•društva kakega naznanila, vabila ali poročila. Kako sodimo x> teh »važnih nastopih«, glej današnje poročilo o češkem glasbenem listu »Hudebni Revue.« Ne vemo, ali niso morda potovanja društva »Slavec« ugledu naše glasbene literature več škodovala nego koristila. Marsikaj starega, obležanega in pre-petega, kar kolportira »Slavec« med napredne (pa kako napredne!) Čehe, nas more preje kompromitirati, ker znajo Čehi te pesmi deloma celo že sami na pamet ali jih vsaj poznajo in se čudom čudijo, da slovenska literatura ničesar novega ne producira.
Tako leži stvar po naših nazorih. Gospoda moja! Če Vam preostane po Vaših maškeradah in zabavnih večerih, po Vaših vrtnih veselicah, sejmih in drugih »važnih nastopih« in po »živahnih in zanimivih debatah o čepicah in klobukih« slučajno še nekaj časa, tedaj premišljujte malo o umetniški nalogi pevskih društev, trkajte se na prša in molite odkritosrčen confiteor: Peccavimus! . . .
Končno oprostite, če smo postajali navsezadnje morda res malo »neprijazni«. Toda kjer gre za rakrano našega muzi-kalnega življenja, ni nobena beseda preostra. In če se vpričo tako resnih kulturnih vprašanj debatira o »čepicah in klobukih«, moramo odkritosrčno reči: Difficile est satiram non scribere!
Na šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani se je nastavi koncertni mojster Slovenske Filharmonije Kalab kot učitelj na gosli za šolsko leto 1911/12.
Slovensko Glasbeno Društvo »Ljubljana« v Ljubljani je razpisalo tri nagrade po K 50, 30 in 20 za tri najboljše moške ali mešane zbore na neerotično besedilo. Rok do konca julija t. 1.
Društvene slavnosti. Pevsko društvo »Primorec« v Trebčah slavi 11. junija t. 1. svojo desetletnico. — Dne 2. julija t. 1. slavi SI. Pevsko Društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji svojo dvajsetletnico, 8., 9. in 10. julija pa Hrv. Pjev. Društvo »Nada« v Metrovici in Hrv. Rad. Pjev. Društvo »Vijenac« v Varaždinu svojo petindvajsetletnico. Dalje praznuje Hrv. Pjev. Dr. »Rodoljub« v Virovitici dne 8. septembra 1.1. tridesetletnico svojega obstanka.
Anton Lajovic je odpovedal pouk v harmonijoslovju na Matičini šoli v Ljubljani; nadomestoval ga je v drugem tečaju ravnatelj Matej Hubad.
Odbor Dolenjskega Pevskega Društva v Novem Mestu se je konstituiral takole: predsednik: Josip Magolič, podpredsednik: Lavoslav Ropaš, tajnik: Franc Schweiger, blagajnik: Franc Jakše, odbornika: Albin Schiffrer in Ludovik Kalčič, namestnika odbornikov: Josip Poula in Josip Windischer ml. arhivar: Anton Novljan, pevovodja: Ignac Hladnik.
Ustanovna skupščina pevske župe Ljubljana se je vršila dne 6. maja t. 1. Namen posameznih pevskih žup bodi po ekspozeju drja. VI. Ravnikarja ta, da izpolnjujejo to, česar »Zveza« radi svoje široke podlage ne more izvršiti. Ohraniti petje na dosedanjem stališču in se po možnosti še izpopolnjevati, bodi naloga žup, ki bodo izključno strokovne organizacije. Svoj pristop so oglasili pevski zbor »Glasben e Matice« (120 članov, zastopniki: Rudolf Dostal, Ernestina Rekar, konc. ravnatelj Matej Hubad), društvo »Slavec« (66 čl., zastopniki: Fran Osredkar, Ivan Vehar, Albin Lajovic), društvo »Ljubljanski Zvon« (40 čl., zastopniki Štefan Rapuš, Ivan Soklič, Zorko Prelovec). Nato je predaval dr. P. Kozina o grlu in o načinu postanka glasu. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik: Lavoslav Pahor, podpredsednik: Dragotin Puc, župni pevovodja: dr. Pavel Kozina. Župni prispevek se je določil na 20 v mesečno od vsakega člana.
Cecilijino Društvo v Ljubljani priredi od dne 7. do 11. avgusta t. 1. cerkveno-glasbeni poučni tečaj v Ljubljani, Alojzijevišče. Otvoritev tečaja 7. avg. ob treh, sklep 11. avg. dopoludne. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se prijavi -do 20. jul. Cecilijinemu Društvu v Ljubljani (Pred škofijo 12.).
Društvo bo po možnosti skrbelo za brezplačno stanovanje in hrano onih udeležnikov, ki se za to pravočasno prijavijo. Spored predavanj bo sledeči: 1. Zgodovinski razvoj cerkvene pesmi na Slovenskem (prof. dr. Josip Mantuani.) 2. Gregorijanski koral v teoriji in praksi {Franc Kimovec), 3. Figuralno petje in pevo-vodstvo (P. Hugolin Sattner), 4. Metodika pevskega poduka (ravnatelj Fran Gerbič), 5. Nekaj poglavij iz harmonije in kon-trapunkta (regens chori Stanko Premrl), 6. Liturgične zadeve (namestni semeniški vodja Fran Ferjančič), 7. Praktični migljaji z ozirom na uporabo cerkveno-glasbene literature (Stanko Premrl), 8. Praktično orglanje (registriranje) {Fran Kimovec in St. Premrl). Spored cerkveno-glasbenih produkcij, ki se bodo vršile o priliki poučnega tečaja, in spored občnega zbora Cec. Društva, bosta objavljena v julijevi številki »Cerkvenega Glasbenika«.
Slovenski glasbeni svet.
Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu očividno napreduje. To se že razvidi iz sporedov njenih koncertov. Zadnji (III.) koncert, ki se je vršil dne 29. aprila 1.1., kaže jako spretno sestavljen program. Poleg Goldmarkove uverture »Sa-kuntala«, Smetanove simfonske pesnitve »Blanik« in Musorgskega »Tableau musicale«, katere skladbe je izvajal vojaški orkester pod vodstvom P. Teplega, poleg Jenkovega zbora ciganov iz spevoigre »Tanana«, ki ga je pel zbor »Gl. M.« s spremljevanjem orkestra, je prišla tudi mlajša generacija slovenskih skladateljev do besede, na čelu jim mladi, da, mladi Gerbič s svojim »Žitnim poljem«, Mirk z dvema zboroma »Majolčica«in »Sprehod«, Adamič s svojim mešanim zborom »Petnajst let«, Krek s svojim »Vabilom«. Tudi Costaperaria-Devova si je izbrala eno slovensko točko, pred kratkim objavljeno Krekovo »Šum vira in zefira...« Od omenjenih skladb so izšle v »N. A.« oba zbora Kreka in Adamiča ter Krekov samospev. Zborske točke je vodil vodja Karel Mahkota. Poročilo našega poročevalca o izvajanju sledi.
V zboru Izobraževalnega, Zabavnega in Podpornega Društva „Zvezda" na Dunaju veje nov duh, odkar je vodstvo v rokah R.Pirnata. Razun štirih skladb iz »N.A.«, kijih navajamo na drugem mestu, so prednašali med drugim tudi Adamičev »Scherzando« in Schwabovo »Dobro jutro« iz Matičine publikacije. Obžalujemo, da smo bili na obeh dotičnih večerih (5. marca in 9. apr.) zadržani prisostvovati. Naprej po tej poti!
Šola „Pevskega in Glasbenega Društva v Gorici" je priredila dne 2. aprila t. 1. akademijo pod vodstvom šolskega vodje/. Michla. Iz novejše slovenske literature imamo zabeležiti le Michlov moški zbor »Sokratova smrt.« Preziranje slovenske moderne od strani vodje moramo vnovič najenergičneje grajati. Slovenski gojenci naj spoznavajo poleg svetovnih del, ki jih je samoumevno negovati, tudi slovensko glasbeno literaturo. Kaj bi rekli gospodje v odboru o učnem načrtu, ki izključuje iz gimnazijskih študij sodobne slovenske pesnike in pisatelje in ki seznanja slovenske učence le s tujimi proizvodi ali kvečjemu s starimi slovenskimi deli? Naša dolžnost je, da opozarjamo merodajne faktorje na nezmiselno, vso slovensko moderno zaničujočo taktiko šolskega vodje; dolžnost društvenega odbora bo, skrbeti za to, da se temu slovenske umetnike naravnost žalečemu poslovanju sedanjega vodje odpomore. — Kot zelo hvalevredno nam je pa končno omeniti, da goji šola tudi klasično in moderno komorno glasbo. Izvajala sta se na omenjeni akademiji Beethovnov godalni kvartet op. 18 št. 1 in Čajkovskega kvartet opus 11.
39