviji. V, nji beremo nastopne 1 a ž i, dostojne znanih slavožrcev: »Med tem ko se položaj in usoda koroških Slovencev v ničemer ne razlikuje od položaja nemških Korošcev, jc nemška manjšina v Jugoslaviji vržena v izredno žalosten položaj. Kljub mednarodno zajamčen1 manjšinski zaščiti preživljajo Nemci v Jugoslaviji nacionalno, kulturno, gospodarsko in družabno hlapčest.vo 'o hkrati poslovilni večer g. prof. inž. Petkovška. Vsi člani so vabljeni k udeležbi!' ni Ciganska idila na Glavnem kolodvoru. Tz Češkoslovaške oziroma Avstri-Oe .ie prispel včeraj transport, ciganov. Utaboril se je na glavnem kolodvoru v čakalnici in pričakuje sedaj svojega »kapetana«, ki je zaostal in prispe naj-brže danes. Cigani so doma iz okolice Čakovca, kamor .sc zdaj vračajo. S sabo imajo šotore in drugo, česar je ciganu treba. Tvorijo tedaj nekako prastaro skavtsko organizacijo, ki se od današnjih razlikuje' le v tem, da vsi člani kade in pijejo. Tekom današnjega dne se je pred to cigansko družbo ustavila štorklja. Eno izmed cigank so namreč spopadle porodne bolečine in je povila v čakalnici nadebudnega cigančka. Tudi sicer so cigani dobro preskrbljeni z naraščajem1, ki pa se nič preveč ne cmeri, saj je že iz plenic vajen trdemu ciganskemu življenju. m Poskus samomora. Včeraj .ie neki vojak opazil, da. leze, nekdo v samomorilnem namenu na ograjo drž. mostu. Pospešil je korak.in zagrabil kandidata smrti za. nogo ravno v trenutku, ko sc j e odgnat z ograje. Vojak ga je rešil mrzli kopeli v Dravi in ga oddal stražniku. Vzrok samomora je baje brezposelnost. m Policijska kronika. Od četrtka na potek je bila aretirana O. Slavka radi suma prostitucije. Vloženih je bilo 9 prijav, 4 poročila v m Za P. T. ligo ie daroval gosp. Josip Perko, trgovec v Lajteršpergu 300 Din, Južnoštajerska hranilnica, v Colju pa 200 Din, zn kar se jim izreka prisrčna zalivala; istotako občinstvu, ki se je tako pridno posluževalo v parku postavljene tehtnice v prid. P. T. ligi; ista. je vrgla v letošnji sezoni čistih skoraj 2300 Din. ut V Maribor so pravkar dospeli svetovni »umetniki« \z vseh delov okroglega sveta, da bodo sodelovali pri zabavnem večeru Pevskega zbora Glasbene Matice s svojini pestrim sporedom. Njihovih imen si ne updino izdati, ker bi utegnil biti prehud naval na Unionsko restavracijo. Umetniki bodo seveda nastopili v svojih originalnih nošah. 5?’a nesrečo radi preobilega smeha prireditelji niso odgovorni! % m Hotel Halbuidl. Danes v soboto družinski koncertni večer. Meščanska kuhinja. Gotžovo pivo, dobro vino. 2504 Narodm® sledaSIJJ® REPERTOIRE. Petek, dne 20. novembra. Zaprto. Sobota, dne 21. novembra ob 20. uri »Prababica*. Ah. D. Premijera. Nedelja, dne 22 novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. B. Znižane cene. Kuponi. m Izprememfca repertoarja. Tz tehničnih razlogov se izpremeni repertoar mariborskega gledališka toliko, da je v soboto 21. t. rn. premijera Grillparzerjeve romantične drame »Prababica« za ab. D. v nedeljo 22. t. m. zvečer pa »Gorenjski slavček« zn ab. C in kuponi ob znižanih cenah. / okclsfvo o Sokolski praznik. Sokolsko društvo v Mariboru slavi Sokolski praznik dne 30. novembra 1925 v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: 1. Sokolska koračnica, izvaja društveni orkester. 2. Pomen 1. decembra za Sokolstvo. Uje* din jen je držaivc in neod rešeni bratje. Predava br. predsednik župnega kult. prosv. odseka. 3. Br. notar Ašič: Risto Savin; To je tako, Slavko Osterc: Mene •»d požela kosa. Josip Pavčič: Pred durmi, spremlja na gl-asovirju ga. Anica Asi/a«-., 4 Godben a - luc kli u: ii.- • * ; orkesta. 5. Nagovor staroste in zaobljuba (novega) ■ članstva. 6- Telovadni nastop vrste članstva, in članic. 7. Državna himna, izvaja društveni orkester. Pričetek točno ob 20. uti. Vstop prost. Obleka po volji. Kor je proslava 1. decembra obenem savezni dan, se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo. Odbor- o Rusko Sokolstvo na praškem zletu. Ruski sokoli na Češkoslovaškem in- v Jugoslaviji sc pridno pripravljajo za, vseslovanski sokolski zlet, ki se bo vršil 1. 192;;. v Pragi. Na kongresu bo rusko Sokolstvo zastopalo 200 članov in 50 članic iz Češkoslovaške ter okrog 100 iz Jugoslavije. Priprave na Češkoslovaškem vodi praška, organizacija »Ruski Sokol« iti podružnice v Moravski Ostravi, Bratislavi in Brnu. Kakšne plače so v Ameriki Proti legendam o »bogatem zaslužku«- Vise vesti, ki jih običajno čitamo v li* stili o izbornem zaslužku v Ameriki, so najmanj za polovico pretirane. Redek .1« slučaj, da bi dobili v roke objektiven P°* pis razmer v dolarski deželi. Najbolj je plačana delavska kate-R®* ri.ia v tvornicah za avtomobile in aer®* plane. Delavec zasluži tu 28 do 40 dol*r‘ jev, kar je za naše razmere velika pl#-Pri tem pa, je treba upoštevati, da so Donsko potrebščine v Nowyorku za 55? dražje, od naših. Grafično delavstvo z«1' služi 26—35 dolarjev; čevljarji 24 do 3A zidarji 24 do 29, krojači 20 do 27, mizarji 20 do 26, ladijski delavci 18 do 35, krzna1" ji 20 do 26, peki 18 do 24, strojniki 20 <1° 29, tobačni delavci 16 do. 23, tekstilni df* lavči 17 do 20. steklarji 22 do 28, Šivilj® 32 do 18 dolarjev na teden.. Mezde v posameznih delavskih strokah so jako različne — dobre in slabe. Nekatere kategorije .se v plačali ujemajo z našimi. Poleg tega so v Ameriki stanovanja iako draga— najmanj 1 dolar dnevno. Temu primerne so tudi gostilniške cene. .Tuba 10 centov (8 Din). Meso 25—45 centov, a to le v drugovrstnih in tretjevrstnlh gostilnah. Pečenka bi stala v Ameriki 25 Din. Glede plač dušen« —. delavstva, ni Ž5®“ goče podati točnega lik a za. Pisarni^0 osebje prejema 120 do 160 dolarjev, M" ženi rji. knjigovodje, upravitelji pisaij) dobivajo 300—360 dolarjev. Svobodnejši poklici so plodonosncjši, če posli uspevajo. f Zanimiva je lanska, statistika posameznih poklicev-v Združenih državah-Advokatov je bilo 122.510. arhitektov 18-185. 144.977 zdravnikov. 161.613 borznih' mešetarjev. 56.152 zobofphnikov. 18.395 lasnikov gledališč. 183.586 tovarnarjev, ^01.261 farmčriev in 4 milijonov 41.627 šolanih gospodarskih delavcev. Za nimi" vo je število pisateljev, ki znaša 6.633. Cenien« marormlkA^opeicsr' jamo. «la simo ISm r^zoosltill noložnkia In Jlfo »»rosimo, da poravnalo naročnino za tekoče leto do 31. decembra *„ I. Uprava „Tabora“. Kine »Grajski« kino predvaja 20. 21. in 23-t. m. zanimiv film Lepa pustolovščina«-Film je jako zanimiv in nudi marsikaj česar nam drugi filmi ne orejo dati. —n »Apolo« kino predvaja od 20.—23- km1. 6 dejanski film »DeVa m »ronsko noči«, ki je izdelan po motivih Boc.actoievc.ga de-kameronn. V glavnih ulogah nastopajo Werner Tvra.uss, Ivy Duke in Ksenija Desni. , rm5 miboliU /, x 3 m 260 Din 4 stoli, trdi les a 60 Din, 2 kompl.spalnici,mize, otomana, posteljni vlotki in drugo na prodaj. Rotorški trg 8.1. nad. levo. 2502 Izbira zamenjave staaavanl, opremlj. sob, nskaj prostih stanovanj, praznih sob, lokalov. Stanovanjska torza , Mars lan", Rotovški trg, S503 Pristopajte CMDI Gostilna „PH zlatem konju“ Vetrinjska ulica V aoboto 21. novembra zvaier FOJEDI1A »OSI združena s koncertom priljubljene sodbe Richter- Podaljšana policijska ura. Al. In M. Nefcrep- | za gospode, dame in otrok® najboljše kakovosti po naj-ni|ji coni kupite pri tvrdk* Anica Traun, Maribor, Grajski trg Tinkar: »Mariborska Tiska1-"*- v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar.,Izdajatelj: Konzorcij »Tabora« , prečiš tavaik^ Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribor**