Št. 4. V Gorici, dne 7. januvarija 1901. Izhaja trikrat na teden i : vsak torek, r Šestih ljidanjlh, in sioer: vsak torek, frtrtek in so!>oto, ^jutranje iz-dunje opoldne, večerno Izdauje pa ob 3. ari popoldne, in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ler s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljatia: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-«0 pol leta...... • • $ » 60 , , , 3-30 četrt leta . . "'."*. V"r\ 9'rMO**.-.-,« »- WQ— "osajJiiCne številke stanejo 10 vin-. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici \ »Goriški Tiskarni« A. .Gabršček vsak Jan od 8. ure . atraj do G. zvečer; ob nedeljah pa oSlogo« današnji dan tako nikdo nič več ne da, ¦zato se čuje pravilneje klerikalni kandidat nego kandidat >Sloge«, kar je smešno. Oskar Gabršček je veleposestnik, deželni poslanec in župan v Tolminu, Matija Rutar je pa e. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. Ko so imeli lani voliti naši veleposestniki svojega poslanca, je prišlo med njimi, kakor samo po sebi, na površje ime Oskarja Gabrščeka, katerega so tudi izvolili potem, ko se jim je predstavil, razvil svoj program ter so veleposestniki uvideli, da je Oskar Gabršček njihov mož. Bilje izvoljen v deželni zbor. Ko je nastopila volilna borba za volitve > državni zbor, so začeli naši napredni možje koj s početka misliti no to, da peta kurija naj pošlje na Dunaj dr. Turno, kmečke občine pa naj izberejo iz svoje srede moža, ki bi po svojem stališču med njimi bil sposoben, zastopati jih v državnem zboru. Misli so se zjedinile na Oskarja Gabrščeka, katerega so spoznali naši veljaki in ž njimi izvrševalni odbor narodno »na-pred|e stranke za moža, ki naj bo zastopnik naših kmečkih občin na Dunaju. Kje pa tudi dobite primernejšega mož« za poslanca kmečkih občin od Oskarja Gabrščeka? On je posestnik, Župan v znamenitem trgu v Tolminu, je deželni poslanec naših veleposestnikov, načelnik cestnemu odboru v Tol-mimu, član okrajnega Šolskega sveta, delaven ud lepo razvito »Tolminske posojilnice in hranilnice«, in kot tak pozna našo življenje na kmetih od vseh strani j. Vrhu tega jo Oskar Gabršček mlad, Čil, agilen in j ako inteligenten mož. *Torej združuje v sobi vse lastnosti, katere mora imeti zastopnik kmečkih občin, ako hoče isto vspešno zastopati. Ako ima v Tolminu, torej v jednem prvih naših trgov, Oskar Gabršček kot mlad mož toliko zaupanja, da mu je odmerjen v javnem delovanju tako širok delokrog, in ako so mu dali zaupanje naši veleposestniki, da jih zastopa v deželnem zboru, tedaj to našega kandidata tako priporoča, da ga morajo biti vesele tudi kmečke občine, da porečejo ; Oskar Gabršček je naš mož! On naj nas zastopa na Dunaju, njega izvolimo za poslanca. Kot Župan, kot načelnik cestnemu odboru itd. stoji v vedni dotiki z našim kmetom, in kot tak pozna pač najbolje vse reve in teže ter potrebe našega kmečkega ljudstva ter na sploh slovenskega dela v naši deželi. Med Vami, volilci kmečkih občin, je vzrastel Vaš kandidat Oskar Gabršček, med Vami živi in deluje, in sicer z velikim, opravičenim zaupanjem od strani prebivalstva. Posestnik naj zastopa posestnika! Tako geslo so si postavili tudi drugodi in istotako odgovarja organizaciji narodno-napredne stranke, da posestnik naj zastopa posestnika, ako ni važnega razloga za premembo. Volilo! kmečkih občin so tega mnenja, izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je cul rad tak glas, in izbran je bil kandidatom Oskar Gabršček, katerega torej omenjeni odbor naj topleje priporoča. Iz svoje srede ste izbrali moža, zato izvolite ga tudi pojutrišnjem za svojega poslanca v državnem zboru. Stališče, na katerem stoji Oskar Gabršček kot kandidat v kmečkih občinah, je ono narodno-napredne stranke, katero že poznate. Zato ga ne bomo Vam tu ponavljali. Omeniti pa moramo, da Oskar Gabršček stoji med prvaki naše stranke in bo mogel vspešno delovati v smislu našega programa, oprt ob našo organizacijo v celi deželi. Po naši organizaciji se stekajo v izvrševalni odbor v Gorici vse težnje in potrebe našega ljudstva v deželi, in zato bo mogel izvrševalni odbor stati poslancu vedno ob strani ter ga podpirati vselej po želji in zahtevi našega ljudstva. Pa tudi račun bo moral dajati za svoje delovanje in dokazati, da je vreden zaupanja. Vse to tiči v naši organizaciji. Oskar Gabršček bo, ako bo izvoljen, pravi ljudski zastopnik, ki bo znal še posebe varovati kmečke koristi ter se potegovati za kmeta. Zato volite soglasno svojega kandidata iz svoje srede, Oskarja Gabrščeka! Nasprotni kandidat je Matija Rutar, c. kr. svetnik pri deželni sodniji v Gorici. Kmečki sin je, ki je študiral, se posvetil sodnijski karijeri ter je današnji dan deželnosodni svetnik v našem glavnem mestu. Matija Rutar je dober mož, kakor pravi lepo naš domači izraz, dobričina, in najbrže tudi uradnik, k.>or pritiče, drugače pa nepoznat pri Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Delavec se je jokal, in In je Kilon začel tarnati, da ob času smrti Odrešenikove ni bilo nikogar, ki bi ga bil branil, ako že ne križanja, pa vsaj ostudnega razžaljenja od strani vojakov in Židov, je jel delavec stiskati svoje orjaške pesti vsled tuge in tajne jeze. Smrt ga ie ganila do solz ; ko pa se je spomnil one množice, ki se je rogala na križ razpetemu Jagnjetu, pa se je razburila v njem njegova preprosta duša ter se mu rodila v srcu želja po maščevanju. Med tem ga vpraša Kiton urno: »Ali veš Urban, kdo je bil Judež ?« »Vem, vem, toda on se je obesil!« zakliče delavec. In v njegovem glasu si skoro razbral žalost, da si je izdajalec sam odmeril kazen in da mu ne more pasti v roke. Kilon pa nadaljuje: »Ko bi se ne bil obesil ter bi ga kateri si bodi kristijan srečal kje na suhem, ali na morju, ali bi mar ne bil dolžan maščevati se nad njim za muke,'kri in smrt Odrešenikovo?« »Kdo se ne bi maščeval, oče?