267. številka.
Trst. v ponedeljek dne 23. novembra 1903.
%
i?/ i
Tečaj XXVIII
W Izhaja -rsak dan H
tu<]i o1» nedeljah in praznikih* ob .*>. uri. ol> ponedeljkih ob
un zjutraj.
številke prodajajo ptf 3 novč 16 »totioki
* mri'.-jih toKak&rnab v Tr-tn in okolici, Ljubljani. fiorict. Oiji. K-anju. Mariboru. < elovcu. Idriji. >t IVtru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in naročbe »prejema uprava lista „Edinost", altca Mo»«b piccolo štv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. opiaiHMn <notink na vrsto petit: poslanice, osmruii«-e, javne zahvale in donmći osrlasi po }>ofrodbi.
TELEFON Stv. s;o.
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć!
Naročnina znaša
za vse Jeto -4 kron. pol leta 12 kron. 3 mesece ti bron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12.
Bivši ogerski ministerski predsednik Binflfy o armadi in gospodarski ločitvi Ogrske od Avstrije.
KOI,< »SVAK 22. Povodom kon-stituiriiiijii nove, lianffvjeve stranke, ime! je bivši ministerski predsednik Banffv govor, v katerem se je izrekel, «a --e morajo ii]x»rabiti vsa sredstva za »lose-^o ttiin-tvene o^rsk«1 države. Za to «!a je potrelmo : gospodarska samostal-!»«»-:. tin:in«ijelii:i nezavisnost, tonij s:i-mo-topo carinska področje.
Proti njegovemu prepričanju je, da M '»ila uprava. vodstvo in komando odrskega dela skupne vojske izključna pra\ i<*jt kr«»ne. dorim odločuje pri d«>-mohranstvu zakonodaja.
škof Doppelhauer in Ohi.
1M .VAJ 2*2. Cehi v Linen so nameravali obdržavati Martinov večer, ki j»a je bil preprtV-en zaradi splošnega protivljenja Nemcev. Poslanec Betirle in *;riiiri so vložili potem v irornje-av-strijskem deželnem zboru interpelaci jo. v kateri*j zahtevajo, da se sankcionira stvor je ni zakonski načrt, po katerem je na korenjem Avstrijskem nemščinti edini veljavni uradni in učni jezik. Pri tej priliki je imel linški škof l>oppelbauer u«»vnr. v katerem s- je postavil na stališče. da se ne sme prepovedati < 'ehom. da bi ne imeli v Linen službe božje v njihovem jeziku. < sam <e je svoje-<Vsno, kot duhovnik, učil češčine, da se je mo^el sporazumeti s Cehi. Ta jjovor linški-ija *kota je vzbudil v češkem ča^opisjujživalini odmev, ter se je v •K-tt-k tndi v pražkcm mestnem svetu govorilo o njem. Predlagano je bilo, da se izrazi škofu v adresi priznanja za njegovo prijateljsko držanje nasproti i Vhom. Predlog se je izroetl pivsidijal-neinu poverenstvu v rešitev.
,-Grazer Tagblatt" o Korberjevem odgovoru.
< J KA1 >K<' '22. <> govoru min. predsednika Korberj«. v katerem odgovarja na Tiszine napade v ogerskem državnem zboru, jiiše Gvmser Tagblatt or-j;an štajerske ljudske stranke: >(irot" 1 isza je pokli<~au na dvor. Po tej av-dijenci postane jnsn<>. da-li je bil opravičen sklicevati se na pismen sporazum krone, ko je naznanil kapitulacijo vladarskih pravic pred ogrskem parlamentom iu ob enem brezpravje Avstrije, katere ministerskega predsednika se ni zdelo za vredno niti obvestiti o tem. Ako je T isza govoril resnico, potem se vresnieijo upanja < >grdv in Čehov in Korber bo moral pasti . Potem pravi imenovani list : Ali je T isza lagal, ali
Laž.
Po A b n i r Hi miltoa I > o n n t-1 !.
Laž je legla ž njim v posteljo. Harrv je ui hotel spustili v sol,o, toda prikradla ►c je skozi ključavnico — da, gotovo skozi ključavnico, kajti vrata bo bila takoj zapahnjena, ko je Meta odšla. Dokler je bila Meta v M»bi, je bila Laž dobrohotna. A potem, ko je ona odšla, ko je vgasnila luč in dejala : »5ia i ko sanjajte, master Harrv in ne padite it postelje ... potem . ..
Harrv se je za^il v blazinice z namenom da raspi takoj — v trenotji! Saj tako je bilo vedno. V tem je pozabljal, da je temno ter da so v sobi ponoči skrivnostni ropoti ; vćasib je počilo pod posteljo, včasih je zaškripalo v omari ali pri miti, včasih pa je celo zaro|»otalo zuuaj na stopnicah. — Xa-grin al si je glavo tesno v bližin ce ii potem je uispal — kmalu je bil dan in tedaj mu je bil sleherni glas, prijeten in drag, bodisi potem petelinovo petje, ali mukanje krav v hlevu s »seda Vaadervoorta, ali pa žvrgolenje «jva+tn:ii «£>nkovcev na vrtu. — Da, da,
ne, ko je oznanil pr krajšanje vladarjevih pravic in ko je oznanil parlamentarno madjariziranje vojske? Ali je res. da s«1 je podelila Avstriji uloga brezpravnega plačnik;., katerega se nič ne vpraša in ne upošteva? To stvar popolnoma razjasniti je pravica in dolžnost avstrijskega državnega zbora.
Vprašanje o osebnostih stoji daleč v ozadju, ker tu stoje od noša ji pred tremi faktorji, ki se imenujejo: Avstrija, t )grska in krona.
Pogreb državnega in deželnega poslanca d.rja Brzorada.
NEMŠKI P,Kol) 22. Pri pogrebu državnega in deželnega poslanca d.rja Hrzorada so visele na občinskih in privatnih hišah črne zastave. Pri krsti je govoril županov namestnik dr. Sehu-bert in poslanec Stranskv, za čem so so nesli krsto v eerkev. Med mnogoštevilnimi vdeležniki pri pogrebu, bili so tudi poslanci dr. Kramar, dr. Pacak. II rub v. Sokol. Mastaika. Rečvar. dr. vitez I Maček, Prašek, Pippich in dr. Havelka.
Vsenemci na Hismarkovem irrobu.
FKIEDRICHSKIH 22. Kakor vsako leto. tako je tudi letos prišlo dvajset. Ostmarkovcev iz Dunaja, Ascha, Kgerja. Solnograda. Brucka, Reichen-berga, lvremsa in Kosena-u pod vodstvi »m posancev Selionererja, Kliemauna in Steina v Fridrichsmh, da položijo v Kisniarkovi grobnici vence. Na grobu je imel poslanec Schonerer nagovor v katerem je povdarjal večno hvaležnost nemškega naroda Bismarku.
Za makedonske begunce!
»Slavjan=ko blagotvoriteljno družestvo« v S ti i se obrača v bolgarskih listii) do slovanskih bratov s prišajo za pomrč bedoim makedonskim beguncem s tem le pretremjočim
pozivom :
Ni razkošno ž vljenje, ki nas je primoralo, da vstanemo ; trpljenje in zatiranje nas je nagialo na to.
Klanje, zapiranje, ub janje, omadtževa-oje ans h žen, hčera in sester, katere vlečejo v hareme ter jih poturčujejo, njihovo jokanje, kateso nam razd ra prs', dovelo je trpina-roba, da pride do spoznanja.
Haremi bo prepolni kristjanskih hčera in v njih fee zatira in omadežuje častni križ.
Po navodu korana besni Turek, ubija preklinjanega gjavra (kristijana) in kolikor jih je več ul> 1, toliko stopinj je bližje svojemu alahu (Hagu): to je naša grenka osoda, a od nikoder pomoči !
Slovanski bra'je ! V Macedoniji gori živi
pač je bilo najbolje, da je takoj zaspal, takoj ko je Meta ugašala luč.
Nocoj je bilo drugač?, k*r je bila Laž tu. Saj vendar ne moremo zaspati, če je Laž
v sob:. Boie moj! — To je bilo strasneje nego škripanje in pokanje v omari, ki bi je nocoj prav želel slišat'.
Laž je prišla po sobi naravnost proti njemu. Ni glasu ni bilo čuti, toda Harrv je dobro vedel, da prihaja. Čutil je, ko je stopila k postelji : potem je začela govoriti Ne glasno, niti šepetaje, a vendar jo je Ilarrv slišal. »Odmakni se, da se vležem k tebi« je dejala laž. »Vendar n« boš mislil, da bi celo noč le sedela poleg tabe. Ali ne veš, da se bojim teme. . . To ie že v moji krvi. Laži so strahopetne, tudi ne spijo dobro. Zato mi je ljubše, da kramljava. Povej ti kaj — ali naj začnem morda jaz ?«
»Ti« zaječi Harrv. —
»Toraj, ta je zares prekrasno! Men; ugaja. Sincči sem tbila pri Bobhv-ju Toole — a se ne da ni primerjati. Toole-ovi so revni, nimajo ni preprog, ni zaves, ni jednacega — niti blazinic na postelji. Celo
ogenj in teče vroča kri. Turška vojaka beži pred ustaši ter ubija starce sivih las, slabe žene in otrokp. zažiga in p^ž'ga vasi in koče, grabi govedo in ž to — a za begajočo vojsko se vzdiga strašen krik — glad, glad, glad !
Peio ne more narisati trpljenja in bede teza potlr.čenega naroda. Od 1895. leta do današnjega dne je poklanih 150.000 duš, do 2000 vasi uničenih in spremenjenih v prah in pepel, med katerimi so oplenjena mesta Bitolje, Kruševo, Mehomie in mnoga druga.
Okoli 35.000 nearečnih vdov večinoma s 3—4 otroci, kateri so lačni, nagi in bosi, se potepajo in blodijo kakor plašna zver po gorah in umirajo od lakote, ker so jim divje turške druhah otele krah ter vse opustošile in opJenile.
Ako se zdaj, v tem skrajnem Času, temu nesrečnemu narodu ne priskoči v pomoč, zgine z lica zemlje.
Samo k Vara, istokrvni bratje, samo k Vam prihajamo s prošnjo : pomagajte trpinčenemu Makedonskemu robu, da bi ne iz ginil !
Vsa Makedonija in Odrinsko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita ; kristijan-ska trupla pokrivajo polja in travnike in nad njimi se skupljajo črni krokarji in orli, namesto grobarjev in duhovnikov, ki 1>I jih pokopali.
Usužnjence vežejo na debla, a pod njimi pa net*jo ogenj in nesrečniki škripljejo z jscbmi in njih strašen krik čuti je več milj na daleč.
Bratje !
S to stran meje se je rešilo več nego 100.000 beguncev, ali v kakem stanju sj ?! Nagi, bosi, lačni, ranjen', bolni, z bclnimi j otroci v naročji in vse to so skoro same žene, katerim so možje poklani.
Turške vojašnice so prepolne žen in deklet, okoli njih pa je samo nasilje, zver-stvo in nevsahljiva strast besnega Turka, katere meče isti na cesto, ko si je nasitil živinsko strast.
Strašno je videti 4000 deklet, katere postanejo v kratkem posili-matere ter s krščenim svojim mlekom podoje plod prokletega turškega vraga. Zdravniške pomoči takorekoč ni, pa tudi hrane pomanjkuje.
Kužne bjlezni mečejo vsaki dan nesrečnike v hladni grob. Zato bratje pomagajte, pomagajte in zopet pomagajte !! Svobodna Bolgarija ne more sama pomagat:, ker je primorana vzdrževati vojsko, s katero čuva mejo pred turškimi napadi.
Makedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti Car grad in Armenija, kjer je bilo poklanih čez 300.000 nesrečnih Armencev. Ravno to misli Turek napraviti tudi v Makedonij'. Germanija gleda na
svojo korist, želi, da Turek uniči Slovanstvo v Macedoniji. da jo naseli s svojim življem
noč nisem zatisnila očesa. Pri tebi pa se nadejam, da sčasoma zadremljem. Ta hiši je nova, tu spim bolje. Ti pač nisi ša nikoli spal s katero izmed nas?«
»Ne«, je vzdihnil Harrv »še nikoli«.
»To sem si takoj mislila. Saj bi bila sicer že kaj o tem čula. li la sem nekoliko osupnjena ... kako si sploh do tega priŠ2l, da si se z menoj ukvarjal ? Še nikoli v svojem življenju nisem bila bolj iznenađena ! Vedno se mi je pravilo: »Z Randovim Harrvjem se nikdar ne §ezoaniš. Ta je docela drugačen. A naenkrat si mi prišel naproti, ter se z menoj seznanil.«
»Moral sem«, je odvrnil Hirrv srepo ter se dvignil v postelji, kakor da bi se hotel braniti. »Moral sem vendar, ko je Jeftv tako govoril o nji.
To bi bila tudi ti storila, če bi bil kdo orez tvojo mater kaj taoega govoril«.
»Jas nimam matere, — no, pa pripoveduj dalje«.
»Kaj naj ti se pripovedujem .. . Jaz sem moral«.
»Povej mi, kaj je on rekel in kaj si ti
Trkajoč na plemenito čisto slovensko srce, vpijemo k Vam, bratje, pomagajte makedonskemu sužnju, dobri Bog pa Vam tc povrne tisočkrat !
V Sofij!, Iti. oktobra 1903.
Predsednik: S. S. Bopčev m. p. Tajnik j A. N. Dukov. Člani : R. Dimitriev, T. Ja-blanski, S. X. Lovčiev.
Vsakogar, ki ima v praih človeško čuteče sree mora pretresti ta poziv, ki nam v kratkih, a markantnih stavkih slika grozno in obupno stanje naših bednih makedonskih bratov. Prepričani smo, da ta \ oziv najde odmeva v srcu vseh slovanskih narodov ter da tudi neš sicer ubogi, a vs kdar radodarni slovenski narjd po svojih močeh pr;skoči v poaroS nesrečnim bratom v Makedoniji. Darove sprejema gori omenjeno »Slavjansko bta-gotvoriteljno družestvo v Sofiji« ter se isti objavljajo v bo'garskih listih: »Večerna { osta«, »Dnevnik« in »Sofijske Vodomosti«.
Dnevne novice.
Ni beliča, ni besede!
»Piceolo« je razočaran, grozne« r.tzočaran. Vsaj dela sa tako, gkakor da je hkratu te-lebnil iz vseh nebeB doli v nižave žalostne realnosti. Skoro jokavim glasom je dajal pred-včerajnjim izraza svojemu grenkemu razočaranju. Tega vendar ne bi bil pričakoval siromak od prijatelja Koerberja.
Uvod Koerberjevega govora v prvi seji državnega zbora je mogel — pravi glasilo tržaške gospodovalne gospode — se vzoujati neke iluzije, ali te so se med nadaljevanjem govora spremenile v žalo3tno desiluzijo. Uvodom je namreč Koerber povdarjal potrebo viBokih šol in pričakovati je bilo — govorimo vedno s »Piccolom« —, da ee bo ministerski pred3elntk izrecno spominjal tudi vprašanja laškega vseučilišča in da pove, da je to vprašanje stopilo v novo tazo glede priprav za csnutje in glede sedeža temu bodočemu zavodu. Ali iluzija je bila le kratka. Razun ene obakurne traze ni Koerber sploh omenjal snovanja novih visokih šol. Kar misli trošiti, to je namenjeno le za vzdržavanje in spopolnjevanje že obstoječih visokih šol. Ni dvoma torej nikakega, da Koerber ne name-ruje ničesar ukreniti za osnutje italijanskega vseučilišča. In tu vprašuje »Piccolo« trpko: »Je Ii to tista dobrohotnost, o kateri nam je govoril Koerber nedavno temu v Trstu?!« To povdarjanje potrebe razvoja in spopolnje-vanja že ostoječih visokih šol za — druge nam jemlje (meni »Piccalo« žalostno) vsako
nado !
Glasilo tržaške gospodovalne stranke protestuje potem energično proti taki teoriji, kakor jo je razvijal dr. Koerber: najprej da treba poskrbeti za stare, že obstoječe visoke šole in potem še le da se bo smelo misliti na nove. Taki teoriji morejo pritrditi le
rekel«.
»Saj tako veš«.
»A le povej«.
Harrv je omahoval v svoji muki; grozno mu je bilo ponoviti vsa še enkrat: »No«, dejal je potrto, »Jettv je rekel, moja mama ne stori nikoli a njegova vedno — ah,
vedno !«
»Kaj — kaj stori vedno ?«
Harrv je vil male okrogle ročice, da so pokali mehki prstki. »Da ga poljublja in mu pravi lahko noč.. . da prihaja v njegovo sobo in ga uspava. Vedno, je pravil. In dejal mi je, moja da tega nikoli ne stori. Tedaj
pa sem rekel...«
»Tedaj pa Bi rekel... le pripovedni
dalje.«
»Rekel sem, da tudi ona — vedno tako dela« šepetal je Ilarrv. »Saj sem moral Da bi kdo o tvoji materi tako govoril...
»Saj ti pravim, da je nisem nikoli imela. Kako naj tem. Le nadaljuj«. Priganjala ga je biezsrčno dalje. Ponoviti je moral vse ;n šepetal je dalje v jedni sapi, da bi se preje oddahnil.	-	(Pride še.)
Književnost in umetnost.
z cijo :
edignili so to revijo do dovršenosti, da jo
Govorili smo doccdaj v predpostavi, da smemo 2 mirno ve0tj° kakor najboU° 8VOje •a Itai jani ret» v opoziciji proti K*rberjevi vrBte najtoplije priporočati tudi našim kro vladi. T« predpc >tav* pa oe obstoji. Italijani S®"- Temeljita vsestranska izobrazba in ne-ee torej le smešijo in se kažejo le v luei ue- ,,morno kritično proučevanje širje in d( mače resnosti, ako govore, da hočejo vstajati v j P°litike« ler	veposobili eo nek-
oposfeiji. Kajti, prvi pogoj, da more kdo ,,anje u?enf*e Masarvkove, da znajo tudi v na Iti evati z opizicijo, je ta, da je že ^P1^' »toorferiin v domačem kaosu Hr v opoziciji! Italijani pa niso in ne nn-I vatske veP«Sno nadaljevati svoja rezka raz rejo biti, ker v svojih borbah proti Slovanom
vedno i d vedno špekulirajo na smer avstrijske Slovanom vsik-dar sovražne politike. Oe niira sedaj načelnik avstrijske \lade ni 1 eliča, ni besede za italijansko vseučilišče in če ni danes nikogar, ki bi sočustvoval z Italijani radi raz čaranja, ki jih je doletelo, pa naj izvolijo pomisliti, da tudi oni niso nikdar imeli za svoje sodeže-lane neitalijanske narodnosti ne beliča in ne dobre besede in da so se vs kdar postavljali na stališče onih, ki so — - beati possidentes v teh pri -morskih pokrajinah !!
Po sili pevi-a. 17-letn; m zar Draffotin
7.Z oj iz ulice (rruztulia št. 4 >n 10 letu i težak Aleksander Krapez is ul.ce 1'oncordia £t. 9, et:i sinoči prepevala na vse grlo na ulici Ma-donnina. I »verna redarjema pa ni nič kaj ugajalo njuno j>etje ter sta brezobzirno zahtevala cd mladičev, naj molčita in sicer pod
>1 eati p s-ident' «, oni, ki že mnogo imao, pretvezo, da motita nočni mir. Fanta sta si ne pa nar ■> I: »rm 11 t tenentes«, torej oni, ki m slila : »Kaj nama mnr zi nočni mir? S^j nimajo ?e ni-essr. Taka teorija da involvira midva ša ne spiva in torej ne potrebujeva mora n • in materijalna krivico. Moralno, ker m <• iega m;ru !« Na podlagi tega svojega se nar.dum odteza nekaj, do česar imajo prepričanja, sta fanta dalje pela, vziic opo-pravico: materijalno *pa, ker so oni, ki nič minu redarjev.- lijdarja sta pa — še brezob-nimu'f1, siijeni pačevati za one, ki že imajo zirneje, nego p. rej — aretovala oba prepeva-mnogo, ce da bi ti po-lednji kaj dajali za joča fanta ter ju odvela pred policijskega one prve »nuili tenentesc.	uradnika, kateri ju je kaznoval, za njuno
»Piccolo« zaključuje z grožnjo, da rudi nevbogijivost. vsakega na ur zapora, železnic in pristanišč, ki se mislijo gra-	Zasačeii tat. 24-ietni Ivan Lipieer,
diti, Italijani ne sto p; jo iz opozicije proti tej doma iz Trsta, ni imel stalnega stanovanja, vladi !	ni imel n'kakega dela in najbrže ni imel
< 'elo br< iro bi morali napisati, ako bi niti čevljev. Hotel je pa priti vsaj do ene hoteli podrobno reagirati na ta »Piccolov a« teh treh manjkajočih mu stvari. Začel je pa izvajanja. Prostor temu lista pa je skromen — mesto pri prvej — pri ztdnjej. V to in ee moramo zato oaojiti le na nekoliko svrho je šel v vežo h:še št. 47 na Corsu, kratkih pripomb. Načela in nazore, ki jih kjer ima svojo delavnico čevljar Urh Plet. iivaja tržažko i tal jansko glasilo, podpisujemo Bosi L picer je stri šipo delavnice ter iz iste brez vsaeega pridržka. Tem huja je obtožba, vzel par čev jev, vrednih 6 K. A čevljar je bil ki zadevlja »Piccola« in one, ki so za njim, slišal žvenket strte šipe ter prišel v vežo, da bi zato, ker je bilo n i bovo postopanje v praksi videl, kaj se je zgjdilo. Prišel je pa ravco o — v kolikor prihajajo v pošt i v pravica Ne- pravem čaBU, da je zasačil tatu, ko je isti italjaaov v teh krajih — veikiar dijame- hotel oditi iz veže, kar mu je čevljar seveca tralno nasprotno tu gori izraženim načelom zabrani], ker je videl, da ima Lipieer pod | in prav inim nazorom. Ne velja li to, kar pazduho pt>r čevljev. Plet je poklical redarja navaja »Piccolo« proti Koerberjevi teoriji, ter temu izročil tatu, katerega je redar od-giede na širši državni okvir, v polni meri \eiel v zapor v ulico Tigor, kjer bo revček tudi za poet pinje Italijanov v našem ožjem imel — vsaj za nekoliko časa — stanovanje in primorskem okvirju za postopanje italijatske kjer bo dobil gotovo tudi Č9vlje. Dela seveda gospode proti lastnim sr>deželanom neitalijan- ne bo dobil — a vBa njegova prošlost kaže, ske narodnosti ?! Ali niso Italijani v tem da mu radi tega ne bo preveč žal. ožjem okvirju >beati poss dentes«, oni, ki	Demonstracija. Sinoči, mej 6. in 7. uro
imajo mnogo?! In: ali niso Slovani v tej ne je bilo zbralo na ulici Ac«juedotto kakih pokrajini »nulli tenentes« ? In more Ji »Pic- 50 dijakov, kateri so začeli vpiti »Viva colo« tajiti dejstva, ki so: da Italijani, ki 1'Italia!« Prileteli so od veeh strani redarji, imajo že mnogo v teh pokrajinah, zahtevajo kateri bj skušali razpršiti demonstrante, kar vedno več: in da Slovanom, ki nimajo še pa ni gl0 tako lahko. Vpijoči dijaki so se nič, odrekajo — vse?! More-li »Piccolo« spustili v tek pred redarji ter so bežali iz tajiti to 7 ! Će torej italijanska gospoda ob- ulice Aojuedotto proti ulici Torrente, a od čutijo sedaj nekaj, kakor da pada neka šiba tod po ulici Torre bianoa. V tej ulici so se po njihovih hrbtih, je to prav ista šiba, ki ustavili pred hišo, v katerej ima svoje urade jo pletejo oni sami za slova n- italijanski kraljevski konzulat, kjer to še s&e hrbte!!	parkrat zaupili »Evviva!« ter se potem raz-
»P ccolo« grozi Koerberjevi vladi z ita- gubili. Tri demonstrante so redarji aretovali lijan-ko opozicijo. Ako pa bi hou li prav ozna- ker njgo hoteli vbogati, ko so jim redarji ^iti vrednost te giožnje, navesti bi morali ukazali naj ee razidejo. Na policiji jih je vzel neki znani slovenski rek, da onemu, ki pljuva redarstveni uradnik na zapisnik ter jih potem proti burji, kaplje na brado. Menjo-li laška izpustil.
gospoda, da je to, kar je govoril Koerber,	y pretepu z nekim človekom, katerega
le staiišče Koerl«rrjeve vlade? Ne vedo-li, da jm Di hotel imenovati, dobil je 29 letni voz-Koerbcrjevo vladanje nosi znamko nem- njk Andrej Filipčič iz Kolonje št. 192, si-ških strank?! To je dejstvo, iz kate- nogj 11. urj dve precejšnji rani, eno nad, rega je m ,žno izvajati le eden edini logičen a drugo pod levim očesom. Po pretepu je zaključek: če boeejo Italijani tirati opozicijo §e[ Filipe.o na zdravniš&o postijo, kjer mu proti Koerberjevi vladi, morajo jo z a- je zdravnik obvezal rani. pričeti in dosledno izvajati	Obrambna zreza tržaških tržiiih te-
tudi in pred vsem proti nem- žakov je imela včeraj svoj izvanredni občni škim strankam!! Dokler ne store tega, Ebor v svrho nadomestnih volitev. Izvoljeni se ne bo ne Koerberjeva ne nobena avstrij- ^ bili predsednikom g. Filip Ban, (podpred-ska vlada bala ital'janske opoz cije. A kaj aedn kom je ostal g. Peter Duiz), tajnikom g. m<>ram > giedati vedno in kaj smo še te dni Fran Mekinda, a blagajnikom g. Alojzij moral* čuti iz predalov tržaških italijanskih Černe. glasil?! .Staro ittlijansko pesem, ki ni dru zega, nego bojen klic proti pravici i a proti lastnemu italijanskemu interesu : čuli smo, d m so Nemci nara vni zavezniki,	'Hrvatska misao«, mjesečnik za nar.
sobojevniki in prijatelji Ita spodarstvo, književnost i politiku u s!a-1 i j a n o v v borbi proti Slova- venskom demokratskom duhu. Izdaje Stjepan no m! Čudna opozicija je to, ako so Itali-
jani zavezniki njim. ki 00 v podstavo njemu.	Zaani mladi hrva^ki publicisti, katerim
prot. kateremu hočejo Ital jani tirati opo-	vrli dr. S tj e p a n Radič, pov
H**M*HKUu*nunnnK
K X H X
n
K
X X X SI a? X X X X X
Svoji k svojim ?
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge t Gorici (Sollan)
vpisane zadruge z omejenim "^oroStvom
prej jSnton Čcrnigoj
Trst, Via di Piazza vecehia (Bosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pošištva primorsie dežele.
SolidnoHt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo (50 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne ceno.
W Album pohištev brezplačen.
& $
a m n
n
n n
K
*
H
A
X*XXX*XKKKX*XXXfc
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hi$i.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurenca
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud;
po posebnih načrtih.
Hustrovan oenUc brezplačno in franko.
prodajalnica izgotovljenih oblek
— „Alla Citta di Trieste" ^
tvrdke
EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 18
nasproti gledališču „GOLDONI'
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po m^ri in rajugodnejših cen«h. V prodajalnioi ima tudi zalogo p e rila za delavski stao po izvenredno
S nizkih cenah. Izbor boljših navadnih fnovij.
w	VELIKI IZBOR
Q izgotovljenih hlač za delavce
M kakor tudi blaga za hlače, ki ae na j ^	pravtjo po meri.
in
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašt-ene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanasti! ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
motrivanja z dcsiednostjo in smotrenoetjo, ki bi v drugih rokah bila silno nevarna in raz dirajnea, tu pa vplivajo res blagodejno. Vedeli so si izbrati pravilno f-talisČe: z idejalne višine slovanske vzajemnosti opazujejo žalostne hrvatske odnošaie, skrbno preiskujejo njih stanje ter njih vzroke, s prepričevalnim navdušenjem nasvetujejo poti in sredstva njih zdravljenja, vjvoštevaj^ vselej >de-»no in levo krilo Hrvatcvc : Slovence in Srbe, in vse, kar nas veže z ostalim; Slovani. Vzvišeni nad vsako stranko in notranje hoja ne prisezajo na nobeno »modernih avtor tete, neodvisni od vseh »rešilnih programov« presojajo aktueloa praeanja na podlagi zdravih načel narodne demokracije. Z blagohotno ali brezobzirno kritiko navajajo do spoznavanja pogreškov minolosti in napak sedanje politike, ozira:e se neprenehoma na }>olitiČno in gospodarsko kulturno zgodovino orodnih plemen. Vse spise preveva najtopleja ljubav in požrtvovalnost do pri-* prostega ljudstva, kateremu iščejo povsodi
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po uajnižjiL t nah. Za enkratno insercijo ae plača po 2 stot. za Desedo: za večkratno insercijo pa se cena priraerao sniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden Btanejo ;o 20 KT ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčih in bo*eltkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih jin ,n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
Antnn ^nrli PriPoroča 8V°i° *avarE0
rtlllUH	II »Commercio« kjer je sha-
jališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in mnogi drugi časniki.
JAKOB BAMBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest vin, koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, o vso in otrobi. Kazpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
I TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST
J priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-j nijalij, vsakovrstnega olja, najfmeje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zalog* pohištvi, }»(•{> du:h uob. Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz Beletje. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni Btroji za dom in obrt po najugodnejših cenah.
oooooooooooooooo
Svoji k »vojim
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam?
—	Grem kupit par Čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
oooooooooooooooo
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovan ja se proda-fajo vni predmeti tudi na mesečne obroke.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
„flla citta 3i £on9ra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiši
^-
Izgotovljene obleke za mo^-ke, dečke in otroke Mo»keCobleke od <J.f>U do -J4 gld ; za dečke od t do 12 gld. Jopiči i', »novij od :*> do S gld. Illace iz mjovij od -2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do S gld. Velik izbor linili površnikov v barvah od Sdo 24 -ld. Volnene obleke za otroke od 3—1-J let od 2.50 do B gld ; isti i« platnu od 1 do 5 gld. Plave lok i (Loden) za moške, dečke m otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškma za delavce (iz histne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje.
Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meatr koli za naročbe po meri, koje .»t: izvrše v slučaju potrebe v 21 urah.
Operater kurjih očeh
oSiifrovani specijalist &I0RDANI
ki ordinira na Ccrso itv. 23, II. nadstropje,
naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled za-rašćenih nohtov, da iste takoj odpra ■ i po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča nikakih bolečin.
Cena od ene krone
za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zado^. •
iuševne in gmoioe pomoči. Temu v dokaz naj nnštejemo nekaj člankov iz obširnih zvezkov *a oktober in november, s katerimi je začel III. ittnik »Hrvatske m:sli« :
»Analiza in sinteza hrvatskoga preporoda in srbskoga ) s 1 o b o d j e n j a«. Temeljita polit:ška zgodovinska studija R*dceva o sedanjih nezdravih razmerah v obeh državah, kako ro Hrvati le na pol preporo eni in Srbi na pol oslobojea?, to je oba naroda zavedena, da sta slepa igračica nem.-io-madjarske politike in zapadno e v ropejske laž kulture, da-si si vsako teh dveh plemen za se domišlja, da je pravi in edini zastopnik slovanske politike in civilizacije.
I>r. M. Krištof prispeva z zanimivo razpravo o domačej obrti, Bilno oškodovani vsled fiaane jalne odvisnosti fcd Madjarake. Seveda je to zadnje vprašanje samostalnosti ;.nanc najobsežneje povsod pretreseno v posebnih strokovnih Člankih, ki slujejo po svoji t r g nalnosti.
Sledi mična sličica o hrvatskih železnicah : »Oszlics Szilord in njegov certifikat«, k?j duhovito in pikro spisal Z t VOD.
Posebno posvečajo ti spisi vso svojo skrb in pozornost dorašcajoči mladini, ji kažejo kako se je odslej živelo in učilo in kako se treba odslej spremeniti in se prpravljati na težko nalt gj, ki jih čaka, da bodo res kakor značaji umevali odgovornost svojega poklica in neomahljivost v prepričanju.
Odločni odgovor visokošolcev hrvatskih madjarskim kolegam navdaja jih ce^> z nekim optimizmom, ki je pa vsekako odpusti ji v.
V ojstrem članku aibajo staro zmoto hrvatsko, da so iskali in še iščejo prijateljev in pomoči v dalnji tujini, mesto pri rodnih bratih. JDolga niz žalostnih izgledov iz vseh časov zgodovine hrvatske dokazuje kako so morali vselej drago plačati svoje nezaupanje do svojcev in precenjevanje tujstva ! Mej drugimi zanimivimi noticami listka n a-h a j a m o v mali a odlični družbi tudi »Edinost« pohvalno ome-n e n o radi člankov o dogodkih na Hrvatskem.
Še višje povspel se je pa ravnokar izišli '2. zvezek »Hrvatske misli«, kjer troje temeljitih člankov poavtča slovanski v z a-jem n o s t i. »Uloga ostalih S avena v hr-vatskc-arbskom sporu« mora biti ona velike ljubavi in modrosti do obeh plemen enako, ! kakor doorega prjatelja v rodbinskem sporu, kjer sti oba brata »svedena, ker ao ju tako dolgo loč i\ da se ne poznata vtč. Vsaka nevtralnost od strani ostalih S.ovanov je po-1 gub na pr stnnost, zločin in vsaka sodba le krivici. V drugem članku: »Kulturna zada<:a Ceha i Poljaka meiju Hrvatima« iztica H a u š k a analogijo razmer mej hrvatSKimi zemljami in onimi poiiske in češke krone. V Hrvatski, v k likor je *-pa la pod krono Sv. Stjepana, kjer doslej ni bilo dovoljeno še osnovati niti enega poli-■čaega drjštva, kjer drakonični tiskovni zakon te dovoljuje nit1 porote: možno je na- j p redova ti le kulturno - ^ »-podarskim potom, kakor ni iVljekem v Nemčiji, dočim ostali deli Hrvatske, Istre in Diiuncije, se morajo boriti politično socijaino, da se južtie pokra-j ne zjedinijo v državno pravo skupino, po- j tičijo leski, ki v istej državti polovici ima isto stremljenje. Prebogat na novih mislih in ; dejstvih je tietji, K a d i e e v članek, ki ee ne da na kratko izčrpati: »Slavenska viajamnosti hrvatska državna i n d i v i d u a I n o 8 t<.
Originalna sta, ker sta polna novih vidikov : »-I e z g r a h r v. n a r o d a i M a-t i c a h r v. zemlja« ter »M a d j. prevlast v Hrvatskoj«. S Ino idejalna in 1 r-aa pa prava apoteoia o treh glavnih - lah ietr-njega p -kreta : S e 1 j a č t v o , mladež in žene.
Ni pn>st >ra da bi našteli še vse ostalo kar pretresa občeslovaaska revija. Sklepamo s po* von : kdor se zanima za nekaj več nego za naše vaakdmje politikovanje, najde v tej reviji najlepše zadoščenje!
»Hrvatska misaon .zbuja kakor mesečnik, e:ane * kron na leto (za dijake G K( ter se naroda pri g. ""tj. Kad<:0 v Zagrebu, La--čin«, Medjašna uli<-a.
JAKOB KLEMENC
zaloga manu fakturnega blaga
pgr v Trsta, alica sv. Antona št. 1-
pri|»>ri'i'a i.t-tiimi trojim iKlj< iuaii«-ni svoj" ppKlajaliiuii, presUr-• 1m uo za j- ^-n in zimo z vsemi iiianufakluriiinii predmeti,
zdniKon ^ krujačnko za ^nsjHKie.
Sokolska obleka kom plet na
HaveloK nepremočljiv
od lO do 16 gld. +
Velik izbor
«utneiK*^a in lioiiilm-/.neira. Mat^i zii niožbe, oltlčke. <nij<i' ml svile in volne, laivn-teimis platnu itd., Zitsju'tiiir. ovratnikov, perila za motke, ovrataii* v vseh barvah in formah. nogovic, rut, jopi<- vseli vrst |x>-nehno za tiHiriste in ki>li-sarj<-. modnih predmetov. rokovi«' i t. nitij in kože ter dežnikov.
Velik izbor
narodnib in avstrijski)! zastav in trakov za vence v razlićnili barvah.
Vse po najnižjih cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotič-nimi cenami, poštnine prosto.
Velik dohod
snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti
TRST
Barriera veechia 13.
OOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo
Nekdo
bi rad proti mati odškodnini podučeval v citranju Kje pove ..Edinost".
Precizijska ura Syfts Bonhenr
ao naj boljšega teka in popolnoma ploščuate vi-Užke remont, ure na eiđro, hermetično zatvorene takr, da je preczj-ko Kolesje ob varovano pred menja-joČo *e temperatura.
Jeklena remont. K 9.
ravno taka na sidro, 15 rubinov, z vidnem tekom na sidro na kezalu, "> letuiui j ism^Mim jamstvom za nreeiini tek, od jekla K 19.—, od srebra K 23.—, od dvojnattga dou de z ata (okrovje prevlečeno z priitniua zlatom tedaj ne pozlačeno) z trai-nim jum«tvom za zlati lnsk K 22.—, od 14 karatn. zlata K 60.—. Ura na sidro za dam^ posebno pl'jfčaara »H nheup« najf. kakovost« K 31.—, od	K 37.—. Verižice od
dvo.nat ga double zlata v modernih oblikah po K 6.—, >5.— in 1H — in sicer po leži.
Sestav Roskopf. od niklja, remont ura, K ti.—, ravno ista na sidro, pitent K 8.f>0. 7. dvojnatima pokrovoma od srebra »Roskopf« K 14.50.
V dob va se po poštnem povzetju od tovarniške zaloge
M. RUNDBAKIN, Dunaj. IX. Bergg. 3.
Rizik i/kljinVn. ker ».e sprejme kar ne uira j a.
jfiesečna soba
so takoj odda. Kje pove „Edinost".
Blap. gos»p.
Gabrijel Piccoii
lekar
dvorni z*lct£uik Xj. !«r. {»apf-ž L«ona Xin.
v Ljubljani.
Potijujem prejfm ^te-kleuic Va^e tinkture za želodec, katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 187^ in zmiaj mi je uotikornou ćinkti jore zdra-bs vhr/.ila pri žeiodenili in boleznih.
Kmio, 1H. maja
Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajni
Z uporabo Vate izborne tinkture za želodec sem re^en skoro dve leti trajajoče želodčue bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar 7. lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodrni bolezni.
Strasoldo 1 Primorsko i. <>. marca
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorakem, Gorlikem in Tol-
minikem po 30 stot. steklenica.
Zahtevajte ter kupu] e le Ulica Huora štv. S®.
FR. CVEKOV llliiffiC
perutnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene. Dobro vpeljani zastopnik se isee Prodaje na debelo 111 drobno.
il. UlfClVUf IJ11UJ01
iz Kamnika (Kranjsko).
za Trst in okolieo.
Ulica >uova štv. 20 (vogal ul. Ponterossoi.
OOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo
■■■■■■■■H
Posojila,
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, cledščine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
prva kranjska z
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
I priporeča al. občinstvu, precast. in predstojnikom zavodov in sol,
narjem,
občinstvu, precast. duhovščini, imajiteljem kremarjem in kavar-ravDateljstvom uradov, ggj. brivoem iti. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje} vrtne stole, gugalnike itd. itd.
]:o karnajboli nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvicni oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naroeevaleem na debelo dovoli se znaten popust.
ažno naznanilo za krčma«*je in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenine in porcelane tvrdke
Jakob }(irseh
v Trstu, ul. Cavana 6.
(nasproti škofijski palači)
se na drobno velikanski izbor
kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene.
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
===== Borzni trgf št. 2, II. nadstropje =
(nas0roti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevanje. menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne
cene
s $
* $
M
Novo otvorjenje najbolj poznane trgovine z obuvalom
M.
Specij aliteta
—	TR6T —
Via delle Poste št. 3.
—	T UST —
—	TRST —
Via delle Poste št. 3.
—	TRST —
oficirska obuvala.
X-
it X-
it
it
"(••rjrtm ^avarn-ranje človeškega Živ-■- •« po oajraznovrHtnejSib kombinaci-► h jmmI tako ugodnimi pogoji, ko no-druga zavarovalnica Zlasti je i«**-!»•.» zavarovanje na doživetje in •«urt z zmanjsujočimi se vplačili.
<lan ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SI= A VI JA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Pt» velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah fc?kode cenjuie takoj in najkulantneje trživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST £
Pozor!
Prodajam po isko i uk h *etah spfc»-rjek<-jedilno blag" ir. prvih t- ^r • in » <•» r Ilirke t stenine Žcideršič & Valenćič.
na<iile napol taiste in t«*afk- t s t-n ne pno vrste in vsske vebkos:i, s t čn«> |*ccti«žb-na d< m. Na deželo p< š Ijam po jm štneni p».v letju od o klg. napre:.
Proti ta«<>jt n mu plač lu 2*/0 odbitek. \ Priporočam mj uda ni
Josip Litin.
i a
i
I
♦
i
i
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Ulica S. Fr:»iice>fo šter. 2, I. - TRST • -	Telefon 95 2
1'Iica S. Franceseo šter. 2, I.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje p«» 40/o. Rcnttii davek o<l hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlu^a se lahko po l krono.
Posojila (lajn samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o'/a^o* na menjiee )w> »>®/0, na zastave po ol/e°/0.
Uradne ure : <>d —dopoludne in od 3—4 popoludne.
Izplačuje vsaki <lan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
<
i
♦
i
i
♦
i
t
B
*
I
I
♦
I
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
TOVARNA POHIŠTVAi
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenali.
Zdravnik za želodec!
<

pr pravljtn f,i
I^J	jako dobro i
gb / ^ želodca. Isti (
Je eden iz najžlahtoejših zelišč aDeozki liker, ki utrjuje delovame odpravlja želodčna motenja ter povspešuje voljo do jed, utrjuje telesie moč', jo večiije i«žo itd. ter spi« h jači ves človečki živčni tistem.
Zdravnik za želodee
Magen doktor)
redno vživtn dotese vedno dob»o (»tanje. K 2.- :» steklenice K 5.—, «'» stekleni j K 9.—. I'«i*ilja po i'ovret'ii ali r»r*<lr>Kč bi generalna
zs !< -tra M. Feith. D trna j. TE. HriHilftniTa« Št. 38.
«	ZOBOZDRAVNIK
U Dni?. Med Dr. MaRso Brillant ►
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. arebrnine i u žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. 94T Cene zmerne.
h
-n* »ifklfnic
Z ozirom na ugoden nakup
izdelanih oblek za gospe, dečke in deklice
vabim p. t. občinstvo, da se prepriča o raznovrstnem izboru ter dobrem izdelku po tovarniških cenah
„fil nuovo negozio" ex piano
: Trst. Borz tli trg št. 4.	:

v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. II nadstr.
IzTi^nj* zadelanje z emajleni. pwwlmm. srebrom in zlatom. |M.-amt/nf umftBf zobove kakor
r1 Izdeluje po^mezne umetne zohove Kakor W	tudi frl# zobovje.	J
P UKOIN1RA od J2 predp- 3.—5. popol^ j
Mnop denarja!
do 1<M 10 fcr;>n na meneč umo-reio ćartno za- aiiti osebe vsakega <*tanu, tudi kot postranski zao užik).
Natančneje pod ..Reell 107" na Annoncea - Abthe lung des MERCUR. Stutlgart. liergntr.
P
IV Božična loterija
Sreckanje nepreklicno dne 29. dec. 1903
V* 1500 dobitkov
razdeljeni v 100 glavnih in 14-00 postranskih dobitkov v -kupni
vrednosti
kron 50.000 kron
glavni dobitek K 25.000 in nadaljna dva druga dobitka no 5000 in 1000 na zahtevo izplačajo po odbitku postavnega davka	v gotovini.
Srečke po 1 krono
se vdobivajo v vseh me oj k J nicali, tobakarnah. loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri _Lotierie-Rureauu, Spiegelgasse l.">.
Varstvena znamka: IIĐBO.
\ LINEMENT. CAP8ICICOMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 not . 1.4U K in po t K po T*eh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni »tekienice v zavitkih z na^o var štreno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme oririnala
liiifnm ldim pn zlatem len i Prm ' ■
I Kllub«Us« sil*« ».
Andemo de Franz. jSkorov vseh krajih države
V r.obroznani vo^tilni »Andemo de Fraoz«
v ulici G ep pa št. Iti.
ce tofii:
lino vipavfko l»«lo.....p > 4(1 nvc.
za na fiom.......*	*
istrski teran J. vrate ....
z% dj dom.......
nad 10 litrov......
dalmatinsko I. vrete ....
za dx dom.......
ua<1 10 litrov......
Priporoča »e krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, flavntmu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpoUg > si* vedno topla in mrzla iedila. Krema ie odprta vsak večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
->o L>8
poznana zaloga šivalnih strojev
M. BUNDBAKIN. Dunaj. IX.. Berggasse 3,
ki pošilja šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. voj-ništvn, ima v zalo«! nove šivalne stroje, ki ne prov-zročn jo nikake^a šumenja ter sc ž njim i lahko dela.
Ti stroji so jako elegantni in opreru-Ijeui /. v som zboljšaujem sedajnosti. Družinski Sin™erje v šivalni stroj za goniti / nogami in s pokrovom K 5«. —, Sin^er -Kin^schifT« s pokrovom K. >8. —. K. tem strojem pri-lo/.na priprava za pletenje K. 4.—. Veliki »RinjjschifF« za krojače in vojaštvo K. 95.—. Central Robbin z krasnim pi>krovom K <jO.—.
Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem povzetja, ali predplačilu K. 23.— ter ostane tudi na povzetje.
Zaboj prost.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 2o in 33-cm, sestvogaioe pioače od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji ni kake konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga.
Trat ulica della Poste 3, votr«! ul_ Torre bianca Prod-tja srebrne nre od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 naprej. Izbor Hten-skih ur, re^olat njev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
Urar F. Pertot
30 malih stanovanj
kuhinjo se takoj odda v ulici lndustria iu ul. Guardia v Lišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št "2o A, I-nadstr. od 1—2 in 5—7 pop.
Veliki krah!
New-York in l.ondon nista pri/anašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnim* prisiljena, oddati vso svojo zalosro z<rolj ]>roti majhnemu plačilu delavnih moći. Pooblaščen srni izvršiti ta nalojr. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu. da se
mi povrne gld. 6.60 in sicer: r( komadov najfinejših lianii/.tiih nožev
s pristno angleško klinjo ; tj komadov amerikanskih pat. »rebrnih
vilic iz enega komada : i> komadov amerikanskih pat. ^rebrnih
jedilnih žlic: i-J kom. amerikanskih pat. srebrnih
kavnih žlic : 1 komad amerikanska patent srebrna
zajemal n iea za juho: 1 komad amerikanska patent srebrna
zajenialniea /.a mleko : ti kom. ang. Viktoria čaše za podklatlor •J kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj : 1 kom. najtin. sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gflcl. 6.6O.
Vseh teli 4ji prednoetov je po pred stalo gld. 4<> ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkozi in /.koz bela kovina, ki obdrži bejo srebra m2.~>■ I^t. za kar se garantuje. najboljši dokaz da le-ut inserat ne temelji na
n ika k s ii i s 1 epa rij i
zavezujem 9e s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrniti brej zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno,
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
A. HIRSCHB£KiT-%
K\portni hiši amer. pat. srebrnega blaira
na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če so znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno	.^J,
znamko i zdrava kovina.)	^ o^jš*
Izvleček iz pohvalnih pisem: ^^
Bil	s p.^iljalvijo krasn«- garniture jako zadovoljnu,
nton R a r t u • g h. c. in kr. »totnik v S7. pe^polku.
Ljubljanu. S i»at. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Toma/ It o ž a n dekan v M a r i h o r n. K-r j»- Va*a garnitur* v go«i»odinjstYU jako koristna, prosiiu, da mi iK.-iljen- ^ jedno.	s t. I* a v o 1 Dri Pr.-boldu.
Br. Kamilo Bohm. okružni in tovarniški zdravnik.
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hlSl. --^fc--
Hranilne Tlo?e sprejemajo *e d v^ios^a če tudi ni član ilruštva tu se obrestujejo po 4 7s°/o» ue ti:1 l>i 8e otl^Jal r^ntnii davek.
Posojila dajejo se samo članom in s cer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 57a°/o
CJraduje vsaki dan od y. tlo 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Postno-liran. račun str. 831.316.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polncvplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
Vtt vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunaiiub obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz
F romeie is daj a k vsakemu šrebanju.
Špitalske ulice štev. 2
Zamenjava in eikoroptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone.-------
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni --------- - izgubi	■
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženftninske kavcije. Rmkompt in in±a*ao menic.	Bor—ta naročil*.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresum. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -— -dne vzdiga.•. -- - —------- —
Promet s deki in nakaznicami.