IS?^A VSAK ČETRTEK 34no TVO IN UPRAVA: tel/fav^i?n, D'Annunzio 27/E, se]la n 5^ 4- Pošt. pred. (ca- fj ra??°S/a lrst' 431. Poštni teko- PoJ post) Trst' 13978341 n>na platana v gotovini T E D N I K ŠT? NOVI LIST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE 1937 TRST, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA 1994 LET. XLII. Zdravo bo ostalo Jdor je v petek, 16. t.m., v Se-Ra * S.premlial posvet, za katere-Vejje dal pobudo sekretar za Slo-Run°e P° svetu Pri slovenskem Ve» anj®m ministrstvu, in ima že nii z®v' se mu je moral spo-gjn Vračati v prva leta po dru-2nSv,ef0vni vojni, zlasti čas po 194« ^mbirojevski resoluciji • leta. Čeprav je od tedaj po- ??AGO LEGIŠA iclfi t,j v yec desetletij, smo v Seža-p *al morali ugotoviti, da so prj stavniki slovenske manjšine (jQ I?as prav tako med seboj hu-ne vre8anb kol so bili v povoj-je casu, saj se je pokazalo, da skoVsak pameten pogovor dejan-t, ^emogoč. Vrh vsega se po-Pov • nekaj drugega: kot v ^ °JOem času se nekateri vede-„ "ravnost sovražno do prednikov oblasti v matici. Stanje je zaskrbljujoče in uteg-r^stati za našo slovensko na-(u n° skupnost celo usodno. Ni p^sto za podrobno, natančno 1} nU5*tev vzrokov, ki so prived-pa®° manjšino v tako nevaren Rov°fai' ^1 se za zunanjega opa->ni. Qa gotovo zdi naravnost magičen. ritj^jub temu pa želimo pouda-det!. k° ne verjamemo, da ve-manjšinske druščine v Se-tiju1 Zares ustreza volji in hote-pa(jVeUne naših ljudi, pa naj pri-ii, al° kakršnemu koli idejnemu 9>q krogu. Ne more- ča namreč verjeti, da se je pro-i„ združevanja manjšinskih sil *4Št °Stopne8a odpravljanja sek-60 ya ,ter zdrah, ki se je začel v ip ^rh, kar naenkrat zaustavil str a ,So se ponovno razplamtele v°(h ^se to namreč naglo *ke v razkroj celotnega sloven-§a narodnega tkiva pri nas. 00v rav zaradi tega je nujno po-ri0s,tl° glasno poudariti veljavno g.a^e*a' ki je ali bi vsaj mo-* vodilo za vsako narod-% Tišino, zlasti za našo, ki vedno opravka s toli-Sp ‘odkritimi in prikritimi na-nlki med večinskim naro-V>- To e^avljanju in uresničevanju te-III* 0 S j!* To načelo je ENOTNOST 7A2NOLIKOSTI. Samo ob 0 manjšinskem vprašanju še ni dialoga Na prvem zasedanju mešane slo-vensko-italijanske komisije v Rimu je bilo vzdušje dobro ali, kot so poročala nekatera občila, celo prijateljsko, vendar pa se delegaciji nista mogli sporazumeti o samem bistvu razgovorov. Vse kaže namreč, da je za Italijo zaščita njene manjšine mednarodni, zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa notranjepolitični problem, kar bi med drugim pomenilo, da do Slovencev, ki živijo znotraj njenih meja, nima mednarodnih obvez. Jasno je, da slovenski pogajalci ne bodo mogli in smeli pristati na tako enostransko in krivično stališče. Člani delegacije, ki so jo poleg državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja sestavljali še svetovalec vlade Rudi Merljak, geograf Vlado Klemenčič, ravnateljica Instituta za narodnostna vprašanja Vera Klobčič, vodja vladnega urada za narodnost Peter Winkler, slovenski ambasador v Rimu, veleposlanik Marko Kosin, in prva sekretarka Ingrid Sergaš, so zahtevali, da je treba z enako pozornostjo in istočasno razpravljati o problemih obeh manjših. Samo na tak način bo lahko prišlo do sklenitve dvostranske pogodbe glede pravic obeh narodnostnih skupnosti, ki živijo iz- ven domovine. Italijansko desetčlansko delegacijo je vodil veleposlanik Vincenzo Manno. Kljub vsemu pa so bili na prvem zasedanju v Rimu iznešeni tudi nekateri konkretni problemi, o katerih bo treba v bodoče razpravljati. Med drugim so slovenski pogajalci podrobno obdelali problematiko Slovencev v videmski pokrajini, beseda pa je tekla tudi o ostalih vprašanjih od rabe jezika do zajamčenega zastopstva, glasbenega šolstva, športa, izobraževanja in prostorskih vprašanj. Govorili so dalje o financiranju slovenskih ustanov, slovenski televiziji ter o težavah in zamudah na šolskem področju. Na slovenski strani so tudi pozitivno ocenili potezo zunanjega ministra Martina, ki je med zasedanjem povabil vodjo slovenskih pogajalcev Venclja in veleposlanika Kosina na krajši razgovor. Dan kasneje po rimskem srečanju se je v Ljubljani pri predsedniku vlade Janezu Drnovšku sestal politični kolegij. Med drugim so razpravljali o italjansko-slovenskih odnosih. Člani kolegija so poudarili, da ostajajo za Slovenijo izhodišča za pogovor osimski in rimski sporazumi in da so zato nesprejemljivi vsi pritiski, da se reši- tev dvostranskih vprašanj povezuje z vključevanjem RS v Evropsko zvezo. Izrazili so tudi zahtevo, da se slovenski manjšini v Italiji zagotovi enak status, kot ga ima na drugi strani meje italijanska manjšina. Iz vsebine: Ravnatelj SSG Košuta o jubilejni sezoni (str. 3) D. Jelinčič: Se še spomniš, Pavel (str. 4) B. Pahor: Gregorčič: narodova vest in domovinska ljubezen (str. 5) \J. F. Žerjal: Ob 30-letnici goriške skavtske organizacije (str. 6) V italijanski javnosti je globoko odjeknila vest, da je bil aretiran nekdanji notranji minister in vplivni predstavnik KD Antonio Gava. Osumljen je, da je bil povezan z neapeljsko ka- moro. Želja in potreba po tes Cvnžn+iio vin T-rhivu mori nrprlc+mi- in mntirn f-pr 7ilf1iiirP7inyiin -n j«i._i • . t t•, » Srečanje na Trbižu med predstav niki Slovenske skupnosti iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine na eni ter Narodnim svetom koroških Slovencev in Enotno listo na drugi strani, je pokazala nujnost in obenem željo po čim tesnejšem sodelovanju med manjšinami, ki sicer res živijo v različnih državah, a imajo veliko skupnih problemov, slednje pa bi lahko učinkoviteje reševali z združenimi močmi. Na tiskovni konferenci so člani obeh delegacij povedali, da so se pogovorili o štirih glavnih vprašanjih. V sedanjem trenutku, je bilo rečeno, so dozoreli pogoji za skupno manjšinsko zastopstvo (za vsako manjšino posebej), saj je ideološke razklanosti sveta danes konec. Koroški Slovenci so ta načrt že začeli uresničevati, v Italiji pa je slovenska manjšina začela o tem razpravljati pred nedavnim. Važna tema pogovora med delegacijama je bilo zagotovljeno zastopstvo manjšin v izvoljenih javno-pravnih telesih, dotaknili pa sta se tudi odnosa med zamejstvom in matico ter vključevanja manjšin v proces mednarodnih integracij. Tu gre za predlog o ustanovitvi neke vrste »internacionale« manjšinskih strank. Delegacijo Slovenske skupnosti so sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Marij Maver in Peter Gerdol, koroške Slovence pa so zastopali podpredsednik in osrednji tajnik NSKS Marijan Pipp ter Franc Wedenig in tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik. Predstavniki iz Avstrije so govorili o svojih izkušnjah in o načrtovani izvedbi medmanjšinskih volitev za skupno zastopstvo, do česar naj bi prišlo tekom enega leta. Tajnik Ssk Brecelj pa je poročal o predlogu svoje stranke, da bi nekaj podobnega izvedli tudi v Italiji, kar je v tem trenutku še posebno nujno, saj so na vladi sile, ki se odkrito sklicujejo na fašizem, kar močno pogojuje tudi italijansko-slo-venske odnose. Poleg tega pa je tudi nedavni incident v Sežani med sestankom z državnim sekretarjem Vencljem dokazal, da je potrebna ureditev odnosov znotraj same manjšine. Narodnostno vprašanje nikakor ni ideološko vprašanje, so na tiskovni konferenci poudarili predstavniki Ssk in koroških Slovencev, obe strani pa sta se strinjali s predlogom, da bi ustanovili mešano neformalno kontaktno telo med vsemi Slovenci, ki živijo v zamejstvu (torej v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem) in matico. Pred tem srečanjem je delegacija Ssk imela sestanek v Ukvah s članoma pred letom dni ustanovljenega društva »Planika«, Rudijem Bar-talothom in Petrom Gerdolom. Društvo redno deluje in si prizadeva za ohranitev slovenstva v Kanalski dolini, kjer sta asimilacija in demografski padec zdesetkala slovensko prisotnost. Glavna problema sta v tem, da tam ni slovenske šole, manjka pa tudi gospodarska struktura, na katero bi se predstavniki manjšine lahko opirali. (hj) Tržaški pokrajinski odbor Ssk vzel v pretres vrsto vprašanj RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 22. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Državne meje in družinske usode; 10.00 Poročila; 11.30 Prežihov Voranc: »Srečanje«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 »Nocoj smo poslušali burjo«, vpogled v 90-letno delovanje Slovenskega planinskega društva v Trstu (Marinka Pertot); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik (Panta rei; Brezposelnost - teorija in praksa; Pesem dneva); 17.00 Poročila in kulturna kronika. ■ PETEK, 23. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki; 10.00 Poročila; 11.30 Prežihov Voranc: »Pljunek smrti«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik (Nič ni za človeka nemogoče; Rock Time; Pesem dneva); 17.00 Poročila in kulturna kronika. ■ SOBOTA, 24. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila; 11.30 Prežihov Voranc: »Svinja«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret. ■ NEDELJA, 25. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Kekec na hudi poti« (Josip Vandot); 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev. ■ PONEDELJEK, 26. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Prežihov Voranc: »Tam, kjer teče bistra Drava«. Pripoveduje Štefka Drolčeva; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba na Gregorčičevo besedilo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »škrat Čevljerad«. (Majda Mihačič); 14.45 Podoba goriškega otroka; 15.00 Mladi val (Šport; Ena pesem, en spomin); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka; 18.40 Za smeh in dobro voljo. ■ TOREK, 27. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 1. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba na Gregorčičevo besedilo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val (Križ-kraž kviz); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Helmut Peschina: »Boš že videla«. Monodrama v interpretaciji igralke Mire Sardoč. ■ SREDA, 28. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 2. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba na Gregorčičevo besedilo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe. Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo (Ured.) Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji četrtkovi seji obravnaval krajevni politični položaj v luči zadnjih dogajanj na raznih področjih. V prvi vrsti gre za potrebo po čimprejšnjem razčiščenju okrog napovedane ponovitve pokrajinskih volitev, ki naj bi bile 20. novembra, kot je okvirno določilo notranje ministrstvo. Do danes nihče ne ve povedati, po kakšnem volilnem sistemu naj bi potekale omenjene volitve, akorav-no se že močno približujemo roku, ko jih morajo pristojne oblasti (prefekt) uradno razpisati. Poleg tega ima Ssk še razlog več, da se dokončno razčisti tudi vprašanje porazdelitve pokrajinskega ozemlja na volilna okrožja, kajti sedanja porazdelitev je v očitno škodo okoliških občin in Slovencev. Tem občinam pripadajo namreč le tri okrožja na skupno število 24, kar je Vipavsko pastoralno območje vabi na SPOMINSKO SLOVESNOST ki bo v nedeljo, 25 septembra, ob 15. uri, v Marijinem svetišču (Log pri Vipavi) za »zamolčane žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Vipavskem«. Somaševanje bo vodil koprski škof Pirih, peli bodo združeni zbori, pred cerkvijo pa bo blagoslov spominske plošče, kulturni spored in družabnost. nesprejemljivo tako s političnega kot pravnega vidika. Zato Ssk namerava ponovno vložiti uradno pritožbo na upravno sodišče. Ssk tudi obžaluje, da namerava senator Magris odstopiti. Če bi prišlo do ponovnih volitev, bo Ssk podprla kandidata, ki bo zagovarjal Magrisov program. Izvršni odbor Ssk je nadalje poglobil razpravo o pozitivnih in negativnih plateh predloga novega regulacijskega načrta tržaške občine. S terena je prišlo mnogo konkretnih predlogov in pripomb in seveda kritik, o katerih bo sedaj morala razpravljati posebna občinska komisija. Želeti je, da bi večina pripomb bila ugodno sprejeta, zlasti tistih iz predmestnih in okoliških območij. To bi brez dvoma olajšalo sklepanje v občinskem svetu. Izvršni odbor Ssk je ogorčeno obravnaval vse zaplete v zvezi z namestitvami novih učnih moči na slovenskih osnovnih šolah, s tradicionalnim septembrskim seminarjem za učitelje in profesorje ter s problematiko štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na ljubljanski univerzi na recipročni podlagi med Slovenijo in Italijo. Kot znano, italijansko šolsko ministrstvo od lanskega leta dalje ne priznava več dobitnikom omenjenih štipendij, da lahko ohranijo plačo med usposabljanjem na univerzi. Formalno se sicer sklicuje na omejitvena določila finančnih zakonov, dejansko pa gre za nespoštovanje sprejetih dogovorov med državama iz leta 1964. Ssk ne samo ostro protestira proti takšnemu zadržanju italijanskih oblasti, temveč bo svoj protest posredovala šolskemu ministru oziroma njegovim najožjim sodelavcem. Zdravo bo ostalo n ga načela bomo lahko postaj1 P litični subjekt v stikih s PrefS»aV. niki večinskega naroda in “rZ nih institucij ter s tem p°lnopr . no in enakopravno sodelovali P oblikovanju temeljnih sn*er svoje nadaljnje rasti. Pri tenj* ^ mora predvsem spremljati vest, da nam je usojeno h° skupaj, da si nihče ne more miši jati, da bo lahko ukazoval ^ vsiljeval svojo voljo. Prav nima nihče pravice, da se o ša kot javni tožilec ali celo s nik. . a Enotnost v raznolikosti je^ vsako manjšino aksiom, se P ^ vi načelo, katerega veljavnos treba dokazovati. Aksiom je P tako drugo načelo, ki je telljn0 ne važnosti za vsako naro manjšino, in sicer podpora m čnega naroda ob upoštevanj11 stva, da je tudi v tem pri01 manjšina subjekt. , ^jj Upamo in želimo, da je ,j£ mučen potek posveta v SezaO spodrsljaj in da ni pomenil p kinitve tistega pozitivnega pr y sa, ki smo ga zgoraj omenil*' manjšinsko politično areno v . pajo, kot je razumljivo in ^ naravno, novi ljudje in n°veuje le, kar konec koncev življenjskost naše narodne sK P nosti. Od novega bo ostalo/ ^ je zdravo, vse drugo bo čas g vo odstranil. * * * Sergej Verč v neposrednem stik11 s poslušalci Radia Trst A Z oktobrom se tudi na Radiu ^ pričenja nova jesensko-zimska sezo ' jo bodo dvanajst ur dnevno bogu ti ^ katere povsem nove pa seveda tudi tu daje, ki so že v prejšnjih sezonah na pri poslušalcih na ugoden odziv■ ^ Mednje nedvomno sodijo t.i■ ne oddaje s poslušalci, od popularne" ^ be po željah« do dopoldanskega sklop studiu z vami«. Jj Eden od voditeljev takih oddaj Verč bo v novem jesensko-zimskem c, sečju dvakrat tedensko v neposredne^ . ku s poslušalci. Ob torkih (od 27. seP, pn bra dalje) bo od 16. do 17. ure v s ■ ».Mladega vala« vodil novo kulturno' ^ kovno kviz oddajo z naslovom n ,,«{1 kviz« s knjižnimi in drugimi nagra jj. Ob sobotah (od 1. oktobra dalje) f, do 17. ure pa se bo isti voditelj p°S j jal s poslušalci v oddaji »Tu 362t> vami kramlja Sergej Verč«. P°^0^ni podaje so že v prejšnjih letih privabile ^ slušanju in neobveznem kramljanju ^ poslušalcev tostran in onstran ^ radi česar je pričakovati, da bo tudi vi sezoni tako. Ssk o zasedanju Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z osuplostjo sprejelo vest, da je v ponedeljek, 19. t.m., italijanska stran na prvem sestanku mešane slovensko-ita-lijanske komisije za manjšinska vprašanja v Rimu zagovarjala stališče, po katerem naj bi bila pravzaprav predmet razgovorov le zaščita italijanske skupnosti v Istri. Gre za absolutno nesprejemljivo zadržanje, saj je pravna zaščita Slovencev v Italiji, kot znano, neprimerno bolj pomanjkljiva, kot so zaščitne norme, ki veljajo za manjšine v Sloveniji. Italija namreč že desetletja krši jasne mednarodno pravne in lastne ustavne obveznosti. V duhu prijateljstva in evropske odprtosti bi bilo prav, če bi obe strani zdaj pošteno pregledali po- ložaj obeh skupnosti in izpolnili vsaka svoje dolžnosti. Deželno tajništvo Ssk daje priznanje slovenskim oblastem, da so na ravni parlamenta, vlade in pogajalcev dosledno zagovarjale omenjeno stališče in da so bile na zasedanju v Rimu predstavljene temeljne zahteve naše skupnosti. Deželno tajništvo Ssk poziva italijanske oblasti k drugačnemu zadržanju, ki naj bo v skladu z lastnimi ustavnimi in mednarodnimi načeli manjšinske zaščite in spoštljivo do lastnih državljanov slovenske narodnosti. Ssk tudi meni, da je nujno potrebno soočenje najvišjih italijanskih oblasti in pogajalcev s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. ^Vnatelj SSG Košuta o težavah in načrtih gledališča Jubilejna sezona, posvečena slovenskim odrskim novostim sezona v Slovenskem stalnem gledališču je sezona juhici d'$avni poudarek pa bo na slovenskih avtorjih in novitetah, to-fniJ ' niso bili še predstavljeni na nobenem odru. Kljub finan- |e: košnja sezona v Slovenskem stalnem gledališču je sezona jubi-rej d'$avni poudarek pa bo na slovenskih avtorjih in r čninr k* n*so kili še predstavljeni na nobenem odru. Kljub fudi l'n ne^at:erim drugim težavam upravne narave je SSG v teh dneh ii, ®tos pričelo z delom s polno paro. V repertoarju je šest predstav ločin kvaktetnih gostovanj, prva premiera (datum je treba še do-djljv/P9 bo »Halštat« Draga Jančarja, igra, s katero je slovenski gle-sti 1 ansambel z uspehom nastopil na nedavnem mednarodnem fe-v Laciju. a^rte SSG najzanimivejše predstave v letošnjem repertoarju in UmJe' s katerimi se spopada gledališče, je v intervjuju obrazložil ni®ki vodja Miroslav Košuta. w,-^k letošnie sezone so določene težave. Bi i 0 povedali, za kaj je šlo in ko ste jih rešili? na^e^e' ki so pogojevale začetek e^a' imajo svoje korenine še ktejLfr sez°ni. Že lani sredstva niso k z u običajnem vrstnem redu z fl/Nim; zamudami ampak še nekatera pa sploh še niso tyova ° te$a trenutka> ko se l/jlohodfr00' ^ n‘Sm° mo$^ izplačajo sezono ne kaže na bolje, % I (v 20 mesec april. Ker tudi Vet*} SVet ni mogel sprejeti zahte-PtSQCev 20 povišanje plač. Do pod-K l ie Mio prišlo šele kasne-%br Sm° Z ^om ^eli 15. sep- ^a^eli ste torej z nekolikšno S^do. Bo to vplivalo na potek se[J® zamik začetka sezone za pol me-OqI 0 seveda za nekaj časa pogoje-p^l repertoar, upam pa, da ne bo °if° hajšik zapletov zaradi dej-pfJ ker imamo začetno, otvoritveno n^v° »Halštat« Draga Jančarja že no k Yano’ saj smo z njo nastopili ju i Janarodnem festivalu v Veroli-°Šnjega junija. *Č?uTi i§ralci bodo letos na-§ledi • v Slovenskem stalnem $vet ^u? ^ odhodu Alojza -. eta bo njegovo mesto »za-” Aleš Kolar. Bi ga lahko Pred stavili bralcem? % c 0 našega gledališkega ansam-Iurc javljajo Lučka Počkaj, Vladimir G ojL-ia Blagovič, Stojan Colja in lil L lr Lešnjak, tem pa se bo pridru-ne ^^di Aleš Kolar in tekom sezo-Posamezne vloge še kateri od iq Ja igralcev, za katere računamo, st)0: bomo kasneje lahko vključili v \ v Vrste- Kolar prihaja iz Ljublja-je je »pol« Nabrežinec, torej jen ■ fant«. Poleg tega, da je nadar-%Jra^ec' pa je tudi vrhunski slo-tiej 1 atlet. V teku čez ovire je bil Je^ etimi najboljšimi na svetu. %ne na sedanje stanje pa mu bo to t> Prav prišlo, saj mu ovir tudi ,e>n gledališču gotovo ne bo Ikalo. ti(nSedaj pa vprašanje bolj »prak-stavh narave- Kako bo letos s b0(i 0 Kulturnega doma in kdaj dela zaključena? Precej del je bilo že opravljenih. Gledalci žal ne bodo mogli oceniti, koliko sredstev je bilo v to vloženih, ker se na videz ni spremenilo nič bistvenega. Vidnejše bo nastopilo v drugem sklopu del, ko se postavlja kot poglavitni cilj preureditev male dvorane, to je objekta, ki ga potrebuje ne samo gledališče, ampak tudi številne druge ustanove in organizacije. Dela bodo potekala skozi vso sezono, speljati pa jih bomo skušali tako, da ne bodo ovirala njenega rednega poteka. V SSG je letos sezona jubilejev. Pod kakšnim geslom bo potekala oz. čemu bo posvečena? Obletnic je tokrat res veliko: prvo naj povem, da praznuje naše gledališče 50-letnico. To je zelo pomembno in če se italijansko gledališče diči s svojo 40-letnico, potem se lahko mi ponašamo, da smo tu prisotni od samega konca vojne. Dalje naj spomnim, da je bilo oktobra 1904 odprtje Narodnega doma, decembra 1964 pa Kulturnega doma. Tu sta torej spet dve obletnici: 90. in 30. In končno, ker je bila naša prva povojna predstava Deseti brat, igra, ki nas po svoji vsebini in razpoloženju povezuje tudi z Narodnim domom, smo sklenili, da proslavimo tudi Jurčičev jubilej, to je 150-letnico rojstva. V tej naši sezoni bomo dali poseben poudarek slovenskim novitetam. Na repertoarju bomo imeli kar tri sodobne slovenske avtorje: Draga Jančarja, Vinka Modemdorferja in Sergeja Verča. Tri nova dela utegnejo morda pri nekaterih gledalcih vzbuditi kak pomislek. Gre za tri povsem različne igre, od katerih lahko dve mimo prištevamo v zabavni repertoar. Zakaj bi na primer uvažali angleške komedije, če pa imamo tekst Modemdorferja, ki je enako dober in zabaven. Tudi Samomor kitov Sergeja Verča je delo, ki bo vzbudilo zanimanje gledalcev, saj gre za odlično kriminalko, na slovenskem odm zelo redko zvrst. Ob teh delih se publika gotovo ne bo dolgočasila. Nobenega dvoma pa ni, da bo Drago Jančar deležen izjemnega odmeva pri vsej slovenski javnosti, kritiki in širokemu občinstvu. Prepričani smo, da bo doživel tudi različne ocene, čeprav njegovo delo ne govori samo o slovenski situaciji ampak o tem našem stoletju iz nekega širšega, svetovnega zornega kota. Za tiste skeptične bralce vašega lista, ki jih ti argumenti o treh slovenskih novitetah ne bi utegnili prepričati, pa naj povem, da bo v SSG gostovala tudi ljubljanska Drama s Hamletom, hkrati pa naj bi izven abonmaja imeli še nekaj drugih predstav iz takoimenovanega »klasičnega repertoarja«, npr. Strindbergovo Gospodično Julijo. V zadnjem času je prišlo do neke povezave med SSG in italijanskimi gledališči. Čemu pripisujete to zanimanje s strani italijanskih gledaliških krogov? Vsekakor moram reči, da je prišlo do pozitivnih premikov. Te je treba po eni strani pripisati našemu dolgoletnemu prizadevanju, da bi prišlo do sodelovanja, vendar moramo priznati, da se to vseeno ne bi zgodilo, če ne bi v mestu zavladalo neko drugo kultur-no-politično vzdušje. V tej sezoni smo z italijanskim gledališčem Teatro stabile del FVG pripravili Handkejevo delo »Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem,« igro, s katero smo nastopili na Mit-telfestu v Čedadu in ki bo prirejena za nastop v dvoranah. V Rossettije- vem gledališču bo predstava doživela januarja premiero v italijanski verziji, istega meseca pa jo bomo uprizorili tudi pri nas. S to predstavo je naše gledališče vabljeno v Budimpešto in je torej datum naše premiere odvisen od tega, kdaj bomo šli na gostovanje. Naš nastop na Mittelfestu je doživel dober odmev v evropskih okvirih. Poleg tega bomo letos z gledališčem La Contrada, s katerim doslej še nismo nikoli sodelovali pri skupnem projektu, pripravili mladinsko igro »Tudi bolhe kašljajo« Fulvia Tomizze. Delo bo zrežiral Boris Kobal. Predstava bo v slovenski verziji z našimi, v italijanski pa z njihovimi igralci. Skupni bodo organizacija, umetniški sodelavci itd. Za zaključek še beseda o finančni stiski. Boste uspeli izpeljati vse vaše načrte? Od nekje bomo sredstva morali nujno dobiti, kajti ta, ki so nam zagotovljena, nam ne zadostujejo, poleg tega pajjrihajajo s prevelikimi zamudami. Ze vnaprej vemo, da ne bomo mogli redno izplačevati mesečnih dohodkov, vendar bi moral o tem podrobneje spregovoriti predsednik, ki je za rešitev tega problema že storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Vsi vemo, kakšno je družbeno vzdušje okoli nas, mislim pa, da nas v tem trenutku matična domovina ne bi smela pustiti ob strani. Slovenija bi se morala resno zamisliti nad usodo vse manjšine in skozi prizmo tega ukrepati tudi v zvezi z gledališčem. Pogovarjala se je Helena Jovanovič * * * Izlet na Dolenjsko Klub prijateljstva prireja izlet v Stično in v lepe doline na Dolenjskem, kjer bodo udeleženci obiskali rodni kraj misijonskega škofa Barage, Galerijo likovnih samorastnikov, znameniti gotski cerkvi v Šentrupertu in na Veseli gori ter Kmečki muzej. Izlet bo v petek, 14. oktobra. Vpis je možen do 5. oktobra v trgovini Fortunato v Trstu v neposredni bližini cerkve sv. Antona Novega. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PETDESETA SEZONA - SEZONA JUBILEJEV ABONMA Drago Jančar: HALŠTAT, igra; Vinko Moderndorfer: TRANSVESTITSKA SVATBA, komedija-Marc Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, komedija-Josip Jurčič: DESETI BRAT, dramatizacija; Peter Handke: ČAS, KO NISMO VEDELI NIČESAR DRUG O DRUGEM, igra brez besed; Sergej Verč: SAMOMOR KITOV, kriminalka; VVilliam Shakespeare: HAMLET, tragedija. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 24 septembra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petro-ni° 4/ telefon 632664. Vpisovanje novih abonentov od ponedeljka, 26. septembra dalje. Se spominj aš, Pavel... Pavel Stranj je bil ena tistih oseb, ki ga nisi mogel ne imeti rad. Bil je pristen in prisrčen v človeškem odnosu, dobrodušno ironičen in avtoironi-čen, radodaren in tovariški, poleg tega pa navdušen za vsako stvar in globoko pravičen do vseh in vsega. Marsikdo bi rekel, da je ta ocena preveč hvalisava, češ, vseeno je bil samo človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. To je res, toda res je tudi in predvsem to, da je bil Pavel malce popolnejši od nas, nepopolnih človeških bitij. In to, da je poznal vse in da so ga imeli vsi radi, nekaj pomeni. Ne poznam človeka, ki bi kdaj povedal o Pavlu kako zlo besedo. In kako bi mogel... Tisto, kar me danes, ko mimo počivaš v spokojnem gaju v Šempolaju in kjer te bodo obiskovali Rada, Maša, Primož in vsi tisti, ki si jim nekaj pomenil, in teh ni malo, veže nate, so spomini. Tista najbolj trdovratna stvar, ki obstaja na tem svetu. Ljudje se bodo rojevali in umirali, rušila zu... Takrat smo se menili, kam bomo šli skupaj za novo leto, saj smo se imeli tako lepo letos v Istambulu, da bi se takoj vrnili. Le redko sem te videl tako razigranega, kot takrat v bazarju, ko si oponašal mujezinov klic k molitvi... In tudi v hribe smo bili namenjeni letos avgusta. Ti si takrat, ko je vseh nas pestila neznosna vročina, ležal v ležalniku na vrtu v Trnovci in čudežno te je spremljala prijetna sapica, ki je omilila toploto. Vsaj to... Bral si knjige, revije, dnevnike in razmišljal. Dosti o preteklosti, ki je bila tako neverjetno pestra in plodna, morda tudi o bodočnosti, za katero si do konca upal, da ti bo namenila še marsikaj lepega. Pot pa se je pretrgala malo pred jesenjo: neslišno, ne da bi se zavedal. Če nas lahko sedaj kaj tolaži, je vsaj to: odšel si v miru in ljubezni svojih bližnjih, sedaj pa ostaja tisto, kar ne zamre. Spomin... Moral se bom potruditi, da ne bom, ko bom klical v Tmovco, uporabljal običajne formule: »Čau Rada, tu Duško, kaj je Pavel?« Ne, ni ga, je nekje v bližini, kjer mu ni hudega... Dušan Jelinčič ČESTITAMO! Ob rojstnem dnevu iskreno čestitamo časnikarju Saši Martelancu in mu voščimo, da bi še veliko ustvarjal ter da bi se mu uresničile tiste tihe, skrite želje, ki jih je vse življenje nosil v svojem srcu. Uredništvo in uprava Novega lista se bodo mesta in spreminjale države, spomini pa bodo ostali. Toliko jih je... Vsak korak, ki ga naredim po mestu in po Krasu je poln tebe... Kot takrat, ko smo nabirali češarke na pobočju Volnika, ko se je rodila Maša, ali takrat, ko smo v kibucu popravljali tvojo vespo, ki se ti je na potovanju v Izrael petnajstkrat pokvarila, ali takrat, in tu je razvidna tvoja neverjetna skromnost, ko sva kupovala tvoj in moj prvi avto, in sta to bila dva fiata 600 iz pete ali šeste roke, in tebi je žal naključno pripadel slabši, tisti, kateremu so odpovedale zavore prav na strmini pri Ospu proti Miljam in si se komaj rešil pred ka-rambolom. Koliko smo se takrat na ta račun nasmejali, ko pa se je vse srečno izteklo. Koliko smo se tudi nasmejali takrat, ko sva si tovariško pomagala pri pisanju diplom, ti moje in jaz tvoje, tako, da ko je ta avantura minila, sva si rekla, da bi morala še enkrat diplomirati... Ti si res nato skoraj doktoriral v Ljubljani, vendar ti ni bilo usojeno. Še pred dvema tednoma si mi, potem ko sva se poslovila, rekel: »Sedaj grem gor v sobo, da premaknem ta doktorat še bolj h koncu, ko pa šem že tako blizu. Res, bli- [j DAROVI IN PRISPEVKI Ob 40-letnici izhajanja daruje M.P. 50.000 lir v tiskovni sklad Novega lista •k "k "k Družina Vodopivec iz Koludrovi-ce daruje v spomin na Justa Vodopivca 100.000 lir za Slovensko skupnost. V Viškorši je umrl duhovnik Arturo Blasutto Padel je viharnik gto V Viškorši pod Veliko glavo, med Tersko in Karnajsko dolino, smo se v ponedeljek, 19. septembra, poslovili od duhovnika in velikega narodnjaka g. Artura Blasutta, ki je v soboto, 17. t.m., v 81. letu starosti umrl na svojem domu. Ko smo slovenski tržaški skavti in skavinje leta 1984 in 1986 taborili le dobrih sto metrov nad starodavno cerkvico Sv. Trojice v Viškorši, smo večkrat imeli priložnost, da smo se srečali in pogovorili z g. Blasuttom. Nekajkrat je tudi daroval taborno mašo, obakrat pa je tudi udeležencem tabora spregovoril o Viškorši in o Slovencih, ki živijo v teh vaseh. Iz njegovih besed je bilo zaznati veliko skrb za prihodnost teh hribovskih vasi in tamkajšnjih ljudi. Istočasno je bilo tudi zaznati veliko vero v prihodnost. Pravil je, da je potres leta 1976 predramil ljudi, ki so spet začeli obnavljati stare domačije in obujati svoje navade ter jezik. V njegovem pripovedovanju je bilo čutiti ponos, saj je kljub temu, da je moral zaradi svoje narodne zavednosti veliko pretrpeti, ostal zvest svojim koreninam in je to zavest posredoval svoji ožji družini ter mnogim drugim, še posebno je bil vesel, da mu je uspelo obnoviti starodavno romarsko pobožnost pri cerkvi Sv. Trojice in sicer obred poljubljanja križev cerkva iz bližnje in daljnje okolice, iz Terske in Karnaj-ske doline, nemške dekanije ter kobariškega kota. Ta pobožnost je imela v njegovih mislih dvojno vlogo. Po eni strani naj bi poživila duhovno življenje, po drugi pa naj bi bila tudi priložnost za utrditev zavesti pripadnosti določenemu kulturnemu prostoru in narodu. Pogreb rajnega pre Arturja je pokazala, da so ga ljudje cenili in spoštovali. Pogrebni obred je vodil videmski nadškof msgr. Alfredo Batti-sti ob somaševanju pomožnega škofa Brolla, tipanskega župnika Totisa in številnih drugih duhovnikov, med katerimi naj omenimo goriškega škofovega vikarja za Slovence msgr. Sim- Protest zaradi omalovazevalnega odnosa do slovenskih šol Področna sveta didaktičnega ravnateljstva od Sv. Jakoba in iz Doline sta našemu uredništvu poslala protestno pismo, ki sta ga sestavili na seji, (v obeh ravnateljstvih je bila 14. septembra). Pismo je namenjeno ministrstvu za šolstvo, tržaškemu šolskemu skrbništvu, deželni šolski komisiji za Slovenske šole in deželnemu šolskemu skrbništvu, vsebina pa je naslednja: »Področni svet didaktičnega ravnateljstva, zbran na redni seji dne 14.9.94, po ugotovitvi dejstva, da ministrstvo za javno šolstvo še ni do današnjega dne, za letošnje šolsko leto, določilo seznama delovnih mest slovenskim osnovnim šolam na Tržaškem in poskrbelo za namestitev vseh šolnikov, ODLOČNO PROTESTIRA zaradi omalovaževalnega odnosa ministrstva za javno šolstvo do slovenskega šolstva in zahteva takojšnjo rešitev vprašanja ter jamstvo slovenskim otrokom ustavne pravice do izobraževanja.« čiča, ki je na pogrebu prebral s ov ski evangelij, in kobariškega de msgr. Franca Rupnika, ki je P° P grebni maši imel daljši sPorn'riS.jgia. govor, v katerem se je spo: duhov-voril c suttove zvestobe narodu m ništvu ter je tudi jasno spregovC preganjanju, ki ga je sredi pet f let moral doživeti na Ljesah, saj zaradi obrekovanj predčasno up° jili. . gd Njegovo življenjsko pot je pridigo opisal videmski nadško , spregovoril o njegovem službo v Osojanah v Reziji, o njegovem m vojnem preganjanju ter begu k p ^ zanom, da si je rešil življenje P Nemci. Nadškof je tudi omen godke na Ljesah ter postavil rajo ^ Blasutta za zgled premočrtnos i^ ^ zvestobe. Prisotne pa je p°zV V središču pozornosti ita 1 janske javnosti je še vedno »P0 tres« v radiotelevizijski ustanovi RAI. Upravni svet je z ved no glasov odstavil vse dose danje ravnatelje radijskih in te levizijskih omrežij in imeno val nove. Vsi novi ravnatelji p° 1, tično pripadajo sedanji vladn1 večini, zlasti stranki tninis^ skega predsednika. V tem tre nutku je predsednik Berluscon< dejanski gospodar vseh glavni občil v Italiji, kar je nekaj ne zaslišanega. Slovence v ItaUP pri tem predvsem zanima, kal bo s slovensko radijsko posta jo, saj o slovenski televiziji ~-e tako ni ne duha ne sluha. ’n S offi' medsebojnemu spoštovanju m ^ ju med tu živečimi narodi. V ce se je na koncu obreda od rajneg v slovil v imenu SKGZ-ja ravnatelj ^ škega dijaškega doma Edvin Sva župnik iz Barda, g. Renzo CallfS ■ ki se je v terskem narečju zahva nemu duhovniku za njegovo Pr f vanje in dosledno zvestobo resmc'1 . svojim koreninam, s čimer je on . živo zavest o drugačnem značaju d°lin' 40 let^ Rajni g. Blasutto je skoraj 40* sil v sebi bolečino, da ga je Cerke _ tajila, ker je hotel biti zvest preP ~ nju, da prava vera ne sme in ne1 , re zatajiti pravice do rabe mate « ga jezika v bogoslužju in paS Zadnja leta, ko je tudi uradna vi ska Cerkev spoznala pomen vra nja vere v domači kulturni pros jC skuša v tem smislu tudi delova < } torej dočakal posredno prizna'1!*' svoje življenje in delo. Upati je» njegov zgled oplajal ljudi iz Vis ^ in okolice, da bodo tudi v pr‘h° a. ohranjali svojo kulturo in svoj 1 ^ Gregorčič: narodova vest in domovinska ljubezen WffH b'fri^eSorčiča v talarju na trgu v Kote Na Vršnem pri Kobaridu, kjer QfJe pred 150. leti rodil Simon tek ?0r®' Je prejšnjo nedeljo po-rj. a slovesna proslava, na kate-pe n?sl°pHo sedem primorskih skih zborov, recitirali pa so ‘Briani gledališki igralci. Sat ,.avnostni govornik je bil pi-je e|i Miran Košuta iz Trsta, ki Poudaril kontinuiteto in pove-d°st Slovencev ne glede na |e?avne meje. Proslave so se ude-p ut visoki državni in cerkveni jdstavniki, ljudi pa je bilo ok-8 tisoč. kj ^regorčič je bil »narodova vest, (Qle čista ko kristal in poje odkri-ijuh* Zvonk°- Je domovinska ezen, ki se sprošča v polnem re|0riu/ ki nima še nobenih raz-Sv*h primesi in se razdaja v vsej nesklajeni prisotnosti.« Ta-Sajle 0 »Goriškem slavčku« napi-?s Plsatelj Boris Pahor v zapisu za 10 10 Gregorčičevem (in Kosove-fevf«) duhu. Odlomki, ki jih ob-i* Jai?° v nadaljevanju, so vzeti njige Skarabej v srcu. (Ur.) ^O; bil Kosovel sin Krasa in ^akor je G0 .®' tako je bil Gregorčič glasnik % č-"33 skupaj sta nam v ide- Pok ^.?Vezav* združevala zamejsko Ptid V10' Njima se je bil na tihem $tQi ^Uz'l oddaljeni in osamljeni apo-p eneških ljudi Ivan Trinko. vel 0iriernben je razloček med Kosovim in Gregorčičevim vplivom. U °Sovel je bil soudeležen pri naši o(et *' Gregorčič pa pri usodi naših Se ,°v- Njegova pesem je bila tok, ki le iz tijQ' **■ preteklosti prelival v seda-tnaSt-. Njegov opis kobariškega zlo-r,,'i18a bo tri desetletja kasneje ob- v0j. v svoji knjigi ameriški prostori v italijanski armadi, šofer am-njeantnega avta Ernest Hemingway, °Va Prer°ška vizija, pravim, je s ' da se je tako čudežno uresniči- la, ohranila ves svoj obet za prihodnost. Zakaj zavoljo izpopolnitve videnja tistega krvavega spopada se položaj Gregorčičevih ljudi ne samo ni izboljšal, ampak se je celo do kraja izrodil. Namesto odrešenja je naše občestvo doživelo, da je zgodovina vtisnila vanj pečat nove sramote in ga izpostavila nevarnosti dokončnega pogubljenja. Če smo takrat v grenkem Kosovelovem orehu, ki čaka na novo zarjo, v drevesu, statičnem naravnem bitju, dobili podobo trajanja in povezave med rodovi, je Gregorčič združil naša pričakovanja ob Soči, prav tako naravnem elementu, ki pa ni več zakoreninjen v domačih tleh, ampak je na njih gibčen in neučakan kakor človeška zgodovina. Kar je bil našim očetom, je bil Gregorčič tudi še nam. Morebiti pa je bila njegova moč še zmeraj tako veljavna prav zato, ker smo že imeli Kosovela. Saj bi brez njegove pesmi najbrž občutili Gregorčičevo petje bolj kot odmev preteklosti kakor obljubo za prihodnje dni. Naš obup je bil tako združen z našim bistvom, da bi se nam Gregorčičeva ljubezen zdela že zdavnaj splahnela gorečnost zelo oddaljenega donkihotstva. V najbolj trpkih trenutkih smo bili zares tako do konca razoroženi. Ob novem kraškem izvirku slovenske lirike pa je živa voda, ki je še tekla s planinskega sveta, napojila vse, ki so bili žejni vere. * * * Gregorčič je izmed vseh najbolj ujet in vezan. Ne samo upor proti možnosti, da bi se iz odrabljene snovi spet porodil za trpljenje ustvarjen človek, ampak celo upor proti dolinskemu svetu in želja, da bi se mogel vrniti v planine, izvirata iz nezadoščenega srca, ki ne more uresničiti svojih pristnih in čistih hrepenenj. In prav zavoljo brezizhodne vkle-njenosti je bil in je Gregorčič tako blizu primorskemu človeku. Zakaj je samo kdor je slutil, da bo njegova tesnoba brez kraja, se je lahko neprisiljeno približal pesnikovi bolečini, za katero ni zdravila. Zato je razumljivo, da so bili ob uri, ko je domovina klicala na zbor vse svoje sinove, primorski ljudje takoj pripravljeni na darovanje. Zakaj kakor je bil osvobodilni boj odrešitev iz nemoči in iz podložništva, tako je bil največja preizkušnja v samozata-jevanju in v sprejetju poslednje odpovedi. Zato je razumljivo, da se je Janko Premrl vzgojil ob Gregorčiču. In naravno je, da je pesnikovo ime prišlo na bojno zastavo. ★ * * Ne strinjam se s Savinškovim gospodom Simonom v talarju. Predvsem zato ne, ker je, kakor je napisal Cankar, »objokoval svoj črni plašč«. Žal mu je bilo, da je ujet vanj, zato ni bilo potrebno ovekovečiti njegove podobe v sutani sredi kobariškega trga. Dalje. Upodabljanje duhovnikov v talarju je romanska navada. Kolikor pa sem drugače močno naklonjen romanskemu in mediteranskemu vplivu na naše ozračje, toliko bolj sem v tem primeru protiroman-ski. Talar spada v cerkev. Tako spada sodnikova uniforma na sodišče. Dalje. Četrt stoletja smo bili priča, kako so italijanski škofje skušali s silo povezniti sutane na slovenske ma-šnike tudi zunaj cerkve, da ne bi bili drugačni od italijanskih in bi zato naša dežela ne bila videti drugačna od italijanskih provinc. Dalje. Ko je ži- Posnetek z otvoritve Gregočičeve rojstne hiše na Vršnem leta 1966 vel Gregorčič, je bil pri nas razloček med duhovniškim oblačilom zunaj cerkve in v cerkvi prav tak kakor danes. Poglavitni razlog pa je Gregorčič sam. Po svojem notranjem profilu, po svoji življenjski resničnosti, po svojem hrepenenju po ljubezni in ženskem obrazu je pesnik moški lik. Prav nič mu ne pristaja zvončasto dopet-no krilo. Tudi simbolno ne. Ampak samo moške hlače in moški jopič in kolar. Gregorčič ni nikakršen don Bosco. Prav tako bi bil nesmisel, ko bi vklesali v bron podobo Janeza Evangelista Kreka ali pa Frana Šaleškega Finžgarja ali Virgila Ščeka v talarju. * * * Gregorčič danes. Na zamejskih tleh bo treba kljub potrošniški kulturi poskrbeti, da bo mladina čutila potrebo po življenju duha. Samo z varovanjem te postojanke bomo vzdržali v nezavidljivem položaju, ki nam ga je določila zgodovina. Kakor zvestoba Prešernu ne pomeni obredno postavljati enkrat na leto šopke pred njegovo podobo, tako ne bomo zvesti Gregorčiču, če bomo šolsko mladino naučili deklamirati »Nazaj v planinski raj«. Zvestoba pesniku z Vršnega zahteva od nas, da naredimo vse mogoče in nemogoče, da naše šole ne ostanejo brez slovenskih šolarčkov. Zato zvestoba zahteva plavanje proti toku. Zvestoba zahteva vero in požrtvovalnost. Onkraj meje, v Sloveniji, pa zvestoba Gregorčičevemu duhu ne more pomeniti samo odkupa njegove domačije, temveč v prvi vrsti vrnitev k čistemu in nesebičnemu duhu, ki ga je Gregorčičeva pesem posvetila v bojevnikih, ki so se darovali za prostost domačih tal. Zakaj ne znanost ne tehnika nas ne bosta rešili, če ne bo v slovenskih ljudeh, v mladini, zavesti o slovenski bitnosti, kakršna polje v vseh naših duhovih. In nobene domovine ne bomo mogli pomagati zgraditi, ne afriške ne evropske ne svetovne, če ne bomo poprej znali z ljubeznijo uresničiti samostojno doživete in notranje prepričljive podobe svoje domačije. * * * Pravljica v devetih jezikih Na srednji šoli v Šlenartu v videmski pokrajini bodo to soboto, 24. septembra, predstavili večjezično delo za otroke. Gre za pravljico »Rele in sreča«, ki je napisana v štirih jezikih in petih narečjih. Avtor in ilustrator dela je Alessan-dro D Osualdo, izid knjige je omogočil oddelek za sodobne jezike na videmski univerzi, pri pobudi pa sta sodelovala tudi kulturno društvo Studenci ter zveza Slovenci po svetu. Na predstavitvi bosta poleg avtorja spregovorila tudi rektor videmske univerze prof. Maurizio Strassoldo in predsednik društva Studenci Riccardo Ruttar. Načelnik Julijan Čaudek ob 30-letnici organizacije na Goriškem Enkrat skavt, vedno skavt V nedeljo, 18. septembra, je Slovenska goriška skavtska organizacija praznovala 30-letnico obstoja. Geslo Enkrat skavt, vedno skavt je na slovesni prireditvi, ki je potekala v Katoliškem domu, bilo vodilna nit, ki je združevala današnje in bivše skavte v eno samo veliko skavtsko družino. Ob tej priložnosti smo stopili do načelnika Julijana Čaudeka. Ali bi nam za začetek v strnjeni obliki orisali zgodovino gori-ške skavtske organizacije? Začetki skavtizma so se na Goriškem pojavili leta 1963 in sicer med dekleti, toda skupina se je zaradi težkih razmer, v katerih je delovala, kmalu razpustila. Naslednje leto seje pod vodstvom gospoda Humarja in gospoda Martina Kranerja začela zbirati skupina mladih fantov, kmalu pa se je zanimanje za skavtizem razširilo po vsej Goriški. Leta 1967 so se ponovno pojavila dekleta in tako se je končno razvila organizacija, ki šteje veliko število članov. Današnja podoba Slovenskih goriških skavtov je precej drugačna od začetne. Katere so bile po Vašem najbolj vidne spremembe znotraj organizacije v zadnjih letih? Marsikatere novosti znotraj organizacije same so sad spremenjenih družbenih razmer. Padec komunizma, zbližanje z matično domovino, vprašanje lastne identitete, vse to je v drugi polovici osemdesetih let prineslo velike spremembe v skavtsko organizacijo. Med voditelji se je pojavila zavest, da je morda prevelika masovnost vplivala na precejšnjo poplitvitev kakovosti skavtizma. Na osnovi tega prepričanja se je pričela obnova naše organizacije, ki je privedla do tega, kar danes imenujemo nova pot. Nova pot pa zato, ker se je spremenil način doživljanja skavtizma, začenši pri voditeljih samih. Temu je botrovalo precej stvari. Po eni strani to, da so se začeli nekateri voditelji bolj poglabljati v samovzgojno metodo, predvsem na tabornih šolah AGESCI, po drugi strani pa tudi večja duhovna poglobitev v vlogo, ki jo ima kristjan danes. To nas je privedlo do novih načinov dela. Oblika je ostala ista, toda snov se je spremenila. Skavtizem se je rešil tistih pogojenosti, ki so ga ideološko utesnjevale. Zdaj je prvenstvene važnosti, da skavt zaživi celostno, to se pravi, da se kot oseba vsestransko formira. Na prvem mestu je rast osebe, razvijanje lastnih talentov in spoznavanje lastne omejenosti. Seveda sta znotraj tega dve komponenti, mimo katerih ne moremo: narodna identiteta in vera. Kateri so bili najpomembnejši dosežki v teh tridesetih letih delovanja? Dosežkov je veliko in bi vseh ne mogel navesti, še posebno, ker so pri taki vzgojni dejavnosti, kot je skavtizem, uspehi vidni šele mnogo kasneje. Lahko pa bomo rekli, da je naša vzgojna pot imela pozitiven učinek, ko bomo videli naše skavte ohranjati in razvijati vrednote, ki smo jih mi posredovali. Velik uspeh pa je že nedvomno to, da je naša organizacija skrbela za mladino in ji ponujala zdrav način doživljanja mladosti, lepa prijateljstva, zdrav odnos med fantom in dekletom, izlete in veselo vzdušje. Mislim, da je to zelo pozitivno. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da smo v začetku osemdesetih let ustanovili s tržaškimi skavti deželno strukturo, da obstajajo bodisi v Trstu kot v Gorici vse tri skavtske veje od volčičev in volkuljic preko izvidnikov in vodnic do roverjev in popotnic. Važna je tudi dograditev skavtskega sedeža v Gorici, ki je od nas zahtevala mnogo truda. Kakšno je bilo in je sodelovanje s tržaškimi skavti, ki so nastali trinajst let prej? Sodelovanje s tržaškimi skavti je vedno bilo plodno. Posebno zadnje čase so se odnosi precej popestrili, kar je še najbolj vidno v izmenjavi izkušenj. Naj kot primer navedem posredovanje naših izkušenj ob ustanovitvi veje roverjev in popotnic ali pa posredovanje njihovih izkušenj pri izvidnikih in vodnicah. Višek tega sodelovanja bo jamboree, ki ga nameravamo organizirati prihodnje leto. Ta jamboree bo nosil pečat zadnjih sprememb. Če je bilo v prejšnjih letih na tem skupnem taborjenju važno to, da se je zbirala slovenska katoliška mladina, bo sedaj dan večji poudarek na bistveno nalogo skavtizma, ki je prispevati k rasti. Z geslom Enkrat skavt, vedno skavt se pričenja proslava letošnje 30-letnice. Kaj Vam pomeni ta moto? To je stavek, ki ga je izrekel Ba-den Pomeli, in pomeni, da je vsak pri skavtih doživel določene lepe trenutke, ki so v njem pustili pečat, ga obogatili in s katerimi je zrasel. Ti trenutki mu bodo v življenju vedno pomagali. To je izkušnja, ki ostaja in iz katere lahko vedno znova črpaš. Kakšno je danes med mladimi zanimanje za skavte? So še pripravljeni prisegati na ideale, ki jih proglaša ta organizacija? Mislim, da skavtizem lahko še veliko nudi mladim, kar pa je predvsem odvisno od mladih samih. Mladina, posebno v zamejstvu, je danes zelo obremenjena in zato se tudi mi sprašujemo, če jim skavtizem koristi ali jih še bolj obremenjuje. Z drugega vidika pa mladini manjka tudi malo zdrave zabave. Res so možnosti za zabavo danes zelo vabljive, a vse zabave ne posredujejo vrednot, ki so življenjske, kar pa mladi lahko odkrijejo v skavtski organizaciji. Za proslavo 30-letnice ste pripravili različne pobude. Slišal sem, da boste izdali tudi brošuro o delovanju skavtske organizacije. Kaj mi lahko o tem poveste? Ponovno je v prodaji skavtska kaseta, ki jo je posnel klan pred dvema letoma, v pripravi pa sta dve videokaseti o letošnjih taborih izvidnikov in vodnic in pa volčičev in volkuljic. V pripravi je bila tudi brošura, a se je nekaj zataknilo, tako da računamo, da jo bomo izdali pred jamboreejem. Pogovarjal se je Ivan F. Žerjal Pisani Galebov dnevnik V živih barvah in s prijetno grafično opremo je v začetku teg šolskega leta izšel Galebov Š° dnevnik za jubilejno šolsko le 1994/95. Jubilejno zato, ker so otea 50. leti bile v Italiji ustanovljene slovenske šole. Galebov dnevn^ je posvečen tej obletnici, nje§°. izid pa je omogočila bančna sek ja Slovenskega deželnega goSP°o darskega združenja, v kateri s povezani slovenski denarni zav di v Italiji. Letošnji dnevnik želi otr° kom približati pisani in skrivnos ni svet narave s številnimi pja , tičnimi nasveti, zanimivostmi ° tu in tam, podatki o rastlinsk in živalskih vrstah in naraVP-0 pojavih. Avtor ilustracij je Fa 1 Nemi. Oktobra meseca se bo v Gorici'pf čel niz predavanj o protireformacij* absolutni monarhiji v avstrijskih želah s podnaslovom Goriška gr°l l v času tridesetletne vojne. Predava J prireja oddelek za zgodovino trza univerze in Institut za versko in “ beno zgodovino iz Gorice. I Trodnevni obisk goriških študentov v Ljubiji Od nnnprlalilzi 1 'J A n crarln 1C ^0 skupaj s Sancinovim očetom. Ta je v družbo vložil kot delež potrebno v in stavbo. Rižarna je dobro uspevala. Odprli so podružnico v Beogradu-žarna je krila skoraj polovico potrebe jugoslovanskega trga. Ker je Sane' , oče hudo zbolel, je imenoval za prokuratorja in svojega zastopnika v p° U ju sina Borisa. Ta je kmalu nato diplomiral na zagrebški univerzi iz ekon je in prevzel nase veliko breme. Večkrat je potoval v Beograd in Milan, d ^ pa se je v glavnem zanimal za upravo. Družabnik Gruden pa je skrbel za lo v Rižarni. ^ Gruden je bil poročen z lepo, črnolaso in elegantno Tržačanko. Imel3^ dve hčeri, starejšo Noro ali Noretto in mlajšo Daisy. Starejša je bila P0^ nanjosti cela mama, mlajša pa se je vrgla po očetu. Kot oče je bila plaVd , v in kot on je bila mirna in prikupna. Nista obiskovali javnih osnovnih s Ljubljani, ker nista znali slovensko. Na poziv občinskega šolskega ura oče odgovoril, da bo sam poskrbel za njuno osnovnošolsko izobrazbo-Sancinovo priporočilo so Grudnovi najeli mene za domačega učitelja. Z ^ sy sem začel s snovjo prvega razreda, z Noretto pa četrtega, ker se je tem učila z materjo. Z obema sem v enem letu predelal snov dveh razre Noretta je že ob koncu leta polagala zaključni osnovnošolski izpit v _ . Daisy pa šele po drugem. Obe sta izdelali. Seveda sta se z menoj učil' slovenščine. Prav tako tudi njuna mati. ^ Srednješolski pouk z Noretto in Daisy je bil zame zahtevnejši. Moral se temeljito pripravljati. Z Daisy sem nadaljeval s počasnejšim tempom/ z ^ retto pa je šlo hitreje. Dekleti sta precej dobro znali tudi slovensko, rna* |3 pa je bilo dovolj, da je razumela, ko je brala slovenske tekste in posl" slovenske radijske oddaje. Za silo se je znašla tudi pri nakupih v mes Po izbruhu vojne smo se redkeje videli. Obe dekleti sta opravili na Y vatnih srednjih šolah zaključne izpite. Daisy se je ustavila pri maturi, N ta pa je nadaljevala študij na visoki šoli za tolmače v Rimu. Po koncu v J se je družina preselila najprej v Varese, nato pa v Rim. Daisy je tu sPoZ£.a, ameriškega častnika italijanskega porekla. Poročila sta se in preselila v Z 0 Po enem letu sta prišla na obisk v Rim. Nekega večera je bila Daisy z druz^ namenjena v rimsko opero. Taksi jih je pripeljal v bližino opernega trga-je Daisy prečkala trg, jo je nedisciplinirani avtomobilist povozil do srn .