« »Mir bodi s teboj, zvesti služabnik Jagnjetov. Da, svobodno nam je odpuščati sebi štor jene krivice, toda kdo ima r ivico, odpuščati krivico, storjeno Bogu ? Toda kakor kača rodf kačo, zloba zlobo ter izdaja izdajstvo, tako se je tudi iz Judeževega strupa rodil drugi izdajica. In kakor je oni rimskim vojakom in Židom izdal Odrešenika, tako hoče tudi ta, ki živi med nami, izdati volkovom njegove bvčice, in ako tega izdajstva nihče ne prepreči, ako nihče o pravem času ne strč glave tej kači, pa čaka nas vse pogin in z nami vred bo konec tudi češčenja tega božjega Jagnjeta. Delavec ga je gledal z največjim nemirom, kakor bi si ne mogel pojasniti tega, kar je ravnokar slišal. Grk pa si je pokril glavo s koncem svojega plašča ter začel govoriti s takim glasom, kakor bi prihajal izpod zemlje: »Gorje vam, služabniki pravega Boga; gorje* vam, kristijani in kristijanke!« In zopet je nastalo molčanje, zopet je bilo slišati samo ropot žernovih mlinov, gamolklo petje mlinarjev in šum reke. »Oče!« vpraša ga delavec, »kdo je ta izdajica?« Kilon pobesi glavo. »Kdo je ta izdajica? Sin Ju-dežev, sin njegovega strupa, ki se oglaša za kristijana ter hodi v hišo molitve le radi tega, da bi mogel za-tožiti brate pri cesarju, Češ, da cesarja nočejo spoznati za Boga, da zastrupujejo vodnjake, da mor6 otroke in da hočejo uničiti mesto, da bi niti kamen ne ostal na kamenu. Radi tega bo čez nekoliko dnij dano povelje pretorijanom, naj povežejo starce, ženske in otroke ter jih odpeljejo na morišče, da jih ondi umore, kakor so pomirili sužnje Pedanija Sekunda. In vse to| je storil ta novi Judež. Ju ako prvega nihče ni kaz-j noval, ako nihče ni branil Kristusa ob uri njegove smrti, kdo ne bi kaznoval, kdo ne bi stri glave tega gada poprej, predno ga zasliši cesar? Kdo ga ugonobi, kdo ubrani pogina brate in vero" v Kristusa?« ! Urban, ki je sedel doslej na kameniti ograji, nakrat vstane ter reče: »Jaz to storim, oče.« , Tudi Kilon vstane ter za trenutek gleda delavčevo lice, osvetljeno od mesečne svetlobe, na to stegne roko ter jo polagoma položi na njegovo glavo. »Pojdi med kristijane,* reče mu svečano, »pojdi v Jiišo molitve ter vprašaj po zdravniku Glauku, in kadar ti ga pokažejo, pa ga takoj ubij v imenu božjem!« »Po Glauku?« ponovi Urban, kakor bi si hotel vtisniti v svoj spomin to ime. »Ali ga poznaš ?« . »Ne poznam ga. Kristijanov je v Rimu na tisočo, ki se vsi ne poznajo. Toda jutri se snidejo v Ostrijanu po noči vsi bratje in sestre do poslednjega človeka, kajti dospel je veliki apostol Kristusov, ki nas bo učil, in tam mi bratje pokažejo Glauka.« »V Ostrijanu?« vpraša nakrat Kilon. »Torej za mestnim obzidjem. Vsi bratje in sestre? Po noči? Za obzidjem v Ostrijanu?« »Da, oče. To je naše pokopališče med ulico Sa-larsko in Nomentansko. Mar ne veš, da bo ondi učil veliki apostol?« . *Že dva dni nisem bil doma ter nisem prejel njegovega pisma. Tudi tega, kje je Ostrijan, nisem vedel doslej, ker sem še le pred kratkim dospel semkaj iz Korinta, kjer se ravnokar snuje kristiiansfca občina. Tako je. Toda ako te je Kristus navdahnil, pa pojdi, moj sin, po noči v Ostrijan; tam, najdeš med brati Glauka ter ga v mesto nazaj grede ubiješ, za kar tj bodo odpuščeni vsi tvoji grehi. A sedaj mir bodi s teboj!...« »OČe!...« nalein narodnem delovanju. V letih je Že, ali še nikdar nismo culi njegovega Jnjena. med našimi narodnimi delavci. Butar je uradnik, morda dober v pisarni, doma vrl soprog in oče, v kolikor sploh prihaja v dotiko z ljudmi izven urada in doma, kakor rečeno, dobri-čina, drugače pa nepoznat. Za politiko se briga on toliko kakor za lanski sneg. Nikdar se ni brigal v javnosti za naše politično delovanje, zato tudi ne pozna naših političnih teženj in stremljenj tako, kakor to pri-tiče neobhodno poslancu, posebno pa še takemu, ki ima zastopati kmeta, katerega tišče sile in težave na vseh koncih in krajih. Matija Rutar spada med tiste c. kr. uradnike, ki prihajajo in odhajajo iz kraja v kraj, se drže svojega urada, žive* mimo in tiho v svoji družini, za javnost pa se ne brigajo nič. V prijateljski družbi jih vidijo radi, ali o kaki vnemi za narodno delovanje ue duha ne sluha. Prihajajo in odhajajo in znani ostajajo le po imenu. V širši javnosti čitamo njihova imena le parkrat: ko so nastavljeni, ko avanzirajo in ko stopijo v zasluženi pokoj. Med take uradnike spada klerikalni kandidat Matija Rutar. Prav tako bi se bilo zgodilo ž njim, da ga ni pritiral dr. Gregorčič v javnost s kandidaturo v kmečkih občinah. »Gorica« povdarja, da je Rutar domačin in kmečki sin. Vse prav! Ali treba pomisliti, da Rutar se ne briga za našo politiko in za naše narodno delovanje, da ne pozna več kmeta, s katerim ne občuje drugače nego strogo uradno v sodnijski pisarni, kateri pa se naš kmetic bliža navadno ne s preveč srčnimi čutili. Nočemo morda tajiti, da sodnijska pisarna ni ugoden kraj za spoznavanje kmetske bede in težnje; je deloma, ali za tako spoznavanje je treba drugega moža nego je Rutar, ki je le uradnik in nič drugega. Kaka razlika pač med njim in našim kandi-katom Oskarjem GabrSčekom! Stališča, na katerem bi stal ta klerikalni kandidat, ni nobenega, ker klerikalna stranka nima nikakega javnega programa, oni program »Sloge« pa so že zdavnaj pozabili in se z dr. Gregorčičem vred nikdo več ne ravna po njem, kakor je tudi »Sloga« današnji dan le nestvor v rokah dr. Gregorčiča in par zbesnelih derviše^. Zadnji občni zbor lani je pokazal to dokaj jasno. Nobenega programa nimajo, zato pa jim je tudi dovoljeno, spreminjati svoje mnenja in nazore, kakor kameleon svojo kožo. Zdaj iščejo pomoči pri dr. Pajerju, zdaj pri laških liberalcih in zdaj zopet romajo v Furlanijo po glasove, da se le vzdržč na površju. Kandidat Rutar tudi, ako bi bil izvoljen, ne stoji pod nikako kontrolo, marveč bi Gregorčič in on delala po svoji volji, kar bi hotela, »Gorica« pa bi jima pela hosano za vsako brezdelje. Dovolj! Poznamo Gregorčiča, poznamo Rutarja, poznamo pa tudi našega kandidata. Oskarja Gabrščeka. Nič dalje več ni treba pisati, ker ni dvoma, da naši volilni možje porečejo: Oskar Ga-bršček je naš mož, on je vzrastel in živi med nami, pozna nas, mi njega. Posestnik naj zastopa posestnika ! Današnji dan poslanstvo ni samo čast, marveč težko in odgovorno delo. Zato ne moremo potrebovati za poslanca moža, ki nas ne pozna, ki je brez programa, ker poslanstvo ne sme biti le mirno zavetje za postarne gospode, marveč mi hočemo za poslanca moža iz svoje srede, čilega in agilnega, ki nas pozna in mi njega ter mu radi tega zaupamo. Takega moža imamo. Naš poslanec bodi Oskar Gabr&ček. DOPISI. S Krasa, 4. januvarija.—Ali v novem stoletja zašije raileje solnce nasira primorskim Slovencem? Upanje je. Jutri sel Krasnimi žttki vstaja zora fc preplavlja božanstvenim svitom napredka temni hrib. — In zadnji čas je, da zgineva mrak in da prepušča svoje mesto zori napredka, zori naSe lepše, boljše bodočnosti. — Se imamo v nas Krasevrib zaslepljenih, hlapčevstva vajenih LfarovSkih sužnjev. A i ti so že obžareni svitom spoznanja. Zadelo jih je nekaj v apatično srce, v dramijajočo duševno moč. Visečimi glavami premišljujejo in čast in hvala Bogu spoznavajo, da so kot klerikalni podrepniki sami sebi največji sovražniki in vpoStevajV današnje razmere nase, tudi izdajice naroda. Da, izdajicel Izdajice, ker tudi njih glavar je izdajica. .Strela udri iz višine izdajalca domovine*. In tebe don Gregorcig (danes se gotovo že sramuješ .pip*), zadela je strela sramote, ker izdal si najplemenitejši, najboljši narod, narod trdne rim. kat. vere, in izdali so s teboj svoj narod Tvoji slovenski volilci. — Tebe, don Gregorcig, ne prištevam več v naš narod. Zapustil si ga sramotno, sebičnim namenom v njega najhujšem času, in zategadelj zgubil si tudi čast, biti še nadalje Slovenec! S pomočjo naših najhujših in brezobzirnih duševnih in telesnih sovražnikov prikupil si si svoj državnozborski mandat in postal si moralno zavezani zastopnik Lahov. Čast! — Mi pa smo Ti hvaležni, hvaležni do dna duše, don Greg., za orožje, katero si nam v roke potisnil. Ker to orožje bo Tvoja politična smrt, in politična smrt bode tudi Tvoji kozraopolitični bandi. — O! klerikalci, kam ste zabreli, kam zapeljali naš narod! Ne samo v propad, ker tu je še rešitev, ampak v duševno in gospodarsko smrt! Vsaki napredek hočete zatreti, brezpogojno zatreti, ker danes ni več Vaše geslo: vse za vero, dom, cesarja. Vi nas hočete imeti v temi, pridobiti si hočete absolutno nadvladje, kajti Vaše današnje geslo je: ,vse za nas in za naše mošnje". Je-li tako? Da, gospodi nunci, tako je, in vitez dr. Gregorcig bo Vaše koristi klečeplastvom — drugače, menim, ne zna— dobro ščitil in zagovarjal. Vam so koristi it ;žnje našega teptanega naroda deveta briga, ker Vi danes niste več oni pošteni klerikalci z geslom: „vse za vero, dom, cesarja", ampak navadni demokralje, katerim gre le za koristi Vašega stanu. — Ti pa, teptani in zaničevani narod, odpri oči l Videl bodeš, da te le duševni napredek, trden značaj inbrezomejno zaupanje v narodno-napredne može dovede do sladke svobode in mirnega blagostanja. Ne puščaj, da te duhovniki v politične namene zlorabljajo. Ostanimo zvesti veri naših pradedov — izven cerkve otresimo se pa vpliva naših duševnih pastirjev a naših duševnih in gmotnih zatirjevaleev. Kraševci! Pokazali ste v Sežani 3. t. meseca, da ste v veliki večini narodno-na-predni; pokažite 9. t. m., da ste v celoti napredni, steber narodno-naprednega programa, ki je edini pravi in pošteni. To bo Vam v čast, bratom v korist! Štanjel, Kobiljaglava, Velikidol, Štjak, Brestovica, Vojšica, Kazlje, Repentabor in Tomaj, zdramite se, ker danes ste nam v nečast, sebi v škodo! P.....a. Domače in razne novice. Migljaji volilnim možem za IV. kurijo. — Kakor smo imeli natančno prera-čunjeno lepo večino za našo stranko v peti kuriji,tako je tudi v četrti. Zato pravimo: Večina je narodno-napredne stranke, in še celo lepa, ako ostanejo izvoljeni možje tako trdni in zvesti dani besedi, kakor so bili oni za peto kurijo. Mi smo prepričani, da se to zgodi, da se nikdo ne izneveri — in zmaga bo naša, kakor je bila naša zmaga v V. kuriji. Razloček je le ta, da bo naš kandidat tudi izvoljen, ker v sredo ne bo Italijanov, ki bi odločevali. Ločni k ima res pet laških glasov, ali tudi teh se ne bojimo, če glasujejo tudi za klerikalce. Tako lepa bo naša zmaga! — Zato le pogumno na volišče! Ako bi Vas kdo strašil, češ, saj itak propadete, zapodite ga od sebe kot sleparja! V volilnih okrajih Boleč, Tolmin in Sežana ima naša stranka veliko večino. Zato treba paziti, da bo volilna komisija naša. — V Gorici imajo večino klerikalci, ali upamo, da je to zadnjič! Volilni možje goriškega okraja naj se zberd v restavraciji .pri Jelenu" nasproti Škofiji najdalje do '/A da vidimo, če bomo vsi skupaj in kdo morda še manjka. Kdor je naš, naj pride torej ,k Jelenu". Ožje volitve ne bo, vsaj upati je, da ne bo zopet kake nove klerikalne luraparije. Vendar naj volilci skupno čakajo izida. — V Gorici se bomo shajali med volitvijo v gostilni g. Petra Birse na dvorišču Corte Caraveggia. Ne kazati nasprotnikom ne izkaznice in ne glasovnice; oboje pa treba prinesti seboj. Na glasovnico zapišite: Oskar Gabršček, župan v Tolminu. S to zmago bo klerikalna banda v naši deželi popolnoma premagana. Rojaki — na noge t Veleposestnikom, — Društvo slovenskih veleposestnikov je sklenilo, da samostojno nastopi in postavilo je za kandidata gosp. Andreja Kocjančiča, veleposestnika v P jd-gori. Gospod K. je drage volje posodil svoje ime, ki bi utegnilo služiti komu morda celo za tarčo, v katero bi streljal strupene pušice, dasi je izvolitev izključena. Pač lep čin v sedanjih težavnih časih. — Oklic priobčimo prihodnjič. — Za danes prosimo le, naj pošljejo izkaznico in glasovnico s pooblastilom vred predsedniku g. A. Jakončiču vsi oni gg. veleposestniki, ki ne morejo priti osebno v Gorico. Toda treba bo, da pride osebno vsaj 70 veleposestnikov v Gorico — za vsak slučaj. Iznenadenja so i tu mogoča. Posebno pa ni izključena kaka ugodna kombinacija. — Tu ni govora o kakem strankarstvu, marveč gre za važne koristi največjih davkoplačevalcev l Zato na noge vsi! Niti en glas ne sme iti v zgubo! Na noge! Nemec o volit?! v ?. kuriji. — Prejeli smo dopis, kateri priobčujemo radi zanimivosti v izvirniku. Glasi se: Geehrte Schriftleitung! Mit Inter- I esse den Gang der Wahlen fiir den Reichsrath verfolgend kann ich nicht I umhin, auch der Wahl in der V. Curie unserer Provinz mit einigen Worten zu gedenken. »Dr. Gregorčič mit 146 ge-gen 141 Stimmen zum Abgeordneten gewahlt!« Als ich diese Nachricht ver-nahm, wollte ich gar nicht daran glau-ben, da ich die Wahl Dr. Tumas be-stimmt erv/artete. So kamer, bei dieser Wahl drei Candidaten in Betracht — der Gandidat der internationalen Socialdemokrate war ja nicht ernst zu nehmen — Dr. Gregorčič als eleri-caler Slovene, Dr. Turna als liberaler Slovene und F i n e 11 i als Italiener. Die Italiener mussten sich dessen klar sein, dass ihr Candidat nicht gewahlt werden konne, da zwei Drittel des Landes slo- ! venisch sind, ihr Candidat kam also eigentlich nur als Zahlcandidat in Frage, da selbst im Falle einer engeren Wahl zwischen diesem und einem der beiden slovenischen Candidaten an einen Er-folg Finettis nicht zu denken war. Die Frage »Slovene« oder »Italiener e fiel also ftir sie nicht mehr in die Wag-sehale, es handelte sich also nur mehr um die Frage »liberal« oder »clerieal«. Die clericalen Italiener erkannten die Situation und 2 2 von ihren Wahl-mannern stimmten gleich im ersten Wahlgange fiir den slo-venisch-clericalen Candidaten, denn es galt j a einen Clericalen gegen einen »verruchten« Liberalen durchzubringen. I Nun solite jeder verniinftig Denkende j meinen, dass die liberalen Italiener in j diesem Kampfe zwischen Clericalismus J und Liberalismus dem liberalen Candi- t daten zum Siege verhelfen \rarden, l doch was geschah? Die »liberalen« I Herren enthielten sich der Abstimmung, j und so drang der clericale Dr. Gregorčič, | der seinerzeit von der italienischen Be- j volkerung viel verlasterte »Don An- I guria«, durch. Die Herren »liberalen« j Italiener mogen nun mit ihrer Feind- j schaft gegen den Clericalismus prahlen, J sie werden jetzt stets daran erinnert j werden konnen, dass es ihnen zu ver- I danken ist, dass heute ein clericaler I Abgeordneter der V. Curie ist und es i jetzt versuchen kann, in Wien den ir-rigen Glauben zu erwecken, dass die Mehrheit der Bevolkerung unseres I Landes eine treue Anhangerin des Cle- I ricalismus sei. Uebrigens wollen wir j Herrn Dr. Gregorčič fur so ehrenhaft I halten, dass er, nachdem er nur wenig I mehr als ein Drittel der Wahlmanner- I stimmen erhielt, und daher nur Ver- I treter der Minoritat der Bevolkerung I ware, sein Mandat niederlegen wird. Wie dem iibrigens auch immer sei, eine I Erscheinung in diesem Wahlkampfe ist freudig zu begrussen, namlich das Er-starken und bewunderungswurdige An- | wachsen der liberalen Partei unter der slovenischen Bevolkerung. Dies ist, geehrte Schrif tleitung, hauptsachlich Ihrem Blatte zu verdanken, und gestatten Sie daher, dass ich Ihnen zu diesem glan-zenden Erfolge meine Gliickwunsche ausspreche. Vor einem Jahre hatte wohl Niemand daran gedacht, dass Ihre An-hangerschaft schon so rasch wachsen wurde, dass heute der clericale Slovene nur mit Hilfe der clericalen Italiener, und auch da nur mit 5 Stimmen Majoritat, iiber den liberalen Candidaten siegen konnte. Ich bin nicht etwa einer der Ihrigen, šondern als treuer Sohn meines deutschen Volkes in nationaler Beziehung Ihr nationaler Gegner, doch das Nationalgefuhl soli nie den Blick soweit triiben, dass man davor zurtick-schreckt, auch dem r.ationalen Gegner die Hand zu reichen, \venn es gilt einen gemeinsamen, beiden Theilen gleich gefahrlichen und verderblichen Gegner zu bekampfen, und dieser Gegner ist -— der Clericalismus. Entschuldigon Sie, dass ich von einer Namesunterfertigung absehe, doch ich muss dies mit Kiick-sicht auf meine Stellung thun. Achtungs-voll ein deutscher Anticlericaler. Nasvet g. svetniku Kutarju. — Pišejo nam iz mesta: .Gorica" je vedela povedati o g. deželnosodnijskem svetniku Rutarju le to, da je domačin, kmečki sin, in da ima srce za kmeta, ker je kot okrajni sodnik vsled oblasti, katera mu je pripadala, zahteval od upnikov, da so znižavali kmetom obresti od izposojenega denara, — Domačin je. Res je to. Ali zdi se mi, da tega ni treba tiskati z debelimi črkami, da je ta in ta domačin. Jaz stojim namreč na tem stališču, da med nami Slovenci ne sme biti toliko, in navadno osten-tativno, tistega povdarjanja: domačin, kakor da bi bil Slovenec, rojen v sosedni deželi, že tujec, ako prestopi mejo svoje ožje domovine, katero so nam tujci razkosali, ter stopi čez njo med brate. Tako naziranje je krivo, ne odgovarja naši slovenski reči, in je radi tega obsodbe vredno. Da je domačin, to pač ni nikaka zasluga. Da je kmečki sin, tudi ne. Ako se je rodil pod krovom kmečke hiše ter se popel do deželnosodnijskega svetnika, je to prav lepo, aH posebej tega po mnojem mnenju ni treba povdarjati. Današnje težnje našega kmeta pozna pač najbolj tisti, ki živi kot inteligenten mož sam kot posestnik med njim, ter deluje tudi med kmeti, ne pa oni, ki živi v pisarni ter se zvunaj nje ne briga za nič v naši narodni borbi. Tu pač ni umestno trobiti, da je ta ali oni kmečki sin. Saj veste, kako opeva kmečko hišo naš pesnik Simon Gregorčič! Kot nekaj posebnega pa navaja .Gorica* to, da je zahteval od upnikov, da so znižavali kmetom obresti od izposojenega denara. .Gorica' pravi izrecno, da je delal to le vsled oblasti, katera ftiu je pripadala. Prav! Ali kaj je to? Ali je to kaka zasluga? Nikakor ne. Iz besed »Gorice" same je posneti, da je vršil le svojo dolžnost, ako je vsled oblasti, katera mu je pripadala, zahteva! od upnikov, da so znižavali kmetom obresti. Vršenje dolžnosti v službi, ki koga dobro redi, pa ni nikaka zasluga! Drugega ne vedo nič povedati. Kako pa tudi! Poznam Rutarja. Dober človek je, kakor pravimo, in gotovo le njegova dobrota je kriva, da se je dal zapeljati od ljudij, katere moramo prištevati izdajalcem naroda. Obžalujem, da je mirno vzel na znanje kandidaturo brez njegove vednosti, in ko se je odpovedoval, da je šel z nova na limanice, spletkarjem, ki se poslužujejo v svoje svrhe najpodlejših sredstev. V tako družbo Matija Rutar pač ne tiče. Izvoljen tako ne bo. Nerad bi videl, da bi tak poraz doživel on, ker tega ne zasluži in bo moža le bolelo. Gosp. Rutar I Ne dajte si greniti življenja od klerikalnih spletkarjev, ki imajo krvave roke in izdajsko srce !w ŽItIo Rlcmanje! — Demonstracija pred nadškofijsko palačo je bila prav značilna. Med drugimi klici so se slišali tudi — .živio Ricmanje*. — Ricmanje je marveč tista občina pri Trstu, ki je prestopila v gršii obred katoliške cerkve. Dovolili so radi ta prestop v Rimu in na Dunaju, ker za prestop v pravoslavje dovoljenja ni potreba. .Primorski Ust* in liberalci. -•Prim. List* si je nadel to nalogo, da slika naprednjake v naši deželi kot liberalce, ki so nevarni pred vsem veri, ki hočejo podreti cerkve, zapoditi krščanski nauk iz šole, ki nameravajo prekucniti cesarske prestole ter sploh vse preobrniti na svetu. Karkoli se je na svetu zgodilo hudega in preobratnega v slabem pomenu, vse pripisuje le liberalcem. . Ko to stori, pa navadno dostavlja! Glejte jih, taki so liberalci I In v naši deželi jih imamo tudi. Tako so pisali pobožni lažnjivci •koli.Prim. Lista" lani, tako so pričeli tudi letos. V svoji^Vvrstevtopravif .da liberaki.ljposobttik.nioz, ki so docela neodvisni ter Tuma m dr. Tre o. — Prvega naši rojaki pač dobro poznajo. Saj je dobil tudi na dan volitve v V. kuriji 17 glasov več nego vitez dr. Gregorčič. — Dr. Tre o pa se je preselil iz Postojine v Gorico, ker je tu tako krvavo potreba neodvisnih narodnih delavcev. S samimi c. kr. uradniki in duhovniki pač ne pridemo^nikamor I Mi potrebujemo mlajših so pahnili vero iz javnega življenja, so vrgli Božje razpelo iz šo, so izbrisali iz knjig v šolah ime Jezus, so oskrunili zakrament sv. zakona (Kaj pravite, kdo ga največ skruni ?!), oropali cerkve itd. Glejte.! Tako slika »Prirn. List" naprednjakel Naši napredni možje v deželi niso storili še nič takega, kar očita »Prim. List* liberalcem, pač pa smo opazili sadove temnega klerikalizma. Videli s'mo, da so naprednjake metali s shodov, jih pretepali, napadali« pretili so s pestmi šoli in učiteljem, in v Skopem so se popeli do pravega tolo-vajstva. To je polje, na katerem naj klerikalci počistijo plevel in osat. Tiste grde laži in podtikanja o „ brez verstvu" itd. smo pobili že tako korenito, da jim noben razsoden človek ne verjame več, le ,Prim. List" obeta, da jih bo ponavljal v številki za številko. Zato pa tudi tak list s tako peklensko zlobo ne sme čez prag nijedne napredne hiše. Proz ž njim! Tistim pa, ki vas zmerjajo z liberalci, podtikaje vam brez verstvo in drugo podobno, povejte očito in brez strahu, kar jim pritiCe, dati pa jim ne niti vinarja čez predpise! Klobuk «,g!fw pred njimi! —Nič niso pomagale vse tiste tako zvite spletkarije iz farovžev, ni pomagal rebula iz farovške kleti, ne ponujanje denarja, nič ni pomagal pritisk iz spovednice od strani žena, nič niso izdali tisti hudiči, katere so klicali iz pekla na naprednjake, nič, nobena reč jih ni mogla odtegniti od dane možke besede, marveč naši volilni možje so stali trdno kakor skala ter so glasovali za dr. Turno pri prvi in ožji volitvi soglasno kakor en mož. Vsa čast jim, klobuk z glave pred njimi! Dne3.januvarija 1901. so obsodili ti naši volilni možje dr. Gregorčiča in njegovo bando, obsodili vso tisto divjo gonjo profi dr. Turni, kateremu so izrekli na novo zaupanje, a ga odrekli načelniku spletkarjev dr. Gregorčiču. Volilni možje pete kurije so. že obsodili klerikalne sleparje, volilni možje četrte kurije store* to v sredo! Prepričani smo, da stopijo po vzgledu iz pete kurije kakor en mož na volišče, da volijo soglasno narodno-naprednega kandidata Oskarja Gabrščeka. Naprej za svobodo in napredek! Kmet ne bodi le molzna krava nuncem, naj ne misli le z nunčevo glavo, ampak s svojo! Na noge! Na svidenje na volišču! Zakaj dr. Turna ne kandiduje v IV. knryi I! — Prav mnogi volilci so hoteli, naj na vsak način kandiduje dr. Turna pa v IV. kuriji, v kateri bi bil prav gotovo izvoljen. —- To je res! Toda dr. T u m i ni za svojo osebo, ni za mandat, ni v njem nič sebičneža, kakor ga klerikalci obrekujejo, zato je sam ostal pri kandidaturi gosp. Oskarja Gabrščeka v IV. kuriji. ~ Stranka sama, t. j. izvrševalni odbor, ga ni silila, da mora kandidovati, ker je za organizacijo stranke bolje, ako ostane dr. Turna v Gorici in pojde na Dunaj Oskar Gabršček. — Klerikalci so ostali kar iznenadeni, ker dr. T. ne kandiduje, kajti U ljudje mislijo, da so vsi tako sebični, kakor oni. Ako bi bil vitez Gredolčič padel v V., bi gotovo kandidoval v IV. kuriji, ker njemu je mandat prirastel k srcu. Dr. Turna bi bil izvoljen že lam, ako je hotel, — enako letos, toda dokazal je, da mu je le za narodno delo, za vspehe, ne pa za časti, katerim se radovoljno odreka. S tem je osramotil klerikalne lažnike in obrekovalce! Dr. Turna ostane doma: odvetnik, deželni odbornik, načelnik narodno-napredne stranke, katera se pripravi pod njegovim vodstvom za volitve v deželni zbor, ki bodo letos. — Pisarna naše stranke pa bo skrbela tudi za delovanje na Dunaju. Vse po lepem načrtu! — Proč s klerikalnimi obljubami! Mi hočejrao — dejstev l Nova odvetniška p!sarna v Gorici. — S 1. januvarjom sta otvorila odvetnika gg. dr. Henrik Turna in dr. Dragotin Tre o (ki je bil doslej odvetnik v Postojni) skupno odvetniško pisarno v hiši »Goriške ljudske posojilnice". — Novi civilnopravdni redi je dandanes otežil stališče odvetnikov, ako hočejo vedno točno-postreči svojim klijentora. Ako pa se združita po dva odvetnika, da imata oba eno samo pisarno, moreta veliko lože in točneje zastopati stranke na raznih oddelkih obeh sodnij. Zato sta se združila tudi gg. dr. lahko neustrašno nastopijo, kedarkoli je treba. Saj se ni »drznil* doslej niti vitez Gregorčič, ta slavni prvoboritelj za pravice narodove, da bi zahteval na sodniji slovenski zapisnik. Vsi zapisniki, ko je bil zaslišan kot priča celo v zadnjih Gabrščekovih pravdah, so italijanski. — Potrebujemo torej neodvisnih mož, da bodo pospeševali slovensko stvar. Zato smo vsi z veseljem pozdravili sklep g. dr. Treota, da se preseli v Gorico, in to toliko bolj, ker je znano njegovo rodoljubno delovanje v Postojini. Tam je ustanovil tudi .Sokola" fn mu bil do konca starosta. Ker je v rodbinski zvezi s široko-znano Mahorčičevo rodbino v Sežanije postal sam kos Kraševca in torej Goricana, a s preselitvijo v Gorico je popolnoma naš. Mi toplo priporočamo to novo odvetniško pisarno in prosimo, da se rojaki ob potrebi oglašajo. — Ker pa vseh strank ta dva odvetnika pač ne moreta zastopati, imamo za nasprotujoče si stranke na razpolago odvetniško pisarno dr. Staniča, Tako bo zanaprej bolje poskrbljeno, Ko gre tožnik k dr. Staniču, naj se obrne toženec v to novo pisarno — in narobe. Do zdaj je bilo za mnoge naše rojake težko, izbirati si dobre domače zastopnike. Tudi tej nepriliki je torej odpoma-gano. Zopet lep napredek! Kdo Je Izgubil zaupanje ? — Ali se spominjate, na kako podel način je hotel dr. Gregorčič odstraniti iz političnega življenja predlanskim dr. Turno ? V »Gorici* v prvi številki je bil spustil v svet tisto slovečo bombo, podprto s podpisi odbornikov »Sloge*, da mora dr, Turna odstopiti, ker je izgubil zaupanje, Nikdo mu več ne sme zaupati, ker ni vreden zaupanja, Že pridemo na dan s fakli itd. Tako je pisarila »Gorica* ter grozila, da nikdo ne sme več zaupati dr. Turni, da je izgubil zaupanje, ker ga ni več vreden, da so se varali 2 njim in slično. Dr. Turna je imel čisto vest. Prihajal je iz naroda protest proti takemu preganjanju dr. Turne od strani samega »ljubljenca naroda* dr. Gregorčiča, zlasti, ker »Gorica* še do današnjega dnč ni povedala, kaj bi bil dr. Turna storil takega, da bi bil izgubil zaupanje. Ljudstvo je »videvalo laži in zlobna podtikanja »Gorice* pod vodstvom dr. Gregorčiča, in zaupanje je šlo do! pri Gregorčiču, da se je počasi spremenilo njegovo ime v Gredolčiča, pri dr. Turni, ki je hodil dalje mirno po začrtani poti, pa je raslo zaupanje. Ljudstvo je jelo še bolj ceniti njegovo narodno delovanje, in da je kandidoval lani namesto dr. Staniča, bi bil izvoljen. To stoji neizpodbitno. Zaupanje je raslo in pokazalo se je letos v jako lepi meri. Volilni možje narodno - napredne stranke v peti kuriji so stali trdno kakor skala za dr. Turno. Zato je dobil tudi 17 glasov več nego »ljubljenec naroda* dr. Gregorčič. Kdo je torej izgubil zaupanje? Edino le dr. Gregorčič? Zadnji žarek zaupanja do Gregorčiča med našim zavednim ljudstvom pa je ugasnil, ko se je zvedelo, da je ,drsal" v Furlanijo po laške glasove, ki so mu rešili mandatek. Dr. Turni je bilo na dan volitve glasno izrečeno zaupanje, dr. Gregorčiču pa očito nezaupanje. Narodno-na-predna stranka sme biti ponosna na izid volitve na dan 3. januvarija t. 1., dr. Gregorčič s svojo bando bi se moral pa sramovati svoje »zmage*, ako bi bil za tak čut še sposoben. Ker je ulovil odločilne glasove v Furlaniji, kaže, da ga ni ničesar več sram, marveč da je prijadral srečno do izdajalstva I Zato on ne more biti več poslanec goriških Slovencev, in tudi ni, marveč on je, kakor je čul na ulici, »deputato friulano*. Množica na ulici mu je klicala: »Evviva il deputato del Friuli", pa tudi »Evviva il tradittore della patria slovena"! Kako priporoča .Gorica« Matijo Kutarja. — Pravi, da »Sloga* priporoča Matijo Rutarja, človeka domačina, kmečkega sinu, ki ne išče sebe in svoje koristi, ki se niti ne ponuja, ampak sluša le glas društva, katero ga kliče na narodno delo v nevarnih časih, ko širokoustneži brezskušnje, brez resnosti in brez najmanjšega srca za kmeta, pač pa delavni in uneti za oderuhe in izkoriščevalce naroda, hočejo splezati na višino, da bi od tam vladali naš ubogi narod kot tropo izgubljenih in za- peljanih ovc. — O Rutarju samem ne vž nič povedati v oklicu med domačini novicami, zato pa tim pridnejše udriha po nekih širb-koustnežih itd. Kako je to neumestno m zlobno, kaže nam okolnost, ako prevdarimo, da Rutarju protikandidat je Oskar Gabršček, kateremu se pač ne* more reči, da bi b;l širokoustnež, brez skušnje, brez resnosti, brez srca za kmeta,' delaven in unet za oderuhe itd. Kaj na tak način se priporoča kandidata, da se le udriha po protikandidatu ter podtika tako podle reči, kakor to dela »Gorica« ? Gospodje, globoko ste padli! Matija Rutar more biti vesel takega »priporočila*, ki je le udriharija po protikandidatu. Ali more dopustiti mož, kakor je Rutar, kaj takega? Volilni možje! Na take podlosti je mogoč le en odgovor: mož s takim priporočilom ni naš mož; volimo torej v odziv takim klerikalnim lumparijam — Oskarja Gabrščeka! Ef navficina laških liberalcev. — Dasi se ima zahvaliti Gregorčič za izvolitev enako laškim klerikalcem kakor liberalcem, vendar napadajo liberalci le klerikalce, molče pa o dr. Pajerju, da bi vzeli Zanettiju zaupanje v Furlaniji. — Dr. Gregorčiču pripisujejo celo pesem »Soči* našega Simona Gregorčiča, da bi pokazali, za kakega moža so Furlani glasovali. Pač ob času volitev vse prav pride, To pa je dr. Gregorčiču dvakrat v nečastl Mesto poštnega odpravnik* v Dekanih. — G. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstn razpisuje mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Dekanih (HI. razred 6. stopinja), okr, glavarstvo Koper, proti pogodbi in kavciji 400 Kr; letna plača 350 K; uradni pavšal 90 K, in letni pavšal 504 K za vzd-'avo na teden jedno-kratne poštne zveze med Koprom in Dekani ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Razgled po svetu. Volitve. — Na Dunaju volijo v peli skupini pet poslancev. Doslej so bili v rokah kršč. socijalistov. Sedaj pa so jim odvzeli dva socijalni demokratje. Dr. Lueger je prodrl le z 21.094 glasovi, nasprotnik njegov je dobil 18.383 glasov. — V Trstu je bila včeraj ožja volitev med Rvbaf em in Hortisem. Zmagal je sicer slednji, ali Slovenci so se pokazali ob tej priliki tako, da mora začeti vlada l njimi drugače računati, ako je še sploh kaj pravive v Avstriji. — Hoitis je dobil 10.699, Rvbaf pa 8414 glasov. Da je vladin sistem drugi, pa bi zmagal Rvbaf. Slava tržaškim rojakom I Njihov trud je bil velik, a vspeh je nadkrilil vse nade! V Istri je postavljen od slovanske strani v kmečkih občinah vztočnega dela V. Spinčič, v zapadnem delu pa M. Mandič. Laginja ne kandiduje več. Državnozborske volitve t LJubljani. '-—:" Izid volitev pretekli četrtek je bil naznanjen zvečer po 8. uri. Oddanih j* bilo 1684glasov. Dobili so: dr.Tavčar 907 glasov, kanonik Sušnik 407, Baumgartner 357 glasov. V trgovski in obrtni zbornici je bilo oddanih za dr. Tavčarja 12 glasov, za Sušnika 7 in za Baumgartnerja 1. Izvoljen je torej dr. Tavčar. Krfigerja je imenoval mestni svet v Kijevu na Ruskem častnim članom mesta Kijeva. Sklep utegne biti velikega pomena, ker mestni svet v Kijevu je bil že večkrat merodajen v ruski politiki. V Južni Afriki. — Po zadnjem ofici-jalnem izkazu, ki sega do 30. novembra lanskega leta, so izgubili Angleži v vojni z Buri 49.700 mož. V tem številu je uštetih 37.100 mož, ki so bili poslani domu kot invalidi. Od teh jih je umrlo 230, drugih 1316 ostane nerabljivih za delo več ali manj, 34.780 pa- se jih je povrnilo nazaj v vojake, ker. so ozdraveli. Pripominjamo, da tako se glasi angleško poročilo, dečim drugi trde, da so izgube še veliko večje. — Iz Avstralije odide koncem januvarija kakih 4000 mož v južno Afriko. — Devet namerava baje napasti angleške naselbine, ko se ustanove Buri v Kaplandu. Železnico med Kapstadtom in Bloemfonteinom so Buri razdrli. Kitajsko. — Kakor brzojavljajo iz Pekinga, je naprosila kitajska komisija grofa Vvalderseeja, naj ustavi vse nadaljne ekspe-dicije, ker Kitajska je odobrila zahteve vele vlastij. Za spravno poslanstvo v Nemčiji je določen princ Su, glavar jedne izmed osmih cesarskih rodbin, ki stoje višje od princa Cinga. __________ Okni zbor ..Slovenske Šolske Matice" (Konec). Nadalje so se na podlagi tajnikovega poročila določile nagrade za književna dela po 40—48 K od tiskovne pole za izvirna in po 32 K za prevedena dela. Na podlagi poročila gosp. blagajmka se določi proračun za naslednja tri leta in sklene izdati za> 1. 1901. »Pedagogični letopis" in 1. del knjige za realije, namreč »Zgodovino*. Ko se je posvetovalo in sklepalo še o raznih nasvetih in željah odbora in društvenikov glede poslovnika, izdajanja društvenih knjig i. dr. in so o tem govorili gg. Hubad, Zupančič, Jelene, Strmšek, Mešiček in predsednik, sklene gosp. predsednik zborovanje s prošnjo, naj p. n. društveniki zaupajo novemu odboru, ki zagotavlja, da hoče delovati z vsemi močmi na uresničenje dane in prevzete naloge. Dopoldne je g. ravnatelj Andr, Sene-kovič priredil v fizikalni sobani 1. državne gimnazije prav zanimive in poučne električne demonstracije s primernim razlaganjem, popoldne po občnem zboru pa je razjasnjeval v mestni elektrarni električne naprave ter obakrat žel od mnogoštevilnega poslušalstva zasluženo priznanje in zahvalo. Zvečer je privabil vrlo uspeli koncert meščanske godbe mnogo društvenikov fn šolskih prijateljev v restavracijske prostore .Narodnega doma«. Tudi nedeljske gledališke predstave na čast »Šolske Matice« ie je udeležilo dokaj Matičarjev. Žal, da se ta predstava ni mogla priredili v soboto, ker bi se bila udeležila večina doSlih členov. Za tem občnim zborom sta bili Se dve znameniti zborovanji; V soboto, dne 29. pr. m., je ob 8. uri zjutraj zborovalo v »Narodnem domu« »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". V ta namen zbira društvo doneske poleg členarlne po svojih kraj-jarskih knjižicah, s prirejanjem koncertov in veselic (lani nad 500 K) in podpornimi darovi; največ pa prinaša društvu njegov »gospodarski program" (lani čok 1000 K). Vseh dohokov je bilo lani 2254*56 K; vsega premoženja se je v eestih letih društvenega obstanka nabralo 12.871*10 K. Za tem društvom je zborovalo deželno »Slovenske učiteljsko društvo v Ljubljani", Društveni predsednik J. Rezek iskreno pozdravi v prav mnogobrojnem stevnu zbrano učiteljstvo. Resni in težki so današnji časi za naše učiteljstvo, zato je treba, da Se tesneje združimo svoje vrste; ker čimbolj se bomo dospeli do svojih opravičenih zahtev. V slogi je vspeh! Da bi pa toliko prej dospeli do tega, poganja se naše učiteljstvo že nekaj let za to, da bi v zakonodajalne zbore prišel tudi kak naš tovariš, ki bi ondi ob šolskih in učiteljskih vprašanjih povzdignil strokov-njaški svoj glas. Letos se je bil napravil v tem oziru prvi poskus, ki se nam pa ni uresničil se to pot. Vendar smemo veseli biti, da je storjen začetek in hvaležni moramo biti stranki, ki je z vso vnemo podpirala to kandidaturo ; posebno zahvalo pa smo dolžni svojemu tovarišu L. Jelencu, ki se je žrtvoval za ta prvi poskus in neustrašeno šel v boj proti onemu krivemu preroku, ki trdi, da je naša šola prekletstvo za ljudstvo. (Viharno ploskanje in klici: Živio Jelene!) Namesto odsotnega tajnika poroča predsednik o korakih in uspehih lanskih sklepov ter o drugem odborovem delovanju, kar vse pa je usiteljstvu že itak znano iz »Učit. Tovariša*. Blagajnik Fr. Crnagoj poroča, da ima društvo po vseh odbitih troških Še 602*92 K premoženja in terjatev na zaostali naročnini za »Učit Tovariša« okroglih 2000 K. Zbor dovoli tudi za Prešernov spomenik 50 K. Izmed sklepov sta posebne važnosti: da se prenaredi disciplinarni zakon, in da se ob začetku počitnic skliče shod, na katerem naj vse naše učiteljstvo skupno povzdigne svoj glas proti obrekovalcem naše šole in uči-teljstva ter za končno uresničenje opravičenih svojih zahtev. Zahvala. Podpisanemu je pogorel v Gonjačah hšt. 15/147 pripadajoč hlev, ki ni bil zavarovan, ali zavarovan pa je bil neki drugi hlev, ki niti moj ni. Poleg pogodbe nisem1 «mel pravice do nikake odškodnine. Ali slavna banka »Slavija*, pri kateri sem zavarovan, je spregledala pogrešek ter mi izplačala po gospodu Jeretiču svoto K 690 odškodnine v mojo popolno zadovoljnost. ' Radi tega čina se čutim primoranega, da izrečem javno zahvalo banki »Slaviji* ter priporočam, vsakemu, da se pri njej zavaruje. Gonjače, dne 5. januvarja 1901. Ivan Simčlti. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. 1*95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizaalnih pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj! j tm- VELIKA ZALOGA -*• 3IVALHIH STRME* 1« DVDMIES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munieipio št. t mehanična delavnica v Nunski ulici št 16. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli* ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in Brez konkurence!) ' inozemskih. ¦M*** Cene bo od gld. 90 naprej. -•*¦ Z nami j« vsaka konkurenca nemogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Tovarna lanenega cvlrna Jos. Iv- Langer Fost Buiowitz pr. Hohenstadt na Moravskem priporoča svoj izdelek vbaljon » trajni svatta* boli barvi za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh številk ?n barv. Važno za vsakega! Ta* -J* -r "ST* 'S l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna nlica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela j^jj?,^ briških, dal In črna vina iz vipavskih, <@nft Istersklh furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse krajo avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cono zmerne. Postrežba poltena. 1 žepna ura iz niklja Ankir-Uem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom.natanjko regulirana s 3-1 e L n i m j a m s t v o ra ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s Erivezki vred. Parizni sistem, ravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti. 1 par pozlačenih zapeslnih gumbov. Znamka .Garanti«*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov. i par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjlevalno žepno zrcalo v etui. Teh Štirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avslr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprej me nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarn-sti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragoeenoslij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. **************** Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Kazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljulnije točno in hitro postrežbo. Dr. Dragotin Treo # # # # * + + +-# In dr. Henrik Turna naznanjata, da sta ^. otvorila skupno odvetniško pisarno v Gorici, v Gosposki ulici it. 7 I. nadstr. v hiši „Goriške ljudske posojilnice". Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka nlica St. 1 - Via Stretta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdihov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziromc preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje Mm vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, skro- ce proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. mar* Postrežba to&ta, — Cene zmerne. -*« Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & ValenMe. II. Bistrica, oktober 1900. [šHLKi}0000©0000(s)0000 Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici - Konjedie & Zajec (prej G. Darbo) pred nadrJkofijo štr. 5. Podružnica konec Kaštcla siv 2. Zaloge v ulici Morelli «. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posajilntcm hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinfene in medene plo-Ščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, itedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vst» naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni i »SLAVIJ A« vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dlvldendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih h lih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnino. Izplačana dividenda.........K 716.541*28 Reserve in fondi..........K 20,570.494*88 Dosedanja izplačila......... K 62,922.042*86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v na Havlidkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani. M™ .Ljubljanska kreditna banka" J I v Ljubljani Špltalske ulice it. 2. Nakup in prodaja vseh vrst ren», državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut Itd. po najltulimt- nejSih pogojih. J Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obre>tlin. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. \i Sprejemanje denarnih vlog: K na vložne knjižice, na tekočI račun in ua gjlro- Ukonto s 4','^uim obrestovanjem od dno vloge do dne vzdiga Eskompt menjic najkulantneje, Borzna naročila* TE ogc HI _l Zaloga vsakovrstnega j pohištva I Inton IreSdak j v Goriei, i Gospska ulica št 14 in ulica Vetturini. \ V zalogi ima | pobištvovseb slogov j za vsak stanr j priprostega in najlinej eg» izdelka j v veliki izberi. V ZALOG/ IMA: Podate na platno in šipe, ogledala, širne in platno, razne iapeearije itd. ' , Daje tudi na obrobi i \^^ ' -______-—