165. SfBVlIfcB. I LlrtllBii, i sredo 16. JDlKjo 1919. Lil. leto. OTENSKI Is£afs vsak dan »večer, Isvzesnsl nedelja tal In s »ratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vfa, ca uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. Pri naroČila nad 10 objav popast Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpiMvnlstvo „Slov. Naroda** ln „!forodna Tlakoma" Knallova ulica št 5, pritlično. — Telefon it 90. .licv askl ltarod* ve^a v Ljubljani ln po posti % v Jttfealnvitl s celoletno naprej plačan . K 84 — polletno 42 — 3 mesečno......„ 21'— 1 ........7- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fJSfJT po nakaznici. Na samo pismena naro:ila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. V laosesnstvo i celoletno......K 95-— polletno........, 50*— 3 mesečno......26*— Q-_ t. . .... M -7 Uredništvo „»lov. Naroda" Knallova nlica it 5, 1. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane ln zadostno frank o van a. Rokopisov na vrača. Posamezna Številka velja 40 t/inarjev. K uolufnsmu uprasonliL Načelstvo JDS. se je v današnji seji obširno pečalo z načrtom ministrstva glede razširjenja delovanja Privatne Narodne banke kraljevine Srbije na celokupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uvažuje resolucijo, ki jo je sprejel glavni zbor zaupnikov JDS. dne 6. t. m., je načelstvo prišlo do tega zaključka: I.) da se mora rešitev valutnega vprašanja vršiti samo potom zakona sprejetega od Narodnega Predstavništva Pri tem bi trebalo vpoštevati, da nikakor ne gre nalagati izgube samo onim, ki bodo slučajno v trenutku izmenjave imeli stare papirne krone, ampak da je to breme tako težko, da se ga mora sorazmerno naložiti na imovino vseh vrst; mnenja pa smo. da bi ne bilo pravično, da bi naši državljani, ki bivajo v Srbiji in Črni gori, morali nositi tako breme za avstro - ogrskj denar v pokrajinah, ki so bile poprej del avstro-ogrske monarhije. 2. Naša država mora dobiti čimprej enoten denar. Zato treba ustanoviti novo enotno Narodno emisijsko banko, ki se bo bavila po načelih vseh velikih evropskih emisijskih bank samo z izdavanjem bankovcev in drugega denarja ter z regulacijo kreditne in devizne politike. Uvidevamo nujnost regulacije naše valute z ozirom na žetev in na okolnost, da nam bodo Avstrija in Madžari v kratkem vračali naše terjatve in de-pote in preti na ta način še v večji meri kakor dozdaj import potvorjenih jugoslovanskih žigosanih kron. Vsled tega nujno priporočamo, da se brez odloga izvrši biljegovanje jugoslovanskih kron. Obenem se mora pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove emisijske banke in izdanje nove valute ter se naj o projektu pred vsprejetjem v Narodnem Predstavništvu zasliši čim najširše faktorje celokupne naše države. Asrarna reforma in JDS. (Poročilo poslanca dr. Kukovca na zboru zaupnikov JDS.) Vprašanje agrarne reforme je v tesni zvezi s potekom svetovne vojne. Prodrlo je v srca ruskih kmečkih voi-ščakov s toliko silo, da je bilo njih hrepenenje po kosu zemlje celo močnejše nego globoko ukoreninjena misel na obstoj ruske države. Nevzdržno so drvele kar naenkrat trume ruske vojske iz strelskih jarkov v notranjost Rusije, da ne pridejo prepozno in da ne pridejo ob delež pri razdelitvi neizmernih ruskih poljan. Ko je zmagal pozneje Ljeninov komunizem, prevladala je sicer v obliki nekoliko drugačna zahteva, da mora biti zemlja skupna last vseh ter da ima vsak državljan le delež na dohodku skupne zemlje. Naj pa že prodre katera koli struja v Rusiji, v tem si je ves svet jedin, da mora biti uspeh velike ruske revolucije temeljita sprememba zemljiških posestnih razmer ali z drugo besedo agrarna reforma. Vprašanje zemljiške posesti je vzbudilo istotako nujno zahtevo agrarne reforme na Češkem, kjer je ista resno na dnevnem redu, tudi na Madžarskem in na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Hrvaškem, v Slavoniji in Bosni je izbruhnila po svetovnem prevratu koncem lanskega ieta zaradi zemlje prava kmečka revolucija. Kakor dandanes po Slavoniji kmet ne misli več na to, da bi prevzeto zemljo še kdaj z dobra iz rok dal, tako je zastonj kaj takega sploh le sanjati v hrvaškem Zagorju ali celo v Bosni. Tudi znamenja na Dolenjskem kažejo, da se niti slovenski kmet ne namerava cd-reči veleposesti, ki mora priti če nt z dobra pa z grdo v posest malega človeka. Narodno veće v Zagrebu je že meseca novembra lanskega leta stalo pod silnim vtisom nujnosti ureditve zemljiške posesti potom zakonodaje ter je vpoštevajoč dejanske razmere izdalo že primerne začasne odredbe Odposlanstvo istega narodnega veča je v adresi prestolonasledniku kot najvažnejše socijalno vprašanje snujoče se države povdarilo agrarno reformo in je odgovor prestolonaslednika I. decemora lanskega leta v polni meri pritrdil stališču narodnih zastopnikov. Kako resno se je stvar vzela ob proglasu zedinjenja naroda dokazuje ustanovitev ministrstva za socijalno skrb, kateremu je imela prioasti kot najvažnejša naloga razdelitev zemlje in ki je razdelitev dejanski in z načelnimi vladnimi odredbami uvedlo, še predno je govoril začasni naš Darla-ment. Prvo delo vsled sporazuma strank sestavljenega narodnega predstavništva je bilo v adresi na prestol izraženo krepko priznanje k agrarni reformi. V adresnem odgovoru prestolonaslednika narodnemu predstavništvu ie zopet videti nov državniški čin priznanja potrebe zakonite ureditve zemljiške posesti v državi. Padec ministra Vitomira Korača in postavitev meščanskega politika dr. Poljaka kot ministra agrarne reforme letos ob Veliki noči ni imela pomeniti odstavitve predmeta iz dnevnega reda, ampak je stala vlada in narodno predstavništvo takrat po veliki večini trdno na stališču odločne volje reformo izvesti celo radikalno. Dr. Poljak se ie res izkazal kot mož na svojem mestu, v katerega je večina narodnega Dredstavništra trdno zaupala, da k dobri volji Korača pridruži praktično sposobnost ia zaupanje in podporo meščanske družbe v vprašanju agrarne reforme. Nobenemu drugemu predmetu ni posvetilo narodno predstavništvo v neštevilnih klubskih sejah zadnjih mesecev, v parlamentarnem agrarnem odseku, v mnogoštevilnih ministrskih sejah, v narodnih skupščinah širom dežele in slednjič v enketi prizadetih kmetovalcev iz cele države sredi preteklega meseca toliko tozornosti kakor baš ngrarnemu vprašanju, ki bi se naj bilo, če bi bila naša volia obveljala, na vsak način temeljno rešilo še pred počitnicami. Ko smo namreč videli napore nasprotnikov pravične razdelitve zem-lie, bila ie demokratska zajednica trdno odločena iz takojšnjega obravnavanja reforme v predstavništvu napraviti odločilno politično vprašanfe. Ne moremo sicer odreči trenutnemu meddržavnemu financijskemu položaiu v Parizu ucodne važnosti prve vrste. Nočemo tudi trditi, da ie pot polovice našega kabineta v Pariz v tem času beg pred ngrarno reformo. Deistvo je na, da parlament v zadniem hiDU, ki ie za zdaj prišel v poštev za rešitev agrarne reforme ni Drinesel odločitve ra d-> bode prišla žetev in prišla rudi iesenska setev, ne da bi deianske razmere v zemb'iški posesti bjle, zakonito urejene ali da bi se bila dala za tako ureditev razven ministrske začasne naredbe doseči odločitev s sklenom večine narodnega predstavništva. Ustanovi i ena ie pač organizacija tera velevažnega ministrstva, ki bi imela ^r?mn reformo izvesti seveda šele tekom let. k**r rrikdo ne dvomi, da podrobna izvršitev ne more priti danes na jutri. f Dolgoletna vojska je poleg mnogih drugih zlih posledic v gospodarskem življenju izzvala nevarno delamržnost na eni strani, na drugi pa naravnost bolestno nagnenje po neopravičenih za-cjn^Vih in nagli bogatitvi. Če delamržnost provzroča opasne ovire rednemu delu in vstvarjanju novih vrednosti v poljedelstvu kakor obrtnosti. ki je poglavitno sredstvo proti sedanji gospodarski mizeriji, pripravlja brezobzirno izrabljanje kupčijskih prilik, naj že nastopa v obliki zadrževanja blaga, tjhotaostvu ali veriženju. nevarne stres-Ijaje, ki ogrožnio človeško družbo v fundamentih. Pisana družba onih oseb. ki so se za vojake vgnezdile v pridobitno življenje, ti.vojni barantači, ki so se ..._•>• f> Kvlienie vsepovsod in zastrupili trgovsko moralo, tiralo človeško družbo brezmiselno in brezsrčno do strašnih izbruhov. Prebivalstvo delrvskih slojev, malomeščanski krogi, vse one številne osebe in rodbine, ki so navezane na stalne prejemke, tira krvosesno ravnnrje vojne dobička-rije v bedo in konečno v obupna dejanja, kakor se javljajo dannadan iz nekdaj vzorno redovite Nemčije in prav sedaj iz Italije. Obup lačnih množic, naveličanih trpljenja in pomanjkanja, si išče izhoda za sTIo, ki seveda bedo samo poveča z uničevanjem in raznašanjem blaga. Resnični trgovci, ki so si trgovino izbrali za svoj življenski poklic, in zlasti tudi trgovski naraščaj ima življenski interes na tem, da se izčisti trgovina. Ne Ie stanovska čast in ponos na svoj poklic, življenski interes veleva danes resničnim trgovcem, da se izločijo in iztrebijo razjedajoči kvarni elementi. Naša trgovina je slovela po svoji solidnosti, konkurzi in insolvence so bile bele vrane v naših krajih, osobito ljubljanski trg je veljal za trdnjavo kupčijske poštenosti. Umetnosti sejmar-jev niso mogle uspevati. Razni trgovski prihajači s svojimi reklamnimi triki, okazijskimi in partijskimi prodajami, tovarniškimi cenami in sezonskimi razprodajami na na^em trgu niso imeli sreče. Poštenost, reelnost, kupčijska resnost naših domačih, nastanjenih trgovcev so hitro zatrle razne take, navadno tujerodne elemente, ki so poskušali na našem trgu svojo srečo. Solid-nost je bila tolika, da se tudi slabi židovski element ni mogel ustaliti v nobeni glavnih trgovskih strok. V našem narodu je dovolj trgovske darovitosti in zmožnosti, naše domače trgovstvo s svojim v trgovini vzgojenim in veščim naraščajem more zmagati tudi sedanjo krizo, provzročeno po vsiljencih, in ji bode tudi kos, čim pride do vzpostav-Ijenja rednih kupčijskih razmer, do resnične konkurence v trgovini in bo trgovina res zopet v rokah trgovcev. Če imamo tako dobro vero v zdra-vost naše trgovine ter upamo, da se iz-leči te vojne in povojne okuženosti pod pogojem seveda, da bode tako obrtna zakonodaja kakor obrtna uprava razumela ščititi interese poklicane trgovine, je na drugi strani treba zavedati se druge nevarnosti, ki preti našemu gospodarstvu. V mislih imamo nevarnost, da nam zaplavi tuje podjetništvo trgovino, obrtnost, denarstvo... PotujČitve naše trgovine, industrije in morda tudi denarstva se moramo braniti prav sedaj ob graditvi nove domovine. Eks-panzivnost tujega podjetništva se je že za vojske opažala v močni in neljubi meri zlasti v nevtralnih državah. Oso- bito v Švico so silili tuji podjetniki na veliko nevoljo švicarskih gospodarskih krogov. Ob ob*e močnem snovanju novih firm je rapidno raslo število novih inozemskih firm, ki so nastopale očitno kot inozemske ali pa so se skrivale x>d švicarsko vnanjščino. Po prenehanji sovražnosti se je proces čvrsto nadaljeval. Ta nevarnost od strani tujega kapitala in podjetništva je izzvala odpor med domačini in nacionalno časopisje vodi že dolgo ostro kampanjo proti po-tujčevanju trgovine in industrije. Posebno močna so nemška snovanja. Švica se upira tej penetraciji tujstva ne le publicistično, tudi zakonodajnim potem se skuša zajeziti tuji pritok tako s poostrenimi določili o registriranu! firm, z noveliranjem določb o trgovskih družbah in zadrugah. Francoska posveča tujemu. ne\ .nu innortu posebno po. zornost in je izdala nova stroga določila o izvornih izpričevalih (certeficars d* origne). To gibanje proti invaziji tujega podjetništva je opažati sicer rudi po svetu. Tako se v Nemčiji neljubo opaža, da si Švicarski podjetniki pridobivajo na Nemškem mlekarne in sirarne. Za eksport je vobče opažati v vseh državah, ki imajo po svoji indu-strijalnosti predpogoje za to, izredne priprave. Povsod se opaža tendenca, da se izloči nepotrebno, pogrešno tuje posredništvo. Hoče se po možnosti doseči, da se bo prodajalo v zadnjo roko ter kupovalo na vrelu samem. Otresti se starih mešetarjev, mahniti jo po novih potih, ni vedno lahko, pa se da vse to izvesti m dosegati, če ie volja, če je orijentacija prava, če so pravi krmarji na krmilu. Čemu bi naš les prodajali tuji posredovalci, čemu bi kupovali angleško sukno potom Dunaja? Glavno prizadevanje pa je ubraniti se prepojitve nacionalnega gospodarstva s tujim podjetništvom. Čemu naj bi v trgovini in industriji zavladal tuj element, čemu naj se okoriščali naravnih bogastev, produktivnih sil tuji podjetniki, ki bi jemali domačine le za težake? Iz naroda mora vzkliti debželjno trgovstvo in podjetništvo. Trgovski in obrtni stan mora dobiti v narodu veljavo in spoštovanje, v te vrste morajo vstopati najboljši in daroviteiši, ne pa iskati ideala samo v kanclijah. Naše denarstvo mora prevzeti odločni, sveži duh za nova podjetja, za dviganje narodnega bogastva. Denarni zavodi morajo ven iz svoje konservativnosti, samo posojanje denarja, samo posredovanje ne zadošča, duh vstvarjanja mora prošiniti vodstva velikih zavodov. V mnogih ie preveč birokratizma, premalo živahnosti in recimo naravnost premalo zveze z živim trgovskim živ- LISTEK. Vidov dan. Vidov dan ... Vidov dan slavimo, spomin hipnega poraza, a končne zmage... Vidov dan je dan Kosovega polja, zdaj rdečega od krvi, zdaj rumenega od pšenice. Pa dvojno gledam danes Kosovo; eno na Balkanu, polje slavno, dolga stoletja pusto, a vedno živo: drugo v Ko-rotanu, polje Gosposvetsko, polje žal davno pozabljeno. Jutri bo prvič — in verujemo, da ne zadnjič — da v svobodi zašije enemu in drugemu solnce Vidovega dne; v Gračanici, stari cerkvi Matere božje na Kosovem polju, bo zazvonilo, in odzval se bo zvon Gospe Svete. Zvonilo bo v spomin dogodkov, ki so bili in ki so š e. • • Pred 500 in več leti Je na Vidov dan padlo srbsko carstvo, padel je križ častni... in čez carstvo in čez križ je v Evropo stopal turški janiČar. Bil je to tudi čas, ko je baš zamiral slovenski glas na knežjem kamnu Polja Gospo-svetskega, zakaj iz Evrope sem je gledal nemški Gospod... Kdo bo vztrajal med turškim jani-čarjem in nemškim gospodom2 Zgodovinski Vidov dan. (1380.) Vstal je oblak nad Evropo, črn, gromosen oblak od vzhoda ... iz Male Azije ie prihaial, pa mimo Carigrada, črez Dardanele naravnost sem proti Marici in Vardarju... Pa to ni bil oblak, to je bila turška sila, to je bil sultan Murat. strelonosni gospodar turških vojnih trum. Ali ga vidite vi, mogočniki tega sveta, ki sedite visoko na svoiih prestolih med Carigradom in Dunajem? Avstro - ogrske monarhije ko* take še ni bilo; pač pa so nemški Habs-buržani, gospodje Dunaja, grabili dediščine in s pogodbami dobivali dežele ter si bili baš prilastili slovenske dežele. Preko sinje Adrije so prišli Iz Ne-apolja francosko - Italijanski A n Ž u -vinci ter zasedli ogrsko - hrvatski prestol. Anžuvinec Ludvik Venki (1342. do 1382.), kralj ogrsko-hrvatski, je z mečem širil oblast svoje hiše in slavo svojega rodu od severne Poljske tja čez Hrvatsko in Bosno do Dubrovnika ter se vgnezdil tudi v severni Srbiji in Bolgarski. B*l ie pač najmogočnejši Vladar srednje Evrope. V Carigradu so sedeli grški cesarji, slabotni vladarji trhle preživele države, ki niso več živeli od svoje moči A imeli so za seboj slavo, zgodovinsko slavo cesarskega ali carskega imena, tesno združenega z mestom Carigradom. Sredi med tuiim Ludvikom Velikim in malim Grkom je bil sin svoje zemlie, srbski Dušan Silni iz rodovine Ne-maniičcv (1331 do 1355.). Od Donave do pred Solun in daleč tja do korint-skega zaliva je segala njegova močna roka in od Adrfle tia proti Carigradu. V tej državi ie M red in ena volja. Dušan je čutil svojo moč ter je tej moči hotel dati tudi blesk; dal se je 1346. v Skonb"u kronati za carja Srbom. Grkom in Bolgarom ter mislil zasesti carski prestol v Carigradu. 2e se je pripravljal na pohod, pa ... Evo, to so bili takrat mogočniki južne Evrope, ko se ji je bližal turški vihar. Grke je izpreletel strah. Ogrsko-hrvatski Lu'dvik je le mislil na svojo dinastijo in ko se je radi tega zapletel v poljske stvari, ga ni bilo več dobiti za Balkan. Še cerkev ni prav spoznala glavne nevarnosti onega časa. Rimski papež je včasi skušal združiti krščanske vladarje za križarsko vojno, a obenem je zahteval zlasti od grškega cesarja, naj prej sprejme katolicizem. Grški pravoslavni patriarh pa je proklel srbsko pravoslavno cerkev, ker se je odcepila od njega, osamostalila in nacionalizirala. Edina, ki je resno motrila turško opasnost, je bila srbska država. Zdelo se je, da vzame Srbija križ in grehe vse Evrope na sebe. In vzela ga je na sebe, ta težki križ. vzela ga je leta 1380. Pa žal, to ni bila več Srbija Dušana Silnega, ki je z močno voljo vodil nje usodo; bila ie marveč to že Srbija carja Lazarja. Ta Srbija je imela več gospodov in Človek bi skoro vprašal: »Kateri Vama je mogočnejši, ali Ti, Lazar, ali ti, Vuk Bran-kovjč, zet njegov?« In car Lazar, Te gospod poleg gospodov, se je (dasi že pozno), postavil na Kosovem v bran absolutnemu monarhu vojnih čet, štirikrat močnejšemu Muratu. Zgodovinska resnica je to-le: Bitka se je začela v torek na Vidov dan. Zmaga se je nagibala na srbsko stran in srbsko zmagoslavje je doseglo vrhunec, ko je Miloš Obilic zabodel sultana Murata v njegovem šatoru. Smrt sultana pa je silno razpalila Turke in prisilili so Srbe na umik. Vuk Brankovih je dobro držal svoje desno krilo, a vjeli so Turki hrabrega Lazarja ter mu odsekali glavo. »Bil je velik poraz i turški i srbski in malo se jih je vrnilo,« pravi Letopis dubrovniški, »dva carja ubita«. Kdo je bil poražen, Srbi ali Turki? Evropa je vztrepetala ..., vztrepe-tala v radosti, govoreč: »Srečno Kosovo polje, polje turškega poraza, večen spomin Milošu, ki je odprl grob sulta- nu...« In vendar, in vendar Je dogodek ostal srbski poraz, ne zato, kakor da bi Srbi bežali, ampak zato, ker Srbija ni bila trdna v svoji notranjosti. Turki so osupli samo prvf hip; nato so se pa zbrali, izvolili Bajazita (»blisk«) za sultana in strele so padale... Za Lazarjem, kdo bo družil dele, ki so bili že prej kvečjemu v nekaki federaciji? Njegova vdova Milica ali njen mladi sin Štefan Lazarevič? Če se je tudi Srbija še sto let nekako ustavljala, koridor v Evropi je bil polomljen. Za sto ret so turško silo čutile že hrvatske, slovenske in ogrske pokrajine... Gromonosen oblak se je razlfl nad njimi... Nad Srbijo je legla noč, a ta noč ni bila brez zvezd... B. Vidov dan v narodni pes... Tako zgodovina... Malo nam pripovedujejo zgodovinski letopisi o bitki na Kosovem, domači ali tuji; mnogo pa nam govori o njej naša narodna pesem, naša »Lazarica« (»Car Murat na Kosovo pade« in sledeče pesmi): I. V s e b i n a. V treh činih se vrši tragedija; v prvem je turški poziv na boj, v drugem je notranja borba Lazarova, v tretjem pa propast carstva. (Dalje prthodnjRj ljenjem, m šol ie treba strokovnih v deželi sami. trgovskih, obrtnih, kmetijsko zadružnih. Zmožen naraščaj pa mora ven v svet v teoretično in praktično šolo. Z znanjem in izkušnjami obogaten naj se vrača v domovino. Ob izredno veliki nevarnost], da se v naš! domovini s tolikimi nedvignje-flimi zaklad) zagrizeno in zajedo tujci, ki vedo, da leži pri nas zaslužek na cesti, je prav sedaj po vojski .ko je mnogo Izpočftega podjetništva posebno eks-panztvnega, neodhitna m fundamentalna potreba, da se zajezi stabfiranje tujih državljanov v trgovini in industriji s primernimi zakonskimi določili ter onemogoči tudi agentiranje in kroš-ojarfenje (takozvano detajlno potovanje) tuffh, vsiljivih elementov. Ta obramba proti potnjčitvi nima nič nazadnjaškega na sebi, čin samoobrambe in akt skrbi za nacjfonalno čistost je. Te obrambe se oklepajo vsepovsod, tudi v Ameriki se branijo rumene rase in na Angleš-Icem so morali odgnati črnce lastne pro-^venience. Tujske prepojitve se brani Švica in Francija. V PrusiJi, kjer je oila uprava na dobrem glasu, imajo, kakor čujem, zdavnaj že zakon, ki daje vtadf moč, zabraniti tujim državljanom obrtno in trgovsko samostojnost, naselitev tujih akcijskih družb je vezana na posebno vladno pritrdilo. Posebno vpoštevanje in pozornost pa pri ureditvi tega vprašanja zasluži zakonodaja v skandinavskih državah. Momen-tano mi ni na razpolago, čujem pa, da so si v teh državah znali nstvariti sredstva, da se obvarujejo tuje poplave v industriji in trgovini. Mi pri nas vendar ne bomo trpeli m gledal!, da dobi pri nas zatočišče in zaslužek kdorkoli. Ali bomo mi sami, &o se vse brani potujčitve. kakor je to za gotove kolonijalne dežele določeno, :trrali gospodarsko politiko na stežaj odprtih duri? Pred vojsko je pri nas res ,bHo tako, da je laški zidar laže dobil koncesijo nego Vipavec iz Budanj. Tr-jjgovske, industrialne organizacije, politični vodje, dvignite svoj svoj glas ter zahtevajte od vlade, da postavi vestne Jn bdeče stražarje za naše nacionalno gospodarstvo! Politična vesti. — Čemu se zgražate? »Naprej« -se silno zgraža, ker so v Zagorju nekatere osebe baje ovadile pristale socijalno - demokratske stranke radi njih iprotidržavne propagande. Ne vemo. kaj je na stvari čitali smo samo »Poslano« gosp. Tauferja, v katerem na-'znanja, da si bo iskal zadoščenje pred ' sodiščem radi napadov v »Napreiu« na ^njegovo osebo radi te afere. Zdi se torej, da stvar ni taka, kakor i o skuša naslikati »Naprej«. Sicer pa je ogorčenje gg. sodrugov kaj malo upravičeno, saj vemo, da imajo še vedno v Isvojih vrstah moža, ki je v času balkanske vojne ovadil dr. Gosaka, vojaški oblasti, češ, da se ie na neki prireditvi v Narodnem domu zaničliivo in 'sovražno izrazil o avstro - ogrski državi. Ali ne? Umestneje bi torej bilo, !'da bi gospodje okrog »Napreja« naslo-ivili svoje napade radi ovaduštva na predsedstvo svoje stranke in pometli pred svojim pragom, predno napadalo druge radi dozdevnih istih dejanj. — Glas jugoslovanskih železničarjev. Na društvenem shodu v Ljubljani, |y dvoran^ Uniona dne 14. julija 1919 Izbrani jugoslovanski železničarji so .sprejeli te - le resolucije: Jugoslovanski železničarji vzamejo z zadoščenjem na znanje poročilo delegatov cen-^tralnega odbora o zborovanju Centralnega odbora, ki se je vršilo dne 7. julija v Sarajevu ter pozdravljajo z navdušenjem združitev »UdrjjžElia« in »Saveza srbijanskih železničara« v enotno organizacijo, ki sloni na pravilih ZJ2. Odobravajo edino pravilno stališče Centralnega odbora, da Centralni odbor in v njem včlanjene organizacije jugoslovanskih železničarjev ne odnehajo niti za las od zahtev, katere ie Centralni odbor predal v spomenici dne 28. aprila t. L centralni vladi in katere je dne 10. t. m. z vsem poudarkom ponovil. Zborovalci zahtevajo z ■vso odločnostjo, da centralna vliii poskrbi, da se ministrstvo saobraćaja v (najkrajšem času strokovno popolsapa ■organizira. Na narodno - stanovski [podlagi organizirani jugoslovanski železničarji skrajno nevoljno prenašajo [sedaj vladajoče razmere, v katerih na pr. kljub mnogoštevilnim tozadevnim posredovanjem na meratfajnih mestih dosedaj ni bilo mogoče urediti položaja naših tovarišev, jg so prišli iz z^se-[denega ozemlja in kateri po mesecih ?še vedno ne vedo, ali bodo dobili kako Iplačo ali podporo za nezaposlene ali ne. Zborovalci zahtevajo, da se to 'vprašanje nemudoma reši v ueodnem smislu za prizadete. Zbrani zborovalci nadalje naioloč-nejše zavračajo podla in nizkotna su-'mničenja in natolcevanja, ki izhajajo jlz vrst mednarodne polib'Čne stranke proti naši strogo stanovski organizaciji. Zavračamo tista sumničerna in natolcevanja, ki izviralo samo iz želie. razdirati enotne vrste jugoslovanskih železničariev ter kovati, na tO. način političen kapital. Obsoiamo nelojalno in za gmotne koristi železničariev naravnost izdajalsko postopanje neka-ternikov strankarske mednarodne organizacije, ter izjavljajo, da se ne brizgajo za napade, ki se ponavljajo v gla- silu slovenske mednarodne stranke v žargonu, odgovarjajočem k večjemu Žargonu najhujših komunistov. Zahtevamo slejkoprej odločno in dosledno čiščenje, tako pri državni kakor pri južni železnici ter opozarjamo merodajne činitelje že danes na posledice, katere bodo zakrivili, Se te naše zahteve ne bodo upoštevali. Prišel bo dan, ko bomo terjali polaganje računov. — Prorošrvo Gambette o Jugoslaviji, Pariški listi so svoječasno objavili pismo, ki ga je v 70. letih preteklega stoletja pisal znani francoski državnik Gambetta, organizator francoske republike, po sedanji katastroii, enemu izmed svojih prijateljev. V tem pismu piše Gambetta med drugimi: »Moja trditev je: Ako mi Francozi ponudimo prijateljsko roko Slovanom, ki prebivajo v donavskih nižinah, bomo mi sami usposobljeni, da premagamo germanski Babilon. Zbral sem dragocene podatke o tem malem junaškem narodu, kateremu je usojeno, da postane nositelj pravice in kulture v celem ogromnem ba-senu Save in Donave do obali Cmega morja in Bospora. Srbi so ta silni in krepki narod, ki mu je usojeno, da igra vlogo Piemonta na Bližnjem Vzhodu. Vse pokrajine, v katerih žive Srbi, imajo odpasti pod oblast Srbije in kadar se tu ustanovi jugoslovanska carevina, bo odpeta pesem Nemcev kot diktatorjev Evrope. Italijani se pripravljajo na aneksijo zasedenesra ozemlja- Goriški Slovenec z dne 9- t- m- piše: Italijanski časopisi prinašajo sledečo za nas jako pomembno vest: S posebno naredbo ki je v tisku, se organično preskrbi za postopanje prehod- sedanjega položaja v stalno aneksijo ozemelj, ki so se zasedla onstran stare državne meje« V središču, v neposredni odvisnosti ministrskega predsednika, se ustanovi poseben urad za izvrševanje oblasti, ki jih ima vlada pri splošni upravi teh ozemelj, kakor tudi po zaslišanju posameznih ministrstev za pripravo onih ukrepov, ki so potrebni za prehod iz starega v novi režim- To se izvrši s tem, da se tudi po izvršeni aneksiji združi in dopolni delovanje posameznih upravnih oblasti s posebnim ozi-rom na dejanski položaj in zakonodajo novih dežel- Pri osrednjem uradu se ustanovi posvetovalna komisija, sestavljena po večini iz krajevnih zastopnikov in razdeljena radi posebnosti predmetov na dve pokrajinski skupini, na jadransko in tridentinsko, ki bodo obravnavale snov v posebnih odborih- S tem si zagotovi vlada dragoceno podporo za inicijative in navodila, ter zadosti obenem željam zainteresiranega prebivalstva- Na periferijah se poskrbi za nameščenje vojaških guver-natorjev skupno z izvanrednimi komisarji, ki bodo razpolagali s primerno oblastjo in ki bodo v neposrednem stiku z osrednjo vlado- Imeli pa bodo gotovo začrtan delokrog nasproti poveljstvom okupacijskih čet- S temi ukrepi namerava vlada rešiti hitro in racijo-nelno zamotane in kočljive probleme, na koje se zadeva v zasedenem ozemlju na vsakem polju- Istodobno pa je tudi vlada prepričana, da je tako tudi najbolje ustreženo novim deželam in skupni koristi naroda- Tako tedaj! Italijanska vlada namerava proglasiti aneksijo okupiranega ozemlja, ne misli pa dati svojim novim državljanom vseh državljanskih pravic- Ne namerava jim dati politične svobode- Naše, gospodarsko do mozga izčrpano ljudstvo, naj bo izpostavljeno še nadalje milosti italijanskih vojaških guvernerjev, ki bi ga preganjali in šikanirali na vse mogoče načine? S to odredbo hoče italijanska vlada odpraviti vojaško diktaturo le navidezno, kajti namestiti namerava na periferijah vojaške guver-natorje in civilne komisarje, ki naj bi delali roko v roki- Kdor pozna italijanski militarizem, ta ve, da ee ne razlikuje dosti od nemškega- Kakor so preje nemški vojaški diktatorji imeli v svojih rokah vso oblast, tako bodo imeli sedaj italijanski vojaki guvernator-ji tudi pri civilni upravi v zasedenem ozemlju prvo in zadnjo besedo- Tako razumejo Italijani svobodo! Ne vedo pa, da je treba za to, kar mislijo doseči, več. kot vladnega dekreta! — Nova zveza na vidiku- Znani romunski državnik Take Jonescu je priobčil v londonski >Pel-Mel Gazettic članek o bodočnosti Balkana, v katerem piše med drugim: >Po mojem mišljenju se nahaja nova balkanska zveza izven obsega praktične politike, ako uvainjemo, da vznikneta po podpisu miru dve novi državi, ki se bosta, kar je naravno, pridružili skupini Romunske, Ju goslavije in Grške- Mislim pri tem na Poljsko in Ceho-Slovaško. Grška se razširi do Male Azije, Srbija zraste v evropskem smislu z absorbiranjem Bosne in Hercegovine, Hrvatska, Črne gore, Baranje in slovenskih pokrajin S takim teritorijalnim prirastkom, spremembo suverenitete in razvitkom moči je pravi poklic Jugoslavije, Romunije in Grške formacija zveze s Češko in Poljsko- Ta skupina držav M imela *D milijonov prebivalcev, v katero bi se kasneje mogla »prejeti tudi Bolfaraka* ako bi aa odpovedala svojih sanot in prejšnjih simpatij • • •< — Dr. Kramar odstopil kot predsednik češke delegacije v Parizu? V čeških listih čitamo: »Dr. Kfamer je bil poslan v Pariz kot pooblaščenec in zastopnik predsednika čeho-slovaske republike, da bi v njegovem Imenu zastopal čeho-sk>vaško republiko na mirovni konferenci Delovanje drja. Kramafa v Parizu pa ni bilo po okusu socijalistov obeh smeri. Očitali so mu, da je ponudil češko armado za operacije proti boljševikom na Ruskem. V očeh socijalistov je bil to velik greh. Mi sicer ne soglašamo s tem, da bi naša mladina krvavela za tuje račune v Rusiji, vendar pa *elimo, da bi bil čim najprej konec boli-ševiške vlade. Socijalisti so hoteli dr. Kramaru namigniti, da bi že lahko od-šel!Zato so poslali z narodnega shro-maždenja brzojavko, v kateri so izrazili zahvalo ministru zunanjih 'del dr. Benešu, v kateri pa niso besedice omenili o Kramaru, ki je bil vodja in duša ceho-slovaške delegacije. Bila je to netaktnost in Kramar je to dobro razumel. Zato je podal demisijo ne samo kot predsednik ministrstva, marveč tudi kot pooblaščenec in zastopnik predsednika republike na mirovni konferenci. Vprašanje je, kdo bo imenovan za njegovega naslednika« Divjaško postopanje Nemcev s slovenskimi vjetniki- V Št- Pavlu se je sestavil 19- junija 1919- obširen zapisnik s štabnim narednikom Bedenikom v pričo narednika Kaffova in poročnika Gustina* Naši vojaki so imeli koncem aprila zasesti vas Vobre in grad Tha-lenstein- 30 mož je prišlo v hudem ognju s strojnicami do prvih hiš- Ker je nemško topništvo močno streljalo in rušilo poslopja, je Bedenik sporazumno s poročnikom Knopom poslal po ojačenja v Dobravo- A vsled težkega obstreljevanja se je nekaj moštva umaknilo, v hisi sta ostala z Bedenikom le pešca Kotar in Šmigoc- Nemci se pri-dreve. ujamejo oba pešca in ju postavijo enega zraven drugega; nato zahode jo Smigovca v trebuh, dasi je bil bos in slečen, sušil je namreč obleko, ker je prej dve uri ležal v vodi- Ko se je zgrudil, je dobil še tri strele v hrbet-Nato hočejo še Kotarja, toda zadrži jih vojak: >Počakajte, ta mora še nekaj izpovedati, neki oficir je tu!« Kotar pove, da častnika ni, pač pa je štabni narednik v kleti- Nemci zakriče: iHurra, einen Stabsl haben wir jetzt enviseht, dem v/erden wir jetzt die jugoslavi-schen Eier "vrichsenU Začno streljati v klet in klicati: >Schweinehund, komm herausk Čez dalje časa pride mimo oborožen civilist in pozove narednika dostojneje ven- Videč ga brez orožja, so ga 3 vojaki psovali, pretepli ter oropali* Vendar so mu vrnili vrednostne stvari na zahtevo civilista, ki je pripomnil, da oni niso razbojniki in da je sovražnik razorožen- Nemški vojak je med tem ubil s kopitom ranjenega pešca od mojega voda ki je ležal na sofi, tolkel kadetnega aspiranta s puško po glavi, ga prebodel in nazaduje ustrelil-Civilist je nato odgnal Kotarja in Be-denika k >Heimwehrkommandu< v Vobre, med potjo pa so ju vojaki grdo zmerjali, klofutali in grozili s smrtjo-V Vobrah jih je sprejel nadporoenik Mejerhofer: >No wo haben Sie die Schwein. den General Maister, der sicb selbst befordert hat, verdammten Dreck-schweine windische, wo habens denn di kriegt?< Štabni narednik je odgovoril slovenski, toda Meverhofer mu med ostudnim zmerjanjem nastavi samokres na prsi, češ naj govori nemški- Na njegova tozadevna vprašanja je Bedenik razložil, da je Jugoslovanom to ozemlje priznano od Antante* čim se je odstranil ta oficir, ki je vedel vnaprej za naš nameravani napad, — pripoveduje Bedenik — so me nemški vojaki iznova tako natolkli. da sem padel onemogel- Nato so vsem našim (17> med za-sraroovanjem pobrali plašče, boljo obleko in čevlje ter jih zamenjali s slabimi, vzeli denar in jih odvedli z eskorto v Wolfsberg- Spotoma so ljudje suvali mene, češ moštvo |e nedolžno in zapeljano, naredniki in častniki pa so prasci, katere je treba postreljati- Po nezaslišanih surovostih so nas spravili v Volšperku v zapor- O polnoči me zbudi hrušč pretepa: prignali so namreč 34 ujetnikov slov plan- polka, med njimi nadporočnika Černeta in poročnika Fleisa Ordonanca me odvede v pisarno, kjer so stali nemški nadporoč-nik, narednik in poddesetnik z žilov-kami v roki- Grdili so na vse načine prej imenovana častnika, h katerima so potem privedli še 5 podčastnikov slov-plan- polka in jih postavili v vrsto-Tedaj jim je nadporočnik Muhlbacher iz Velikovca delil zaušnice, nakar so nas odgnali vso razen Černeta in Fleisa, ki sem ju videl drugo jutro zatekla ▼ obraz in sključena- Popoldne je dospel poročnik GSnitzer iz Sp- Dravograda (pohabljenec z eno nogo) baje s poveljem od >Abschnittskmdo Lava-mtindc, da ustreli slovenska častnika. Poprej ju je Se tepel in trpinčil, #nad-poročnik Orne je prosil milosti, če'š da nrideta itak pred njih vojno sodišče, a INemec je bil neizprosen in je napol petelina- V zadnjem trenutka mu Je vo- jak od Soldaienrata iztrgal samokres- Peljali so nas skozi Št- Vid ob Glini med tepenieo in posmehom, tudi neki laški častnik ae nam je rogal; dospeli smo lačni ln sasramovani v Trg in 6-maja so nas saprli :.a teden dni v Špi-talu ob Dravi na gradu, v prejšnji konjski bolnici- Živeli smo ob pičlih porci-jah konjlne* Naslednja postaja je bila na Gor- Avstrijskem, Marchtrenk ob Welsn> Hrana je bila tako nezadostna, da smo se bali smrti od gladu- Tretji dan po prihodu so nam dali za večerjo po petroleju smrdeče buče- Zahtevali smo vsi s častniki vred, naj nas takoj postrele. da no* poginemo od lakote • • • Po daljšem stradanju je štabni narednik preoblečen pobegnil s pešcem Ko-tarjem in poročal o žalostnem stanju naših ujetnikov (14 častnikov, 866 mož)- (Naša poročila iz Beograda in Zagreba.) POTOVANJE REGENTA V SLOVENIJO IN HRVATSKO. Beograd. 15. julija. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, bo prestolonaslednik Aleksander koncem avgusta ali začetkom septembra obiskal Hrvatsko in Slovenijo. MINISTRSKI SVET. Beograd, 15. julija. Danes doool-dne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo o notranje - političnih vprašanjih. ZAKON O VOLILNEM REDU. Beograd, 15. julija. Kakor se poroča iz političnih krogov, se bo predložila Narodnemu prestavniŠtvu zakonska predloga o volilnem redu še pred parlamentarnimi počitnicami. SEJA FINANČNEGA ODBORA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 15. julija. Finančni odbor Narodnega predstavništva se ie bavil danes dopoldne z zakonsko predlogo o ustanovitvi Narodne banke. V ozki zvezi s tem vprašanjem je rešitev valutnega vprašanja. Naravno ie, da so nekateri člani odbora želeli, da se najprvo razpravlja o tem vprašanju. Finančni in trgovinski minister sta podala mišljenje vlade. Narodni klub je nato izjavil da ne bo sodeloval v razpravi o tem vprašanju iz gospodarskih in političnih razlogov, socijalno - demokratski klub pa iz gospodarskih razlogov. Ostali klubi so izjavili, da se strinjajo s tem. da se. osnuje edinstvena emisijska banka in da se v to svrho razširi delokrog srbske narodne banke na celi teritorij naše kraljevine. Nekateri člani Demokratske zaiednice žele, da se valutno vprašanje reši na drug način, kakor je predlagano. Tako bi po mnenju nekaterih rešitev tega vprašanja po vladni predlogi pomeniala katastrofalno oškodovanje posestnikov kron ,dočim se mora po mnenju, ki ga zastopajo drugi, rešiti to vprašanje stopnjema in to na škodo vseh sloiev, tudi onih, ki so svoj denar naložili s tem, da so nakupili hiše in posestva. To zadnje mnenje zastopa zlasti dr. Dinko Puc (Dem. zajed.). Srbija in posestniki dinarjev bi vsled takega re-Šenja tega vprašanja ne imeli še novih žrtev. Finančni odbor ni o ničemur definitivno sklepal, ker bo padla odločitev v tajni seji Narodnega predstavništva, ki se vrši danes popoldne. TAJNA SEJA NARODOTGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 15. julija. Danes popoldne se je vršila tajna seja Narodnega predstavništva v obliki konference, na kateri se je razpravUalo o nadalinem delu Narodnega oredstavništva. Razpravljalo se je o vprašanju ustanovitve emisijske banke za kraljevino SHS, kar je z ureditvijo valutnega vprašanja v kar najožji zvezi. Ministrski predsednik Protič je naglašal, da bo treba v najkrajšem času rešiti poleg vprašanja o ustanovitvi emisijske banke tudi še vprašanje davka na vojne dobičke, budgetnl provizorij za mesec september in nekatere manjše zakonske predloge. Govorilo je več poslancev. Narodni klub. ki je preje za pretil, da bo obstruiral proti ustanovitvi emisijske banke, je postavil kot svojega govornika dr. Drinkoviča. O njegovih izvajanjih se ne more reči drugega, kakor da se je brezsmrtno blamiral. Skoro vsi člani Narodnega kluba so se med njegovim govorom odstranili iz seine dvorane, ostal je samo dr. Surmin. da ga posluša in mu pritrjuje. Vse ostale stranke so se izjavile za čim nreišnio ustanovitev emisijske banke. Za Demokratsko zajednico je izjavil Milan Markovič, da se strinia z ideio ustanovitve edinstvene banke ln da meni, da je treba rešiti valutno vprašanje Čim preje. Za tako rešitev oa ie ootreben sklep Narodnega predstavništva, ne sme se to vprašanie rešiti morda na-redbenim potom. Konferenca, ki ie trajala do pol 9. zvečer, je kojnčno sklenila, da takoj nrične z intenzivnim delom in da se bo že v četrtek predložil parlamentu zakonski osnutek o davku na volne dobičke. KOTfKO JF PRAV7APRAV VRrTDNA NAŠA KRONA? Beograd. 15. juliia. Finančni minister Ninčič ie predlagal na današnji tainl seji Narodnega predstavništva, da naj se krone zamenjalo oroti dinarjem v razmerju 5 : 1. to Je za pet kron nai «e izt>Jač?» no en dinar. m*PUTACTlA POSTNIH OFTCT?AVTOV IN PRISTAVOV V BEOGRAnU. Beograd. 15. junija. Danes ie do-k spela v Beograd deputacija postnih oH- cijantov in pristavov. kl se ie predstavila ministru dr. Kramerju, v Č]£ar re-sort spada tudi ureditev vprašanja čt-novnih razredov. Deputacija ie prosila, da se tudi te nižje kategorije uvrsti med pragmatične državne uslužbence. Nato se je podala deputacija v Demokratski klub, kjer jo je spreiel v imenu kluba poslanec Ribnikar. Jutri bo sprejel deputacijo tudi minister pošte in brzojava dr. Edo Lukinič. SEJA DEMOKRATSKE ZAJEDNICE-Beograd, 15. julija. Demokratska zajednica se je bavila v svoji seii dne 14. julija z napadi nekaterih časopisov na njenega člana, narodnega poslanca dr. B. G. AngjelinoYića, posebno pa še z napadi, ki se tičejo dogodkov dne 5. decembra lanskega leta in na tem sledeče insinuacije, ki se bavijo s psovanjem grobov naših junakov, ker se je* uverila o popolni nevtemeljenosri in neresničnosti teh napadov. Demokratska zajednica kar najodločneje obsoia vsak sličen način politične borbe ter izraža svoje popolno zaupan i e gosD. dr. B. G. Angjelinoviću. Demokratska zajednica je prešla nato preko teh vprašanj na dnevni red. V zvezi s to izjavo smo prejeli od našega dopisnika iz Beograda še sledeče informacije: Vest »Obzora«, da ie afera dr. Angjelinovič - dr. Krnic že predana častnemu sodu in nadaline vesti o podrobnostih v tem poglavju, se smatra v beogradskih političnih krogih kot indiskretnost in nekavalirsko postopanje. Kakor se izve iz krogov Narodnega kluba, je stvar sledeča: Zastopniki dr. Krnica so odrekli dr. Angielinoviću pravico, dati viteško zadoščenje iz futilnih razlogov, navedenih v »Obzoru«. Zastopniki dr. An^e-linoviča so predlagali nato častni sod ter označili kot zastopnike dr. Angje-linoviča v tem Častnem sodu dr. Dušana Popoviča in dr. Ki'krića. Nato so imenovali zastopniki dr. Krnica kot zastopnike v Častnem sodu dr. Drinkoviča in dr. Poliča. Zastopniki dr. AnPopolo Romance iz Pariza, so bile na predlog Clemen-ceaua angleške in ameriške vojne ladje s četami poslane na Reko- Z njimi potuje na Reko tudi francosko vojaštvo« Clemenceau je izjavil, da ne smejo uživati Italijani na Reki nobenih pred-pravic, dokler ni vprašanje Reke razrešeno- V tem naziranju se strinjajo z njim tudi Lloyd George in Wilson. PREISKOVALNA KOMISIJA NA REKI* Reka. 15- julija- Mednarodna preiskovalna komisija je prispela semkaj, j Komisija ima svoj lokal v prostorih >Casino Patriotticoc- Francoski general Naulin stanuje Sušaku- Semkaj so prispele tudi ameriške in f rane d vojne ladije. in sicer ameriška križnr-ka >01impija< z eno torpedovko in francoska oklopnica >Waldeck-Roup-seauc? katero tudi spremlja torpedov-ka- Italijansko prebivalstvo je zelo deprimirano- Grazioliju odvzamejo poveljstvo nad Reko? Iz Pariza prihaja vest, da je Clemenceau predlagal, naj zavezniške ladje, ki prispo na Reko. služijo v to, da se odvzame Grazioliju poveljstvo nad Reko in se tako odtegne Italiji sedanja premoč na Reki- Tržaški občinski svet« Sinoči se je vršila druga seja tržaškega občinskega sveta- Navzočih 49 svetnikov- Po dekretu governatorata se pri glasovanju računa večina ne glede na število 80, ki je določeno za občinski svet, marveč glede na število sedanjih občinskih svetnikov, ki jih je 68- Potrebna večina je torej 4G, absolutna 35- — Dovoli se 10-000 lir v korist žrtvam potresa na Toskanskem- — Sprejme se provizorij za 1919. — Sprejme se predlog, zadevajoč proslavo aneksije Trsta k laškemu kraljestvu- Predlaga se nakup zemljišča, na katerem se zgradi »vrtno mesto« (citta giardino); v to svrho treba posojila 22 milijonov na dolgo skadeneo- — Sprejme se predlog j tudi povodom aneksije, da se določi mi- j lijon lir v korist vojnih pohabljencev in sirot- — Seja zopet danes- Civilni /guverner za »Julijsko Benečijo«* Za oivilnega guvernerja v »Julijski Benečiji c je imenovan poslanec R u i n i, pristaš radikalne stranke-Novi guverner je se mlad. bavi se mnogo s tehniškimi problemi, pripisujejo se mu organizatorične zmožnosti. Italija zapre svoje meje za nekaj dni? Z zasedenega ozemlja poročajo, da namerava Italija te dni zopet zapreti svoje meje za nedoločen čas. Najbrže radi štrajka 21- t- n> Zavezniki. rRANCOSKI NARODNI PRAZNIK. LDU. Lvon, 14. julija. (Brezžično). Povodom francoskega narodnega praznika priobcujejo francoski tisti članke, kjer poveličujejo ta dan kot simbol velikega poslanstva, ki ga je usoda pridržala Franciji in njenim proslavljenim zaveznikom. Tako piše »Temps«: Zmaga naših vojakov vrača naši domovini njeno teritorijalno neokrnjenost. Ako hočemo ostati zvesti bistvenim vodilnim mislim francoske revolucije, čije današnja obletnica je ena najpomembnejših, moramo delati nato, da postanejo vsi državljani naše svobodne ljudo-vlade verni čuvarji moralne neokrnjenosti enotne in nedeljive Francije.« »Journal des Debats* javlja: *Naša država, ki je s pomočjo svojih zaveznikov srečno dokončala vojno, ima danes možnost, udejstviti svojo zmago. Na njej je sedaj, pokazati dobro voljo in v znamenju skupnih spominov ter prisrčnega edinstva delovati na uresničenje najplemenitejših načrtov.« — »La Victorie« pravi med drugim: vSlava našim vojakom! S ponosno dvignjenimi glavami smejo daner korakati skozi Are de Triomphe (Slavolok v Parizu); niti stari veterani francoske revolucije ali poznejšega cesarstva niso veličastneje izpolnili svojih obljub. Slava vojskovodjem, ki so jih vodili do zmage; brez njihovega genija bi bila tudi hrabrost vojakov brezuspešna!« »L* Homme Lfbre« izvaja: *Pri defiliranju naših in zavezniških čet ne bomo klicali samo njim. ampak pozdraviti Itomo mogli tudi svobodo in pravico, ki je zavladala na vsem svetu. Zakaj te čete so izvojevale Bastiljo. v primeri s katero je bila ona z leta 17fi0 neznatna jetnišnica, ako se pomisli, da je tu nemška trdnjava, ki je bila gnezdo tiranstva, imperijalizma in militarizma, segala od severnega morja do Adrtie in od Meuse do Visle.« LDU. Pariz, 14. julija. (DKU, brezžično). Današnji narodni praznik se je praznoval na najsijajnejši način ob udeležbi milijonske množice ljudstva. Gledalci so vojskovodje pozdravljali navdušeno, ravno tako tudi oddelke zavezniških vojsk. Maršalu Foch in Joffre sta Jezdila pred četo, v kateri se Je nahajal maršal Petain. Na tribunah so bili predsednik Pojncare, btvšn predsednika Falliercs in Loubet, ministrski predsednik Clemenceau z ministri in veliko odposlanstev, med njimi tudi iz Alzacije in Lorene. Mimo tribun ie korakala tudi četa 1000 invalidov. Predsednik Po-incare ji h je pozdravil v imenu domovine. KORIDOR. LDU. Berlin, 15. julija. (DKU). »Vossische Zeitung« javlja iz Lugana: Kakor poroča »Corriere della Sera«, se je Cehoslovakom moralo priznati mostišče južno od Donave. S tem se je vsaj deloma vstreglo Cehoslovakom, ki zahtevajo koridor k Adriji. K tej vesti pripominja gornji Ust: Ta sklep bi ne pomenjal nič drugega, kakor pripravo za združenje z Jugoslavijo. S tem bi biti italijanski interesi močno oškodovani, ker bi to mostišče bilo strategiški klin proti Italiji. DEMOBILIZACIJA ENTENTE-LDU- Rotterdam, 14- julija- (ČTU-) »Times« javljajo iz Pariza: Aliiranci so sklenili 1- oktobra demobilizirati svoje armade- Ako v tem času ne prenehajo nemiri v Nemčiji in Avstriji, bodo štiri zavezne velesile obdržale šest letnikov pod zastavami. SPOMENIK SVETOVNE VOJNE- LDLT- Lvon. 15- julija- (Brezzično) Medzaveznišk! odVek. ki ima nalogo izvršiti vsa pripravljalna dela za spomenik, ki bo ovekoveMI svetovno vojno in zmago zavetnikov, je dokončal svoja dela- Odsek je stavil predlog, naj ee ustanovi v Belgiji mednnrodco mesto, ki bi predstavljalo višek popolnosti v stavbnem nogledu in bi obenem bilo središče razumništva- Mesto naj bi se nevtraliziralo ter bi tako prišlo v prvi vrsti v poštev kot definitivni sedež zveze narodov. KITAJSKI HARIKIRI. LDU. Amsterdam, 14. julija. (DKU). »Times« javljajo iz New Yorka: Predsednik odposlanstva kitajskih patriotov je izjavil, da bo Kitajska podpisala mirovne pogodbe. Nato so različni čjani deputacije, obstoječe iz trgovcev, učiteljev in dijakov, v znak protesta proti dodelitvi Santunga Japoncem, hoteli v navzočnosti predsednika deputacije izvršiti samomor. Predno je straža mogla zabraniti, so si trije Člani odposlanstva .prizadejali težke rane. Iz Avstrije, Nadjanke, Nemčije, Turške« BELA KUN NAPADA. LDU. Dunaj, 13. julija. (DKU.) Kakor poroča »Neues VViener Tagblatt«, je budimpeštanska sovjetska vlada sklenila, začeti z rdečo armado ofenzivo proti Romuniji. To so na zahtevo Bele Kuna sklenili v konferenci pover-1 Jp^bdv, ki so Pritrjevali Kanovim iz- \}aim^m iftyJWQ IB0£fMb drugačna vajanjem, razen vrhovnega poveljnika Bohma. Id pa Je izvajal posledice in svoje mesto odložil. Napad se bo začel v kratkem. Glasom poročila »Neues Wlener Tagblatta« je monitor »Samos« predvčerajšnjim zapsstil Budimpešto in odplul v jugoslovansko ozemlje, kjer so ga sprejele Jugoslovanske ladje in odvedle v pristanišče na spodnji Donavi. PROTI OGRSKIM BOLJŠEVIKOM-LDU- Dunaj, 15- julija- (CTU) Is Szegedina poročajo: Srbska vlada je obvestila szegedinsko protivlado, da ne namerava otežkočati njenega boja proti boljševikom- Dovolila je, da v Trans-danuhiji. ki jo je zaQedlo srbsko vojaštvo, nabirajo vojake za szegedinsko vlado- Tudi moštvo protirevolucijonar-nih monitorjev, ki se je izkrcalo po puču v Baji, se je smelo vrniti v Szo-gedin, kjer so se javili vojnemu ministru Jforthvju, monitorje pa so Srbi zaplenili. KAKO 8E MILIJONARJI VARUJEJO- LDU- Dunaj, 15- julija- (CTU-) Poslednji čas je znani bankir Reitzes zaprosil za polj-ko državljanstvo, da se izogne obdavčenju v Nemški Avstriji-Ie istega vzroka je tudi večkratni milijonar Eidvnger na Dunaja prosil, da sme podiari ukrajinski državljan- Vlada pa je sedaj zaplenila njune tekoče račune in banfiao imovino. Kredit za prehrano Avstrije. LDU. Nauen, 14. julija. (Brezžično.) Državni kancelar dr. Renner je pisal predsedniku vrhovnega gospodarskega sveta pisma v katerem opozarja na nevarnost, ki je neizogibna za prehrano v Avstriji, ker bo skoro izčrpan dovoljeni kredit za preskrbo živil, in prosi, da se kredit podaljša za avgust in september. Italija. IZJAVE ITALIJANSKIH MINISTROV. LDU. Trst, 12. julija. Glasom poročil italijanskih listov je v včerajšnji seji zbornice poslancev podal minister za zunanje stvari izjave in pojasnila italijanske delegacije na mirovni konferenci. Uvodoma je minister Tittoni poživljal prebivalstvo, naj se vede mirno in disciolinirano ter naj ne izziva Izgredov. Glecfe pogajanj na mirovni konferenci, je rekel minister, da pričakuje, da bodo zaključena ali se približala vsaj končni rešitvi v prihodnjem tednu. Radi tega bi mogla vsaka izjava v tem pogledu škodovati uspehu. Vendar če ne morem danes podati potr ebnejših pojasnil, je nadaljeval minister, sem odločen, da razložim v najkrajšem času natančno in odkrito uspehe naših pogajanj. Ničesar ne bomo pustili, ne kar se tiče pridobitev, ne glede naših neuspehov. Kmalu bo podpisana mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. Ko smo prišli v Pariz, smo našli to pogodbo že pripravljeno. V tej pogodbi so zagotovljeni izdatni gospodarski in teritorijalni pridobitkL Razen vprašanja Male Azije, glede katere moramo počakati, da povpraša predsednik Wll-son mnenje ameriškega ljudstva, bodo morala biti rešena jadranska kolonijalna in gospoda r oka vprašanja. Dospeli smo do točke, v kateri je rešitev neizogibna. Vsako zakašnjenje bi bik) nad vse nevarno. Italijanska delegacija se seveda ne bo prenaglila s svojimi sklepi, Če bo kak dan potrpljenja mogel z boljša ti naš položaj, vendar ne bo dovolila, da bi se zaključek po nepotrebnem zategnil, če bi nam iz tega ne izhajala kaka korist. Naša delegacija, je zaključil Tittoni, zahteva vašo solidarnost, kajti mir, ki ga bomo morali podpisati, ne sme in ne more biti mir enega moža, ali enega ministra, nego mora biti le mir Italije. LDU. Trst, 12. julija. Italijanski listi poročajo iz Pariza: Ker je nameraval poslanec Lacase la Plange mterpe-lirati ministra zunanjih zadev glede zadnjih reških dogodkov, mu je minister Pichon poslal pismeni odgovor, v katerem pravi med drugim: Ker je smatral Clemenceau, da obžalovanja \ redni reški dogodki ne zadevajo samo Francijo in Italijo, nego da zanimajo medzavezniško politiko, se je Čutil dolžnega, da predloži to vprašanje vrhovnemu svetu zavezniških m asociiranih vlasti. V vrhovnem svetu ie bilo soglasno sklenjeno, naj komisija četverih članov, namreč po en zastopnik Zedinie-nih držav, Angleške, Francoske in Italije, preišče te dogodke, ki so še popolnoma neznani in ki so, kakor kaže, zahtevali žrtev le med francoskimi četami. Komisija bo morala preiskati, iz katerih povodov so se vršiti ti dogodki in ugotoviti odgovornosti združene s to zadevo ter predlagati naibolj primerne odredbe, k\ bi znale zajamčiti za bodočnost varnost in mir na Reki. Komisija mora izvesti svojo nalogo čim prej v skupnem interesu zavezniških držav. Francoska vlada, ki je vedno globoko želela, naj se zavezniško razmerje med Francijo in Italijo, ki je združevalo ta dva naroda tekom vojne, še nadalje vzdrži, ima dolžnost, da odstrani vsak razlog kakega spora med njima. Vlada ve gotovo, da ni ničesar storila, kar bi moglo povzročiti v ita- stva proti Franciji, kakršna so o*1 a, ki jih izraža soglasno francosko javno mnenje napram Italiji. LDU. Rim, 12. julija. (CTV). Minister za zunauje posle Tittoni je izjavil včeraj v zbornici gleda mirovne zgodbe z Nemško Avstrijo, da prinuša. pogodba nadaljnje zelo povoljne gospodarske in teritorijal. uspehe. Z NemskcT Avstrijo bo imela Italija prijatebske stike. IZ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA-LDU Rim, 15. julija. (DKU) Ministrski predsednik Nini je v poslanski zbornici govoril o zunanji politiki. Uiu-de dosedanjih rezultatov mirovne konference je dejal, da so severne meie Italije že znane. Nadalje je izvaial: »T. jadranskem vprašanju zastopamo svoj program zmerno in dostojna Gonjo, ki stremi za tem, da bi se Italija ločila od svojih zaveznikov, je treba zatreti. Ako bo treba, bo vlada nastopila z vso strogostjo proti Časopisju. Sodelovanje z zavezniki mora biti čim najtesnejše.« Glede stavke, ki jo nameravajo proglasiti za 20. in 21. t. m„ je ministrski predsednik izjavil, da je popolnoma neutemeljena. Pripomnil je. da Italija nima povoda, posredovati niti v Avstriji, niti na Ogrskem, seveda dokler ti dve državi ne napadeta. Dejal je tudi. da bo velik del italijanski Čet v kratkem odpoklican iz inozemstva v domovino m da je vlada pripravljena, preprečiti generalno stavko. — ZbQin> ca je vzela Izvajanla ministrskega predsednika z odobravanjem na znanle. STRAJK OD 19.-31. JULIJA V ITALLIL Rim, 15. julija, Glede na mednarodni Štrajk 21. t m„ bo po doSlih in-; formacijah štrajk na Angleškem zgolj 1 platonična pridružitev, francoski proletarijat bo štrajkal delno 24 ur od 20. do 2U laški proletarijat pa 48 ur, to je od polnoči 19. do polnoči 21. Juliia. Ker se pridružijo tudi Železničarji, bo ročlval tudi železniški promet »Sokol L« Odbor SokoTa I. Izreka tem potom Iskreno zahvalo IzvrsuJocemu članstvu kakor tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepim uspehom naše Javne telovadbe, ki so je vršila predzadnjo nedeljo. Posebno pa še zahvaljujemo slavni »Kmetski posojilnici« za prepustitev stavbišča v svrho prireditve in vsem tistim, ki so nam ob tej priliki s kazali naklonjenost s svojimi prepla-čiH odnosno darili. Bratski »ZdravoI« vsem skupaj l Z jutrašnjfm dnem vpeljejo se bo pet redne uradne are v društvenem lokam trg Tabor št 2 m sicer od 1&—20. ure vsak detevnfk do preklica. Slike članov, naraščaja, gojenk (n skupine so gotove. Izdelki so točno Izvedeni. Posamezna slika stane 3 K. Kdor sf želi nabaviti te vrste spominek, naj se oglasi v društveni sobi med uradnimi urami. »Sokol I.« se udemfl korporatrvno "Javne telovadbe bratskega društva, »Sokola v štepanfi vasi,« kt se vrši prurodnjo nedeljo popoldan. Vabimo bratsko članstvo, da se potaostevjlno udeleži tega p ose ta Zbiramo se ob po) štirih v društveni sobi. Zdravo! *-Odbor. Sokol Moste pri Ljabljani naznanja svojemu članstva, da se korporativno udeleži javne telovadbe br- ftte-panjskega Sokola v nedeljo, dne 90» t m« prt br- Bricelju v Stekanji vasi ter vabi vse eokolstvn naklonjeno modčan-aok: občinstvo, da se te prireditve čim najetevilneje udeleži- Zbi ramo se ob pol 4- popoldne pred telovadnico. Bratje v krojih, sestre v narodnih nošah — pridito vsi! Na rtar! Odbor Članice vseh sokolskih društev so I vabljene na sestanek, ki se vrši v Ce-l trtek 17. t m. ob 19. uri v Zvezni sobf Narodnega doma. — Članice P. S. K. Telovadno društvo Sokol v Krškem naznanja, da se vrši izredni občni zbor v soboto, dne 19- julija 1919 o!) 30- uri (osmih zveoer) v sokol «rni m običajnim dnevnim redom- Članice in člani se poživljajo, da ae gotovo udeleže občnega zbora! žensko telovadno društvo v Mladik! ima odsfej redno telovadbo v ponedeljek in petek od pol 6* do 7. ure zvečer. Dopisi. Petrov dan v Radovljici- Iz Radovljice nam pišejo: Tudi nase mesto ee je odelo praznično ter je praznovalo imendan našega kralja Petra na slovesen način- Na predvečer Njegovega godu je priredilo meščanstvo bakljado, katere se je udeležilo naše ženstvo v narodnih nošah- Sprevod se je premikal med pevanjom narodnih pesmi in klici: iivio kralj Petar — od gasilnega doma na trg in od tam na občinski pro-, stor za Šolo. kjer se je p ali l kres- Pred graščino je govoril monsignor Ambrož slavnostni govor, v katerem je s kratkimi potezami orisal zgodovino srbskega naroda ter se v lojalnih besedah gpominjal na,šega cara Petra- Po govoru navdušena niuožica je z iivahiumi klici živio car Peiar pritrjevala izdajanjem govornika ter odločno manife- !V naši lepi Radovljici se nikomur rt/S ne toži po Habsburžanih, izvzemši Sv&bski družini zamrlega notarja Ku-descha, ki edina v mestn ni razsvetlila oken svojega stanovanja* Ljudstvo se jje radi tega zgražalo, a tudi ta čin mirno preneslo, dasi ga je opravičeno smatralo aa žalitev naSega kralja V soboto daroval je mons- Ambrož slovesno službo božjo, katere se je udeležilo šensrvo v narodnih nošah, uradniStvo korporativno, a tudi občinstvo v lepem 'Število:- Po zahvalni pesmi zgodil se je M eerkvi incident, katerega danes nočemo omeniti, katerega po bodemo, ako ni se Se kedaj ponovil primerno ožigosali- Po masi oddala sp društva in korporacije ndanostne k jave na roki gla-Ta^a g- Mencingerja — a naše narodne Žene in dekleta so pridno prodajale cvetice ter lepo svotico nabrale za invalide- Praznik godovnega dne našega kralja nadaljeval se je pri nas tudi v nedeljo- Po deseti maši govoril je na trgu ljudstvu notar Pegan — a popoldne Je priredilo Izobraževalno društvo ITinžgarjevo igro >DIvji loveče z nagovorom in petjem v korist jug osi- invalidom- Ker je bila dvorana v Ljudskem domu polna in ker so rudi naši oenarni zavodi ter občina prispevali z izdatnimi svotami temu dobrodelnemu namenu, smemo biti Radovljičani z uspehom, o katerem bodemo pozneje poročali, zadovoljni- Živila zavedna Radovljica* Iz Domžal nam pišejo: Šolska mla-'dina je priredila pretekli teden v dvorani društvenega doma predstavo, ki s« je sijajno obnesla- Čisti dobiček je znašal 660 K. kateri znesek ^e lorabi za nabavo prepotrebnega harmonija-Šolsko vodstvo -e zahvaljuje vsem obiskovalcem, zlasti onim. ki so s oreipla-čili pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu- Za vojne pohabljence je nabrala Šolska mladina 380 K. kateri znesek se je poslal poverieništvu za soo* skrbstvo v Ljubljani- Gospodične Bel-člč, Czermak, Slokar in Smuk Gospodin Franjo«- S širjenjem take knjige se v teh časih ni ne le primerno, ampak naravnost škodljivo za našo državo- Mislimo, da bi si bila Mohorjeva družba več pridobila na ugledu, ko bi si bila to knjigo obdržala, če tudi bi imela nekaj škode- liubljansni obiinshi svet. Ljubljana, 15- julija' Podžupan g- dr- K- T r i 11 er otvori v odsotnosti g- župana sejo ob 5- uri popoldne, konstatira eklepčnost ter opraviči odsotnost g- župana, ki je obolel ter nekatere druge občinske svetnike, ki so so opravičili. Nato imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika gg* Beliča in K o 1 e š o- Nato naznani, da je umrl občinski svetnik g. Anton Jeglič in častni občan ljubljanski, bivši minister dr- Otokar Trnka, ki si je kot minister stekel velike zasluge za našo obrtno šolo- V znak sožalja so poslušali gg- občinski ^svetniki ta poročila stoje, kar se zabeleži v zapisniku- — Ameriški rojaki so poklonili po svojih zastopnikih gg- S1-tarju, Predoviču in Mladincu, od katerih sta zadnja dva navzoča pri seji, občinskemu svetu krasno amerikansko zastavo, za kar jim izreka občinski svet kar najtoplejšo zahvalo. !f(Burno odbravanje in ploskanje) Odobri se nato naknadno izdatek 3000 'kron, ki jih' je dovolil g- župan v pogostitev vojakov novincev ob priliki slovesne zaprisege 25- pešpolia- Istotako se odobri izdatek 2000 K za naš domači peSpolk na fronti, kateri znesek se je že izročil vojaškemu župniku g-Skerjancu- Kranjski hranilnici se izreče zahvala za podarjenih 104)00 K a& prehrano nižjih slojev- Cvetlični unevi 28. in 29- junija so nesli čistega 'dobička 21895 K o2 v- Amerikanski misiji, ki je uvedla otroško akcijo v Ljubljani ter preskrbela ubožnim otrokom hrano, se je izrekla zahvala- Dru-*8tvo hišnih posestnikov je predložilo mestnemu magistratu več resolucij, ti-Čoclh se zlasti odprave stanovanjske bede- Na mesto umrlega občinskega fevetnfl^ g- A« JegliS* s* Je vpokE calo njegovega namestnika g- Biljaka iz Šiške, katerega občinski svet naj-topleje pozdravlja- Nato odgovarja g. podžupan na rasne interpelacije in vprašanja, ki so se stavila v zadnji seji na g- župana* Zapisnik zadnje seje se odobri- Poročila upravnega odbora vodovoda, elektrarne in plinarne* Občinski svetnik g- Planinšek poda nato poročilo o proračunu mestnega vodovoda za leto 1919/20, ki izkazuje 656-600 K dohodkov in 607716 K izdatkov, torej 48.884 K prebitka- Poročilo se sprejme- Nato poroča o proračunu mestne elektrarne za leto 191920, ki izkazuje 1,310-000 K dohodkov in 1,256251 K izdatkov, torej 53-749 K prebitka- Poročilo se sprejme- Končno poroča Isti poročevalec o proračunu mestne plinarne za leto 1919 20, ki izkazuje 882-000 K dohodkov in 862,000 K izdatkov, torej 20-000 K prebitka. Tudi to poročilo se pri kvalificirani večini sprejme brez ugovora Poročilo upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda* Občinski svetnik g- B o n Č a r poda poročilo upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda o proračunu za leto 1919/20, ki izkazuje 277-000 K dohodkov in 2^2-720 K izdatkov, torej 44-280 K prebitka- Poročilo je bilo sprejeto- Poročilo direktorija mestne zastavljalnice. Občinski svetnik g- Franchetti poda poročilo direktorija mestne zastavljalnice o proračunu za leto 1919/20, ki izkazuje 38-600 K dohodkov in 37-250 K izdatkov, torej 1350 K prebitka- Sprejeto- PoroČilo upravnega odbora mestnih voženj- Občinski svetnik g- 5 k n 1 j poda poročilo upravnega odbora mestnih voženj o proračunu za leto 1919/20, ki izkazuje 310000 K dohodkov in 308.354 K izdatkov, torej 1646 K prebitka- Sprejeto- Poročila ravnateljstva mestne klavnice- Občinski svetnik g- Kavčič poda poročilo ravnateljstva mestne klavnice o proračunu za leto 191920. ki izkazuje 142-320 K dohodkov in 136306 K izdatkov, torej 6014 K prebitka- Sprejeto. Isti poročevalec poroča o dopisu klavničnega ravnateljstva glede zvišanja klavniških pristojbin ter se pristojbine v smislu predloga zvišajo- Poročila finančnega odseka* Občinski svetnik g- M a 11 y poda nato poročilo o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1919/20, ki izkazuje 249433 K dohodkov in 249433 kron izdatkov- Sledi poročilo o proračunu zaklada mestne imovine za leto 1919 20, ki izkazuje 78-106 K dohodkov in 68-782 K izdatkov, torej 9324 K prebitka. Sledi poročilo o proračunu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1919/20, ki izkazuje 48-379 K dohodkov in 43138 K izdatkov, torej 52-11 K prebitka- Proračun mestne pehotne vojašnice za leto 1919/20 izkazuje 72-322 K dohodkov in 68-041 K izdatkov, torej 4281 K prebitka- Proračun amortizač-nega zaklada loterijskega posojila za leto 1919^20 izkazuje 292-119 K dohodkov in 238-810 K izdatkov, torej 53.309 kron prebitka* Končno sledi še poročilo o proračunu mestnega zaklada za leto 1919/20, ki izkazuje potrebščino v znesku 5,224-292 K ter lastnega pokritja 1,046-620 K, torej primanjkljaja v znesku 4,177-772 K- V pokritje tega pri-mankljaja se ima pobirati tudi v tem proračunskem letu iste občinske do-klade na vse direktne državne davke, izvzemši vsebno dohodnino, kakor koncem proračunskega leta 1918/19, to je: na hišnorazredni in hišnonajemni davek 35%, na zemljiški davek in na splošno pridobnino 4- razreda davčnih obvezancev 60%, na vse ostale davščine 65%- To pokritje se proračunava na 800.000 K- Nadalje se ima pobirati fiksna mestna doklada na vse državni užitnim podvržene predmete in samostojna mestna doklada na rum, špirit, žganje in likerje v isti izmeri, kakor je bila sklenjena od občinskega sveta za proračunsko dobo 1918/19 ter odobrena z razpisom Narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve, z dne 21- januarja 1919- To pokritje se proračunava na 400000 K- Nadalje se ima iskati kritje v kapitali zo van ju obresti in anuitet občinskih dolgov pri Mestni hranilnici sklenjenem v seji občinskega sveta dne 24- junija 1919, kar bi dalo nadarjnega kritja v znesku 414-395 kron, da ostaae končno nepokritega primanjkljaja še 2,563-377 K. Odsek predlaga, da se v pokritje tega končnega primanjkljaja pooblašča župan, da najme začasno posojilo v znesku 2,500-000 K, dočim se bo ostanek 63377 kron pokril iz tekočih dohodkov- Mestnemu magistratu se nadalje naroča, da i zp oslu Je tem sklepom ustavopravno privoljenje deželne vlade za Slovenijo, istotako pa tudi dovoljenje za nadaljno pobiranje mestnega davka na vozne listke cestne električne železnice v isti izmeri, kakor je bilo dovoljeno z SHS za proračunsko leto 1918/19, ker se je dohodek te davščine vpošteval kot delno pokritje primanjkljaja ubožnega zaklada- Končno predlaga odsek, da se županu dovoli virement glede posameznih izdatkov in dohodkov, toda le o okviru vsakega naslova zase- — Vsa ta poročila in predlogi finančnega odseka so se sprejeli ob navzočnosti kvalificirane večine brez ugovora* Poročilo personalno - pravnega odseka Občinski svetnik g- Pustoslem-š e k je podal nato poročilo personalno-pravnega odseka o prizivu Josipa Seldla proti predpisu kanalske pristojbine za njegovo hišo ob Celovški cesti ter predlagal, da se ta priziv kot neutemeljen zavrne- Sprejeto- Poročilo stavbnega odseka- Občinski svetnik g- Ružička poroča o prizivu Marije Romanove prvti odloku magistrata glede kanalizacije njene hiše ob Vogelni ulici ter predlaga, da se prizivu vsled okolščin pod danimi pogoji deloma ugodi- Sprejeto- Poročila Šolskega odseka. Občinski svetnik g- Dimnik poroča o dopisu šolskega sveta glede prispevka mestne občine za nameravane meščanske šole in o dopisu šolskega odbora za obrtno nadaljevalno šolo glede prispevka mestne občine za te šole* Obe poročili ste bili sprejeti- — Puročilo olpsevalnega odseka se stavi z dnevnega reda- Poročila policijskega odseka* Občinski svetnik g- Likozar poda nato poročilo policijskega odseka o novem imenovanju ulio in trgov v Ljubljani ter se po daljši debati sprejme odsekov predlog- Končno poroča isti poročevalec o delovanju gasilnega in reševalnega društva v prvi polovici leta 1919 ter se poročilo odobri. Končno je stavilo več občinskih svetnikov razna vprašanja in pritožbe, ki so se vrela na znanje, nakar je podžupan g- dr* K* T r i 11 e r, ker je bil izčrpan dnevni red, zaključil javno sejo, nakar je sledila tajna seja* Dnevne vesti. G« župan dr* Ivan Tavčar je obolel ter se poda po naročilu zdravnika na daljši dopust na Visoko- Kralja Petra trg se Imenuje odslej, kakor je sklenil občinski svet v svoji včerajšnji seji dosedanji Slovenski trg, trg pred Mestnim domom pa se je prekrstil v Krekov trg- Narodna požrtvovalnost kje si? Družba sv* Cirila in Metoda se nahaja v velikih stiskah- Vzdrževati mora šole v Trstu in plačevati številne učiteljske moči, a od kod naj vzame denarna sredstva, ko so ji v zadnjem času usahnili vsi viri dohodkov. Narodno občinstvo je popolnoma pozabilo na njo, kakor da bi se bila ta družba že preživela in ne imela za nas nobenega pomena več- In vendar bo Družba sv* Cirila in Metoda v bodoče se večjega pomena za nas, kakor je bila v preteklosti- Slejkotprej bo potrebovala izdatne podpore s strani slovenske javnosti* Zato pozivljemo naše narodno občinstvo, naj ne pozabi na našo šolsko družbo in naj s podvojenimi močmi zopet prične nabirati prispevke za njo- Darila za družbo rado sprejema upravništvo našega lista, ki bo vsak dar tudi v listu izkazovalo. Proslava rojstnega dne našega kralja- Prejeli smo mnogo dopisov o proslavi rojstnega dneva našega kralja in o uspehu zbirk za invalide* V Kranjski gori se je nabralo 900 K, Podkorenom 827 K in v St- Janžu na Dolenj-kem 970 K- Poročila o svečanostih in šolskih slavnostih so nam poslali tudi iz Višnje gore in Horjula- Iz magistratne službe. Mestni občinski svet je v svoii včerajšnji tajni seji imenoval računske asistente: Janko SlapniČarja, Lovra Šuštarja, Janka Jarca, Viktorja Babni-ka, Josipa Smoleta in Alojzija Počival ni ka za računske oficijale v X. činovnem razredu, magistratne pomožne uradnice: Franjo Grošljevo, Amalijo Jerebovo, Rozino Jesenko v o, Manico Komanovo, Hedo K o 11 u š k ov o, Vido Kušarjevo in Ano Pogačnikovo za stalne magistratne oficijanrinje. Na mestnem dekliškem Hceju Je imenovan dr. Stanko Skerlj za pravega Iicejskega učitelja v IX. činovnem razredu. Iz obrtniške stroke. Mestni občinski svet je ugodil tem-le prošnjam: Cecilije Podkrajškove za prenos gostilniške koncesije iz Zabjeka št. 3 na Rimsko cesto št. 11; Franca Jamnika za podelitev gostilniške koncesije, ki bi Jo iz-vrševaf po svojem očetu na Karlovški cesti št. 4; Neže Knkmanove za prenos gostilniške koncesije Iz Hradeckega vasi št. 48 na Turjaški trg št 1; Karla Kavčiča za podelitev gostilniške koncesije na Dunajski cesti št 52, ki mu Jo odstopi pivovarna Union; Emila Kržiš-nlka za prenos gostilniške koncesije Iz hiše št. 42 v Rožni dolini na Dunajsko cesto It 5 fn Marije Zgončeve sa pode-IftpV mmmik* koootsti* ki jo odsto- pi Veriic* —a Odklonil pa Je prošnjo Pavle Filipove aa podelitev gostilniške koncesije. »Srbi nas aapaate, — Francozi pridejo«* Po Ljubljani trosijo zadnji čas nekateri ljudje naravnost nesmiselne vesti* Najnovejša taka gostilniška In ob enem tudi izdajalska raca je, da zapuste 26- t- m. srbski vojaki našo mesto in da se nadomeste s francoskim vojaštvom* Ljudem, ki z namenom, napraviti zmedo med ljudstvom trosijo take bedastoće, bi bilo treba stopiti na jezik* Pozor na italijanski denar- Glasom zanesljivih poročil iz Trsta krožijo tam velike množine ponarejenih italijanskih bankovcev, posebno takih po 25 in 50 lir- — Po nekaterih informacijah so tam posamezniki nabrali večje zneske takih ponarejenih bankovcev po 25, 50 in 100 lir, da jih prineso v Jugoslavijo in tukaj razpečajo za dobre krone Naj bodo torej vsi oni, ki rabijo italijanski denar, zelo previdni! Predsedstvo ZJŽ- poživlja še enkrat vse tovariše uradnike, ki so bili pred nacionalizacijo člani prejšnjega >6sterr* Eisenbahn-Beamten vereina<, da nemudoma na dopisnici Javijo, od kedaj in do kedaj so bili člani tega društva. Gre namreč za hišo omenjenega društva v Rogaški Slatini* Naslov: Predsedstvo Z J 2-, Narodni dom, Ljubljana- Ali Še zdaj ne vedo, da imamo svojo jugoslovansko državo? Tako vsaj se vpraša človek, če čita še dandanes nemške poštne pečate, kakor: Hohen-mauthen, Fresen, Pčssnitzhofeti, Rad-kersburg, G^basnitz, Bad Radein, Luttenljerg, Pettau, Pragerhof, Win-disch-Feistritz, Rohitsch, Rčmerbau, Egydi Tunnel, Prevali Bleiburg, Sal-denhofen, Mahrenberg, Obertriien- Na dan s slovenskimi poštnimi pečati zadnji čas je Že! Pisemski promet z inozemstvom* Kakor smo že poročali je pisemski promet z inozemstvom zopet otvorjen izvzemši Nemško, Bolgarsko, Turško, Madžarsko, Rusko ter Italijansko. V rečene dežele pisma pisati nima nobenega pomena, ker jih poštni uradi ne smejo odpošiljati- Toliko občinstvu v obvestilo in ravnanje* Zglasitev častnikov. Spodaj crna ceni častniki naj se blagovolijo čin> preje zglasiti pri Komandi radi njih prošenj za sprejem v skupno armado kraljestva SHS ln sicer: poruSnik v rez- Anton J* Torčič, poročnik v rez-Jožef J- Drašler, poročnik v rez- Do-bromilj Uran, nadporočnik v rez- Ivan A- Verbič, Črnovoj- vet. praporščak Miloš I- VahtaT* Komanda mesta LJubljana Pod sekvester je dala vlada premoženje odpuščenega finančnega uradnika GOtza. Za sekvestra je imenovan finančni računski svetnik g. Janko Košir. Is nemškega vjetništva, kamor je težko ranjen zašel dne 29- aprila 1919 pri prvem pohodu na Celovec, se je vrnil poročnik J* Štlrn* Bil Je en mesec v bolnici v Celovcu in en mesec v Linču ter je pobegnil na Češko s prijateljem, poročnikom Lipicem Lovrom tudi od SHS Ljubljanskega pešpolka* Stavka krojaških pomočnikov je končana- Gospodi mojstri so z posredovanjem, gospoda obrtnega nadzornika, kot zastopnika vlade prišli z njihovimi zahtevami do popolnega sporazumlje-nja! Cenjeni naročniki naj Izvolijo uvaževati vsled tega povišanje cen! Popravek- V prevodih Peli^koviti pesnitev v podlistku sobotne številke so nekateri tiskovni pogreški- Predzadnja vrstica pesmi »Neznanim grobovom« se mora glasiti: >ko kri Izmeri se, preste jejo se rane«, prva dva vrza sedme kitice pesmi >Epizoda« se pa pravilno glasita: >Kot angelček- ln je imela spete nad čelom z rdečo pontlji-co lase-« V. M- Z- Požrtvovalnost fantov 11* čete Mariborskega peš polk a- Kako so se prebudili fantje 11 čete Mariborskega peš-polka, odkar služijo v Jugoslaviji, kaže dejstvo, da so nabrali v času od 1, aprila do 1* julija letošnjega leta sledeče zneske: za padle junake 11 čete v Radencih pri Radgoni 300 K; za dekliško zavetišče v Mariboru 216 K; za spomenik za junaka Malgaja in padlih junakov Mar- pešp* 700 K; za narodno obrano 300 K; za Invalide Mar* pešp-400 K, skupaj 1916 K* Poroč- Koprive Ivan iz Rajhenburga je sam daroval k tej svoti za narodno obrano 190 K- Svote so se nabrale ob različnih prilikah: tako n- pr. pri manifestaciji v Radencih po nagovoru četnega komandirja nad-poročnika Stanka Jarka pri Ciril-Me-todovem kresu po nagovoru našega komandirja vzbujal občno občudovanje cole Labudske doline, na Petrovo, kateri dan se je posebno svečano proslavil itd- V posnemanje vsem onim, ki dosedaj niso znali vporabljati svojega denarja v narodne namene- Razrešitev Ženitvenih kavelj Častnikov itd- Likvidujoče vojno ministrstvo na Dunaju naznanja radi razre-šenj ženitvenih kavcij pod št* Abt- 4/H* K- Nro* 4034 od 13* maja 1919 sledeče: Prošnje za razrešitev omenjenih kavcij pripadnikov pojedinih na novo nastalih držav razun Mamžarske, katera I je Izdala sličen raaglaa, naj ae naakvft** Ijajo: 1- Od pripadnikov bivše a.-o- ce»= lokupne vojske na: >Liquidiereudefl Kriegsministerium Wienc* % Od pripadnikov bivše a-o- vojne mornarice na: >Liquidierende Marino-Sektion« Wien- 3* Od pripadnikov bivšega domobranstva na: >Liquidierendes Mini-sterium fttr Landeeverteidigung Wien«* Prošnje za razrešitev kavcij morajo vsebovati: 1. Podpis obeh zakonskih kot znak medsebojnega dovoljenja 2* Označenje sedanjega državljanstva in dotično pripadništvo k vojski- Prošnje morajo biti kolekovane po predpisu one države, kateri prosilec pripada* Priložiti jim je nadalje >posvetilne listine« (Widmungsurkunde), katere so svoječasno potrdili >K- M* Marin3sek-tion«, oziroma »Kriegsminisieriumc ali iMinlsterium ftir Landesverteidi-gunge* V slučaju smrti jednega ebeti zakonskih je priložiti prošnji se smrtni list, v slučaju pa, da bi bil eden od obeh zakonskih odsoten (n* pr. vjetnl-Štvo itd) še dovoljenje in odobrenje sodno postavljenega kuratorja* Evidenčni urad za mornarico v Ljnblj-uil* Zahvala. Komisiji za preskrbo vra-čajočih se vojnjkov v Ljubljani so došll sledeči darovi: I. Brence, Preska K 10; Ljudska hranilnica in posojilnica, Celje K 100; Liubljanska kreditna banka, tu K 500; Bolniška blagajna v LJubljani K 500; Šolsko vodstvo, St Janž Dravsko polje K 27; Posojilnica St Tanž. Dravsko polje K 50. Na kmetijski šoli pri Velikovca je namestiti ravnatelja s prejemki, ki se urede po dogovoru in po sposobnosti, dalje s prostim stanovanjem tn s pravico do napredovanja- Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z dokazili c dovršenih splošnih in kmetijskih študijah, o dosedanjem službovanju, o učni usposobljenosti starosti, državljanstvu ln o jezikovnem znanju, raj se vlože do dne 81* Julija 1919- pri poverjeni Stvu za kmetijstvo deželne vlade za SI o veni jo- Ljudska slavnost na Klopinskero je*zeru. V nedeljo 20- t m- se vrši na Klopinskem jezeru pri Sinčavasi v prid koroškim invalidom velika ljudska slavnoet, pri kateri sodeluje vojaška godba in razni pevski sborl* Ka sporedu so: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, veslanje za dobitke, plezanje na mlaj in ples- Vstopnina 1 krono za osobo, preplačila se z orirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo- Začetek ob 14- uri- V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnoet prihodnjo nedeljo* Hofgastein- Is tega kopališča se poroča, da je obisk slabši kakor kdaj med vojno, da ni tja dospela niti H običajnih gostov in da je nad 700 sob' praznih- Glavni vzrok za to so tefkoče za potovanje in je uprava zdravilišča storila Že potrebne korake, prej Frjedl, zraven nunske cerkve. Svira dganskl orkester. Vstopnina prosta._ Gospodarstvu Odsek za prehrano dobi v kratkem večjo množino bencina pllnovega olja. strojnega olja in cilindrovega olja iz Poljske* Pri razdelitvi »e množine se bodo vpoštevali v prvi vrsti poljedelski obrali potem rudniki m premo-gokopi železnice ter slednjls ostali obrati- Lastniki navedenih obratov ee poživljajo, da vlože svoje prošnje za odkazitev imenovanih predmetov najpozneje do 25. julija 1919 pri odseka za prehrano v Ljubljani* V prošnji naj se navede za željena množina in -rrsta mineralnega olja, dalje način obratovanja, število in vrsta strojev ter število konjskih sil posameznih strojev- Razdelitev veflkfh posestev. V ministrstvu za agrarno reformo se pripravlja načrt o ustanovitvi posebne komisije za organizacijo razdelitve velikih posestev v začasni zakup. Po novem načrtu bi tekoče leto dobfH kmetje dvakrat več zemlje v obdelovanje kot preteklo leto. Ameriška moka. Te dni Je doSla v Dubrovnik ladja z 250 vagoni ameriške moke. Moka se razdeli tako, da dobi Dalmacija 150 vagonov, Crna gora pa 100 vagonov. To je poslednja količina moke iz Amerike, s katero Je izčrpan kredit 15 milijonov dolarjev, ki ga nam Je dovolila vlada ameriških Zedinjenih držav. Nov brzovlak Beograd - Pariz, Za dva ali tri dni prične voziti med Beogradom in Parizom nov brzovlak, ki bo imel vse tri razrede in bo voz H preko Trsta. Milana ln Turina, Do sedaj se je moglo potovati v Pariz samo v prvem razredu, vsled česar bo novi vlak na razpolago tudi ubožnejšlm slojem. Vlak oddide vsak dan is Beograda ob 21. uri Zemimski most Kakor javljajo službeno, so došli v Zemun poslednji železni deli potrebni za zgradbo železniškega mostu na SavJ med Beogradom in Zemunom. Vse je pripravljeno, da se te konstrukcije montirajo v desetih ali petnajstih dneh. 165. štev. „2HUOV£NSKJ JvJMTOP* tfnr 16 julija 1919. Str;;n 5. Najnovejša poročila. (Naša izvirna poročila.) EVAKUVACIJA TEMEŠVARA. Pariz, 14. julija. Z romunskega vira poročajo, da so jugoslovanske čete pričele evakuirati Temešvar, ki sa je Odbor Četvorice prisodil Romuniji. Jugoslovanska uprava transportira v Beograd vse v mestu se nahajajoče stroje, razno orodje, pphištvo^ da, celo klopi iz šol, utemeljujoč svoje postopanje s tem, da so Madžari iz Beograda odnesli vse, kar ni bilo pribito. Dne 1. julija so jugoslovanske oblasti dale iz Temešvara odpeljati 50 lokomotiv in 1500 vagonov in izjavljajo, da bojjp v Temešvaru in okolici zaplenile vso žetev in vso živino. TURŠKA GROZODEJSTVA. Pariz, 14. jruliia. »Matin« poroča iz Aidina, da so Turki v dolini severno od Aidina masakrirali 2000 Grkov. Med ubitimi je pretežna večina žensk in otrok. Turki so zajeli 40 grških od-ličnikov ter jih prisilili, da *q podpisali brzojavko na predsednika mirovne komisije Clemenceaua, v kateri izjavljajo, da so popolnoma zadovoljni s turškim gospodstvom. Čim so to depešo podpisali, so jih Turki na mestu postrelili. Med Grki in Turki je došlo do liurih borb ob reki Meander. NEMCI PROSIJO ZA VILJEMA II. London, 14. julija. »Times« poročajo iz Haaga: »Holandski oarlament je dobil tri brzojavne peticije iz Nemčije naj bi ne dovolil izročitve bivšega cesarja Viljema. Prvo peticijo je poslala liga starih t opni Carjev, drugo liga nemških oficirjev in tretio ZY£za za očuvanje življenja in svobode Viljema II. ZLAT LAVORJEV VENEC FOCHU. Pariz, 14. julija. Meščani v Ver-saillesu so poklonili maršalu Fochu zlat lavorjev ver.ee. Svečanostni izročitvi je prisostvoval tudi predsednik francoske republike Poincare. BOLJŠEVIK! PORAŽENI V GALICIJI IN NA BEREZINI. Pariz, 14. julija. Iz Odese poročajo uradno: Boijševiška rdeča armada je bila potolčena na celi fronti ob Berezini. Čete generala Djenkina so zavzele Caricin, Bobrov, Bogoduhov. Konštantinovgrad, Aleksandrov, Jejca-terinoslav in Nelitopol. Boijševiška armada se umiče na vsi črti. Ves krimski polotok je očiščen boliševikov. Tudi v Galiciji so bili boljševiki poraženi. Poljska armada ie prekoračila reko Stvr in se bliža reki Seret. Sodi se, da bo se v kratkem lahko združila z romunsko armado, ki takisto zasleduje boljševike. ZAUPNICA NITTIJEVEMU KABINETU. Rim, 15. julija. Zbornica je sorefe-la po predlogu poslanca Credara zaupnico Nittijevemu kabinetu z 368 glasovi, proti je bilo 111 glasov. (Naša poročila iz Beograia in Zagreba.) UNIVERZA V LJUBLJANI. Beograd, 15. julija. Danes popoldne bo seja Narodnega Predstavništva. Na dnevnem redu je: 1.) Drueo čitanje zakonskega predloga o univerzi v Ljubljani in 2.) zakonski predlog o poroti. PREDPIS GLEDE VOJAŠKE UNIFORME. Beograd. 16. julija. Vojno ministrstvo je izdalo naistrožjo naredbo o noši predpisane uniforme. SPREJEM ČASTNIKOV V SKUPNO VOJSKO. Beograd, 16. juliia. Komisiia. ki ie zbirala podatke o jugoslovanskih častniki!'., kateri žele stopiti v našo vojsko, je izvršila svoje delo in predala ministrstvu svo?e predloge. Prijavljenih ie še okoli 500 častnikov za našo vojsko: njihov sc sprejem se naznani v uek£-liko dneh. To je poslednja uartiia Jugoslovanskih častnikov, ki se sprejmejo. DVOTIRNA PROGA BEOGRAD- SKOPLJE. Beograd. 16. julija. Železniško ministrstvo izdeluje načrt in croračufl za dvotirno r>ro Wertheimerica in zastori Kara-manie. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" 6829 M n fina oblega iz pravega boks-cisnfa in lahke enovprežne 337?«. Poizve se natančno pri Sašteršič Slavku, oskrbniku v Radovljici) Gorenjsko. 6898 Učenec z dobrim spričevalom ter poštenih sar-šev 6e sprejme v trgovino z mešanim hlagom Mala« & Vehovar, Bisel^sko Braitce. 6900 scem dve devoike, i to eno kuharico in eno sobarico. Plača po dogovoru. Nasto^ lahko tako). Dr. Zdravko XoTaćevlć, Slatina (Slavonija). 6834 dobre pol ure od železniške postaje Št. Jurij ob Juž. žel. okolu 70 metrskih sežnjev suhih ceplienih bucovih ćt* ter 400 do 500 bu".C7ih hlodov, vpo-rabn:h za industrijska podetja. — Izve se cii 2adrugi ».Lastni dom1' v CeSin Prci.-i-£iOira ulica 15. 6897 mm Naprodaj sta I i Eden je dober tekač, elegantne rasti; star je 8 let, visok 155 cm. Drugi je galicijski plemeniak. čist; »Hucul«; star ja 5 let. visok 138 cm. ^Oba sta brez napake, pohlevna, izborano uvožena ter spocobna za vsako vožnjo in za ježo. Natančnejša pojasnila pri vodstvu pod'iovske sole vin bolslce za živino na Poljanski cesti (nasproti domobranske vojašnice). 6917 trgovci in brivci PRISPELA velika količina parfume-ije, Odo-la, Kalodonta, Pebeco, Peherove krčme za britje, Pixavon, Brilan-tina itd. ter se dobiva po najnižjih dnevnih cenah na veliko in na malo edino pri tvrdki d HnrHiiusr Zasreb'Uica 47- T. DUinUlftl, Telefon int. 16-08 Hit Mšrodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. rtmni al. 5. Barvila za obleke „TEKLA". Praln1 i praški. Čistila za slamnike „STRO" B1N**. Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ZNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva [proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc. f— Koncesijonirana zaloga strupov lini osiane radi pomanjkanja blaga ter neznosnih nabavnih cen v tej stroki sappž?. So prati konca avfpsša t. 1. onemu, ki mi preskrbi ali odstopi stanovanje 2—5 sob, če mogoče v parterju alt I. nadstr., za čimpreje. Ponudbe pod |33ritant3*!/ 6083" na upravništvo Slovenskega Naroda. S i »7"; 3is: la poiilštveal pleskar ln lica?. Spoda'a Šiška, Knezova nifca št. 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne Svsdskc kctpSffes ^tVtrSre^^ bavnih organa i svim bolestima ieledca. Uslied njihov djelatnosti i ugodnog; nago'kcg teka jesu već više od stotine godma najobljubljenje djetičko domače sredstvo. Podražujp tek, jačuju želudac, pospešnju probavu, obi a žu je grčeve, raz re-djuju sokove i uredju'e stolicu. Odstranjuju mučninu, podražaj na povraćanje, igaravicu i ostale ietadaćno tegobe. Prave sik, samo ,S?.lvator«n. ST MITTEIBfiCB. JfltfiT lekaraa i flroeeriia Utr*. ItMv trs 2. V -1 VI ITUCKLV - MASCHKE LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO I. priporoma naineeao izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov in čeoic za dame In deklice. Popravila se sprejemajo in točno izi/rse. 4 J Odda se v goina v prvem nadstropju v eni najbolj prometnih ulic v Beogradu s 1. avgustom. Najemnina za ves lokal znaša mesečno 2500 dinarjev. Iščejo se 3 podnajemniki, izključeni so manufakturisti. Vprašati do 20. julija 1919 na upravništvo Slovenskega Naroda pod Opravilna številka E 4/19/3 6972 ažbeni oklic. Vsled sklepa z dne 10. januarja 1919 opravilna številka E 4/ 19/1 se prodado dne 22. julija 1919 in prihodnje dni dopoludne ob 8. uri v Gradu Ponoviče pri Litiji na javni dražbi: razna živina, psi, konjska oprava, kočije, osebni avto (kolesa brez kavčuka) tovorni avto (brez stroja in koles), stvari v kapeli: razni stoli harmonij, slike, preproge, zavese itd., sobna oprava: mize stoli, klopi, omare, svetiljke, postelje, nočne omarice, preproge, prti, divani ure, 2 gramofona, ogledala, knjige, piano, umivalue mize, razni kovčegi in košare, igralne mize, španski zasloni, železne peči, stenske slike itd., kuhinjska oprava: jedilno orodje, razna zlatnina in srebrnina, belo perilo, ženske obleke, šivalni stroj in drugo. Reči se smejo ogledati dne 22 julija 1919 v času med 7. in 3. uro dopoludne v gradu Ponoviče. Kr. okrajna sodalja v UtlJI odd. IL, doc 13. junija 1919. Dva strMorio m vel KljučaunlčarjGu išče „Sraniska tvornica ieljozfie 1 bravarske rako m EaamaJku'. 6902 Več zidarjev potrebuje Jaroslav Br uer, stavben* k, Gosposka ulica štev. 8. 6839 • Me Proda aa večje dobro ohranjeno 1 poslopje i m primerno za kak zavod, v lepi legi na Gorenjskem. Kje pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 6914 za papir kupi .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. 6858 Julij MEINL : Uubljana : Esva žgana „ surova Savni pridatek Pristn: finski Ssrdi^o nai&soifše vrafo bM ParadSžna koazer-sra ■h Konsfenzirano m I e b o a Ea5rao, Colrclala Soniača mz&t Gsne slzbe! Na debelo popes! Ceclb! so aedaf oe poš!I^a!o. Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Zaloga pohištva ln tapet LENKA oblestveuo zapriseženi Izvedenec Solsba nlica 5 MASIBOS Ocs^osba ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejSega pohištva: spalnih, jedilnih sot> klnbnih garnitur, divanov, otom?n, žime za madrace itd. 2236 Nafvečla iz'lrs. Ssae^iso cena. Solidna postreiba m lučaj: za mjesto gospodarskog pristava na vlastelinstvu Lužnica z. p. Zaprešić, koje se ima popuniti čim prije. Natjećaielji treba da su svršili gospodarsku školu, te da ima-du barma trogodišnju praksu u gospodarstvu i vinogradarstvu. Neoženjeni imaju prednost. Ponude 9a zahtjevom plaće podnesu" na upravo istog vlastelinstva. Uprava vlastelinstva. Saa^ETv&V? M £33 aa* iT e d rs 3 ve!:ko zalogo hrastovih Ouna] (Wien) VII. Undengasse 4 tiif ernat onsle Warsn Export ond Import Ocs. m. b. H. Brezplačno vskladiščenje do odvoza! Takei debavne iz zaloge: univerzalni plugi :\w^. \m (prve znamRe) klepanja srpi vozne osi m orodje za in'ostiio in oM feklo za orodje nosilci (tfaVSfZe) T in U lopate krampi stavbni okovi podkve pocinkala v »ne vedrce emallna posoda nI e elitreieliDii prejeti telefonsko in brzo av-no orodje in priti-kline telefonski kabel. 6905 P ascic c}(?bav;;:m na debelo ln drebno. Prevzemam tudi pokladanje. Cene zmerne. PilCHf LlubBjana Gradažba ulica štov. 22. Drssi© (m?lz':% p^anfes, liiibn-mz, Ječim, zob (oves), posije (otrnM) 1 ostale zemaljsko plodMa I proizvode nud]a samo veliko 5754 A lwmi brej IS. Telefon 22 - 69. oblastveno poverjeni stavbni inSiner. Specijalni m. neđfotja ze Estonske, železobetonske in vodne zpiOie v Ljubljan", HiBšerjeva ulica St. 7. Is^ršuia strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzeioa v strokovno izvršile? vse satrte stavbeno lažonlrske strok Tehnični mnenja, itssiopstvo si. ank v lehnišk'.h zadevsb. "SSS. Izvozna i oozna tvrtka 1 slav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na veliko- Izvczoni i r-:u?ovanfem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom i nrodafom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Brzcgavnl naslov: Poljakđrng. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo znano trgovino a naplmlm ln galanterijskim blagom v L]nbl]ani. Mestni trg št. 11, prodal. Obenem naznanjam, da v kratkem otvorim gnjr drogo, novo večjo podjet'e. Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za dolgoletno mi izkazovano zaupanje in naklonjenost ter upam, da me bodo podpirali tudi pri mojem novem podjetju. Z odličnim spoštovanjem MUC. trgoveo la posestnik v ljubila >J. 667o 06