f List r rečaj XLIII OSDO I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold za etrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 2. Junija 1885. Obseg: Impregnovanje trtnih kolov. Za konjerejce. O podkovanji volov in krav. Vprašanja in odgovori. Naznanilo, stepah. (Dal.) Volilno gibanje Naši dopisi Dva vnanja glasova o naših avstrijskih razmerah med strankami. Novičar. Zamet v Ciospodarafce stvari. Im-uže Impregnovanje trtnih kolov. Spisal R. Dolenc, vodja vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Velik delež vseh stroškov pri obdelovanji vinogradov odpade na trtne kole; zato pa tudi uže od nekedaj vinogradnik z raznimi sredstvi skuša te stroške \ Tako se je zaradi tega v 1. Impregnovanje celih, še rastečih dreves pregnovanje posekanih dreves. 3. Impregnovanj napravljenih kolov. Moj namen ni, se spuščati v natančni popis vseh treh načinov impregnovanja, pisati hočem le v tretjem načinu. Kodar ima vinogradnik razklane kole mecesnove, bor na azpolaganje ceno ekove jel o ve > hrastove ali kostanjeve, ni mu treba misliti na impre kolikor mogoče znižati svojem času prav močno hvalila izgoja trt po sirmi gnovanje. take kole Drugače je pa tam, koder je mogoče dobiti za drag denar ali pa koder jih sploh škem ali banatskem načinu ker ravno ta način ne ni mogoče dobiti in mora vinogradnik poseči po les i koj gj^jj u* ^ fl l l kj (x ii čl L ► li» "lil 11 cl \j 1 JU UL % x\- i tv ? u v v tw ii m va i* ^ * w * n — •— — — ----O ----- x — rabi kolov. Iz enakega vzroka se je prav zelo pripo- kovih, vrbovih, topolovih ali jelševih palicah r očala izgoja trt na žici (dratu), kar je tudi po vsem komaj po dve leti izdrže. Take palice sicer malo sta- ' n ' tukaj v vipavski dolini stane stotina kakih 45 ako se pa pomisli, da jih je treba na leto v opravičeno, ker taka izgoja premožnejšega vinogradnika pri drugače povoljnih razmerah za precej let pred stroški za kole obvarje, če je tudi res, da je treba za napravo vinogradov, kojih trte se na žici izgojujejo prvo leto precej globoko v žep poseči. nejo, kraje. } GfclVV/ OV_V j^jta) ^/Viuiuil j ULV JIH J ti V. k/caj 1IU) X aj\s ▼ marsikakem gospodarstvu 20 do 30 tisuč kupiti, kakor i na priliko v tukajšnji ski šoli vzlic temu da je Med drugim videl se je dober peli impregnovanja teleg»afnih drogov želez ničnih pragov; bukovi pragi jelovi drogi, kater br v zemlji večem 4 let rz držali, izdrže vsled impregnovanja 12 in tudi več let. Kaj pa je ,impregnovanje'? Im pregno van j e j e n am ak anj e lesa v vodi, v koji je kaka reč toplj ki ovira gnjilobo ali trhljenje lesa. Ta voda mora prešiniti les skoz in skoz > tako da ko se enkrat voda v lesu po suši, vendar tvarina, ki imj trhljenje ali gnjilobo zapre čiti ostane razdelj po vsem lesu zvunaj, kakor znotraj. Najceneja in naj- boljša taka tvai je ba kreni vitrijol (plavi vitrijol) precej vinogradov na žici in da se veliko kolov doma pridela, je pa vendar tro-šek za kole vsako lete tako , da bi se impregno- velik ; vanje uže dobro izplačalo. Za impregnovanje takih ali sploh uže pripravljenih trtnih kolov je pa, kakor samo od sebe razumljivo, treba imeti svoje ? nalašč za to prirejene aparate, kakor hočem v naslednjem čast. či-tateljem enega popisati. naredim s svojimi Jaz nai učenci vsako drug leto daljši morsko zlet v sosedno Pr pr kojem izletu ur pridemo doli do uzorn< jenega posestva grajščine Monaster pr Ogleji ki je lastnina gosp. barona Rit Ja Zahon} ter za ičence jako eden učilni pripomoček, N je da se je kmalu tudi prašalo > zakaj kakor tudi posebno za stvo in kletarstvo; tukaj vidi se tudi velik apafa$ bodi-si za splošno kmetijstvo, bi se pa trsni koli ne impregnovali? Priporočalo se vmai . - m -i • — e potem impregnovanje kolov na tri načine, in sicer: za impregnovanje • v w i*4 Y r i a yjj \ ' 4VA 1X4 stavljen od ravnokar umrlega gosp. Schmitza^ privatnega inženirja, gosp. barona Ritterja. Aparat obstoji,, kakor podoba kaže, iz sledečih delov: D je parni kotel, F iz močnih mecesnovili Večkrat izraženo željo, da bi c. kr. erar potrebne e za vojno kupoval neposredno od kmetovalcev narejen sod za impregnovanje > posoda tekočina za impregnovanje, P srkalnica. se 2Vo m. dolgi in 4 cm. debeli vrbovi •koji izrejajo sposobne konj Jsot opravičeno. j dotične oblasti spoznale vati Dobro sredstvo, neposredni nakup konj tak©rle: so semnji za mlade (Remonten-Markte), katei Odpre se na sodu zatvornica M, skozi katere ? rw sj leze v sod en delavec, ki kolikor mogoče na gosto posebnih priprav se taki semnji povoljno obnesej pospeše-za vojno sposobne konje se bodo s časom vpeljali. treba je poprej zloži kole, ki se mu skozi ravno Vsi koli so razklani in tudi olupljeni. krat tako poln, da delavec ne more podajajo sod en- Zarad tega je ukrenilo c. k stvo za poljedelstvo po dogovoru s ministe njem statik nim ministerst potem poklada kole skozi luknjo zatvornice tako dobro,, povali vsako leto o prilik kakor mu je sploh mogoče. Ko je sod, v katerega gre z a vojno sposobni mladi 800 do 900 kolov poln, se zatvornica zapre, ravno tako pipa H in tudi pipa F. dbo, d se bod voj p r e m i r a n j a kon j konji, „reino nt ^ > ' j v« ii u y a n i , L čl parnem kotlu se med poveljnik d o t i č imenovani- za nakup remont pooblaščen je 6 čl r s le Takošen nakup remont vršil to s n j e m premiranji konj potom poveljništva žebčarske postaje tem-le načinu časom naredi par, koji se napne do ene atmosfere. Kakor hitro je par zadobil to napetost, spusti se s pomočjo priprave R v sod, kamor toliko časa z napetostjo polovice atmosfere puhti, dokler se voda, ki se za poskušnjo pri pipi H izpušča, brezbarvena ne vadni konj pokaže; to je navadno čez 10 do 12 ur. So koli en- konji za artilerijo; nadalje^remonte^za p o s t aj se bode uže pri le Kupovali bodo za ježo kavalerij pri imenovanem premiranji na tilerije ter vprežni krat tako dovolj poparjeni, pretrga se puhtenje para stajo v Pibru in koni l • -i i • . • • Tf • i m * • i a • • I/ v sod in par izpusti se s pipo H iz soda. Takoj ko je enkrat veča množina para iz soda uže všla, zapre se zopet pipa H, odpre se pa pipa za oficirj remontno po za ježo po visi ceni, to j,e, konj Pri nakupu so merodajne določb F, zato da zamore ških službenih knjig (Pferdewe a iz bednja B priteči v sod voda, v kateri je raztoplje- I. Theil.) dotičnih voja des k. k. Heeres nega 2°/0 bakrenega vitrijola. Da se pospeši raztopljenje bakrenega vitrijola prvi vrsti gledalo se bode na nakup emont » ki se v majhnih žakljičkih v vodo vtopi, zgreje se letni konj za jezo ter se bodo kupovali izjemoma tudi polpeto voda na 35 do 40°. Pozneje sme pa toplota te vode brez škode biti enaka toploti vnanjega zraku. Koli Remonte za kavalerijo, koj ostanejo sedaj 20 ? večem 24 ur v vitrijolovi vodi dotičnim polkom, ravno tako remonte se imajo oddati takoj > lerij ne smejo potem se pa pipa V zopet zapre, pipa H pa odpre, konji za artilerij biti pa m j stare kot za jezo pri arti leta vprežni zato da vitrijolova voda v posodo T zamore odteči, kobilarstva, smejo biti le 4 leta stari ne pod 4 le če so iz kakega od koder se s srkalnico skozi cev denj nazaj v be- spravi. Tako impregnovani vrbovi koli izdržijo v zemlji Konji, določeni za remontno postajo v Pibr rajo biti vsaj tri leta stai" j mo J-Uliv; v U/lil f -L kj \j m X ±\.\j±1 1/^U.l zj1j\j f JL \j \ jj ne da bi jih čez zimo iz zemlje populili 8 do 12 let, bode ta-le Povprečna cena pri nakupu remont leta 1884 brez impregnovanja pa leti! Stroški za impregnovanje znašajo 12 do 15 gold. nikom artilerije in kavalerij 275 gold. za navadnega konja za ježo podčast in Drago je to — pa tudi ne! kajti pomisliti je, da bi bilo treba dati brez impregnovanja samo za kole v do 12 letih 18 do 27 gold. Koliko celi aparat stane, tega ne morem povedati to je sicer tudi vse eno, ker je cena odvisna od kraja, v Pibru kjer se aparat dela. Kjer je pa uže kak parni kotel na razpolaganje, je še naša naprava aparata toliko cenej a. sploh 325 gold. za konja za ježo oficirjem pri kavalerij ■ tileriji; 350 gold. za vprežnega konj tilerij 250 gold. za konja določenega za remontno postajo Posamezni slovenski vinogradniki na Krasu, v Vi podkovanji volov in krav. P&Vl j v J.0UJ.1J1; JV\JJ \J IUUI LO^JIJU V OlJLIVI OUlUSlVlj IVI J11I --j # T ^ i-t V provzročujejo trtni koli, ne bodo se ve da zamogli si jih morajo tudi podkovat v Istriji, koje tudi težijo veliki stroški ki jih Kjer vpregajo vole (v nekaterih krajih tudi krave) napraviti vsak sam za-se takega aparata, a združeni Kakor so parklji vstvarjeni drugače od kopit v zadruge bi se pa s takim aparatom lep denar za- morajo drugačne biti tudi goveje podkv tako mogli prihraniti. Konečno pa izrazujem na tem mestu svojo najtop- Neizi nevai škodlj tudi živini pri hoj zelo je tista podkev, na katero se pribijeta lejo zahvalo gospodu posestniku grajščine, kakor tudi parklja skupej, kako da bi oba le eno kopito bila gospodu vodji Amons-u ter oskrbniku vinogradov in kleti gospodu C. Bruckl-nu za podatke, ki so mi jih dali takem nespametnem kovanji, s kterim se živina silno trpinči tedaj ne rečemo nič druzega, kakor da 'SJJUU.U 1JJL UGHI-IIll Zid pOU.atK.e, Ki SO mi Jlll touaj 1IC 1CUC111U LL1U temu članku, kakor sploh za prijazni in jako vsak pameten kovač popolnoma zavrže gostoljubni sprejem ob priliki ekskurzov. j) Allgemeine Weinbau-Zeitung 9 Ta Najboljše podkovanje goved je tisto, da se napravi debela železna ploščica, ki je izdelana natanko kterega ima pribita biti. po podplatu enega parklj ploščica, katera pokriva ves podplat enega aprila C. ki Za konjerejce. deželna vlada razglaša z dopisom od 20 št. 3153 edbo c. kr. poljedelskega mini- držala parklja, mora na zunajnem okroglatem robu parklj biti nekoliko močnejša, 3 % od tega roba se napravi reža ali grabniček za žeblje, in v to režo se napravijo 14 ^ narazen 4 luknje. Ker bi pa ta podkev premalo sterstva od 19. junija 1. 1884 št. 946 s sledečo vsebino ker na notrajnem robu nič žebljev ne dobi in jih zavoljo pod rogam ležeče žilna te podplati tudi 175 ne sme dobiti, se pa žeblji nadomestijo na drug načm. boli močno noga, da ni za delo Od notrajnega roba imenovane ploščice, ne prav nog& ozdraviti? na njenem sprednjem koncu, pa vendar bi spred Odgai M. v K.) kom bi se dala Izrežite do čistega hudo ali divje meso njega konca, se potegne kviško tanjka špangica, ktera, ter vsak dan poštupajte rano s stolčenim žganim ga gre avnost gor tikoma traj stene parkli t toliko časa, da se rana posuši ali zaceli in se potem po aj steni zakrivi. Tako leži ta. Vprašanje 21. Kaj naj storim da moje krave in špangica čez sprednji del parklja vpognjena in držt teleta kakor tudi bik ne bodo več dobivali bule ali podkev od te strani trdno na parklji. Da je pa ta gob .ali bmmorjev, ali kakor se uže imenuje ta bole špangica dobro napravljena, mora biti tanjka, ^^ ^^^ uuuoiou^m na ouau uoiju»u r okozi sest let ne čez 50 do 55 ^ dolga; mora imeti podobo noža, imam bolezen vedno v hlevu in če sem kaki govedi gibčna I>od hrustancem na stran čeljusti ? Skozi šest let to je ? prednji rob moia biti debelej j dnj bulo odprav tanj razen tega se mora ta špangica r predno se vpogne, navspred ležeča napraviti tako • • % V 1 _ ^ _ _________ ^ 1 X X > da edila se je druga tik prve itd njeni konec p k podplat pl Če kovač zanemari špangici dati to gnj lego m k r o g 1 a t podobo Bolezen, ki jo v Vaših obeh pismih po pisujete, morate na vsak način pustiti preiskati od ži ta Vam bode zamogel na pod vinozdravnika ker pride njeni konec preveč na- lagi ogleda določno povedati, kaka bolezen da je in ravnost gor nad parkelj in se ne da lepo in trdno 5kaj Vam je ukreniti zavihati po steni vendar-3e našo misel o tem izraziti kratkem hočemo Vam pa Zadej mora pa ta goveja podkev ali železna plošča seči noter do pete, kjer se izseka iz nje tri v oglat m . ^ * « i • 1 v VaJe govede brara na spodnj Po popisu je bo (nemško: AVindorn, Kieferwurm, Kiefergeschwiii ljust ' Blut kos železa, da dobi njen konec dve rogovili (špici). selrvvamm), ta bolezen je lastna kosti spodnje čeljusti Sprednji konec, kakor tudi zadnj govil se ter se le redkokrat na zgornji čeljusti naredi. Bolezen znajo po potrebi v štole zavihati in po zimi ojstriti. je težko ozdravljiva, kmetje jo imajo za nalezljivo. Ta Kar se tiče žebljev za parklje _r\Hi ?>C Ll^C /iCUiJCV cic\j JJtH JVJJ vkj xcml kopitnih v tem, da so veliko tanjši in kraj se razločijo od bolezen ni prvotno nič druzega, kakor vnetica čeljustne ? Za in da je njih gl žebelj popolnoma pogrezne v režo. do 29 mL dolg v ? le 27 kosti> ki se pa navadno v začetku niti ne zapazi da se ?em prične se za spodnjo čeljustjo boleča, vroča ote tednov vedno veča postaji Ko ima kovač vse to pripravljeno, priprav parklje za podkovanje. To se mora natanko zgoditi Nepokoini vol se postavi v kovalno ograjo (Nothstand) klina, katera skozi tako do da je nazadnje velika za kake dve pesti ta oteklina se potem predre in izceva rudečkasto teko čino. Iz te rane izraste sedaj izrastek enak bradovici mirno stoji; mirni se podkujejo brez te ob vsacega parklja, kolikor je treba, koži, ampak seže do kosti. Ta izrastek postaja vedno da poreže nosilni daje povsod enako in lepo raven prhljivega in ločenega rogu ali druge nesnage pomei Kovač ki se pa od te o tem loči, da ta bradovica ni j na dilj se očisti vsega veči m v začetku ne moti nič živali, pozneje pa goved Na to vendar prične hujšati. Ako se taka goba odreže hlajena (mrzla) podkev, da leži povsod, enako na parklji in nikjer ne moli čez. Posebno se a lepo ;e. Po redi se takoj druga tikoma prve ? na- ima gledati na to, da se imenovana špangic po steni parklja zaviha in se ji trdno pi parkljih naj se nikar s kladvom ne tolče, ko se primerja podkev. Ko je podkev lepo primerjena, drži jo strežaj s Vzroki bramorja na spodnji čeljusti niso znani, vendar podedovanje ni izključeno, in ravno popis bolezni Vaših krav da nekaj tacega sklepati. Za ozdravljenje bramorja treba je takoj v početku bolezni polagati na steklino mrzle rute ali led; ako bi se pa bula imela pričeti gnojiti, polaga naj se na-njo palcem, ki ga položi čez njo, in kovač začne priprav- re&ko testo iz moke lanenega semena ali pa naj se j jene žeblje zabijati poredoma od sprednjega konca, oteklina odrgne s slezenovem mazilom (Althaasalbe). Ker pa se žeblji pri zabijanji lahko omaknejo kladvu, Je oteklina uže predrta, odrgne naj se pa z mazi mora pri pr eblj JČIIJJ L lailivu UUJitAIlCJU Alctuvu, " w ou Jjo, u liiaui- kovalne klešče postaviti na lom iz španjskih muh, kar naj se pozneje še enkrat zunajni rob parklja, pn z., o. m zcojji pa. vseiej ^^ jv, ^v, oiui«, " pod klin sprednjega žeblja. Žeblji zavoljo tanke stene bule cedi, uže smrdljiv, mora se pa rana noter do pri 2 3. m eblj pa vselej ponavlja. Ako je bolezen uže stara gnoj ki se iz ne smejo eliko čez 12 7nL nad podkvij na tem ven priti kosti izžgati s razbeljenim železom; v je bolezen največkrat neozdravljiva adnjem slučaji m Kedar so zabiti vsi žeblji, jih nategne, odščipne goved mesarju prodati najbolje je potem kline do 2 ^ jih na to še enkrat polagc na- tegne, pribije poslednjič neto pi ahlo na steno in ogledati Vašo goved od Sicer Vam pa še enkrat svetujemo, da pustite jih ogladi s pilo nika kakega dobrega živinozdrav Da pa podkev ne leži pretrdo na parklji, moi naposled kovalne klešče postaviti tikoma pod zunajni rob podkve, in ko vsacega vdari še enkrat po , da da gre Naznanilo. podkev nekoliko zrahljati. Zapomniti je le še to pri zabijanji je dobi čist žebelj pravo pot v steno znamenje Kakor smo tukaj razložili, tako se kujej vsi parklji brez izjeme. Zakovanje ali otiski se ozdrav ljajo kakor pri konjih. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 26. in 27. junija, in sicer: v petek dne 26. junija za kovače, kateri niso obiskali podkovske šole, v soboto dne 27. junija pa za učence podkovške šole. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, Vprašanja in odgovori. Vprašanje 20. Moj konj se je ranil na desni nogi nad kopitom s podkvo leve noge in sedaj se je na rani naredilo divje (hudo) meso. Konja zaradi tega se oglase pri podpisanemu vodstvu. Vodstvo podkovske šole ljubljanske dne naj . junija 1885. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški začasni vodja. Politične stvari. Volilno gibanje. Prve volitve za državni zbor pričele so se dne 27. in to v kmetijskih občinah nižeavstrijskih maja, in solnograških. Solnogradčani izvolili so si oba dosedanja zastopnika: na levo cikajočega Lienbacherja iu pa kmeta Neumajerja. Lienbacherja znači še bolj kot njegovo dosedanjo vedenje oklic, s katerim za volitev priporoča bivšega ministra barona Bacha posebno s tem, da ga hvali kot ponemčevalca in se sklicuje na to, da praška „Politik" obsoja to kandidaturo. — S tem korakom storil je Lien-bacher predzadnji svoj korak proti levici prekosivši celo veliko število levičarjev v sovraštvu proti nenemškim narodnostim. tem oziru ga osramoti českonemški kmetijski po- je v :)jem slanec, do sedaj levičar Matija Kop volilnem oklicu izrekel, da se ne bo pridružil nobenem koraku, obrnjenemu zoper vero in cerk s e do poteg za ker kopravnost h pa n a r o- v tem se nahaja sredstvo, odstraniti na- rodnostni razpor gali so: že-avstrijskih kmetijskih občinah zma v S t. Polten-u: liberalec Pirko z 174 glasovi proti konservativcu Bergerj ki prejel 142 gl v Amstetten-u:" konservativec Oberndorf z 216 glasovi proti liberalcu Kirchwe 80 glasov; ki je prejel v Krem liberalec Sch Schonererj v ožji volitvi proti pristašu Fiirenkranz prvi volitvi prejel je Schiirer 159, Fiirenkranc 110. konservativec Klomser pa 102 glasova); v Zwett agal je znani Sch z 292 glasovi proti konservativnemu Knabu, ki je prejel 113 glasov, pa liberalni Fiirstenberg, ki je prejel glasov v K o r n e u b u r g agal je v ožji volitv libe ralec Furtmul konservativnemu z 193 glasovi proti dosedanjemu Rufu ki je prejel 184 glasov Ruf oni kmet, ki se je Lienbacherj dal biti za orodj s katerim je pokopal pristojbinsko postavo v Mistelbach zmagal je konservativec G haft z 148 glasovi zoper dosedanjega liberalca dr. G tsc h ki je prejel 180 glasov v dunajsko-novoveških občinah zmagal je liberalni (?) grajščak Adametz (dosedaj Dumba) z 239 glasov glasov proti konservativcu Knotzlu, ki je prejel 152 v Sechsh derik S ti 106 glaso izvoljen je judovski fabrikant, Fri z 127 glasovi proti Ulma ? ki je prejel v Her nal volj liberalni profesor E z 289 glasovi proti dr. E. Singerju, ki je prejel 100 glasov; v Hitzingu glasovi izmed 349 Razmere Konservativci Garnhafta voljen je liberalec Schoffel z 334 gla se tedaj niso spremenile bistveno primerjali so morebiti stanovitnejšega proti ekaj omahljivem Ruf stranka Schonererj Mogoč pa ubi dosedaj edin eg zabeležiti v niže-avstrijskih kmetijskih občinah velikansk napredek, kakoršnega bi se ob času Rauscherjevega cerkvenega vladanja po Schmerlingovem kopitu nihče ne bil mogel nadejati. — V gornje-avstrijskih kmetijskih občinah. kier ie zavedni rajnki škof Rudigier sprevidel. ivni poslanci delujejo proti veri zavedn da ni enako, jeli drža in cerkvi ali pa v s< kmetijske državne posl Gornj e-avstri j J z nj volj so za mi konservat 28 kmetijske občine volil P1 a het maja in izvoljeni so dosedanji poslanci grof B r a n d i s, s so kmet iu ko is, dekan F is ch Dobelhammer. r, kmet na mesto de kana Pfliigelna in poštarja Noska uTer in Rogl. Za vse izvoljence od servati\ danih glasov. W pa sta izvoljena kon bilo 1237 g'asov, za propadle liberalce pa 190 Tudi na Tirolskem izvršile so se volitve za kmetijske obči 2S maj na Kranjskem, Gornjeavstrijskem ravno tisti dan. kakor 4 in Predarelskem. so razun dveh vsi stari poslanci, med temi žalibog tudi trmoglavi Zallinger. ki Tudi v Tirolah izvoli proti baronu I G starosti in vodju konservativcev v občinah Meran-Botzen zmagal za 2 glasova. Volili so ga tudi liberalci, sicer je pa znano iz zadnjih volitev v tamošnji deželni zuor, da prav nič ni zbirčen glede sredstev Sch\\ Baron Ig. Giovanelli odstopil KI z, KiUbiichel dežel bil tudi izvoljen. je svoj volilni okraj lavarju baronu R a p p i lit Propadal je dalje konservativni lah baron Hi p p mesto katerega je izvolj kakor tudi konservati B a z a n e 11 otovlj Predarelsk svoja dosedanja poslai Kmetijske občine volile so kmetijske obči dr. O in Thurnh kranjske izvolile so Hohenwart kaaoni KI in o lasno Ob je prejel dr. Dolenc čine izvolile so z 94 gl Jak. Hrena pa s 125 glasovi Trebansko-radeško-kočevske gg. grofa Pfei ferj a proti 40, katere dežel odn vetovalca proti 48 glasovom, katere je prejel pripo-ročenec izvrševalnega odbora knez Ernest Windisch Gr atz. Na Goriškem izvoljen je z vsemi razun 2 glasov dr itez T proti 35 prost Val Ist Čestitamo i zmagal pa z 70 glasovi je sam dr. V i tez i č, profesor Spinčič pa je propadel proti lahonu Franceschi do sedanjemu poslancu tega okraj Prvi nemogle red tržaškega okraj W i t m J« mesto dr. Luzatt tako imeno vane „patriotične" tržaške stranke. Bukovinsko kmetijske občine izvolile so si soglasno trgovinskega ministra barona P i no-ta, z veliko večino pa tudi dosedanjega zastopnika dr. Zotta, kar pa je najbolj pomenljivo, pa izvolitev novega Konservativca Jos. pl. Lupul-a na mesto dosedanjega zagrize- nega levičarja Tomaščuka. tem vstregla je Buko vina vsi zborniški večini, kakor ji je vstreženo s tem, da je odpadel dr. Granisch, in pa, ako bi bil odpadel tudi glasoviti Zallinger. Nekaj čudno je bilo slišati iz Bukovine, da se je baje dosedanji volilni okraj dr. Zottov ponujal naučnemu ministru baronu Conradu. Ta pa je baje odgovoril, da uda njegovega kluba. Zelo enakoličnih Knotzovcev bo bi sprejel kanditaturo samo tedaj, ako je dr. Zottu za-sicer Nemškočeska vrgla še več na površje, toda ti se gotovljena izvolitev v drugem volilnem okraju. ne bodo »pridružili priznanemu vodju" nemško-narodne stranke, kakor se v svoji skromnosti imenuje Schonerer, Tolike rahločutnosti se pa ne nahaja povscd! Na Koroškem izvoljen je bil včeraj 2. maja pri ampak si gotovo osnujejo svoj nemški klub s Pikert- volitvi kmetijskih občin samo minister baron P i no Plenerj na čelu Konservativna stranka pa ima zoper dosedajnega kmeta Laks-a, sicer so ostali stari liberalni poslan Profesor Einspieler propadel je državi. Upirajočim se zamore zapovedovati samo pre v Beljaški okolici zoper V samo za 7 glasov mogoč to nemška Avstrija nikakor ni. Vodja sona Na Štajarskem, kjer so kmetijske občine tudi rodnjakov pa bo samo tedaj, ako ga ti prostovolj ai volile, izvoljeni so slovenski poslanci Raič, gajo, tega pa gotovo ne doseže z ojstrimi, včeraj volile, izvoljeni so slovenski poslanci Raič Vošnjak in baron Godel, prvi soglasno z 353 gla tega pa gotovo ne do se ž j s t ri m lo ubo-ampak z resnim, mirnim mišljenjem, s katerimi se ne založi sovina nemškem'štajarskem voljeni°so konservativci: pot, ki pelje do zaželenega smotra. Zmernost morala bi Kaltenegg k L i c h t e n s t in ^^ ^^ ^_^ ^ fsj ' JpJt j ^ a m m V v/ jl X v/ \y jl j. _/ ^ jl m. v^f ^ « pa liberalni kmet Posch, od drugod še ni K arlor mamo poročil, to pa se poroča, da je konservativec biti geslo današnjega časa. Klic: »Mi moremo, k hočemo > čui s e m i z m brad ti t politik katerim kat k d; Barenfeind propadel ne ast Hočem m o moremo u 5 Na Moravske m izvolile so kmetijske občine: tako govore politik so 1 t a r o s t i n ministra Pražaka, prof. Mikiško, med grofom Egb. Belcredijem in Kusy-jem pa je ožja volitev, pri prvotni volitvi prejel je Kusy 30 glasov več. Na Češkem zmagali so vsi priporočenci tamošnje le pameti. Zmeren je nemšk Avstrijec v prvi vrsti poklican za nosilca državne misli, ako pa mero prekorači, tedaj ga narodne stranke, propadel je omahljivec Talše Schwarzenberg izvoljen pa je proti Herbstu propadel proti Pikertu. knez ki je bo zgodovina tudi imenovala njenega nosilca, onega nosilca, ki jo je v grob nesel. toda Volitve v mestih. Na Niže a vs tri j s k em bile so najbolj pomenljive Izid po Drug glas, prihajajoč z Dunaja v Bismarkov časnik : Volilni oklic čeških za- Allg. Zeitung Nordd. pnih mož izražuje želj pravi volitve na Dunaji, kjer se voli 12 poslancev teh volitev bil volje a več in vlad jak 3 in pripravljenost z „nemškimi sodeželani" priti do bratskega porazumljenja. V volilnem oklicu nemško-českih zaupnih mož ne nahaja se nobenega takega mehkega soglasja. Tam šumi bojna ker izmed dosedanjih dunajskih poslancev, pesem od začetka do konca ki so bili vsi zvesti levičarji, izvoljenih je samo pet Gosp dr. Russ imel je prijaznost, v svojem zadnjem kandidatskem govoru temu namreč Siiss, Matscheko, Jaques in AVeit- pravi vzrok razkriti. Videti jo bilo iz njegovega govora, lof na novo je tukaj izvoljen Herbst in pa levičarja da bi ne bilo tolike težave, jezikovno vpr uže v Vrabetz in Somaruga na mesto ostalih pet po pretekli dobi državnega zbora rešiti v vsestransl"') za- slancev, Lenz, Neuber, Wiesenburg, Stourez Steudel dovoljnost. Pa gospodj levice stavijo pred vsem en in Loblich j pa sta izvoljena levičarja Somaruga m Vrabetz; na mesto Neuber-a antisemit dr. Pat t ? na mesto AViesenburga, demokrat Kreuzig mesto Stoureza znani dr. Kronavvetter, na mesto podžu pana Steudel dr Lueger znan demokrat pogoj. Zahtevajo pred vsem vlado, katere udje bi ne imeli nikakoršne politične strankarske preteklosti. Za stranko, katera sicer ne prisega višje, kot pri parlamentarizmu, je to vsikakor čudno zahtevanje in pa zanimivo pripoznanje načela vlade nad strankami sto Baden-u propadel je profesor Lustkandel proti eče Zakaj pa so potem, gospodje, vladi Taaffej ko antisemitu F1 i e g e 1 - u, sicer ralci. uiooui uuijijvaimci piuii v^. « V r ^ ^ ~, ------ ------— so izvoljeni prejšnji libe- je ta še stala nad strankami, napovedali vojsko brez Solnogradu propadel je baron bacherjev kandidat, proti Wegscheider-j Bach, Lien usmiljenja? Zakaj so napadali ministra Streita in Kre rnerja, katera vendar tudi nista imela nikakoršne politične strankarske preteklosti? Rešitev zastavice je lahka. Gospodje od liberalizma čutijo zadrege, v katere so se pripravili. Radi bi bili ven iz zagate Toda stavijo Dva vnanja glasova o naših avstrijskih mal majčkin pogoj k se m p ognit : u razmerah med strankami krona mora preklicati, krona mora svoje zaupne može katere ob enem podpira večina državnega zbo žrtvo vati strankarski domišljiji liberalcev. Gospod Russ pove svoje mnenj nan trezno sodeč Nemec dr. Fischhof izjavlja pošteno svojim volilcem, da glede tega nima nikakoršne o nekaterih pomenljivih političnih vpra šanjih sed5^ tem pisanji pravi dr. Fischhof: voda za sanjarije. Gospodje levičarji bodo volj ^v/jLv^j,, . ' ---—j r---- ---- Nemci so manjšina, Nenemci večina v Avstrij manj k gl e d t šina gospoduje nad večino samo toliko dolgo, dokler se mai0 oegali, kakor mal _ . . . « a • r T 1 Vj ' politike ravno t ta ne zaveda svoje moči in svojega pomena Kedar jim bil to mo so pripadenci tretjega to je ? čanske o stanu, vsled goč gled nje politik stavka izrečenega po abetu Sieye-u še le zadobili zavednost, da bi v državi, v kateri v očigled zgodovinskih privilegij nič niso bili, morali in mogli biti vse stali so tudi vse. In v oni meri, v kateri zadobiv trti stan zavest o svoji družbenski, gospodarski in Zabavne stvari po-i če- poli- tiški vrednosti, postaja mogočnejši in strahovitejši. Krog siromaštva prilizujejo se in ga iščejo celo dandane zuni amet v stepah tako, kakor at vstopil redkokje mogotca, ki se je ljudstvu Celo železni kancler nemške države na vr boža ga prav rahlo po bradi. In kakor je razposestene vrste velika družbenska misel, tako je razposestena ljudstva mogočna narodnostna misel prebudila iz spanja Poljski spisal Mikal Grabowski, preložil L. G. Podgoričan. (Daije.) Noben občestven človek ne more in njegova dolž nost ni to, da bi o nih bodi in samovoljnosti kakeg pogojih žrtvoval se svo- dozdevnega (eingebildet) močjo nevihte, odtrgajoč cele pokraji preplavila človek t Vsak občestven človek, ko se po rodi, snide se precej z oziri, ki mora veren biti jim rodbini, ki nje ud biva. v stanu, ki je njegov člen je ta misel tekom pol stoletja velike države, in zdaj naj bi se ustavila pred klicem ene stranke? Narodnosti čutijo svojo moč in od politične razumnosti nemških Av- v kraji strijcev bo odvisno, ali jo zastavijo za državo ali proti nosti in nazori, ki noben posameznik ne more ustrezati mnogokrat vladajo korenite dozdev jim brez prevažnega povoda. To nikakor ni kakova brez nike ki so pozneje z njimi ljudili lastna zemljišča ali j| Mi uiv^ U^UV^M/ ^/v » vuw# uiAiu/uv/i ui auau f u ui kju iiinv;^ n l ou j^vuuvjv u ujalui IJ uum iuoiuci £j v^ Uii J lOV^Ci 9 do kogar koli da se brani samosvojnih žrtev > da ne žali posrednjih osob » ne čudi se sploh narodu ali da ga rodbinskim zvezam mogoče, da ne ne smeši. Ali da je kaka sitnost, ker ljudje, ki so jih obirali, da so lovili vskoke > ti ljudje so imeli neupogljive značaje, odurne * običaje, vesti pa ne prenežne. Hrepenel sem, da bi ta čestile teh prav, kovih lovcev obvaroval starega deda iu Marine strice ki jih zahteva soglasje, ki brezi njih nikjer ni potreb- zato sem sodstvu njim na ljubo na moč pravilno iz nega reda, ne sreče, niti čudodejne zanimljivosti? . . . razil, da jih osvobajam njih posiušuosti, povedal sem Prav čast do teh prav polagoma zmaguje težke bolestne po imeni celo rodovino, kakor je bila zapisana v Kras- ali to ne izpodbija tem pravom nojarskem rodbinskem imeniku, nisem zabil najstarej- Našei žrtve osobnih ljudi, potrebne bitnosti. Ta prava so razlika med človekom šega sina, njegove udovice in pokojnega otroka. in živaljo in imajo to vlastitost, da človeka vodijo sem v Krasnojaru daleko sorodnega Kalenika, (leiien) z nravstvenimi oziri, živad pa s tem, da sluša sem poslal, da je nesel jim osvobojila. Povedal sem samo neoglajene prirojenosti. človeku so oziri važnejši, svojemu poverjeniku, da se zahvaljujem na otetji svo- umljivejši, da resnico govorim, nežnejši, živadi pa se jega života, na sprejetji pod streho o zameti (o, zasedi važi in vznaša živalska bitnost. Do te device moji na- sem naročil mu, da mora molčati popolnoma, Žida pa klonjenosti, navdahnjeni s hvaležnostjo in z natornim sem bil uže odpravil v Odesi), dal sem mu, da jim od- čutjem takega mladenča, kakoršen sem bil jaz tačas,— dade posebna darila: krasnega ogerskega buhaja (bik) tej naklonjenosti je napotje delal nje stan, ali prav za starcu, ovratnik z biseri Mari, a spremniku prav ta prav izročilo najinih rodbin 5 njiju okolnosti. Moja rodbina je bila popolnoma nedolžna, ali posreden povod vozi peljal se z doma. puško, ki je hotel vzeti mi je iz rok, ko je na mojem grehotni in sramotni smrti nje očeta. nikako zvijačo Ko je bil moj poslanec ustavil se v stepi in ko so bili ubežniki izpoznali ga, polotila se je cele rodbine T nisem mogel iz svojih misli pregnati le-te nesreče. Tačas še niso gospodovali današnji nauki, ki na največa bojazen. Uže o vstali pomladi so bili odločili velik napredek tovarištvu ponujajo dovršenost in na- da se presele, ker so bali se Krasnojarskega vlastelimu vdihnjenost — in osvobajajo ga tistih dozdevkov (Vor- Ko je bil poslanec povedal jim, da je donesel osvobo-urtheil). Dandanes natorna zadostitva, posvečena do dilna pisma, niso hoteli verovati mu; dokler niso dobili v loke in ogledali poslanih popisov in dotičnih pečat- obojega spola naklonjenosti, mora biti tisto pravo > ki morajo umikati se mu vsi nravstveni in tovariški oziri. nikov, niso dali preveriti se, da to ni prevara in ne Kdor mu je veren, da nima na vesti nikakove sebič- kakova zaseda. Ali to je njim bilo do cela neumljivo nosti, njemu je zato korist sramotna prevara. Jaz nisem Niso upali le še očito govoriti vpričo prišleca, ded in bil še v oblasti gotovim modrovanjem in nisem mogel ponašati se sam s seboj in s svojimi zaslugami vsled lastne navdušenosti. Uže dolgo časa sem se mučil, moje srce je vojskovalo se z nezmogljivimi zaprekami. Umel sem, da ta slučajni snitek ostane le mojega života nekak sinovi in vnuki so se svojimi pogledi drug drugemu izražali nepopisljivo zavzetje. Še bolj so čudili se, ko so bili prejeli darove. Starec je radostno gledal krasnega buhaja (bik); ali ko je bilo na vrsto prišlo, da oddade puško ? ki sem z njo nadaril svojemu životu najuevar pesnišk obrazec, samo nekak spominek. Ali sem bil po- nejšega ptiča, in ko je bil poslanec povprašal, kateri iagoma dal premotiti se razvnetju, ali sem trudil se, da izmed bratov je spremljal vlastelina .... ta, ki je bil bi se osvobodil ga s kako modro in odurno mislijo, njegov spremnik, kar ni hotel izdati se; naposled pa je predmet in vsebina mojega duha razgovoru s samim poverjenik z drhtečo roko prijel puško in naslonil jo seboj je zmirom bila bedna Mara. Te mesece po zimi pod obraze ob steno, kakor kako mirovno žrtv„. vsi pa me je, kakor o zameti, o sanjah bleda prikazen de- so odšli v sosednjo izbo, zato da so dar oddali Mari, ki je uže nekoliko tednov mučila jo bolezen. Najpopreje kaj je dogodilo se, da je došel po- 5 vice iz samega snega zmirom vodila po neprehodnih blodnjah same žalosti, bojazni in žalobe. Ta spomin je so jej dopovedali, moji mladosti v misel vkoreninil se globoko tako 5 cia slanec zašlega gospoda, ki je bil vlastelin iz Krasnojara 7 še zmirom ne morem pogledati po zimskem, a tem menj in da je vsem poslal osvobojilna pisma. Devica je umela oku s snegom zametenem sveti, da bi ne prikazala mi to laže, nego so sami verovali; *do cela nič ni čudila pred obraz trenotna in senčna dragotinka, ki sem jo se, le naslonila se je ob dlani; ovratnik z biseri je takoj videl resnično in o sanjah. obesila okrog vratu; po nekolikih trenotkih je smrtna Navadnega života pogoji so končali vojsko v sa- bledost zibnila jej z lic, ki so, kakor danica, oživela jej; moti, ki sem užival jo. vsiali pomladi so me dole- naposled pa so jeli glasno moliti, hvalili so Boga, ker tele mnoge skrbi. Premišljal sem, kako bi oddal Kras- je bil razsvetlil jo, da je otela život nedolžnemu in do Nisem zabil na svoje namere glede na Kalenike, bremu vlastelinu. To je domačinu pojasnilo vse, kar je bi namesti mene kdo bilo dogodilo se; vsem so kar vdrle se iz oči solze; ded ki bi lahko dal mu in strici so pokleknili pred bolnico na postelji, čestito noj ar iu sklenil sem, da poskrbim, da drug ne okoristil se s pravicami j jih Krasnojar. Ptesnično je dedičem ugajala pravica, da in pobožno, kakor pravemu angelju, poljubljali so jej so stiskali za ubežnimi poslušniki, a prav ta čas so jo noži in hvalili jo, da je njih duše osvobodila velikega To ni greha in sramotnega hudodejstva. uživali izdatnejše, nego Bog zna, kedaj popreje. bilo lahko in do cela varno, malo je manjkalo, da mi movoljno sam nisem preveril se o tem. Pripetilo se je jako Cesto, da so ubežniki v divji stepi in pustini pobijali one, ki so lovili jih. Mučili so se in iskali so tudi po Kerzonezi in po drugih gubernijah ubežnih po-slušnikov, posebno obrtnih ljudi, največ so stikali za (Konec prihodnjič.) Naši dopisi. Gorice 1. junija. (Izv. dop.) V petek sta bila iz odpuščenci ruskih vojsk. Ta trud je bil nevaren, a ko- voljena v kmečkih občinah na Goriškem prejšnja po risten; ali so dedičem za nizko ceno prepuščali ubež- slanca, in sicer dr. Josip vitez Tonkii od slovenske 179 prost dr. Valussi od furlanske strani. Prvemu sta se I odtegnila 2 glasa pa v preteklih dobah: 288 glasov lišče jini glasov, ena tretjina je bilo oddanih kandidatu volilci niso bili prišli na vo- zadnjima dvema ožja volitev Vpetek že je med Prošt Valussi pa je dobil od 105 ravno dve tret ka (Karol grof Holienwart), izvoljenec ljubljanskega mesta in gorenjskih občin , dospel je danes zjutraj iz terega je bila laška „Unione" postavila. Glasilo posled- Dunaja v Ljubljano, da se jutri njega društva, goriški „Corriere večer ob jezi, vendar pa bi bilo napačno misliti, da se -liberalna stranka ne krepi zarad propada hudo shoda konservativnih kranjskih velikih posestnikov Petek pa volitve velikega posestva za državni zbor udeleži > v skih ?? patrijotov u Furlanskem se pristaši italijan množe posebno po in če ne bo konservativna stranka živahno delovala Italianissimi v kratkem prehite tudi pri volitvah. » mesticih in trgih t jo glav (Volilni oklic), katere grof Gustav Thurn, jo pro naš deželni ki je tretji prihajajoč se torej avstrijska stranka nikar ne Naj bij preveč v nadah, da ji bo zmaga lahka tudi v bodočnosti. Utegnejo ž njo pometati, kakor potiskajo brezozirno tudi še godilo Slovence. Poslednjim se bo pa še vedno huj če se mlačnežev v svoji sredi ne otresejo med naših velikih posestnikov, se glasi n. gospodom volilcem kranjskega velikega posestva. prizadevam, političnim strankam na uže » tudi žensko „Ortsgruppe nem dobila škega manj bogatinske nemških naseljencev na čelu. šteje uže poleg rnošl Schulvereina skupi kateri so bolj ali želi, zato napolnuj Ker si zmiraj sproti biti pravičen in ker v svoji lastnosti kot deželni pospe v de je če Gorica je glavar na korist javnega blagora želeti moram sevati mirno in složno sodelovanje obeh narodov me žalostjo oklic, katere nad 80 udov in se je osnovala kot 1001. Weitlofe društva. Propagando za žensko „grupo" si je v Gorici stiti volilni odbor ustavovernega velike glasil do njec pridobil sosebno neki c. k. gimnazijski profesor Bapsch ki piše kaj rad tudi o Slovencih v .. druge Slovanom drugih profesorje Presse in . . ja posestva pro- ovih volilcev, ker moram tega žalibog kot takega pnpoznati, ki je pripraven brezdno med strankama bolj razširiti, namesto premostiti ga. prijazne u liste Živo obžalujem, da se je v oklicu izrazilo očitanj Sicer je pa tukaj še kakor da bi se v moji domovini našlo ljudi, katerih * ki uganjajo visoko nemško politiko, meni «den srednješolskih profesorjev pa, judovsk rodu se se obračali na razvezavanje držav odlikuje tudi s tem, da pošilja razprave in članke v la- zen združenj odločitev Kranjske od dednih dežela na zveze na Našo živo ljube honske liste dente" „vrle sobrate"! Kaj ne, da katere imenujejo „irredentovski Indipen- mi Kranjci v stoletjih z blagom in zvestobe do cesarstva skazavali smo lepa ta krvj vnovič pa naj ceraj snih volitvah kranj skih ne in Notranjsko-in častnem izidu. Ljubljane. mest in trgov) imamo glede Ljublj Gorenjskih mest poročati o veselem Bela Ljubljana žavnozborske večine grofa HohenvvaVt ko so ga uže poprej izbrale gorenjske kmetijske občine. Ljubljana skazala je s to izvolitvijo zaupanje in zasluženo čast najboljšemu možu, o čegar volitvi je bilo srčneje pri nepozabljivi deželni svečanosti leta 1883. Veliko posestvo ima po mojem mnenji poklic, zvezo vtrjevati, ki veže deželo z deželo in s krono njemu je v korist, da slogo varuje v svojem krogu in po pr? t • izvolila si je dosedaj glavo potem pričakuje se od njega, da vživajoč spoštovanj in naen enost nrehivalsfva vnnmhlia cunio Ari zaupanje nagnjenost prebivalstva vporablja svoje odlično stanje na korist in blagor države in dežele sestvo kranjske dežele stoji na tleh ustave Vse veliko po sploh mogoče govoriti tudi najbolj častila sama sebe prejel je v Ljubljani 415 glasov, 42 s tem činom pa je Ljubljana lišča rodu razvoj pravic te sta stavbenega svetovalca Potočnika Grof Hohenvvart lasilo se jih za postavah bo se premišljevalo, priznati enako vsakemu na zagotovljenih v državnih temeljnih > kakor tudi deželam samouprave v oni men g milujemo za ta ------KJt* „OXJ, tu politik svojo kai sijajen u katerega v resnici glede vspeh. Zdi se nam, da bi bil sta lahko častneje sklenil kakor ki se s činom, ki mu za zmeraj ostane neizbrisljiva maroga, m povod za globoko milovanje. Notranjsko-gorenjska mesta volile so brez vriša in brez nasprotovanja svojega dosedanjega poslanca enega gl soglasn Poklukar-j je brez Loža, od koder ta trenutek še nimamo čila, prejel 426 glasov ? ki por ki je združljiva z blagostanjem skupne države. Oba dela kranjskega velikega posestva sta s razumnosti, stanu in posestva enakovredna, oba zana v teženji po enakih koristih, to so podatki, rv* mi zde pripravni, da se moreta združiti oba dela v eno celoto. Prepričan sem, da je večina volilcev velikega posestva spravljiva in da se ne brani po poti dogovora odposlati na parlamentarno bojišče skupnih poslancev, po zmernim, v res- kateri bi bili po svoji previdnosti mci konservativnem misij m trgov Vse drugači boj bil je pri volitvi dolenjskih mest poti zmozni oui, iju /jiukjimm, v rej držeči se zlate srednj v zavesti onega, kar hočejo, z besedo Pred tednom še izrekli smo nado volilnem okraju b povoda pouzročen poravnal > praviceneg da se bo v tem tvarnega in dejanjem zastopati koristi dežele in države Vprašanje o volitvi v državni zbor v vrsti velikega posestva more se po mojem mnenji povoljno rešiti samo azpor med narodnimi volilci po poti dogovora lep . Motili smo se. Vse prizadevanje rešiti odno disciplino, rešiti narodno slogo, rešiti slogo v katera je zastopana v narodnih de- Vodi me dober namen, ako (kompromisa) stite tovariše posestva dovoljujem svoj ča narodni stranki stanu vabiti, da samozavedui od želnih poslancih, v narodnih državnih poslancih s kranj vse prizadevanje bilo je žalibog zastonj. S t v a sprejmejo pravično in primerno ponudbo dogovora bijaje vsakako podtikanje, in da po tem oddajo'svoje ske s glasove pri volitvi, ki bo dne vrgl d be. Nasledk šeg godb bodo žalibog v škod ______ ako še v zadnjem trenutku ne zmaga zavest nosti razrušenja uarodne stranke. teh __ laroda o pogub sprejetji do junija uvidim velikosrčen domoljuben f čin kranjskega plemstva in velikega posestva, kateri bo za domovino nam vsem enako ljubo gotovo v čast ia blago Izid prve volitve je že živa podoba pogubnega dvojenja: Nasprotnik Wurzbach prejel je,vsega skupaj Ljublj dne 31. maja 1885 Gustav grof Thurn deželni gla ; 104 glasove. Grof M a r g h e 196 pritisku j kakoršnega je bila narodna stranka vajena Suklje pa po posestnik in fabrikant v Ljublj (Zlato poroko) praznuje danes občespoštovan Val. Zeschk s svojo soprogo gospo Ano rojeno Hermanovo Ce 180 stitanje in veselo sočutje Ljubljančanov spremlja pri tej skoraj brez izjeme pajdašil z levičarji, Vašati pa, ki družinski slavnosti vso čestito Zescbkovo rodbino (Javna tombola) bo v nedeljo 14. junija v ljub se je nekoliko spokoril, je zopet voljen. Gališka. Tudi tukaj pričete volitve vrše se po ljanski nZvezdi" na korist I. ljubljanskega društva v pomoč bolnikom in društva tukajšnih gospa ;;rudečega križa u Dobitki so tern po gld.; kva- voljno za pristaše državnozborske večine. Rusin Kulač-kovski propadel je in celo zmernejši Kovalski prišel je v ožjo volitev, katere izid nam še ni znan. terne po 10 gld.; c) 3 kvinterne po 20 gld.; d) 1. tom bola za 100 gld.;~e) 2. tombola za 50 gld. Tablice se dobivajo po 20 kr. pri Karingerji, Tillu, Kleinmayru Schafferju in na omenjeni dan v Zvezdi. Začetek ob 7« 5. popoludne. (Častitim p. n. volilcem notranjskih in gorenj- skih mest in trgov) izrekam gorko zahvalo za vnovič izrečeno mi zaupanje pri včerajšnji sijajni, razun enega glasu, Telegrami nam došli 2. junija o volitvah za državni zbor. Novomesto. Pri volitvi prejel grof Margheri 45y Šuklje 35, Wurzbach 35 glasov. Hud pritisek, mnogo , Šuklje: volilcev izostalo. Krško. Grof Margheri prejel 39 glasov pa 18. Hibnica. Vkljub hude agitacije prejel je groi soglasni izvolitvi za poslanca v državni zbor. sveto dolžnost si bom štel tudi v prihodnje po vseh slabih močeh v slogi s svojimi tovarši sodelovati v državnem zboru in drugod za korist svojih Margheri 50 glasov, Šuklje volilcev naše ožje in širje domovine in za blagor na- Kostanjevica. Za grofa 24, za Šukljeja 11 volilcev. Margherija glasovalo J6 šega naroda. ta namen prosim vse častite volilce pa tudi Višnjagora. Oddanih glasov 26, za grofa Mar- vse svoje rojake, naznanjati mi svoje zahteve in želje gherija 10, za Šukljeja 16, pred tednom bili so razun naravnost ali pa s tem, da mi, kar pred vsem dveh vsi za Margherija. želim, dajo priliko razgovora v svoji sredi. slogi vedni dotiki s svojimi volilci bomo gotovo Šukljeja 75 glasov. Črnomelj. Za grofa Margherija oddanih lo za V OIU5J, V M U ' VJ1UJ1 t tudi v prihodnjem zasedanji državnega zbora, s po Metlika. Za grofa Margherija oddanih 5 slasov D r močjo državno zborske večine in pravične nam vlade, za Šukljeja 110. Ker se je volitve vcieležiio vsled spre slovenski poslanci srečno dosegli večjih vspehov. Sloga jema v imenu volilcev tudi mnogo sosednih vaščanov in soglasje naših volilcev dajalo nam bo pri tem pri- vloži se zoper to volitev protest. zadevanji naj močnejšo zaslombo. Blagor naše dežele napredek našega naroda pa Šukli Kočevje. sreča in moč naše države, naj nam bo vedno skupno geslo! . jeja 14, za Za grofa Margherija glasovalo Wurzbacha 69 volilcev. 9 za Ljubljani dne JSvvomesto. danes oddanih za 11 aja I880. Dr. Poklukar. za vseh dolenjskih mestih in trgih „ Šukljeja 288, za grofa Margherija 196, Wurzbacha 104 glasov, zato je med prvima ožja vo- litev, kakor čujemo, v petek. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Izid volitev za državni zbor > ka Živ in j eni po Zahvala. brezštevilnih dokazih toliko tere so se vršile v pondeljek na Dunaji, zaprl je levi prisrčnega sočutj o prebritki izgubi našega čarskim časnikom sapo Burni so bili volilni shodi * hud je bil krik v javnosti, vender pa so si levičarj zmeraj še domišljevali, da zmagajo v vsih volilnih kra jih akoravno proti velikim manjinam; bogataša Wie merno ljubljenega nepozabljivega soproga očeta in brata, gospoda Martina Baudeka oma senburg in Stourez, še le na nove izvoljen premožen Neuber, podžupan Steudel in pa politik — zmešnjava Loblicli, mislilo se je, da bodo nepremagljiva veriga v izrekamo vsem številu spremili ki so ga tako v mnogobrojnem preč. duhovščini, občanom, ki poslednemu počitku ? posebno ga nosili in sve- krogu dunajskih predmestij sam pondeljek vrgel je ob adnji pondeljek en Levičarski časnil kai Pa tla vse te mogočne veljake pulite od jeze in se ne morejo odbornikom posojilnice ljubljanske oko ? slav potolažiti, da jim je dunajska metropola naenkrat in tako odločno hrbet pokazala. Srednje dunajsko mesto je sedaj še zadnje pribežališče nekdaj tako mogočne ustavoverne stranke, to rešilo je mandat dvakrat propadlemu Herbstu. tili, gosp.----------- . - .ji lice. slavnemu okrajnemu cestnemu odboi odboru šišenske čitalnice, gospodom pevcem za ginliivo petje, dariteljem mnogih prekrasnih vencev * J - ' na kakoršnji koli način in sploh vsem, svoje sočutje skazali, našo kateri so ajiskrenej zahvalo V o d m a t j 27. maja 1885 Žalujoča rodbina Bavdek-ova Ceska politikovanje Tudi tukaj miruje ad volitev drugo izlet češkega poljedelskega društva v Budapeš t na ogledavanje tamošnje razstave in pre-prijazen sprejem čeških gostov pa imel je tudi velik političen pomen, o katerem kaj čuti ali pisati se libe- •v ralni listi skrbno ujejo Narodna češka stranka sijajno zmaguje pri volit vali za di zbor knez Sclrvvarzenberg premagal 7 gold. 80 kr Vitli Z/ČL UiAaVlil u\UUi, -IVAIV^ kJ^AA »r Ui^ui.vui ^ivui^m • o ~ - - je sijajno svojega mogočnega nasprotnika v celo nem- 75 kr Žitna cena v Ljubljani 30. maja Hektoliter: pšenice domače 6 gold. turšice 5 gold. 85 kr 1885 99 kr banaške soršice 6 gold rži 5 gold 36 kr ječmena 5 gold 20 kr škem okraju, tJ- ———y. Veseli izvoljen je proti Tilšerju, ki se je zadnji čas katerega je zastopal dosedaj Staročeh prosa 5 gold. 85 kr j de 4 gold 71 kr ovsa 3 gold 57 kr Krompir 4 gold. 20 kr 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani