Sisvnka 308. Trst v sredo 8. novembra 1905 Tečaj XXX, IsbalA .(S ob redeii&b in crazsiinh oo on. oo ponedeljkih ob 1 uri ziutra>. '■-anlfn* ftevllke *e ortroaiajo po S (6 stotnik) 7 oirui toDač&rnjic v ln=tu ic okolici. Ljobijani, Gorici, Dciji, Šran-u. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru, Seiui, Vgbreftii. Soyemmwtii n^i Oglase ia naroeee sureiems ax>ravm lista .. fidinoet", eilee Ga;atti it. IS. — F radne ure »o od 2. pop. d* t. rrcier. — Cene oeiARom 16 st. na vnrco cetit; poslanica, mmrtDice. javne zanvaie m domaći ociaai oo pogodbi. rEIEFOK iteT. 1167. HiitičMoa irvitvt „EJiMSt" za PrlMrak«. V mdinomti J* moć i Itroisuta, sn&ia sa vse leto 24 K. pot teta 12 K. 3 mesece « K. — Na-aarodbe brez oooosiane naročnine se uprava ne orita. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefranko?aa» pisni se ne sprejemajo In rokoniM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reelamaciie je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galatti 18. ^Narodni dom.) iadajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik sonaorcij lista Edinost", t- Natisnila tiskarja konaorcija lista ,.Edinost" ▼ Trstu, ulica Oiorgio Gaiatti it. iB. Poitao-hraail nični račun it. 6aS.841. Pol. društvo „Edinost" u Trstu. Vabilo na veliki manifestacijski shod /a splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, ki s*' ho vršil prihodnjo nedeljo oh 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Narodnega doma". Ozirom na veliko važnost predmeta je pričakovati obilne udeležl>e iz vseh slojev tržaškemu Slovanstva. Brzojavne vesti. Predavanje na češkem vseufcilli&ll T Pragi ustavljeno. PRAGA 7. Na tu Kajenjem deškem vseučilišču eo hila z oz:j"o» na cajaoveje dogodke in a cz rom na vedenje dijakov, predavanja do da1:in» odr?dbe ustavljen«. Nizozemska banka. AMSTERDAM 7. Nizozemska banka je povišala distont « d 2 Y» o« 3%. Francoz k a vojna mornarica. PARIZ 7. Is Toalona poročajo, da s» eventuelne dem .nbtrecije brodovja proti Turčiji udelež ti oklopojača »Coarlemagne« in oklopni križar »Kleber«. Volitve za franeozki senat. PARIZ 7. DdDašoji mmietersk: svet v palač E v-6e je določil volitve z* delno obnovljenje senata na 7. januvarja 1900. Maročanska konferenca. CAD1X 7. Uprava brzojava je prejela ukaz, naj na brzojavnem uradu v A geci-rasu, kjer se bj v fcn^tiem vriila maročanska konferenca, postavi aparat« Hughues. Z dunajskega vseučilišča. DUNAJ 7. Dante predpoludne 83 je pred vseuČil ščem zbralo mnogo nemšio-nacjonalnh diiakov. Oba Rrilt rampe ter prehod prijev, mj de d^mf>n=trantje razidojf, s? iati nia_> odcval:t marveč so se, pevaje delavsko pesem, podal, v Krakovsko ul:co, kjer su se v kljub ugovoru svojih voditeljev obrnili proti obama pol:cijBkema komisarjema, ki sta jim sledila. Na redarje, ki sj komisarjema prišli na pomoč, s j metali kamenje in opeko. Neki redar in neka mimoidoča csšba sta bila ranjena. Konečno s> redarji demonstrante razkropil'. Češki deželni zbor. PRAGA 7. Namestnik je odgovoril na interpelacijo poa). Pacaka ia tovarišev glede dogodkov zadnjih dni, v kateri sa obdoliuje javne organe, da s > prestopili svojo cbiast. Namestnik je rekel, da vlada nikakor ne omejuje gibanja za volilno pravico, tudi če se izvršujejo organizirani napadi na policijske uradmze in redarje, kakor ee je to brez vsacega povoda zgodilo v Pragi dne 4. t. ar. Tudi demonstracij v nedeljo ni vlada ovirala. Radi vedenja demonstrantov je pa potrebno, da se upotrebijo velika sredstva v svrho javnega reda. Zato hoče namestnik uporabiti vse sile, ki eo mu na razpolago, da doeeie ta ciij. Namestnik je z zadovoljstvom konatatoval, da se je včeraj priporočalo mir. Redarstvo se je vedlo po obatoje-č:h predpisih. Vsako eventuelno prekoračenje oblesti od strani polic je se bo kaznovalo. Neudeleženi opazova'c eo izjavili, da je gj B »bura«-klicem na španskega kralja. Na policija vslic vsem provokacijatn kazala naj-skrt j aejo ravno duš »ost. Isvajanja n mistoika eo mladočehi in in češ&i radikale večxra: prekinili e mej-klici. Veliko po»estvo in Nemci so j.h pa vaprejeli e p.>h vale. Prihod o ja seja v petak. Demonstracije t Pragi. PRAGA 7. Tudi danes so bili v glavnih ulicah in v predmestjih postavljeni meč. i oddelki vojakov, da bi preprečili eventuelne izgrede. Djsedaj se pa ni nikjer mir znatno kalil, le o poludne so v Holešvaru demon str&n'je rapadli nekega trgovca v njegovi v katerem so bili čeni. t^ - c j i j Otvorjen železniški promet na prasko- BEROLIN i. Predpoludne so v nav- J ruski meji. zočnoat cesarja, španskega kralja, prestolo- : BROMBERG 7. (Uradno). R-.doi osebni naslednika in drog h cesarskih prinčev bili promet med Wirbaiienom in Petrogradom je zapriseženi rekruti gardnih polkov. Cesarja SQpet otvorjen> sta prisostvovala z odprtega okna. Po prisegi; KATOVIC 7. Ravnateljstvo Železnice je cesar Viljem imel r«krute nagovor, v y Katovica poro6a| da ie bil danes na katerem je omenil na tovariše, ki se v trdem progi Katovic—Krajewo zopet otvorjen boju za domovino borč v Afriki. Današnji promet ia da ae v Ratovicu zopet vspreje-dan je Foe .bno počaščen vsled navzočnosti m&.Q tranzitne 0dpCšiljatve preko Podvolo-španskega feralja. Ce-ar je s roj govor zaklju Mir se vrača. to je godba zasvirala špansko in prusko . 8TOKHOLM 7. »Svenska Telegram bimno. C. sar in kralj Alfonz sta opoludne biro* je prejel iz Odese nastopno brzojavno priscs;v< vala vojaški vaji 2. gardnega polka poročilo: Včeraj in danes je v Odesi ia v ter sti na to zajutrkovala v kazinu polka. Nikolajevu vse mirno. Veli&a množica ljudstva je navdušeno po- . biro poroča iz R ge: Tovarniški zdravljala vladarja, kj sta se peljala po Fri- delavci so šli zopet na delo. Promet na po-derikovi ulici. uličoi železnici je zopet, normalen. Binke so BEROLIN 7. Španski krelj Alfjnz je Otvorjeoe. Štrajk železniških in pristaciščnih ob 3. uri popoludne v svojem stanovanju d6lavcev traja še dalje, vsprejel državuega kancelarja kneza Bulcwa, Nemiri na Kavkazu, v daljši avdijenci. Ob 4. uri je kralj vsprejol! BATUM 7. (Petrogr. brz. agent.) Na diplomatičai zbor. mnogih mestih so pokvarjeni železniški tir Avdijenea pri papežu. Jb mc8tovi. Iz Gurijske pokrajin« poročajo o ______ ... „ . „ RIM 7- — PaP"ž J* vsprejel v; krvavih Bpopadih 8 5etami. Shod, ki se je prodajalni, ker se je izrazil proti demonstaci- >vdijenc. avstre-ograsega poslanika pri VuW|ga v tuka:gnjem gledališču, je pnzval najam. Orožniki so mu hiteli na pcmoč. Ko eo j tikanu grofa Szecsena in njegovo rodbino. ; megtDikaf naj amakne 56te ie Gurije. Shod dokler se šli mimo Ujarathove tovarae, je z drus'ga nadstropja tovarne počil strel in istočasno je bil vižen kamen, ki je nekega orožnika zadel v nogo. Nato tta orožnik in še neki drugi trikrat ustrelila proti oknu, ne da bi bila koga zadela. Novo švedsko ministerstvo. STOKHOLM 7. Novo ministarstvo je konečno sestavljeno na nastopni način : Stasf ministarski predsednik in praveso ini minister, j dosedanji odposlanec v Kodanju, komornik Trolla, minister notranjih stvari; poUovn k Tingsten vojni m nister ; kontreadm ral 8i 1-mer, minister za mornarico; uradti tajnik Londonski Židje za ruske Žide. j0 sklenil pričeti splošen štrajk, LONDON 7. (Reuterjev biro). V hiši zahtevi ne ugodi, lorda Rotb^childa se j« popoludne vrš 1 shod Ruski Židje in predsednik Roosevelt. voditeljev Ž dov, na katerem je bilo Ekle- j WASHINGTON 7. (R*rut9rj«v biro), njeno, da nuj imko-židoveki odbor izda skupščina Židov je brzojavuim p-jtom proglas za nabiranje podpjr sa Žide, ki so pro9j]a predsednika Rooserelta, naj ee pri v Rusiji poBtali žrtev preganjanja. rugki vladi zaVzam9, da se konča k tanje Ži- Franeozka zbornica. dov. Predsednik Rooseveit je pa mnenja, PARIZ 7. Na predpoludanski seji se je da ne more vlada storiti nobenega koraka, nadaljevalo posvetovanje o preskrbovanju ki bi Židom v RuBiji kaj koristil, delavcev na starost. PobI. Taillant je razvi- Grof Witte je brzojavil bankirju Jakobu jal protunačrt, po katerem bi bil vBak dela- Schiffu: Ruska vlada obsoja te izgrede m vec, ki je brez eredstec, zavarovan proti on da je storil vse, karjezamogel storili, da Btarosti, boltzai, nezgodam in invaliditeti, poo&hsjajo nemiri. Toda dežela ae nahaja v PODLISTEK. 324 Prokletstvo. .>go4for:M*i r:man Avfuta Seno« — Nadaljeval rs dovrftil L B. Tomlo. Frevel M. O—O. — M1 vemo, kako stojimo, se ja aa-emehnil Zorič. Nismo Cigani, ne Židje. Tu ti je piamo od velikega našega sveta pod velikim pečatom občine. Po teb besedah je predal Zor 6 banu listino z visečim pečatom. — A kaj p š® list na ? je odgovoril Iva-n š, vsprejemš: nudeči mu pergament, da zvršimo na kratko ta posel. Ćital bom vso list no. Za sedaj mi povej ti ustmeno. — Ista pravi na kratko, da se mesto Trogir, to je vsa občina in njeno območje, da iz lastne volje pod oblast gospoda Tvrdka, kralja bosanskega, ki je zavladal tuli v Dalmaciji. Da se bo meetc si^er tudi ni dalje držalo svojih svoboščin in pravic, ali da bo poleg tega rado sluša o tudi zapo vedi in zakone kraljeve, ali banove, ki ee bodo izdajal: za vso kraljevino, da bodo kra- i lju dajali davek, kakor so ga dajali tudi prejšnjim kraljem in da bodo kralju in banu, ako nats'ane potrtba in nevarnost, prihajali na pomoč po svrji moči na kopnem in na morju, orožjem iu veslom; da hočejo slednjič pozvati tudi druga dalmatinska imata ter delati na to, naj se poverijo kralju Tvrdku. Občina trogirska se obvezuje tudi z obljubo in prieego, da ne bo v svoje aidove vspreje-mala druge vojske, nego čete kra ja bosanskega in bana hrvatskega, ko bo sila ia potreba. — To, je zaključil starešina Zjrd, nudimo mi Trogirani kralju, gos^ol ban, pa rec', n -li vse to, kakor treba in kakor se spodobi razsodnim ljudem ? To ponujamo mi prvi, in kakor ni, tako bodo vsi razun Za-dranov ; ako vsprejmete naše pogoje, bo konec krvavemu sporu, ker so tudi drugi že siti slepenja Šišaanovegs, kakor smo mi. — Kar nem nudite, je pametno od vas ia ni slabo sa nas, je začel ban Ivaniš pri-jaaaeje; da čujemo sedaj kaj zahtevate. — Zahtevama, gospod bm, kar je pravo in pravično, hiti se na napihujemo preko evoje Bile in moči. Najprej bodi ti znano, da imemo šs starih pravic in svoboščin, ki bo nam jih bili dali močni kralji ; hrvatski in dalmatiaski blagega »pamina, | ljudje jezika hrvatskega. Ko je izginil kra-: ljevski rod in ste vi plemenitaši sklenili pogodbo z madjarskim kraljem Kolomanom, da p^leg ogrske nosi tudi htvatsko krono, potrdili so tud: Koloman in drugi kronaaci za njim našo hrvatsko starino, naše trogirske i pravice. — A kaj je v njih ? je vprašal škof. — Da smo svobodni ljudje. To nam je 1 prvo, to je začetek in konec vsake sreče na ' zemlj;. Trogir spada samo pod kralja. Trogirani 8 3 kraljevi ljuije, a za kralja velja v deželi tudi njegov namestnik ban. Noben drugi vlastelin, župan ali dnbovnik nima v Trogiru ne oblasti ne glasu, razun, ako mu jo je dala občina. Tudi bana sluša Trogir, seveda samo dotlejf dokler dela po zakonu. Sodnika Bi volimo sami, volimo si tudi veliko svetovalstvo in svoje častnike in tudi ueiužbeaoe in ne vprašujemo radi tega niko- gar, tndi ne bana ni kralja. Ne tuj sodnik, ne kralj, ne ban ne smejo soditi Trogiranov, ampak domači in to po Btarih navadah in zapiskih naših, a zadnja sodba gre s imo kralju. Davke pobiramo eami in troši mo za naša občinske potrebe. Vsako leto dajamo kralju štirideset mark, ker je to pravica krone, a ludi na bana njegov del, ko prihaja po opravilu k nam. Po morju da brodimo in trgujemo svobodno in da ne plačujemo ne carine In ne davkov, koder se razprostira slana in sladka voda hrvatskega kralja, a potujoči po dalmatinskem in hrvat* skem kopnu z blagom in pošteno trgujoči, da bedo svobodni pred napadi kraljevskih in oblastvenih mitničarjev. To so naše pravice, darovane cd kraljev Hrvatov, potem ohranjene po njihovih naslednikih in trdne do današnjega dne. Vprašamo in pros mo kralja in tebe, ban Ivan š, da nam to pravo ostane zagotovljeno tudi v naprej, ako želite, da vam Trogirani bodo zvesti prijatelji in drugi. — DJbro, je rekel Ivaniš, naj ostanejo v naprej te stare pravice naših prijateliev in drngov Trogiranov. Kar so jim stari Hr tako nemirnem stanja, last nije večkrat brez vsem. Bombe ▼ k o ta isu. KUTA.IS 7. (Petrogr. brz. okrožju Oeargeti so bili abiti z okrožni načelnik, mirovni eodaik žena ter veliko žtevilo koca kov. da ao lokala« o> vaake moči nasproti agent.) V bombami in njegova Splošaa volilna pravica in stališče ffencev in vlade. L Včeiaj emo sabeležili na kratko, da je tidovsko-liberalna »Neue Freie Prasce« na Dunaja priobčila članek, ki nam raiodeva na eni strani gnusno hinsvstvo, na drugi pa uprav brutalao-ci nično sebičnost nemških strank. To hinavstvo in ta sebičnost se nam zrcalita v dejstvu, da je oznanjenemu članka ijubja, ni smisla za socijalno pravičnost, am- Žalosten snak žalostnih naiih razmer je, pak iz nje hrešči le odurni glas grd« sebič- da so nadi pokojni voditelji š» v grobu ■ost'. 1 predmetom narodne borbe, da se celo proti To je stara taktika mcgočnega medna- njim obrača srd naiih nasprotnikov. Kakih rodnega židovstva. Cim jim je ksko gibanje dvajset let je žet odkar pokojni nad boritelj dorastlo do grla in se boje, da jim vsrast« Viktor Dolenee leži v groba, a še danee tudi preko glave, a vid jo, da tega gibanja lina napisa na svojem groba, m morejo več aduiit1, pa glodajo in paaijo, kar mu ga ne dovoljuje strast nasprotnikov, da se temo gibanja — postavijo na čelo, 1 Vea prizadevanja dotičaega odbora, ki mu je oziroma ekuiajo, da mu dajajo direktivo in bil na Čela g. inž. 2 i v i e, so ostala brez- jm navajajo v take etraje, da bo zanje čim manje fikode od tega gibanja, ali pa oelo kaj dobička. vepežaa. Da pa se enkrat neha ta sramota, ki človeka e človeški čutečim srcem sili rdečico jez s in srama v obraz, in ker je ta Židovski kapitalisem in socijalno gibanje stvar sa nas tadi splcšne in principijelne sta gotovo dva pojma, ki sta si v dijame- j važnoeti, odločil ss je odbor pol. društva, da tralnem navskrižja med seboj, ki naravnoet izključujeta eden drusega, prav tako kakor ee izključujeta voda in ogenj. Kjer je voda, more goreti ogenj. In vendar vidimo dejstvo, da židovski kapitalizem in udana ma židovska inteligenea s lastno jima spretnostjo skušata zadobivati čim več upliva na vodstvo To taktiko hoče sedaj v »Neus Freis Prssse« tendencija tako-le prikrojena: »mi Nemci smo pripravljeni pri- demokracije, voliti principijelno v to vel ko dandanes tako P»*ticirati tudi avstrijsko nemštvo nauku v burno zahtevano socijalno-politično reformo, *Neoe Fre,e : oni ho56j° v P™oipa toda s pridržaom, d« v principu pri poznana j Pnvollti v 9Ploina " eMko volilno PFBvioe» dokler je še pravi čas za njih — to je, dokler imajo dovolj moči v tsj državi, da svojo voljo tudi eizogibae volilne splošncst in enakost volilne prsvioe n e pride do praktične veljave v kolikor bi aoK1€r mogla škcdovati privilegovani p o -! Utirajo državni opravi s i c i j i nas Nemcev v državi.!?1«1« koncepta blii»je Cinizem in odkritost, ki jo kaže »Neue i wfcr'"> ia ker 86 boJe» dm bi jini u reforma Freie Piesee«, ko utemeljuje to svojo nečuveno zahtevo, ker oeuplja človeka. Prosimo, čujte le, da boste uverjeni, da ne pretiru- jemo ! Sedaj se more — pravi rečsni dunajski list — splošna in enaka 7olilna pravica skleniti z Nemci in ne proti njim. Nemci bi grešili, ako bi se načelno pc-atavili proti splošni volilni pravici, kajti sedaj imsjo sa meč, da stavijo svoje pogoje aikdo ne more vedeti, kako se pozneje za posneje prišla »kakor zavratec sovražnik iz zasede«. »Neae Freie Prssse« priznava torej a vso odkrito nesramnostjo, da privoljaje principijelno v splošno volilno pravico z jedinim namenom, da se volilna reforma praktično zvede take, da glede nemškega »posestnega stanja« ostane — brez efekta!! Splošna volilna pravica u ima v glavnem ravno namen odprave vsacega privilegija; ali Nemci hočejo sodelovati na sučejo Bt7ari. Bolje je torej, da Nemci že sedaj pogumno pogledajo splošni volilni pravici v lice, nego da bi jih ista napadla iz j zasede kakor zavraten sovražnik. Nemcsm je j torej v dolžno«, da odkrito in točno določajo J,0?"1"® pr?Vi°* predpt stave, ob katerih bi privolili k splošni volilni pravici. Nu, ali ste čuli, čitatelji ?! Tu je vendar povedano jasno, naravnost in z osupljajočo odkritostjo, da so Nemci pripravljeni privoliti v principu v eph šao volilno pravico ali uvedenja te reforme v ta namen — nemški privilegiji. Prihodnjič hočemo pokaeati, da ostanejo kako misli »Neae Freie Prtsse« prati kožah splošne' a vendar ne zmočiti — nemških privilegijev ! Čuti bomo prihodnjič, kako nemški list privoljuje v splošno volilno pravico pod pogojem, ako se Nemcem garantira nekaj, kar je po pojmo splošna in enaka volilna pravica a priori isključeno. Kajti volilna pravica, ob kateri bi bilo možno to. kar zahteva »Neue Freie Presee«. ohra- avede novo akcijo .nje naložil dru. R y b a f u, da napravi novo prošnjo na magistrat za dovoljenje napisa. Magistrat je zahteval spremembo napisa. Uložili smo rekarz na delegacijo. Ta pa je rekarz odbila iz tistega znanega razloga iz arzenala italijanskega sovraživa do nas: odbila ga je le zato, k e r j e bil sestavljen v slovenskem jeziku! Toda pol. društvo ss je odločilo i sa borbo do zadnjega ter je poskrbelo, d a boeodilo o stvari državno s o - j d i š č e. Ob enem pa js uložiio pritožbo na; nameetn štvo radi postopanja mestne oblasti j v jezikovnem pogledu. Odbor političnega društva se je odločil pozvati naš narod, naj poplača velik dolg, j naj postavi znak svoje hvaležnosti do pokoj-nega voditelja in boritelja svojega: Ivana; Nabergojt. Rojaki ! Pokojni Ivan Na- j bergoj je veči del svojega plodonosnega življenja posvetil dela za narod svoj na tr- j žaškem osemlja, on je bil v prvi vrsti, ki je 1 pripomogel tržaškemu Slovenstva do glasa, i imena in veljave. Naš dolg do njega je j velik is na nas je, da se oddolžimo njego- i vemo spominu. Odbor našega pol. društva je v ta namen izdal poseben proglas do rojakov. Žal pa, da dosedanji vspeh ni bil tolik,, da bi bili žs doslej mogli realisirati ta namen, ki bi bil dostojen spomina pokojni- ne morda zato, ter je ta sahteva širokih slojev opravičena, ker se ,eta vsled sapo teta nlU5V »pocestnega stonja«, gospnd- velike socijalne evolucije ne da več odkla- njati ; ne morda zato, ker ti veliki nemški »liberalci« privoščajo košček polit čne pravice m vpliva na javno upravo tudi stot sočem rfueedaj zapostavljenih in preziranih trpinov, a vendar najisdatnejih davkoplačevalcev na krvi in denarju, teh cgelnih stebrov države in človeške družbe! O ne, »Neue Freie Presae« priznava naravnost, da Nemcem kaže sedaj privoliti v to veliko reformo na eni strani edino zato. ker se ista ne da več odklanjati, a na drugi strani imajo oni, Ntnc, vsled svojega privilegiranega >tal;š?a v državi, kakor favoritje vseh sirijskih vlad, sedaj se toliko moči, da morejo »staviti pogoje« in določati predpo-stave! Tako argumentuje dunajski list a cinično odkritostjo, da pokaže Nemcem neizogibno potrebo, da ne oiklanjajo princ!pijelno velike zahteve airokih mas. V tej argnmentaciji je niti eae besede ni sočutja, ni pravico- stva manjšine nad ne s p 1 o š n a in večino, bi bila vse, samo enaka. Bedni občili zbor političnega na „EDINOST" n: vatje dali nekdaj, tega jim ne odtegnejo ee-daj mladi Hrvatje. Vi nam predložite pred oči stare pravice na koži pod pravim pečatom, a kraj Tvrdko jih potrdi z novim pisaaoar. — Počakaj za trsnotek, goeprd ban, se mu je zaletel Z >r <5 v besedo. Ss ena po godbe ti nisem povedal. Nova je. — sns, nova! ee je raamejal ban. Vidin, kako d. bro js, da meajujeta kralja, dragi g. Zorič. Vsakokrat vam priraete kaj evobodice i a pravice. — Nikar tako, gospod ban. Tudi tn nova je pravična. Poprej aam je bila trgo-viaa svobodna ne samo po naših kraljevinah, po Da maciji, Hrvatski ia Slavoaiji, ampak tudi po vs«j Ogrski. Ako se podvržemo bo sanskemu kralju, izgubimo svobodno trge-vm po Ogrski; pak zato prosimo gospodara Tvrdka, naj nam dovoli, da bomo avoje blago svobodno premetavali po njegovih krajih fco?ansk:h in zahumskih, da se popravi na eni strsni, kar smo izgubili drugi. (P.-ide šs). ▼ nedeljo, dne 5. novembra t. L Tajnikov« poročilo. (Dalje.) Tudi radi toli potrebne šjle v G r o -padi je storil odbor potrebnih korakov. Poslal je tudi deputacijo na namestništvo. av* In glejte, t:> groptjsko Šolsko vprašanje je zopet ena kričečih krivic, ki so možne le ob naiih tržaških žalostnih, abnormalnih razmerah. Vsi poklicani faktoiji — saj je mestni svet celo stavil enkrat že v triletni proračun troike sa to šolo — priznavajo neizogibno potrebo te šole — toliko iz pedagogi ^nih, kolikor iz človekoljubnih razlogov, radi krajevnih razmer —, ali Gropsjoi je le ne mo- rejo in ne morejo dobiti vziic večletni njihovi borbi in vzlic vsemu prizadevanju, s katerim jim je šlo nese politično društvo na roko vsej tej borbi. Slednjič je deputzclja, ki je bila na nameatništvu ob neki taki priliki, posebno naglašala, kako zanemarjen v šolekem po- gledu je I. okraj okolice okolo sv. Ane. To je tudi res pravi škandal, nečuveno dejetvo v eedanjem proevetljenem veku, da je tako velika ia tako gosto obljudsna okolici braz vaake šole ! Deputacija je povdarjala neizogibno in nujno potrebo, da se pri sv. Mariji M o g d a 1 e n i osnuje ljudska šola. Med vprašanji, ki jim je odbor pol. društva »Edinoet« posvečal svojo posebno pozornoet, so tudi napisi na novi državni železnici. Odbor je storil korake na namestništ^ u, kateremu se je izročila spomenica, in na ministarstvu za železnice, da bi izvoieval pravico aašemo jezika v tem pogleda. Žal pa, da ee vse zdi, da ne bo v s p e h s, ksr čujemo, da bo na Opči-nah zadnji tudi-alovenaki napis, in bo naš slovenski ;n za v. dni sv. Ivan moral gledati le laike in nemške napi s s. aa Odbor našega polit:čnega društva je poprijel tudi inicijativo za primerno udeležbo na velikem prazniku naroda slovenskega : na razkritja Preširnovega spomenika. In s rodoljubnim zadoš5enjem moremo kon- J statovati, da je bil vspeh naravnost sijajsn : v Ljubljani so pri poznavali sploh, da so kar presenečeni po toliki udeležbi od strani Tržačanov. Važen dogodek v tej dobi je dobil veliki sestanek narodno -radikalnega d i j a š t v a, in csobito s tem spojsni javni thod. Ta shod je bil važen dogodek za to, ker je znakom, da je dijaštvo, ti bodoči voditelji naroda, jelo uvidevati veliko važnost Trsta za ves narod slovenski in ker je isto, izbravši ravno Trst za svoj prvi sbod, s tem j nekako priposnalo primernost naše tržaške politike. Javnemu Bhodu, ki je bil naravnost sijajna manifestacija, je predsedoval predsed-nik našega diuštva, a vsprejete resolucije so se dotikale naših življenskih vprašanj. Zbrani narod je rezalviral izlasti tudi tudi radi nagega šolskega vprašanja inje z velikim navdušenjem pritrjal govorniku našega političnega društva za splošno in enako volilno pravico in je aoglasno vsprejel predloženo mu tozadevno resolucijo. Tako smo se tudi mi pridružili srčnemu klicu doslej zspostavljenih, a vendar za vso človeško družbo nezmerao važnih elojev, klicu doslej polit.čno brezpravnih po enakosti in politični ravnopravnosti, klicu p o splošni enaki in tajni volilni pravic i. Sploh pa moramo povderiti, da se je naše društvo vsikdar, na shodih in v svojem glasilu, dosledno in odločno izrekalo za ta postulat najelementarneje pravičnosti, politične enakosti in svobode. Končno nam je še ome n 'ti dogoika, ki sicer ne spsda v kroniko našsga društva. In če omenjamo tega dogodka, ne mislimo pripisovati s tem našemu društvu kskor takemu nobene zasluge. Omenjamo ga pa iz dveh razlogov. Prvič, ker so poleg druzih rodoljubov, z g. Gjuro Vučko vicem na čela tadi nekateri odborniki našega društva — izlasti gg. dr. Gregoria in Ante Bagdaaovič — stekli mnogo zaslug, da se je realizirala misel, ki je gotovo epohalnega pomena za bodočnost našo. Drogi razlog pa je ravno v tej neizmerni vsžnosti dogodka, to je, ker nam oreeničenje te ideje kaže z velikim pr etom, v kaki smeri se mora naše delovanje izlasti gibati v bodočnosti. Dogodek, aa kateri mislimo, je ustanovitev velikega denarnega zavoda v Trato, »Jadranske banke«. Da, rojaki : dela na ekonomičnem polju, zadružnem in trgovsksm, se moramo lotiti zaresno in z vso vnemo. V gospodarskem osamosvojenjo je naše odrešenje in oBtajenje. V tem znamenja bo naša zmag 8. Nit, dočim amo govorili sedsj retrospektivno, dovolite, da podamo še dve besedi perspektive — pogleda v bodočnost. V bodočnosti nas čakajo važni dogodki, za katere se treba resno pripraviti. Ievoje-vati nam bo hode volilne borbe za dežslni zbor, oziroma mestni svet in za državni zbor. Nadaljevati in dovojevati nam bo borbo za rešitev našega šolskega vprašanja. Nadaljevati nam bo prizadevanja — ki so bila do-ssdanjemu odboru v stalno skrb — za pravično ursdbo porotnih sodišč, da se enkrat neha nečaveno dejstvo, ki sestoji v tem, da se naše ljudi, ko gre za njih svo bido, ime, čast, imetje in celo za življenje, stavlja pred porotnike, ki ne umejonašaga jez ka. Nadaljevati bo borbo za pravo našega jezika — za to najelementarneje pravo — na sodiščih splob, izlasti pa še glsde aseuorjev na trgovskem sodišču, ki jih imenuje trgovska zbornica, katere korporacije strupeni odpor proti veljavi našega jezika treba ukloniti. Sodelovati nam bo na veliki borbi za politično vstajenje mas, za reformo, ki naj preobrazi državo v smislu jednakosti in jed-nakopravnosti : za splošno volilno pravica. In slednjič, kakor že povdarjeno, bo trebalo razvijati nejvečo delavnost na ekonomskem polju. Iz tega je razvidno, da fiakajo prihodnji odbor velika in mnogostranske naloge. In same naloge, ki ne dopuščajo nikakega diferenciranja po političnih strankah, naloge, ki se tičejo interesov narodne skupnosti. Sklepamo z živo in rodoljubno željo, da bomo z združenimi in složnimi silami delovali sa vspešno in srečno vršenje teh nalog. Drobne politične vesti. Reško resolucijo so, kakor po ročajo iz Zadrs, poleg deželnega poalaica Carića naknadno podpisali tudi drž. poslanci Biankini, Ferri in VukoviV. Otvoritev državnega zbora Kakor javljajo z Dunaja, bo v prvi seji državnega zbora dne 28. t. m. baron Gautsch v posebni izjavi pojasnil stališče vlade nasproti volilni reformi. Volilna reforma v tirolskem deželnem zboru. Ustavni odsek tirolskega deželnega zbora je predložil v ponedeljek nastopne temeljne podatke za reformo deželnozborskih velitev : 1. Volitve v kmetskih obdinan bodo direktne. V kmetskih občinah bo vsaka občina volišče. 2. Ustvari se na novo splošna volilna kurija (četrta kurija). V splošni kuriji ima volilno pravico vsak državljan, ki je dovršil 24 leto in ni izključen od volilne pravice. Ta kurija voli Bedem poslancev, štiri na nemškem :n tri na italijanskem Tirolskem. 3. Število poslancev mest in trgov ee od trinajst poviša na šestnajst. 4. Število poslancev kmetskih občin se od 34 poviša na 44. Od teh deset novih mandatov odpadeta dva na severno Tirolsko, štirje na nemško južno Tirolsko in štirje na italijansko Tirolsko. 5. Za volitev volilnega razreda plemiškega velikega posestva se ustvarita dva volilna okraja. Maksim Gorki. Kakor javljajo iz Petrograda, se Maksim Gorki vsled amnestije nastani zopet tamkaj. Novo m i n i b t e r b t t o' \Vitte. O sestavi ruskega ministarstva poročajo iz Petrograda naBtopno : Ministarstvo za notranje stvari prevzame knez U r u s o v, doslej guverner v Tveru ; financ \V i t t e sam ; trgovino R n h 1 o v, doslej pomočnik v oddelku za trgovinsko plovbo; pouk K on i; promet Njemješajev, doslej ravnateli južao-zapadne železnice ; poljedelstvo Š i p o v, zestopnik zemstva ; vojno general K o s i Č, doslej vojaški poveljnik v Kazanu. Papežev k o n e i u o r i j. Prihodnji koBzistorij se bo vršil, kakor javljajo iz Rima, v prvi polovici meseca decembra. Na tem konzistoriju bo papež imenoval baje tri nove kardinale in sicer škofa v Bibiji oziroma v Rio de Janeiro v Braziliji, nadškofi v Beneventa in mons. Cig aao de Asevido, sedanjega majordoma v Vatikanu. Glasom drugih vesti, bo o tej priliki imenovan kardinalom tudi en ogrski škcf in o. Lapidi. Novo srbsko posojilo. Vlada je včeraj podpisala posojilno pogodbo s kon-arroijem banke »Union«, na Dunaju, s Ho,,« & Ci. v Amsterdamu in 8terr Brothers v Londonu. Posojilo 4 7t*/0 investicijske rente znaša 70 milijonov frankov ter ee bo amortiziralo v 50 letih. Domaće vesti. Italijanska stranka in splošna to lilna pravica. NeŠ »Piccolo je brat dunajski > Neue Freie Presse« po pokoljenju in naravi. Kakor ta poelednja se boji »Piccolo« splošne volilne pravice še bolj nego peklenšček krita in vendar se izjavlja — zanjo. Kislfga obraza aioer, ali vendar, ker ve, kako nevarno bi bilo naaprotovanje proti tej opravičeni z&htevi širokih mas. Včerajšnji »P.cooloc se torej v posebnem članku izjavlja za splošno volilno pravico. In ker že ne more drugače, nvgo da grizs kislo jabolko, pak skušs porabiti to v i c o. Večina naiih delavskih elojev nima še pravega pojma o tej sa vsakega zavednega človeka velevažai atvari. Naš delavec — pod besedo delavec umejemo mi tudi om, ki delajo e peresom, kakor tudi kmetovalce — je tako indiferentan za vsako volitev, da se na potrudi rad niti tam, kjer gre direktno za njega pravica. Prvo šolo o volitvah bi sleherei lahko imel v naših delavekih društvih. Nekdaj, to je pred 20—25 let:, ko emo bili še mi mladeniči, smo se tako intenzivno zanimali za volitve, da so morali tedaaji odbori najemati sa take prilike največje dvorane, v katerih ae nas je zbiralo po 500 do 800 na številu. Sedaj, ko imajo naša društva več udov in ko bi se morala sedanja mladina bolj zan:mati, nego smo se zanimali mi v začetku probujanja tržaških 8 1 o v e n-o e v, vidimo, da sedaj prihaja na občne zbore nsših del. društev le razmerno malo in še lepo priliko da bi s potajevanjem resnice iztsnil nekoliko popularnosti ta svojo —j 1o le Btarejših mož. stranko. Baha se da more ravno njegova, , Ako bi pomalili, da imamo v naših italijanska liberalna atranka s polno vestjo | društvih, nekako malo sliko državnega zbora, podpirati to gibanje. Saj je ta stranka — j bi pomislili, d* si v naših društvih pripoveduje »Piccolo« — že prad 6 leti j krojimo sami zakone, bi morali prihajati na priredila mrnfestacijo splcšai volilni pravici1 te obSce zbore vsi udje slehernega društvs. v prilog, ko je v seji dne 3. novembra ; Tu v društvih naj bi ee urili v volilnih 1899. deželni odbor predložil nt Črt za volilno stvareh in Bi krojili pravila, ki bi zado reformo, ki je pnpozaavala volilno pravico j voljevala, ako ne vsem, pa vsaj v#čini udov. vsakemu polnoletnemu neščanu, ki ga ne Mi potrebujemo splošao enako, direktno izključuje nevrednost, ako poseduje elemen- iQ tajno volilno pravico. To pravico potre-tarno omiko, zahtevano od splošnih državn h bujejo z nami vred tudi vsi drugi narodi zafconov, in ki je tu atalno na delu ter pla- Daee države. Naša doižnoet je, da se potesr-ču;e javne davke«. To da je bila — po ločna in jaana manifestacija italjaoske libe- seženco. Nihče naj ne reče: >Jaz ne Tem, ralne stranke v Tratu za piincip splošne j«s ee ne brigam, aaj odpravijo tudi brez volilne pravice. Mi pa pravimo, da je načrt mane!« Kdor tako ravna, je šama, je isda--oii'ne reforme, kakor ga je preiložil tržaški jalec pravic, ki jih zahtevajo vsi narodi vse de/jlni odbor v letu 1899. pomsnjal ravno Avstrije v imenu polit čne in eosijalne nasprotno od tega kar trdi »Piccolo«. Po- pravice. menjal je zanikanje principa splcš le in enake , Ker je le mnogo našincev, ki ne ume- vol.ine pravice ! ' vajo pomena splošne volilae pravice, je nujno »P ccolu« — do- nemo za to mrvico pravice vsi dj zadnjega moža in da ne odnehamo, dokler je ne dc- »P.cc^lo« ;e namreč povedal le pol resaice, drago polovico pa je previdno po-tajil. Tržaško židovsko glas lo pripoveduje pač, da je oni načrt dovolil pravo glasa potrebno, da pridemo prihodnjo nedeljo vBi na shod, ki bo ob 10. uri zjutraj v dvorani »Narodnega doma«. Tem bomo čuli pouk o tej sivaii tako, »vsakemu meščanu itd. itd.« ne oripovednje da bomo vedeli, kaj nam bo st>riti, ko za-pa nič o tem, da Je ta načrt določal, da dobimo tudi mi košček onih pravic, ki se bo vseh 48 tržaških mestnih sveto- jih vživajo drugi narodi v obilni meri že valeev oziroma poslancev volilo na eno sdavnaj. listo (lieta unica) ! ! Hvala na taki aplošni in enaki volilti p-avici, ki bi dajala večini vse za-tipUvo, minjšini pi nič tudi v slučaju, da bi — rec mo — imela večina 100 volilcev, manjšina pa 99 ! ! Na shodu naj ne manjka nihče, ^udi oni, ki so že proučili volilno vprašanje, tudi oni naj pridejo ! Sij ee človek vedno še kaj uči. Zraven delavskih mas pričakujemo tudi od ostalega meščanstva, da povzdigne To ne bi bila volilna ref.ima v pmtri ta velepotnembni ebod ee svojo navzočnostjo, svobode jednake prav'ca, ampak še poojstrila Ne bodite pa len:, kakor ste, ko gre za b: obstoječo itak že hudo krivico, ker bi še dre ga nese društvene etviri ! To gre za bolj utrdila privilegije ! Po vsej pravici amo življen«ko vprašanje dtlavskh mas. Ako se tedsj v tem listu odločno uprli taki volilni hnčet% da bo tudi revež imel kako mrvico reformi, po kateri bi bila še tako velika pravice, morate te pravice sami zahte-manjšiaa izrečena na milost in nemikstlvati z vso odločnostjo. Vlada majoriziranju cd strani večine. Vsled tega bi ! izjavlja aioer, da si ^e bo daja a narekovati v mestnem ra?topu, oziroma deželnem zboru zazonov od kogar si bod-, tod«, ako bo uvi nave a o stanje, ki bi: prvič onemogočalo dela, da smo v si državljani s'ožni, da ;e vsa glavni namen sp^ošns in enake volilne pra- država razburjena vsled nepravičnega vla-vice, kateri namen je, da v parlamentu od- j danja nekaterih mogočnežev — in da, ako se ne zzdovoli i arode, d žavl ane, lahko prida hudo in najhuje — bj morala odnehati! Pokažimo torej, di ne spimo in da sono zavedni členi Bvojega stanu i i vredni tinovi svojega naroda. Dr. Jast Pertot. Pod tem naslovom p še paliti »Omaibus« : D-e 1. t. m. nas je zapustil po dveletnem bivtn u med nami — opozicije, torej brez mimdi travnik dr. Jun Pertot. Bilje poslan k nam od vlade, da preiskuje in pobija ma-To je bil menda dovolj tehten razlog, i iarij0 v nail okoiiC # Kaj je bil ta mladi in radi katerega smo se tedaj uprli taki volilni i£Vr»tni zdravnik nam tu, to občutimo prav reformi. In le strmeli smo, da nas je radi M(jajf ko ga n„ yidmo Vfc6# teea socijalna demokracija obsipala srditim Kakor pravi rodoJjub ni bll Bamo kakor oč tinjam, češ, da srna mi sovražniki razširje- j Slovenec brat po krvi, ampak pravi oče in nju volilne pravice, dočim smo v resne i le svetovalec bolnikom in iskren tuvar;š v veaki sevaj resnično razmerje na ozemlju, čegar prebivalstvo je izvolilo ta parlament, in ki bi bilo — v drugo — v dijametralnem navskrižju z dubom, bitstvom in namenom parameotarneira življenja. Ker bi namreč zavzemaH parlamentarni teren le z&Ptopniki več ne volilcev — če tudi še tako male vc-čine ! — in bi manjšina ne prišla do nika-kega zast}39tva in besed?, imeli bi deželni in mestni parlament brez kontrole. Smrt poštenjak*. V Puli je umrl dne 5. t« m. mož, ki smo ga globoko spoštovali od prvega hipa, ko smo ga apozaali. Bil je to e. in k. araenaleki mojster v pokoju, g. Matevž Fajdiga. To vam je bila prav pristaa slovenska korenika : pošten, vesten in točen do ekrajnosti, a poleg tega vedno vesel in ljubeznjiv! To lahko rečemo : kolikor ljndij ja poznalo pokojnega Fajdigo, toliko — iskrenih prijateljev ja imel. Vsa ga je nazivalo — očeta. Pokojni Fajdiga je bil med ustanovitelji č.tilnice v Puli in je bil nje odbornik ves čas do pred 3 leti. Ist j tako je bil pokojnik med ustsnovtalji posojilnice v Puli. Bil je zvest in značajen rodoljub do zadrjega diha. Pulaki Slovanei in Hrvatje so dolžni ohraniti pokojniku blag spomin. Novi policijski ravnatelj t Trstu ? »Ossterr. Velkszeitung« je zvedela, da bo ravnateljem policije v Trstu imenovan okrajni glavar na Voloskem, Manussi. Nemška šolska vojna ladlja na Reki. Z Reke poročajo, da je včaraj dospela ta kaj nemška šolska vojna ladica »Steinc s petsto mož posadke ter da ostane tamkaj do prihodnje nedelje. Vročina v novembrn. Iz srbskih krogov nam p šejo: V Kotoru mora vladati grozna vroč.na, ker drugače bi ne bila neka vsklikih »Ž vela splošna volilna pravica« in drugih, kakor druge večere. Demonstrante so izšli okolu 9. ure in pri iz delavskega doma, a kmalu po 11. uri je b 1 J mors reoijaki obhod končan. Demon-Btraoija «u j« izvtšlla jako mirno. Društvene vesti in zabave. Odborniki pol. društva »Edinost« in njih namestniki so vabljeni v sejo, ki bo v četrtek dne 9. t. m. o o 7. uri zvečer v pisarni g. dr.i Gregorina in dr.a Slavika. Na dnevnem relu bo konstituiranje odbora in pogovor o manifnaci-druz^ga, nego žaljenje mrtv:h in živih sibskih jonalni dijaki odstranili. Sokolov. Na take bedarije se nam oe zdi vredno niti odgovarjati. Poštenjakoviči. Podpirajte pevska društva ! Is pev- Dogodki na Ruskem. Štirje veliki knezi na potu v Pariz. BEROLIN 7. »Berl.ner Tageb!a'.t« je zvedel iz Bsroiina: Na potu iz Petrograda v Pariz so dospeli semkaj štirje v«liki ,*b krogov „o prejeli: Vi go^dj. okclo — » £ ^ ^ uredništev slovenskih listov ste žs sdavnaj r 1 važnosti so za nas pevska burga. Finski generalni guverner. PETROGRAD 6 L sti poročajo, da ss finski geceralni guverner nthtia na otlop- umtli kolike društva. Da ste to uneli, je dokaz, ker ste ta društva podpirali vsikdar in o vaaki možni • njači »Svavet« v H'lsintf. ru priliki. Vam torej ne treba še-le pisati in vas šs le počivati društva. j. n^Hniraite nevaka ' Koledar in vreme. Danes: Bogomir, škof; da podpirajte pevska f ^^ . _ Jutri: Teodor> muienec] Se- ■ bislav; Ruamir.1 — Temperatura včeraj: ob 2. » - url popokdtie -fl5-5° Celsius. — Vreme včeraj: Zil pa, da se hi more teči tega, o: oblačno, deževno. drugih inteligentnih Btanovih, ki bi lahko, ! ——————^ a ne store svoje doižaost;. Pevska društva! Polictfaka loterija. Srečkanje iste se imajo oeobito tu v Trstu t žavno stališče, i bo, ^ lo1.b!?? odlo^a da®. 1L noy'Jb* L. v , . „ . j palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Naloga je pa še tsžavnejša. Glede prvega l^fi „ je ja°ko priijubila občinstvu vsled treba omeniti, da so tu pri nas sa vzdržs- njftne lepe in solidne sestave dobitkov na bivanje pevskega društva (zlasti pa mešanega j serih, zlatanini in srebrnini. Srečke stanejo zbora) razmerno zelo veliki atroški. Plačevati P<> 1 krono in se vdobijo v vseh menjalnicah, treba pevovodjo, prostore, glasovir, glaske oterijah in tobakarnab. in še razne druge stvari. V drug h krajih, kakor v Ljubljani, imajo pevska društva toliko podpornikov, da skoraj pokrivajo tekoče stroške s podporainami. Pri nas pa ne doBesa ni eno društvo 100 podpornikov l Niti »Kolo« ki je določ Io Is borni 2 K za celoletio podpornino, ne doseza 100 podpornikov ! Ako pa pomislimo, kake t;žke naloge oziroma moralne dolžnosti ima pevsko društvo ako hoče resno vršiti svojo probujevalno nalogo, moramo priznati, da pod ssdanjimi pogoji ne more vstrajati nobeno pevsko društvo. Z*dottije en mali nevspeh na eni ed ni vcs9liei, in šibko pevsko društvo je financijelao uničeno. Kje pa so razni veliki in mali izleti ? ! A brez t. h, pevsko društvo ns more vršiti svoje naloge. Vee to, o gospoda, stans velikih žrtev j m naporov. Pomislite samo ko nepevc', ko so cavršili na«pr tovnl; grdi mahiaaciji, prevari in zlo-re >i, ki j<» je hote a uprizorit: italijanska ve 5 o« v deželnem zboru ter tako nesramno prestituirat vzv seno in v danasoj h dneh zmagoslavno misel velike socijalne reforme. Strmeli smo na tedanjem poetopanju sDcijalne demokracij«*, ker je t i neoporečna resnica, da je bi o tudi v :ntere-u i rokih slojev, torej poeebno ša s c also-demokratične stranke, da oni načrt, kakor ga je italijanska liberalna stranka predložila deželnemu zboru, ni postal zakon. Slovenci In splošna volilna pravica. Iz delavekih krogov smo prejeli : Med cami slovenskimi delavci ce še vse pieaalo br gamo za splošno, enako, direktno in tajno volilno pra- ntši radosti in žalosti : užival je s nami v narodni slavi, a tugoval z nami radi nepravi«*, ki se nam delajo. Odšsl je v Trst, da se tam nastati in samostalno iavršuje zdravniški poklic. »Omn.bus« toplo priporoča g. dr.a Juata Pcrtota veem bolnikom ia zaključuje: Po slavljajoči se tem potom cd milega zdravnika, želimo mu v njegovem novem bival š?u najboljega vspeh a aa korist trpečega ljudstva ia Bog naj blagoslovi njegovo delo 1 Župnikom sv. Marka v Zagrebi« ja zagrebški meatai svet izvolil I. Mrzeljaka, dosedanjega župnega upravitelja. Umrl jo v Gradcu dvorai svetovalec Aleksander Rožek, deželni šolski nadzornik v pokoju, star 81 let. == ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Trgovina s kožuhovino In kapami. odlikovan na rastavi v Trstu 1882. Velika zaloga kožuhovine 1 in čipk (kap) za civiliste in vojake. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. to ! Med tem,, evoje službene j dolžnosti, zahajajo lepo počivat, ali pa na čđšo vina, mora pevec «e-le iti k vajam in tsm nategovati svoje »instrom-nte«, a po vaji mora s suhim grlom v posteljo ! Ves ta trud pa ni bog ve kaka zabava ! Ia vendar se pevci trudijo v nadi, da bodo svojim trudom koristili narodni stvari. Ako se torej pevci trudi o za občo narodno korist, ja dolžnost vseh nepsvcev, da po možnosti materijalno podpirajo narodne delavce. Zasebniki in premožna društva naj store svojo dolžnost ter naj pomorejo pevskim društvom, da bodo mogla tu ii ta peslednja vršiti avojo. Za splošno volilno pravico so tukajšnji socijalni demo kritje sinoči zopet priredili demoaetracijo r obi od.jm po mestu. Kakor droge večere, to tudi s n< či demonstrantje nositi seboj rudeče za-1 »ve. Demonstrantov i e bilo sinoči par t so^. Demonstrirali so ob Patenta itaostelja Malen odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado. jO edini divan, ki sluzi ol> jednem tudi za posteljo se žimnico in podz-glavjem in neobhodno potreben onim, družinam ki imajo malo stanovanje. Plačevanje na obroke. Jtaton Jftahnich, ul. Sv. Ivana 10. ir Tovarna pohištva ~wm Aleksander f evi Jffinzi ulica Tom St«. 52. 91 ZALOGA: Pinzzn ROS ARI O (Šolska pottori«). Oene, Sa — nI bati ntbsns ksekursnot. Sprejemajo se vsakovrstna 4sia taii po || posebnik lOiioiionSHSMSiiSHSnenOitot ~ TrfOTinft, Rertss r ore St?« da« 7. novembra " ržaš fn ^rz. roleor ' 19 14—19.16, tnglofir liro S-- ^c--Lev'«« krater tern: ? K 240 30—240 50 Fr»rf!<» Sf.t*?—.'tslj;* K 9J65---95.75 J F----I^Firt^s K 117 55--117.70 nese'Id bank<-v i --*-- avstzmfra rdsotca »črto S 100.— 101)30 (ge. *ror»ka renta K 95.55 ! 5 85. l«aH«r«*a ift' --—Wdi-ne nt?-? F 673 — — t>75.— K 670.— — «72.-- I^v+f 119.50—121 50 T Vv 20 frsrkov 19.17 19.16 100 it«), lir 95.t>> 95.65 Cepaiski cekini 11.32 11.3 j Parižka In londonska borza. Pariz. iSklep ) — Fra^cozka renta 93 i alijan*tc rtnta —.—. španski ezterieur 92.70, alci je otomenske banke 608. - . M njice na Lončn 151.45. Parit An«.]"' »- - - ** —.— Lombi.d' 120. — oniucir*-** turfc* /nr.» y(J.6"* avstrijska slabi /„t.i, —-—. i-gra** 4', ... . rcDU 96 75, Lind:rta 479— a.a* e 134.75 panika bank* 15 89, ttalif^' -^" jonainc akcija 749.— akrje kiu finta 16 35 Mlačna. London. (Sklepa SLonvjiSd^ j 88°;,, L on. bard! 5— srebro 291 1<( Spauair * 91" „ lv t taka renta 105—, trte: u.»2j--t, 4.— lJ:na;c —.—. Trdna Tržr.a i.oroć'!a 7. novembra Bu-:tcipenh. PAeai'" ■ * a?ril K 17 3^ * K 17.32, rž za april K 14.4*» do 14.50, oves za april od K 14.1 J do 14 14; Zorna* z* maj hi 14.02 iu aL 1» 04. ptffciea: t onadt e in povpraSevane srednje, tendenca dobra, vzdržana. Prodaja '.0.000 met. stotov, : a 5 stoiink vi$je. Koruza vzdržana. Druga žita ne-sprenenj*no, trdno. — Vreme : oblačno. i. « «11 j, ; » I ♦ ♦ Jržaški zavod za nadzorovanje in zaklepanje Ulica S. S piri di c-ne št. IO. Telefon št. 1284 sprejema v nadzorstvo hiše, |»rodajalnice, tovarne, nedokončane zgradbe. zaloge na prostem in dvorišča. Jta zahtevo ima zavoD na razpolago tudi stalno nameščene straže. Sprejema tudi naroebe za prižiganje luci (na plin) po h i.Šah in zaklepanje j hišnih duri. Cene jako nizke. ==== ♦ ♦ a a ♦ ♦ „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst-! (Avstro-amerikanska pro^a.) - Fratelli COSULICH. \ Xova redna, hitra in £lrektn& služba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopar^-brod ' I 11 11 E R N T — lil odpluje dne ir. nor. t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, !. rszred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan »vež kruh in meso) dobro vir.o, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki Tli. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na dr <štvo v Trstu, ulica. iVIoiin oiccolo št. 2 Leitenfoerger Jt"i\ c. kr. poštar v Primiero pri Tridentu. ^pričuje, da je ozdravila njegovo nad 4 leta trajajočo zel o d f-no bole/.en (ko je preje vsa mogoča sredstva uporabljal brezuspešno) edino le m tinktura G. PICC0LI1A. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno pr 5 ' kg 45.1 mare 2 txtr * 45.%. Mirn •. >ew-]for*c. {(Ji* j: s ■ a.i Kav« Klu o Ct debave. Praznik. & ia> t» t, i. vtitlf no. ^"».»fc good averfce » dec. 37— u- marec 37'/,, sa maj 3 7.%, za s?ptembtr S^^ j Stalno, ia-.fc « • • • *» 39 - 40 41—42 ' -1"« "« +3 -15. Hamburg. (Sklep.) Sladtor za nov< mber, 16 10, za dec. 16.20. za januvar 16 40. za tebr za marec 16.65, za april 16.75. Vzdržano. — Vreme ; det. Sladkor tuiem ki Centrifugal 5 promil, flad K 70 — do 72.—, za nov.-avguat K 65*50 do 66 5U Concasse in Melisiil prompmo K 72.50, za uov 1 vgust K 67.5J do 68 —- . o - . C».a iEit- 't rn -t "»«(*' • Stalno. Pariz. VL2 tekoči ar 15 85 it i december 15.05, za jan.-februvar 6— ;anuvar-april 16.25 (mirnol. — t-tm.v*. u »v t' m sec 2 .90, za d cember 23 15 t*, januvar - februvar 23.40, za jar.-april 21.65 (mirno Hoik u ko mesec 30 45, /a dec. 3<>.6 • c jan -februvar 3(. .35 za jc n. ap il 31.30 mirno). — Kep''?. »>Ii«» tektv«-. n&t- ec 51.50, zs dec. 52— z- jaauvar-april 52.75 za maj-avgust 53.— (mlačno . — S-^r«* tekoć* me«' « 31.75. za dec 31.75, za jan.-apri! 32.2 t za a&aj-avgust i-3.50 mirno). — Hi*d*->r au ur of n. v 19.25 — 1 y.50 {mirno , bel za tekn*: ne€f 6< 23. \ za de 23 za jauuvar-a ril 24* 4, za marec-junij 2i.'imirno) - — 57—57.*j0. — \ reme : oblačno. TrgoTina se zaktaoimi prešini. V eoboto je bilo pripeljanih 41 zaklanih preš čev. Prodalo «e je vae. Prva vr ti K 124.— II. K 110 — 120 111 K 104 — V n«rdt? tr< ^ja ter je } m »nebno pripravna 7.a g* »stil no ali za vsako drngo obrt ker je cMltlal^ena od nove žeiezaimke jKMštnje liej»enta!>or le kakih l.r)0 metrov in etoji ol> eesti ki pelje iz i >pein v Dutovl je. m— Cena '*HK)0 k. ——— Eventualne ponudite sprejema c. kr. notar l)r. A. Rnnu-r v Sežani. Proda se takoj no*. Cena: riO kron. Nt slov © C »o 9 Q_ Ulica Arcata štev. g (vogal ulice Sapo ti e) Zaloga, moških oblek FRA\ KALASCH Zimska suknja od K 21-50. Ranglan, povrSniki. jopiči pidšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astraIcana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, ir očnih delavskih h!ač po K 4, z niskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fustanja. belih srajc itd. Barvanica, pralnica in čistilnica na suhor ===== na parno moč = .Albin Boegan Trst - nI. Farneto št. n - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti /. največjo točnostjo. Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, zavod za nikelovanje, pozla-čevanje, posrebrnenje, pokotlorinjenje in počinjenje. VIKTOR FAMO - ulica R. Zovenzoni št. 4 == ZALAGA PRVE TRŽAŠKETVRDtfE Ulica Arcata štev. g (vogal ulice Sapone) Zaloga Izvozno-marčne (tijcport-Marzcn) in vležane (Lager) Zadnji teden Dunajska ces. kr. policijska loterija I srečka stane i krono. Glavni dobitek kron 30.000 kron kakor tudi H. 50G0 K, IU. lOOO K v geto vini se izplača vsled najvišjega dovoljenja Njeg. c. kr. apostcl. Veličanstva na zahtevo 8 odbitkom in postavnega davka. šrečxe se vdobivajo v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah. C. kr. policijske loterije pisarna se nahaja na Dunaju, I., Sehottenring št. n (palača policijskega ravnateljstva). ■ aodčekih in v boteljkah, kakor tudi zz k^a^sa = iz tovarne Bratov Reiningliau« is Sieinfeld pri Gradcu. | zaio«a Jfattenijeve §icsshubl£r J vedno sveže kisle vode po šmarnih o en ah pn ^farota kolek k --% - HM__* -------9 rfotiTi pn ipravi .Oinsf TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMO 6 IIBLITiVIE PO MAJIODEBNEJŠIH ZAETETAl KATAL06I BREZPLAČNO. ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Autorizovana šola < • I 'V TRST — enega leta. ulica Nuovn št. 35 TRST. šola sc vodi i hI gimnszijalii^tfa prof. Rihsrda Micks sh soileloTaDjem c.kr. majorja v |»koja kol koi zuleuiu v vojaških 7adevah ter osem efektivnih profesorjev in enega nadnčitelja. vsi v aktivni .»lužbi. — V »tirih |.r« t<0euih letih je 85 odstotkov jp>jet:t*T te *ole položilo i*p»t % dobrim uspehom za vojaške prostovolce. učni jezik je italijanski in nemški. PROSPEKTI BBEZPLACHO IN FRANKO. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst. Zastopnik tovarne koles ia motokoles Jm H". RRT Napeljava in zaloga električnih zvonikov. IzkljuL-na prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oonab. TELEFON štev. 1734. iPtfft/r:.. i■ 7M - J najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj se priporoča za Boxcalia, Oacaria, Chevreauz in lakirane čevlje. D U NAJ, XIIIL Sprejemajo se vsakovrstna dela . posebnih načrtih.. —iO in po Jlastrnvan cenil brezplačno ia franko. Tovarija pohištva = RflFfiEL ITflLIfl = Velikanske skladišče in razstava poiiištva m tapetari? K i« iS TRST ulica Malcanton štev. po zelo nizkih cenah. iS 13 IS * Im Šivalni stroj. pri »Kdinosti«. hrastove ali jalove prve vrata _ prodaja pod iam.stvom po tovarniški eeni Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 Svoji k svojim! ^ Svoji k svojimi ft Opozarjamo vsakega var Snega rodoljaba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croa.tia.tf stoječa pod pokro TltolJ itrOB slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemi je vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognja in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — DtlŽIOtl vsakega dobrega Slsvaaa J« zavarovati se prt doaačea zavoda — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila parkete podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"- Jrsf ULICA TORRE BI AN CA 20 Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ^ Svetko Hanibal ŠkerI trgovec pri Sv. Ivanu - priporoča svojo dobroznano prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. ■■F" Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom.