8554- AA
60 100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
.muKtSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini	t nr\ i•
Abb. postale I gmppo Lena 4()(l III*
Leto XXXVII. Št. 44 (10.866)
TRST, sobota, 21. februarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PO ČETRTKOVEM PORAZU V POSLANSKI ZBORNICI
VRH VEČINSKIH STRANK POTRDIL SOLIDARNOST FORLANIJEVI VLADI
V'
Se polemike o pičli prisotnosti poslancev večinskih strank pri glasovanju o finančnem zakonu
RIM — Poslanska zbornica je bila včeraj nabito polna: nobena stranka ni hotela tvegati, da bi po četrtkovi pičli prisotnosti poslancev vseh vladnih sil, razen republikancev, včeraj opoziciji spet uspelo spraviti vlado v manjšino. Tako so glasovanja o posameznih členih finančnega zakona potekala v znamenju obširne večine. Vendar pa je četrtkov dogodek, ko je opoziciji uspelo izglasovati nekaj členov proti volji vladnih strank, imelo nekatere posledice. Prva je bila ta, da je načelnik demokristjanske skupine v poslanski zbornici Gerardo Bianco v znamenje protesta zoper neresnost svojih strankarskih kolegov, kratko malo odstopil. S tem je hotel, kot je sam dejal, sprožiti debato o dogodku in pozvati k večji odgovornosti demokristjanske po-
slance. Poslanska skupina KD, ki se je takoj sestala, je njegov odstop soglasno zavrnila, tako da je Bianco že po nekaj urah sporočil, da umika odstop.
Sestali so se tudi načelniki vseh poslanskih skupin in v obširni debati, med katero so skušali ugotoviti, kako je do neljubega dogodka prišlo, prišli do spoznanja, da so za vse krivi radikalci, ki zavlačujejo debato, medtem ko imajo poslanci mnogo nujnega dela in ne morejo ure in ure čakati v poslanski zbornici, da končno pride do glasovanja. Gre očitno za razlago, ki je iz trte izvita in ki so si jo omislili samo zato, da se izvlečejo iz za-dreee. Dejstvo je. da vlado zelo mlačno podpirajo tudi same stran-
ke, ki jo sestavljajo.
Ugotovili so, da je bilo v četrtek odsotnih, med drugimi poslanci vladnih strank, tudi enajst ministrov (5 demokristjanov: Sarti, Fo-schi, Darida, Scotti in Andreatta, ki je bil sicer prisoten, ni pa se udeležil glasovanja; 4 socialisti: Reviglio, Lagorio, Aniasi in Capria; ter dva socialdemokrata: Nicolazzi in Romita). Opravičena sta bila ministra Colombo in Manca, ki sta bila odsotna po službeni dolžnosti. Prisotni so bili vsi republikanski ministri, še večje število odsotnosti je bilo med podtajniki: bilo jih je namreč samo slabi dve tretjini. Od tajnikov strank sta bila odsotna Ix>ngo in Craxi (slednji je bil nadvse zaposlen z ustanovitvijo svoje nove megastruje, v kateri je 70
SKLEP PRISTOJNE KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE
Integralna prosta cona je v Trstu neizvedljiva
V nasprotju je z določili osimskega sporazuma in itafi* janskimi obvezami do Evropske gospodarske skupnosti
RIM — .Integralna prosta cona v Trstu in njegovi pokrajini je neizvedljiva*. To je soglasen sklep, ki ga je včeraj sprejela pristojna komisija za finance in zaklad poslanske zbornice, ko je zavrnila »ljudski zakonski predlog* in pozvala senat, naj odloča enako. Proti prosti coni v Trstu in pokrajini se je izrekel tudi v imenu vlade podtajnik pri zakladnem ministrstvu Colueci, kar je bilo povsem razumljivo, saj je vlada temu načrtu vedno nasprotovala zaradi obvez, ki jih ima do Evropske gospodarske skupnosti.
Komisijski poročevalec Rubbi (krščanska demokracija) ni zanikal posebnosti tržaškega gospodarstva, ki so botrovale predlogu o prosti coni. a je odločno izjavil, da je zamisel neizvedljiva, saj je v nasprotju z osimskim
sporazumom, ki predvideva ustanavljanje mešanih družb,* predvsem pa je v nasprotju z omejitvami, ki so ‘ predvidene za ustanavljanje prostih con, ki jih je I-taiija sprejela, ko je podpisala ustanovpd listino Evropske gospodarske skupnosti. Po Rubbije-vih besedah je Trst že deležen davčnih olajšav, a vseeno bi morala vlada z večjo težo poskrbeti za razvoj tržaškega gospodarstva.
V nič so se torej razblinile sanje preživelih tržaških merkanti-listov, ki so leta 1976 zbrali 65 tisoč podpisov za «ljudski zakonski predlog* o tržaški prosti coni. kljub temu, da so že tedaj vse napredne in trezne, tako gospodarske kot politične sile izjavljale, da je integralna prosta cona zaradi italijanskih obvez tehnično neizvedljiva.
odst. stranke), prisoten je bil Picco-li, medtem ko je Spadolini senator in ni mogel glasovati. V vrstah o-poziciji sta bila v poslanski zbornici Berlinguer in Almirante, odsotna pa sta bila Magri (PDUP) in Zanone (PLI).
V tem vzdušju se je predsednik vlade Forlani včeraj sestal z ministrom za proračun La Malfo in s štirimi tajniki vladnih strank. Deklarativno so izjavili, da so pustili polemike pred vrati in se resno u-kvarjali s srednjeročnim gospodarskim načrtom, ki jim ga je orisal minister La Malto. Prav gotovo pa je, da so Craxi. Piccoli, Longo, Spadolini in Forlani govorili o četrtkovem porazu v poslanski zbornici ter o nenavezanosti vladnih strank na sedanjo štiristransko koalicijo Ob koncu so vsi dali izredno pozitivne ocene včerajšnjega srečanja. ki da je bilo nadvse konstruktivno.
Še najbolj navdušen je bil socialdemokrat Longo, k; je zagotavljal, da so se domenili o trimestralizaciji draginjske doklade za upokojence, medtem ko ga je samo nekaj ur kasneje minister za zaklad Andreatta demantiral in dejal, da gre za nekatere predloge v tem smislu, ki pa jih je treba še preveriti in temeljito pregledati. Kot ponavadi, se igrajo stranke na koži najšibkejših družbenih razredov, tokrat z upokojenci, ki so prav včeraj na številnih manifestacijah izrazili svoje ogorčenje nad postopkom, ki so ga deležni že leta in leta.
Ob koncu včerajšnjega vrha pri Forlaniju so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da so se domenili o skupnih gospodarskih smernicah štirih strank, v skladu z obvezami vlade, katere prva naloga je zavreti naraščajočo inflacijo, povečati naložbe in zaščititi raven zaposlitev. Vse štiri stranke so zagotovile svojo solidarnost vladi pri uresničevanju tega načrta, §eve0a do prihodnjega spodrsljaja.
PO OBJAVI REAGANOVEGA PROGRAMA
Padec dolarja na vseh borzah
RIM — Tečaj ameriškega dolarja že drugi dan po objavi Reaganovega gospodarskega programa pada na vseh svetovnih valutnih borzah. Najbolj očiten padec je doživel na frankfurtski borzi, kjer je bil včerajšnji končni tečaj 2,098 marke za dolar. V četrtek je bil tečaj 2.1647, v ponedeljek pa kar 2,2505 marke. Pcdobno usedo je dolar doživel tudi drugje, v Italiji je bil tečaj 11X13,50 lire, kar je 27 lir manj kot dan prej.
Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, če je slabitev dolarja v zadnjih dveh dneh le začasen pojav ali pa uvod v nov proces na denarnem prizorišču, ki bi ameriško valuto vrnil v realne okvire njene vrednosti, že sedaj ’ahko ugotovimo, da je tečaj padel na višino prvih dni februarja, če pa bi se sedanji trend nadaljeval, bi se kaj kmalu dolar vrnil na izhodiščni tečaj.
Nihče ne dvomi, da je Reaganov gospodarski načrt izredno ambiciozen, a v sebi vsebuje obenem nevarnosti, ki prehajajo celo mejo gospodarskih značilnosti. Med drugim ugotavljajo denarni izvedenci, da bo že samo uresničevanje programa povzročilo padec pasivnih obresti iz dosedanjih 19 odstotkov na 13 odstotkov, kar bi pomenilo, da bo dolar manj zanimiv kot sedaj. Špekulativni kapital bo torej iskal nove valute, ki mu bodo omogočale večje dobičke.
V vsakem slučaju pa sta padec tečajne vrednosti dolarja povzročila tudi obrambna sklepa zahodnonemške zvezne banke in švicarskega osrednjega denarnega zavoda. Prva je ohranila eskontnico na dosedanji višini, a je ukinila «fiksne lomrirdne obresti*. Lom-bardna posojila (z blagovnim ali drugim jamstvom) bodo imela prožne obrestne mere, ki se bodo prosto oblikovale na tržišču. V praksi to pomeni, da bo postala ZRN zanimivejša za tuji kapital, ne da bi postali krediti dražji. Zahodna Nemčija je torej sprejela ukrep, ki ne povzroča recesije. Švica pa ni imela ob tem večjih problemov: zrisala je enostavno eskomptno mero s 3,5 na 4 od sto. švicarske banke pa so že v ponedeljek zvišale svoje obrestne mere, da bi zadržale tuji kapital v državi.
LJUDSKA STRANKA SE JE PRITOŽILA PRI PREDSEDNIKU KIRCHSCHLAIGERJU
Protisocialistična gonja na Dunaju dokaz krize v konservativni stranki
Škandal okrog gradnje dunajske bolnišnice skuša OVP izkoristiti v svoje namene
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
DUNAJ — «Ne bomo se razjokali na prsih predsednika republike, radi pa bi slišali, kaj pravi k najnovejši socialistični provokaciji*, piše današnje g’asilo opozicijske ljudske stranke (ČVP) «Volksblatt» in msd vrsticami naježenega uvodnika je natančno zaznavno, kako vseeno jim je, kaj bodo slišali pri Rudolfu Kirchschlagerju, kajti najnovejša poteza konservativcev je «polit-show», kakor vse, kar zadnje čase počno.
Kaj se je zgodilo, da so v ospredje notranjepolitičnih razprtij potegnili najvišjega predstavnika države?
V parlamentu se že deset mesecev sestaja preiskovalni odbor, ki skuša razplesti vozel korupcijskih afer okrog gradnje dunajske splošne bolnišnice. Odbor je sestavljen po razmerjih v parlamentu — socialisti so v večini, za «okras* pa mu predseduje vodja najmanjše opozicijske stranke FPo Norbert Steger. Preiskavo naj bi sklenili sredi aprila, zasliševanj pa ni in ni konca — ČVP terja novih in novih prič in vsakomur je jasno, da opozicija skuša bolnišnični 'škandal izkoristiti za svoje stran-
karske namene. Ka so socialisti sredi tedna z močjo svoje večine črtali s seznama prič 26 ljudi — med njimi tudi nekdanjega podkanclerja in finančnega ministra Hannesa Androscha — je bil takoj ogenj v strehi. Vladi so očitali, da izpodkopava temelje pravnega reda in da je njena poteza izraz strahu: boji se. da bi v zasliševai-nem finišu prišlo na dan, da so tudi podjetja, ki so pod socialistično kontrolo ali last SPČ (predvsem založba »Vorvvaerts*), zaslužila pri podkupovalnih mahinacijah v bolnišničnem gradbenem vodstvu. Predsednik ČVP Alois Mock je takoj izjavil, da se bo »pritožil* pri predsedniku republike in tudi predsednik FPČ Steger, ki afero prav tako potrebuje za napihovanje svojega političnega fermata, je napovedal cbisk v Hofburgu. Nazadnje so se za tak spektakel odločili tudi socialisti in tako so si včeraj popoldne do večernih ur podajali kljuke v predsednikovi pisarni.
»Rezultata* kajpada ni bilo nobenega, ustava predsedniku republike izrecno prepoveduje vmešavanje v parlamentarne zadeve. Najvišje ljudsko predstavništvo lahko samo razpusti, pa še to le, če tako zahte-
Dva atentata na Južnem Tirolskem
BOČEN — Val nasilja na Južnem Tirolskem se še ni polegel. Včeraj ponoči so pripadniki nemško nacionalistične skupine »Tirol* podtaknili bombi pod dvema daljnovodoma električne napeljave in povzročili izpad toka, ki je terjal številne zamude na železniških mednarodnih zvezah. Na kraju atentata so agenti Digosa našli letake, ki vsebujejo zahteve skrajnežev po samoodločbi nemške narodnostne skupnosti v Italiji. Včerajšnja atentata sta posledica neofašističnega izbruha v Bocnu, ki je svoj višek dosegel s poškodovanjem nekaterih turističnih rbiektov, last nemško govorečih prebivalcev.
ailllllllllllllllUIIIIIIIIIUIIIDIIIIIMIIIIMlIllllMllltllfunilltllllltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllMlflllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIHIttlllllllllllllllllllllltltllllllllllllllllllllllllllltllllll
PO VEČMESEČNIH NAPETIH ODNOSIH MED VLADO IN SINDIKATI
NOVA VLADA JARUZELSKEGA JE ODPRAVILA ZADNJA ŽARIŠČA NAPETOS TNA POLJSKEM
Pomembne koncesije kmetom, njihov položaj bo izenačen z delavci v državnem sektorju - Široka razprava v partijskih organizacijah o posodobljenju statuta
VARŠAVA -- Po podpisu sporazumov med vlado in predstavniki samostojnih kmečkih organizacij v Rzeszoivu ih Ustrzyid dolni je na Poljskem po nekaj mesecih zopet zavladal družbeni mir. Novi ministrski predsednik general Jaruzelski se je .držal* obljub, ki jih je dal v svojem programskem govoru pred osmimi dnevi v sejmu. Uspel je namreč doseči sporazum s sindika----------------——
tom (»Solidarnost* ter s pogovori in koncesijami pogasiti vsa pomembnejša žarišča napetosti v državi.
Za razvoj poljske družbe je še posebej pomemben sporazum, ki so ga podpisali v Rzeszowu o spremembah kmetijske politike. Nekateri politični komentatorji upravičeno primerjajo ta sporazum s tistimi, ki so jih izsilili delavci v Gdansku. Nova vlada se je namreč obvezala, da bo spoštovala zasebno posest in da bodo zasebni kmetje deležni enakih državnih podpor in vgodnosti kot državni sektor kmetijstva. Vlada se je v osem točk obsegajočem sporazumu tudi obvezala, da bo zagotovila zasebnemu i kmetijstvu dovolj rezervnih delov
za kmetijske stroje in umetnih gnojil.
Predstavniki poljskih kmetov, ki jih je vodil Lech Walesa, so uspeli izsiliti tudi nekaj političnih koncesij. Med temi je prav gotovo na prvem mestu dejstvo, da je vlada posredno priznala obstoj «Kmečke solidarnosti*. Obenem pa se je vlada tudi obvezala, da bo zagotovila večjo avtonomijo krajevnim upravam in voijenje županov.
Čeprav je Jaruzelski v zadnjih dneh uspel potišati vse družbene proteste je položaj v državi še vedno resen, še posebej na gospodarskem področju. Prav včeraj je vlada potrdila, da bodo s L aprilom uvedli trimesečno racionirano pro-
RIM — Približno 12 milijonov u-pokojencev iz vse Italije se je odzvalo vabilu vsedržavnega vedstva CGIL -CISL - UIL, ki je proglasilo včerajšnji dan za «dan boja vseh upokojencev*. V vseh najpomembnejših italijanskih središčih so se zvrstila zborovanja, ulični sprevodi in govori sindikalnih voditeljev. Brd in obup upokojencev je preveval iz njihovih besed, ki so opominjale na hude in neopravičljive zamude vlade pri reševanju številnih problemov upokojencev in spodbujale politične sile, naj nemudoma odobrijo zakon o reformi pokojninskega sklada, ki žalostno leži v predalih rimskega parlamenta. Vlada je doslej dosledno preslišala zahteve sindikatov po ustreznejšem prilagajanju pokojnin sedanjim življenjskim razmeram in skokovitemu naraščanju cen ter draginji, ki razjeda skromne prejemke milijonov upokojencev. Sindikati pa se zavzemajo tudi za odpravo vseh krivic in pomanjkljivosti ter zamud pri izplačevanju pokojnin in proti neverjetnemu »trošenju* bajnih vsot za nekatere bivše višje državne u-službenoe.
Generalni tajnik UIL Giorgio Ben-venuto, ki je govoril v neki kinodvorani v Bologni, je tako poudaril, da se več milijonov upokojencev bedno preživlja z manj kot 200 tisoč lir mesečnega dohodka, bivši guverner italijanske banke Guido Carli pa prejema kar 135 milijonov na leto.
V Lombardiji pa je bila včeraj na sporedu splošna štiriuma stavka šol,' državnih in občinskih ustanov ter prevoznikov (z izjemo železničarjev). 15-tisočglava množica se je v Milanu udeležila manifestacije, da bi protestirala proti ekonomski
politiki vlade. Udeležba na manifestaciji ni zadovoljila prirediteljev, sindikalni voditelji pa so poudarili, da je ogromno število delavcev nekaterih največjih milanskih tovarn v dopolnilni blagajni in je bila zato osveščenost dokaj pomanjkljiva.
ŠANTLA GO - Javni tožilec sodišča v tem mestu je včeraj zahteval smrtno kazen za pet oseb, ki jih obtožujejo pripadništva levičarskim gverilcem. Peterico podrobneje krivijo, da je povzročila smr: osmih oseb in višjega častnika čilske vojske.
Srečanje papeža z muslimanskimi verniki
ILOILO — Papež Janez Pavel II. je včeraj nadaljeval svoj obisk na Filipinih. Na jugu države se je
srečal s tremi skupinami muslimanov, katerim je spregovoril o odnosih med posameznimi monoteistič-nimi verstvi. Zaustavil sp je tudi pri težavah, ki jih ima ta skupnost pri vključevanju v filipinsko družbo. Pripadniki te trimilijonske manjšine se namreč že nekaj let upirajo z gverilskimi akcijami generalu Marcosu.
Papež tudi tokrat ni zanemaril razmer, v katerih živijo najrevnejši sloji filipinskega ljudstva in se je zavzel za večjo socialno pravičnost.
MOSKVA —. Včerajšnje poslednje plenarno zasedanje CK Sovjetske zveze oznanja, da se 26. kongres komunistične partije SZ bliža z naglimi koraki. 250 članov najpomembnejšega vodstvenega og-gana partije je včeraj soglasno — kot predvideva pravilnik — sprejelo poročilo, ki ga bo generalni
tajnik Leonid Brežnjev prebral v ponedeljek 5 tisoč delegatom zbranim na kongresu. CK je tudi odobril vsebino petletnega gospodarskega načrta, ki ga bo skupščini uradno predstavil predsednik vlade Tihonov. Iz kratkega komunikeja, ki so ga izdali ob koncu zasedanja CK ni razvidno, če bo med partijskim kongresom prišlo do sprememb pri porazdelitvi najvišjih vodstvenih položajev.
■i,.......................n,,.,....m.....................................................................ii„iiiiiiiimmiimMHiimimniiiiiiinm
V Ljubljani podelili VELIKA UDELEŽBA OB »DNEVU BOJA*, KI SO GA PROGLASILI SINDIKATI Kajuhove nagrade TT ,	..	T.	i.
MBL-jr.jsrs Upokojenci iz vse Italije zahtevajo
Izročili tradicionalne Kajuhove na-	T	**
Krade, ki jih vsako leto podeljuje	Tl«*	1	i*	•	1**
»tirodobritev Zakona o retormi pokojnin
Juha. Kajuhove nagrade dobijo naj-	X	er
°°ljša dela, ki pomenijo važen prispevek na področju književnega,
Umetniškega in raziskovalnega deta na področju NOB. revolucije in sodobnih tem in v katerih se kaže w»j med starim in novim ter razreševanje vprašanj iz medčloveških odnosov.
Kajuhove nagrade za leto 1981,
°b 40-letnici vstaje jugoslovanskih harodov in narodnosti in ob 40-let-hloi ustanovitve osvobodilne fron ;e slovenskega naroda so prejeli štirje avtorji: akademska slikarka Marjanca jemec-Božič jo je pre-Ja'a za bogat ilustratorski prispe vck mladinskemu programu založniške hiša «Borec». Boriš Mlakar Je prejel Kajuhovo nagrado za knjigo »Domobranstvo na Primor
;fm>' v kateri je proučil delova nje te kolaboracionistične oborožene formacije. Kot prvi avtor je znanstveno obdelal nastanek, raz v°.i in neslaven konec domobran na Primorskem v luči oo-ntičnih in vojaških razmer na Slovaškem.
Kajuhovo nagrado je prejel tudi celoten uredniški odbor Dachau skega zbornika, še posebej pa je ?“ nagrajen Stane Šinkovec, ki J® v svoji študiji raziskal domače 'n tu.ie vire o zloglasnem taborišču,
Pelo vanje jugoslovanskih komunistov v taborišču ter zbral spo nunske zapise. France Filipič je Prejel Kajuhovo nagrado za zbornik »Poglavja iz rovolucionarnc-Ka boja jugoslovanskih komunistov v letih 1919 do 1914». Zbornik ob-®ega 24 študij, ki osvetljujejo raz n°J gibanja, posamezne revolucio-narje, delovanje komunistov na ro Piji v Mariboru, Sremski Mltrovi-V ,n l^poglavi. To znanstveno delo Je prineslo vrsto dragocenih raz Pr*v in študij, (jp)
NEW YORK — Nova ameriška administracija je včeraj ukinila prepoved za dajanje posojil čilski vojaški hunti. Obenem so Združene države amerike povabile čilsko mornarico, naj se udeleži vojaških vaj, pri katerih bodo poleg ZDA sodelovale še nekatere latinskoameriške države. Novico je sporočil predstavnik državnega sekretariata.
dajo mesa in sladkorja.
O	sedanjih razmerah v državi poteka široka razprava tudi v okvirih .same poljske združene delavske partije. Včeraj je inštitut za družbene vede pri centralnem komiteju objavil načrt za spremembo partijskega statuta, o katerem bodo razpravljali na bližnjem partijskem kongresu. Načrt je razdeljen na tri dele. Prvi del vsebuje formalne in zakonske norme, ki naj bi zagotovile večjo notranjo demokracijo v PZDP. Partija naj bi še naprej trdno ohranila demokratični centralizem, obenem pa naj bi zagotovila vsem članom pravico, da bodo lahko kritizirale delovanje vodilnih organov. Načrt sprememb predvideva tudi omejitev števila mandatov v izvršilnih partijskih organih na dva.
V statut PZDP naj bi vključili tudi norme, ki bi zagotavljale interese delavskega razreda. Okrepili naj bi prisotnost predstavnikov tega razreda v vodilnih organih partije. Polovico delegatov za kongres naj bi na primer neposredno izvolili v tovarniških partijskih celicah.
Tretji del načrta za spremembe statuta pa govori o moralnih in i-deoloških principih. Na vsakem kongresu naj bi določili najvišji dohodek in življenjski standard, ki ga lahko uživajo vodilni člani partije. Če bi le-ti prekoračili predvideni najvišji dohodek bi ga morali odvajati v namene, ki bi jih določil partijski kongres.
Poljski politiki tudi ne izgubijo nobene priložnosti, da se zahvalijo sosednji velesili za bratsko pomoč, ki jim le-ta nudi v teh kritičnih trenutkih. Ministrski podpredsednik Jagielski je izjavil poljski tiskovni agenciji, da je SZ pomemben faktor pri razvoju poljske družbe.
V ponedeljek začetek 26. kongresa KP SZ
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je v svoji, že vsakodnevni običajni polemiki z ameriškim predsednikom Reaganom tokrat zlasti tolmačila tisti del govora predsednika ZDA, ki še nanaša na povišanje vojaških stroškov v ameriškem državnem proračunu. TASS pravi, da je Reaganova težnja po strateški nadvladi ZDA »brezsmiselna in nerealna*. Obenem sovjetska agencija obtožuje Reagana, da .je umetne napihnil
Naraščanje brezposelnosti v Evropi
BEOGRAD — Vedno bolj zaostreni tokovi gospodarskih, industrijskih, denarnih in drugih gibanj v svetu, vplivajo na vedno resnejši položaj delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. To velja tudi za jugoslovanske delavce in to je dejstvo, s katerim je treba računati. je včeraj dejal direktor jugoslovanskega zveznega urada za zaposlovanje Mihajlo Kneževič. O-pozoril je na dejstvo, da brezposelnosti, ni čutiti samo na Jugu evropske celine, ampak tudi v naj-
bolj . razvitih državah. V državah članicah EGS je bilo lani približno 7.400.000 brezposelnih, v državah OECD pa sredi minulega leta skupaj 20 milijonov. Po ocenah izvedencev se bo število brezposelnih sredi letošnjega leta povečalo še za 3 milijone. V ZRN je brezposelnih nribližno 860.000 ljudi, v Franciji 1.400.000 v Veliki Britaniji 1.700.000 itd.
In kako se taka gibanja kažejo na položaju jugoslovanskih državljanov, ki delajo v tujini. Decembra
lani je bilo v ZRN brezposelnih 9700 Jugoslovanov, v Franciji 2500, v Avstriji nad 2000, Švedski približno 1000 itd. Ker se gospodarska rast zmanjšuje, računajo, da se bodo take težnje nadaljevale.
Pri tem je zanesljivo, da jugoslovanski delavci, ki jih v tujini cenijo, niso prvi, ki izgubljajo delo, toda njihov precej stabilen položaj se je omajal. Zato že leta v domovini sprejemajo različne programe vračanja in zaposlovanja de-lavdfev iz tujine. Bistvo teh ukre-
pov je, da bi za čimvečje število pravočasno ustvarili pogoje za delo, da ne bi nastali novi problemi.
Po nekaterih računicah se pristojnim službam za zaposlovanje •javi od 35 do 45 odstotkov povrat-hikov. Največje število povratnikov se vrača na kmetije, ker so s kmetij tudi odšli, Nekai se jih ni zaposlilo (družinski člani itd.), toda to po svoje zrcali negativno selekcijo povratnikov — gre pretežno za nekvalificirane in polkva-lificirane delavce, (dd)
podatke, po katerih naj b> SZ v zadnjih desetih letih potrošila 309 milijard dolarjev več od ZDA, /a okrepitev svojega vojaškega arze nala. TASS ‘trai, da so te vesti »neresnične in absurdne*, sai bi to pomenilo, »da SZ namenja obe roževanju 75-80 odstotkov svojega državnega proračuna*.
MADRID — Španski parlament je včeraj zavrnil kandidaturo Leo
va vlada. Tako je tudi tokrat šlo samo za zunanji videz in za »moralno težo*, ki jo ima predsednik republike in ki sprte lahko spodbudi h kompromisu. Kakšen bo v tein primeru, še ni znano, vsekakor pa odboru ne bodo podaljšali mandata, prič pa bo malo manj, kot bi želela opozicija in malo več kot bi želela vlada.
Najnovejši notranjepolitični »pretres* je razložljiv samo do upoštevanju krize, ki je zajela največjo opozicijsko stranko. Odkar so socialisti na oblasti — enast let — se konservativna avstrijska ljudska stranka bori s «profilnimi težavami,* njen program je neodločno nihanje med st.aii mi družbenopolitičnimi vrednotami in zahtevami novega časa. Ljudska stranka je sestavljena pravzaprav iz treh interesnih združenj — gospodarske zveze, ki zajema zasebno podjetništvo, kmečka zveze, ki živi 'od tradicionalistične miselnosti bolj ali manj zastarelih agrarnih struktur, in zveze delavcev in nameščencev, ki na podlagi katoliških načet zbira okrog sebe »novi* delavski razred, delavce, ki so bili 'še do včeraj kmetje, v resnici pa je njena baza v krogu bolje situiranih nameščencev.
Iz te »delavsko - nameščenske* zveze (ČAAB) so izšli skoraj vsi vidnejši konservativni politiki zadnjega obdobja — med njimi je tudi dr. Mock — in ideološko »nihanje* v OVP je prav rezultat njihovega delovanja. Napetosti, ki nastajajo med tremi interesnimi skupinami v ljudski stranki, so dostikrat tako močne, da hromijo strankin' udarno moč in jo malone silijo v iskanje kratkoročno učinkujočih notranjepolitičnih afer v boju za ponovno oblast.
Poseben vidik krize v OVP je tudi notorično pomanjkanje ustreznih voditeljskih osebnosti. Odkar je umrl nekdanji kancler Julius Raab, se noben konservativni politik ni mogel razviti v vsaj približno tako karizmatično osebnost kot je Bruno • Kreiskv, čeprav sedanjim konservativnim voditeljem ne odrekajo inteligence in politične nadarjenosti, preprosto ne «u-činkujejo*. nimajo »izžarevanja*, neprepričljivi so in nezmožni resnične pobude. Zadnje mesece hromijo ljudsko stranko tudi notranje razprtije, ki so se zdaj osredotočile okrog generalnega sekretar-
polda Calva Sotela za novega mi	r
nistrskega predsednika. Predstav-! ja °VP Sixtusa Lannerja, eksponenta tirolske kmečke zveze. Pred
nik centralistične demokratske stranke je sicer prejel večino glasov, vendar bi pri prvem glasovanju potreboval absolutno ve čino. Parlament bo o kandidaturi Calva Sotela ponovno glasoval v ponedeljek ko bo zadostovala navadna večina.
Levica je ostro kritizirala program centrističnega kandidata. Še posebno oster je bil voditelj španskih komunistov Santiago Carrillo
osmimi leti so mu ameriške socio-nsihološke študije napovedovale veliko politično prihodnost, celo v evropskih okvirih, zdaj pa se je izkazalo, da mi: ne uspeva niti usklajevanje interesov v razmeroma ozkem okviru avstrijske konservativne stranke in je postal tarča strupenih napadov iz vseh političnih taborov.
SLAVKO FRAS
tiMiiiitHtHmnHMiiiiiiiHKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiaiiiHinmnniitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiMiDiiiiiiMimtiiMI
IZJAVE IUIČEVA NA MADRIDSKI KONFERENCI
Tudi SZ ponuja pogajanja o popuščanju in razorožitvi
Predstavniki ZDA, Francije in Nizozemske so kritično ocenili sovjetski predlog
MADRID — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Iljičev je včeraj na madridski konferenci ponudil »demokratična pogajanja* in sicer «v korist vseh 36 držav* za dosego sporazuma o vojaškem popuščanju in razorožitvi v Evropi. Iljičev je poudaril, da nekatere sile preprečujejo dosego dogovora o sklicu konference o razorožitve, čeprav so vse države sprejele to zamisel.
Voditelj ameriške delegacije Kam-pelman je takoj odgovoril, da je do soglasja o konferenci o razorožitvi mogoče priti samo s pogajanji, ki lahko potekajo edino v primeru, da je zaupanje med državami udeleženkami. To zaupanje pa je zdaj ogroženo, ker se nadaljuje sovjetska okupacija Afganistana in kršenje človekovih pravic disidentov v SZ. Kampeiman je jasno poudaril, da ZDA pričakujejo popuščanje SZ, da bi našli soglasje.
Tako je plenarna seja včeraj minila pretežno v ameriško -sovjetskem govorniškem tekmovanju. Iljičev je z zmernim tonom opozoril, da obstoji pet predlogov o sklicu konference o razorožitvi in dodal, da francoski predlog vsebuje ultimativne pogoje, ki so nesprejemljivi za suvereno državo.
Dodal je, da SZ ne postavlja nikakršnih ultimatov. Iljičev je obtožil ZDA, da nadaljujejo oboroževalno tekmo in rekel, da Washing-ton ni hotel potrditi sporazuma SALT-2, da je Reagan povečal vo jaški proračun in da namerava Wa-shington izdelati nevtronsko bombo.
Iljičev je dodal, da SZ porabi at vojaške potrebe 70 milijard rubljev na leto. To je bil praktično odgovor na izjavo Kampelmana na prejšnji plenarni seji, ko je obtožil SZ, da razvija mrzlično oboroževalno tekmo.
Iljičev je prav tako obsodil tiste, ki že razglašajo zlom madridskega sestanka. Pozval je k novim prizadevanjem, da bi dosegli pozitivne rezultate in dal vedeti, da je nadaljevanje procesa konference o evropski varnosti in sodelovanju odvisno od uspeha madridske konference.
Predstavnika Francije in Nizozemske sta se pridružila ameriškemu delegatu v odgovoru na govor Iljičeva in ga neugodno ocenila, kar zadeva možnosti za dosego sporazuma. (dd)
Schmidt: SZ dosegla vojaško premoč
BONN — Nemški kancler Helmut Schmidt je v pogovoru za tednik Der Spiegel izjavil, da Sovjetska zveza izkorišča popuščanje napetosti v svojo ‘iorist. čeprav je prepričanje, da bosta velesili nadaljevali pogovore za omejevanja jedrskega orožja, je dejal, da te treba glede strateških raket prepričati nemško ljudstvo, da so le-te potrebne. SZ naj bi namreč na raznih vojaških področjih dosegla preveč, kar naj bi ogrožalo mir, ki sloni na ravnotežju sil.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KER SO V RIMU ZAVRNILI ZAKONSKI PREDLOG 0 INTEGRALNI CONI
V
Zupan prisiljen prekiniti občinsko sejo potem ko sta LpT in MSI zapustili dvorano
Pred tem je Cecovini odgovori! na vrsto vprašanj o odsotnosti slovenskega govornika na manifestaciji na Trgu Unita
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je končala predčasno. Iz protesta do soglasnega sklepa, ki ga je včeraj sprejela pristojna komisija za finance in zaklad poslanske zbornice, ko je zavrnila ljudski zakonski predlog o integralni prosti coni v Trstu in pokrajini, je svetovalska skupina Liste za Trst zapustila sejno dvorano; sledila ji je tudi svetovalska skupina MSI, tako da je v dvorani ostalo le 24 svetovalcev. Župan Cecovini jo je bil zato prisiljen prekiniti zaradi nezadostnega števila svetovalcev.
Sinočnja seja se je sicer začela v običajnem vzdušju; kmalu po začetku pa se je v sejni dvorani začela zbirati publika listarskih privržencev, ki so že izvedeli za sklep pristojne komisije poslanske zbornice, odborniki pa so medtem odgovarjali na vprašanja in interpelacije. Po tej točki dnevnega reda in pred začetkom razprave o resoluciji KPI o družinskih posvetovalnicah, je za besedo prosil predstavnik MSI Giacomelli in v zadregi predlagal, da bi sejo prekinili, da bi načelniki svetovalskih skupin proučili utemeljenost in vsebino vesti, ki je v popoldanskih urah prišla iz Rima. V enaki zadregi (ne gre pozabiti, da sta bila prav Almirante in Pannel-la, ko sta še sedela v tržaškem občinskem svetu, med najbolj zagrizenimi zagovorniki integralne proste cone, vesti iz Rima pa so govorile o soglasnem sklepu pristojne komisije) je njegov predlog podprl tudi radikalec Ercolessi. Proti pa je spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon, češ da ne gre prekinjati seje, naj gre za slabe ali dobre vesti, ker mora skupščina nadaljevati z delom. Za njim je vstal odbornik Gambassini in napovedal, da bo svetovalska skupina LpT iz protesta zapustila sejno dvorano; ko so jo ob ploskanju svojih somišljenikov že zapuščali, je župan Cecovini prebral a-gencijsko vest, ko pa je z branjem zaključil ni mogel drugega in ugotovil, da je v dvorani ostalo le 24 svetovalcev in zato sejo prekinil. Na Monfalconov predlog je sklical načelnike svetovalskih skupin, ki niso mogli drugega kot potrditi, da se seja ne more nadaljevati zaradi pomanjkanja legalnega števila.
Kot rečeno se je seja začela z odgovori odbora na interpelacije in vprašanja: po pričakovanju je Župan Cecovini odgovoril tudi na -vprašanj, ki so ,);h občinske-ifiUmdboni zastavili KPI. ŠSk. PR in MSI ter na interpelacijo radikalca Ercolessi ia v zvezi z vprašanjem odsotnosti slovenskega govornika na manifestaciji v obrambo CAA, ki je bila pred nedavnim na Trgu Unita.
Pričakovali smo, da se bo župan v odgovoru že na sinočnji seji izrekel o predlogu miljske občinske uprave, da bi se prvomajska prireditev zaključila na Trgu Unita, kjer naj bi tako spregovoril tud. slovenski govornik. Tega p>a ni omenil; sicer p>a je bil njegov odgovor izmikajoč, saj ni na pr. odgovoril na temeljno vprašanje, zakaj naj bi bilo slovenskemu govorniku prepo vedano govoriti na Trgu Unita, dokler bo lista na oblasti, ko je slo vesno izjavil odbornik Gambassini
priložnosti je ponovno demantiral izjave o sporazumu med miljskim in tržaškim županom ter občinsko upravo pozval, da mora povedati, kaj misli o bistvenem vprašanju, ne pa se mu izmikati. Svetovalec Lokar (SSk) p>a je dejal, da ima občutek, kot da se je hotela strumentalizirati celotna zadeva na koži Slovencev, kar pa je škodljivo tako za večino, kot za manjšinsko slovensko narodnostno skupnost, ki zahteva le to, da bi ji priznali temeljne pravice. Radikalec Pecol pa je v repliki dejal, da ga stališče Gambassinija spo-minja na še obstoječo miselnost dela prebivalstva, ki v Slovencih vidi dobro služinčad, ki zna dobro opravljati le tako delo.
• Na sedežu Enaip, Ul. dellTstria 57, se bo v nedeljo ob 9. uri začel dvodnevni px>svet, ki ga prireja tržaško združenje ACLI na temo »Ita-lijanska družba, Cerkev in nerazvitost*. V razpravi bo sodeloval tudi senator Raniero La Valle.
Podpisan sodni odlok o začasni režiji ladjedelnice CAA
Tržaško civilno sodišče, ki mu predseduje dr. Geraci, stranska sodnika pa sta dr. Fer-mo in dr. Macchiarella, je včeraj izdalo in podpisalo dekret, ki omogoča že od ponedeljka začetek začasne režije miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Po sklepu o stečaju je včerajšnji odlok vsekakor spodbuden, saj daje upati, da delo v ladjedelnici ne bo zastalo in da se bodo delavci miljskega obrata lahko v najkrajšem času in brez večjih pretresov vrnili na delo.
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
ŽE MARCA MEDNARODNA KONFERENCA O GLINŠČICI
Občinski svet je sprejel tudi sklep o poimenovanju štirih občinskih cest z nazivi pobratenih mest
Na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta so obravnavali več vprašanj, ki zanimajo življenje v tej slovenski občini, pa tudi taka vprašanja, ki pomenijo, ko bodo pobude stekle, kulturno in družbeno rast posameznikov in skupnosti. Naj ob tem poudarimo predvsem mednarodni seminar o dolini Glinščice, o katerem je spregovoril župan Edvin Švab na začetku sp je. Župan Švab je svetovalce obvestil, da so priprave v polnem teku. seminar pa bo 21. in 22. marca letos. Občini je uspelo pritegniti k sodelovanju tudi deželo F-JK, ki bo prevzela pokroviteljstvo nad seminarjem in je tudi že dodelila podporo za njegovo izvedbo. Glavni namen seminarja je ovrednotiti dolino reke Glinščice in vse tiste a-spekte, ki so s tem v zvezi, predavali pa bodo kvalificirani izvedenci. Da bo seminar na res visokem nivoju priča že sama udeležba iz SRS, saj bodo kot gostje sodelovali eminentni znanstveniki in tudi politično predstavništvo bo zelo kvalificirano. Skratka, gre za zelo zahtevno pobudo, ki jo misli sedanji občinski odbor izpeljati na
MIIIIHIMIIIIimilllMIIIIIfllllllllllllllUllllllllllfMimiIMMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMmilllHIHHMinillllllllltllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinHHIIlUinttllllllllinillllllM
VSEDRŽA VNI DAN BOJA ZA PR E OSNOVO POKOJNIN
V Trstu protestna manifestacija upokojencev iz vse naše dežele
Na sindikalnem shodu na Goldonijevem trgu je govoril A. Calabria - 12 milijonov državljanov čaka že štiri leta na obljubljene izboljšave - Na eni strani minimalne, na drugi «zlate» pokojnine
V okviru vsedržavnega dneva boja z? preosnovno socialnega skrbstva in pokojninskega sistema je biia včeraj v našem mestu protestna manifestacija upokojencev iz vse Furlanije - Julijske krajine. 0-vesuu izjav.. v™i„.	krog 10. ure so se upokojenci za
na seji načelnikov svetovalskih sku čeljg zbirati na Trgu Liberta. ka
p:n, ko so govorili n sporedu manifestacije. Sicer pa je priznal, da občinska upirava ni nikoli spremenila stališča do pravice do zbiranja in tega ne bi mogla niti storiti, ker je ta pravica zajamčena v italijan .ski ustavi. Govoril je o poteku sej? jn o predlogih, ki so bili iznešeni na seji načelnikov svetovalskih skupin in zaključil z ugotovitvijo, da na manifestaciji niso govorili niti sindikalni predstavniki, ne da bi jih kdo smatral kot »diskriminirane*.
V repliki je radikalec Ercolessi dejal, da se je župan izmaknil odgovoru na bistveno vprašanje, ki še ostaja in ki se bo ponovi* porodilo. Tudi Monfalcon (KPI) je Ocovi nijev odgovor ocenil kot iznvkajoč in zavrnil vrsto županovih trditev: ob
mor je privozilo tudi več avtobusov iz goriške, pordenonske in videmske pokrajine. Kmalu se je pred železniško postajo zbralo na tisoče upokojencev z zastavami, transparenti in z godbo. Formiral se je sprevod, ki se je začel poča si pomikati proti Goldonijevemu trgu Poleg upokojencev smo v sprevodu opazili fudi številna de’avska odposlanstva iz raznih tovarn s Tržaškega in iz drugih krajev naše dežele.
Malo po 11. uri se je na Goldonijevem trgu začel sindikati shod. Na govorniški oder je najprej stopil sindikalist Oskar Vatovec, ki je imel krajšj nagovor v italijanščini in slovenščini, nakar .je v imenu
milltlllllllllllimilllllMIIIIIMIIMIMIMHIimiMMIIIMIIIIIIIMItKIlMIIMMIIIMIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllilM
O VLOGI POGREBNIH DRUŠTEV
Pred nekim občnim zborom
V vabilu, ki ga je Pogrebno društvo iz Bazovice poslalo svojim 198 članom za današnji občni zbor, je med drugim tudi rečeno, naj se tega pomembnega zborovanja go tovo udeleže, sicer bodo soodgovorni, če bo društvo prisiljeno prekiniti svojo dejavnost. Že iz tega poziva se da sklepati, da je Pogrebno društvo, v kateren. so poleg Bazovcev včlanjeni tudi Padričarji in Gropajci, v nekakši i krizi. Za ustanovo očitno ni več dovolj zanimanja. To je potrdil tudi Rafael Kocjan, ki društvu predseduje dobrih tridespt let. že res, da so postali pogrebi danes zelo draga zadeva, pravi, in da naše podpor no društvo lahko le v skromni me ri prispeva h kritju stroškov, vendar pogrebna društva so bila in bi morala biti še naprej nekaj, kar nima izključno finančno - pod pomiškega značaja, ka presega zgolj materialne interese posame znika, nekaj, kar priča o družbenogospodarski in kulturni organiziranosti naše narodnostne skupnosti. Pogrebna društva so skratka v nekaterih krajih še vedno živi de; javniki življenja vaških skupnosti in pokazatelji visoke stopnje druž bene in gospodarske zavesti. Nastajala so nekako na razkoraku stoletja. v času vsestranskega pre poroda našega človeka, in njihova razvojna pot je bila v marsičem
slična drugim našim ustanovam in organizacijam. Tako sta nanje vplivali vojni vihri in tako je nanje vplivalo razdobje fašistične strahovlade, ko jim je. kot vsem slovenskim organizacijam, trda predla.
Bazovsko društvo je nastalo 23. marca 1909 na pobudo vaškega u čitelja Josipa Gorkiča. Glavni na men društva je bil, da je pomagalo svojim članom ob pogrebnih priložnostih. Dejansko je krilo dobršen del stroškov. Tako je ostalo do danes z razliko, da je zaradi naraščajočih stroškov in bistveno nespremenjene članarine prispevek vedno manjši. Pa tudi drugače je zlasti med mlajšimi rodovi vedno manj zanimanja za organizirane, zadružne oblike dela. pravi Kocjan. Starejši umirajo, mlajši pa np mislijo še na pogrebščine in podobne zadeve in sploh je med njimi vedno več brezbrižnosti.
Za Pogrebno društvo v Bazovici gre torej za biti ali ne biti. V zadnjih letih ni bilo priliva novih članov. Na današnjem občnem zboru bi moralo članstvd zato odgo voriti, ali je ta organizacija preživela svoj čas, ali pa je lahko še vedno koristna, ne le v gmotnem, temveč, kot je vedno bila. tudi v narodnostnem pogledu Prav te vloge, pravijo Kocjan in drugi odborniki, bi ne smeli prežreti. (dk)
sindikalne zveze upokojencev CG IL - CISL - UIL 'prevzel besedo Ar-turo Calabria. Govorni- je poudaril, da upokojenci v Italiji — gre za maso okrog 12 milijonov ljudi — že štiri leta čakaj« na že zdavnaj o-blji bljeno preosnovo socialnega skrbstva in pokojninskega sistema. Vlada, ki zna kar čez noč sprejemati gospodarske ukrepe v breme delavstva, dodeljevati nove in nove poviške določenim kategorijam že tako imovitih državljanov in ki dovoljuje, da se nekaterim posameznikom priznavajo »zlate pokojnine*, v vsen. tem času ni znala uresničiti preosnove splošnega pokojninskega sistema, kar prizadeva vse u-ookojence brez izjeme, še zlasti pa tistih 5 milijonov bivših delavcev, ki se morajo prebijati skozi življenje z minimalno pokojnino, ki ne dosega vsote 200.000 lir na mesec.
V okviru preosnove pokojninskega sistema zahtevajo upokojenci odpravo vseh ustanov — in teh je na stotine — ki upravljajo pokojninske sk'ade in izenačenje vseh upokojencev v okviru Zavoda za socialno skrbstvo TNPS. Toda tudi sam zavcd je treba čimprej prestrukturirati. okrepiti avtonomijo njegovih perifernih sedežev, pospešiti njihovo poslovanje in enkrat za vselej odpraviti zamude, s katerim s izplačujejo dozorele pokojnine.
Nadaljnja pomembna zahteva u-pokojencev se nan-ša na tako imenovano trimestralizacijo draginj-skih doklad: upokojenci se namreč borij za to, da bi se poviški v skladu z naraščanjem premične lestvice obračunavali vsako trimesečje, kar je neobhodno potrebno, če se pokojnine vsaj do znosne mere obvarujejo pred nezadrž.nim naraščanjem inflacire To bi stalo državo vsega okrog 600 milijard na leto - je v tej zvezi poudaril Calabria — kar je znatno manj, koli kor je vlada z najnovejšim ukrepom priznala neprimerno manj šte* vilni kategoriji delavcev, to je zdravnikom.
Postopno upadanje kupne moči pokojnin ob trajnem naraščanju inflacije nalaga vladi tudi obveznost, da primerno poviša minimalne pokojnine ter da celoten pokojninski sistem smotrneje prilagodi inštrumentom, s katerimi se zavaruje kupna moč plač in mezd aktivnih delavcev.
Calabria se je na koncu dotaknil tudi splošne gospodarske politike vlade in naglasil, da se delavsko in sindikalno gibanje v Italiji z njo ne more strinjati, saj se ustrezna bremena prevračajo le na ramena delavcev in upokojencev. Zato je enotna sindikalna zveza oklicala vrsto razčlenienlh splošnih stavk po posameznih deželah. V Furlaniji •
Julijski krajini bo splošna stavka proti sedanji gospodarski politiki vlade prihodnjo sredo. 25. februarja. Stavko bodo podprli tudi upokojenci, kakor podpirajo delavci današnji dan boja upokojencev — je zaključil Calabria — kajti delavci in upokojenci so v bistvu ena sama, najbolj številna in najbolj zaslužna kategorija državljanov.
najboljši način, o pomembnosti te pobude pa sta se izrekla tudi predstavnik KD in načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič.
Dolinski župan je nato poročal o sestanku na zunanjem ministrstvu v Rimu, na katerem so obravnavali vprašanja okrog izvajanja osimskih sporazumov ter o skupščini delavcev v tovarni Velikih motorjev. Kot znano bo v zvezi s tem že danes sestanek na pokrajini, v ponedeljek, ob 15. uri pa se bodo na dolinskem županstvu spet zbrali predstavniki dežele, pokrajine. občin, parlamentarci in sindikalisti, da se domenijo o najbolj ustreznih oblikah intervencije. Pobudo za sestanek je dal dolinski župan. Pa tudi o položaju pri EZIT ie včeraj poročal župan Švab, saj je dežela z dokaj čudnim postopkom zavrnila novi notranji pravilnik za uslužbence. S tem v zvezi je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki jo ;e predložil svetovalec Drozina (KD) in v kateri je izražena zahteva, nai dežela novi pravilnik čimprej odobri. Ob koncu te točke dnevnega reda .ie odbornik Sancin poročal še o postopku za poimenovanje šol.
V nadaljevanju seje je župan odgovarjal na vprašanja posameznih svetovalcev, in sicer Mahniča in Tula (SSk) ter predstavnika PSDI. Šlo je predvsem za tekoče probleme oziroma popravila občinskih cest, iz tega sklopa pa bi lahko izločili vprašanje Mahniča, ki je želel pojasnila, kako misli postopati občinska uprava ob namestitvah poštnih uradnikov in poštarjev, ki ne znajo slovenščine. Župan je ob tem pojasnil, da gre za vprašanje, ki ga ni moč kar tako odpraviti, zato pa bodo le-temu posvetili eno točko dnevnega reda na eni izmed prihodnjih sej. Sedaj zbiralo na občini informacije, nastop občine pa bo moral biti učinkovit in efekten.
Občinski svet je nato soglasno o-dobril več sklepov, med temi je odobril tudi izvršilni načrt za razširitev občinskega vodovodnega o-mrežja, predvsem kar zadeva spodnje področje Doline. Svet pa je odobril tudi poimenovanje štirih občinskih cest po krajih, ki so pobrateni z občino Dolina. Tako bo odslej cesta, ki teče prav pred županstvom, preimenovana v Ul. Kočevje, cesta od Domia do mosta pred Logom Ul. Marzabotto, cesta od Domja do tovarne Velikih motorjev Ul. Koper in cesta med II. in III. vzhodno transverzalo industrijskega komprenzorija občine Ul. Milje, (mč)
Za zdaj nobenih sprememb na čelu svetovalske skupine KD na občini
Danes in jutri kongresi sekcij KPI
Danes in jutri bo v mestu in okolici P« sekcijah KPI več kongresov. na katerih bodo pregledali e-noletno delovanje in se domenili za bodoče delo. Tako se bodo danes ob 16. uri zbrali komunisti, člani sekcij »Vostok* pri Sv. Ivanu, »M. Matijašič* v Barkovljah, «A. Gram-sci* v Skednju. Ob 16.30 bodo zborovali komunisti sekcije na Ro-colu, ob 18. uri pa se bodo zbrali v prostorih društva »Igo Gruden* nabrežinski komunisti. Prav tako bo ob 18. uri kongres sekcije »Togliatti* iz Naselja Sv. Sergija.
Jutri ob 9. uri pa bo kongres sekcije »Pinko Tomažič*. Na vseh teh kongresih bodo sodelovali člani krajevnega in deželnega vodstva KPI. ki bodo tudi podali zaključke oziroma sklenili razpravo z nekaterimi osnovnimi ugotovitvami.
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA V NABREŽINI
*	V'
PD «Igo Gruden» in SD «SokoI» razvili dokaj živahno dejavnost
Kulturno društvo »Igo Gruden* in športno društvo »Sokol* iz Nabrežine sta sinoči polagala "bračun dela v preteklem poslovnem letu in začrtala okvirne smernice za naprej. Predvsem velja poudariti že samo dejstvo, da so nabrežii,-ski kulturni in športni delavci ie pred leti razumeli pomen in koristnost enotnega in združenega na stopanja, ki odklanja stroge loč niče med športno in kulturno dejavnostjo v določenem kraju. Ta enotnost se v njihovi praksi uspešno nadaljuje in bi jo v marsikaterem pogledu lahko postavljali za zgled.
Delo obeh društev v preteklem poslovnem letu je sinočnji občni zbor pozitivno ocenil. Dejansko sta društvi v zadnjih časih pokazali veliko živahnost. Tudi iz samih poročil predsednika Nevenka Grudna. tajnice Marinite Terčon referenta za kulturo Zvonka Legiše ter referentov za šport Sava Ušaja, Martina Petelina in Mitje Terčona je bilo razvidno, da so bili tako na kulturnem kot na športnem področju storjeni v zadnjih časih precejšnji koraki. Poročila, ki smo jih sinoči slišali, istočasno doka-
zujejo, da se sedanje vodstvo dobro zaveda poslanstva in nalog druš tev. kakršna sta «Gruden» in »Sokol*, ki delujeta v posebnih razmerah in okoliščinah, kjer ie naša narodnostna skupnost morda še bolj ogrožena kot drugje, in kjer je vsakodnevna angažiranost na ših ljudi še bolj potrebna in dragocena. Če je torej vodstvo na sinočnjem občnem zboru dokazalo, da je doslej dobro krmarilo in da ima dokaj jasne ideje tudi za naprej, je članstvo nekoliko razo čaralo, če naj njegovo angažiranost ocenjujemo do njegovi sinočnji prisotnosti na občnem zboru in njegovem sodelovanju pri razpra vi. Prav tako .je treba poudariti, da je bilo čutiti odsotnost predstavnikov naših osrednjih in drugih organizacij.
Občni zbor, h kateremu se bomo v eni prihodnjih številk še povrnili, se je na samem začetku z globokimi občutki spomnil dveh kulturnih delavcev, ki sta prav v preteklem poslovnem letu nepričakovano preminila in s svojo smrt jo občutno osirotila devinsko na-brežinsko kulturno življenje — to
HimMiMiMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiimtiittiiimtiiiiiiiitmiiiiiiMiiiiiiiiMimiiiiHiiiiinHiiiMiMiiiiiiHiMiiiiiiMi
V OBNOVLJENIH PROSTORIH KD ŠKAMPERLE
S Prešernovo proslavo oživelo delovanje društva
Po daljšem premoru je sinoči v prostorih KD Škamperle spet zaživela družabnost. V prijetno obnovljeni dvorani se je zbralo lepo število Svetoivančanov, ki so ob tej priliki, v sodelovanju s KD Union iz Podlcnjerja, proslavili Prešerna. Delovanje društva je namreč od jeseni lanskega leta skoraj zamrlo. Njegovi člani in prijatelji so bili v vsem tem času zaposleni z obnovitvenimi deli, sedaj pa se trudijo, da bi oživeli aktivno delovanje društva. Prvi rezultat truda je včerajšnja Prešernova proslava.
Kot je prisotnim poudarila članica Loredana Gec v svojem nagovoru, so Svetoivančani zelo zadovoljni, da imajo sedaj primerno u-rejen prostor za prirejanj*: raznih kulturnih in zabavnih srečanj. Njihovo aktivno delovanje bo dokazovalo, koliko so v resnici to dvorano potrebovali.
Zatem je spregovoril član KD Union iz Podlonierja Marcel Petkovšek in podal nekaj misli o trdem življenju ‘Prbšefha kot napredno usmerjenega človeka in pesniško nadarjenega Slovenca. Na Petkovškove besede se je navezal nastop igralca, Svetoivančana, Staneta Raztresena. S prijetnim in sproščenim povezovanjem je Raztresen predstavil nekaj Prešernovih poezij in ponovno dokazal, ka-
KD ROVTE — KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 29 priredi danes, 21. februarja, ob 20. uri
PREŠERNOVO
PROSLAVO
na kateri bosta sodelovala Sergej Verč in trio kljunastih flavt Glasbene matice. Sledilo bo predvajanje filma na temo balade »Povodni mož*.
Istočasno bo ponovno odprta društvena knjižnica.
Vljudno vabljeni!

Sporazum med raznimi strujami krajevne KD za sedaj ne bo povzročil sprememb v vodstvu svetovalske skupine stranke v tržaškem , ,	,	.
občinskem svetu. Na svoji zadnji!	j|) SIR Slfl UltmA
seji je namreč občihska svetovalska skupina sklenila začasno odložiti obnovo vodstvenih funkcij.
Na čelu svetovalske s’yjpine ostane torej še naprej »morotejec* Ri-cbetti.
MALA ČRNA KRONIKA
Deziderij Švara razstavlja v Vidmu
Tržaški slovenski slikai Deziderij Švara, ki je’ zadnja leta pogosto razstavljal v nekaterih tržaških galerijah ih v nekaterih krajih v Sloveniji, je sinoči odprl v videmski osrednji galeriji, in sicer v pro štorih ustanove Centro friulano arti plastiche, svojo veliko osebno razstavo. V treh prostorih, centra je naš zamejski mojster dal na ogled več kot 60 svojih olj in tri grafične liste. Švaro, slovenskega slikarja iz 'Trsta, je občinstvu predstavil tajnik centra, videmski slikar Giordano Merlo. O Švari in njegovem slikarskem razvoju pa je spregovoril na kratko naš umetnostni kritik Milko Bambič.
Švara bo v videmski galeriji, v središčni Via Beato Odorico da Pordenone št. 3. razstavljal do 7. marca, (fre)
Večer z Žerjalom
KASTA in Športno združenje Bor sta včeraj zvečer v veliki dvorani Kulturnega doma priredila prijeten večer z Aljošo Žerjalom. Vsi ga že dobro poznamo po njegovih amaterskih dokumentarnih filmih, za katere je bil tudi že večkrat nagrajen. Sinoči nam je predstavil štiri filme pod skupnim naslovom »Olim-pv 80». Posebno pozornost je vzbudil film o Moskvi in njenih znamenitostih.
zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom
Vse daje misliti, da sta Savina Straniero in njen sin Luigi Zuardi, ki so ju našli mrtva v Ul San Marco 45, izdihnila zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Ta ko se da sklepati po obdukciji, ki jo je včeraj izvedel prof. Nicčolini. Sodstvo je vsekakor uvedlo preiska vo- glede delovanja plinske peči in plinskega grelca, ki sta baje povzročila tragedijo.
Prometna nesreča
zaradi grušča na cesti
Na ortopedski oddelek tržaške bolnice so sinoči sprejeli 20-letnega Roberta Pusutellija in 19 letnega Maura Boerija, oba iz Milj. ki sta se z vespo 125 ponesrečila na cesti med Padričami in Bazovico, tik ob teniških igriščih. Pusatelli, ki si je verjetno zlomil kolk, se bo moral zdraviti 50 dni, Boeri pa 30 zaradi zvina in verjetnega zloma rame. Kot je izjavil Boeri, ki je vozli vespo. je do nesreče prišlo zaradi grušča na cestišču.
Odkrili so goljufa
Tržaški leteči oddelek je v 'četrtek prijavil sodstvu 40-letnega Gina Milanesija iz Forlija, ki je obtožen goljufije v obremenilnih okoliščinah na račun tržaške lesne družbe Forestale Triestina. Milanesi. ki se je sicer izdajal tudi za Enri-ca Passonija in Enrica Muzzarelli-ja (iz tega izvira druga obtožba), je namreč naročil dve pošiljki lesa, ki ju je z bančnimi zvijačami plačal z nekritimi čeki. Možakar je vsekakor že imel opravka s po-
licijo, saj sedi iz drugih razlogov v zaporu pri Pesaru.
Samotna smrt
V četrtek zvečer je 51-letni Eu-genio Pagnini opozoril policijo, da se njegova teta, 86-letna Novella Benvenuti vd. Andriani, že več časa ne javi na telefon. Agenti so poklicali zato gasilce, ki so vdrli v stanovanje priletne ženske skozi okno. Starka je ležala mrtva na postelji. Smrt, ki jo je verjetno povzročila kap, je nastopila po zdravnikovem mnenju dva dni prej. Iz Ul. Crispi 64, kjer je Andrianijeva stanovala, so truplo prepeljali v mrtvašnico.
Šele čez mesec dni bo znana razsodba o tožbi Rognoni-Kapotez
Sodnijska pot pravice je v Italiji vedno zelo dolga in dejstvo ne vzbuja več piti začudenja. To velja, tudi za zadevo Rognoni - Rapotez, ki prehaja iz predala v predal že več mesecev. Kot znano, jo je sprožil 60-letni Miljčan Luciano Rapotez z zahtevo, da mu ministrstvo za notranje zadeve izplača odškodnino za 31 mesecev zapora in mučenja, ki jih je prestal leta 1955, ko so ga skupaj z drugimi antifašisti iz Čampor po krivem obdolžili, trojnega umora na posestvu Trevisan. Včeraj je preiskovalni sodnik Šansone izročil vso dokumentacijo sodnemu zboru, ki jo jerformalno prev zel. Na včerajšnji avdienci sta bi la prisotna le Rapotez in njegov odvetnik, predstavnika državnega prvobranilca pa ni bilo. Razsodbo, ki jo bo izrekel sodni zbor, bodo javili verjetno čez 30 dni.
ko znajo njegovi verzi vzbuditi močne občutke. Pred svoje domačine je stopila tudi pesnica Mijo-tova in prebrala nekaj svojih pesmic, med katerimi so bile najbolj prisrčne tiste, ki jih je sestavila v svetoivanskem narečju. Za zaključek je nastopil še mešani pevski zbor Marij Kogoj, ki je pod vodstvom pevovodje Žerjal - Zage-tove zapel tri pesmi.
KD JOŽE RAPOTEC iz PREBENEGA
priredi danes, 21. februarja, ob 20.30
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Vljudno vabljeni!
sta bila pevovodja Sergij Radovič in dolgoletni predsednik društva Stanko Devetak. Predsednik Nevenko Gruden in drugi člani društvenega vodstva so nato podali sliko glavnih pobud, k: sta iih društvi izvedli in glavnih problemov, s katerimi sta se soočili.
Med glavnimi argumenti naj o-menimo vprašanje odnosov med društvom in Mladinskim krožkom, ki so se po začetnih polemičnin tonih kasneje skoraj povsem normalizirali, vprašanje kadrovanja, ki mu namerava društvo posvetiti v prihodnje še več pozornosti, vprašanje sodelovanja z drugimi organizacijami v občini ter v širšem okviru (tu velja omeniti plodne stike z organizacijami iz Ilu-ske Bistrice) ter ne nazadnje vprašanje gradnje Kulturnega doma, ki bi bistveno pripomoglo k poživitvi družbeno - kulturnega življenja v tem slovenskem ogroženem predelu tržaške pokrajine. Po poročilih, razpravi in razrešnici dosedanjemu vodstvu, je občni zbor. ki mu je prisostvoval tudi konzul SFRJ Plečaš. izvolil nov odbor. Kot rečeno, bomo o vsem tem še poročali.
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
priredi jutri, 22. februarja, ob 17. uri v društveni dvorani
KULTURNI PRAZNIK
v spomin na prosvetnega delavca STANKA DEVETAKA.
Vljudno vabljeni!
Pogrebno podporno društvo v Bazovici sklicuje svoj redni občni zbor danes, 21. februarja, v Bazoviškem domu v prvem sklicanju, ob 19. uri, v drugem pa ob 20. uri.
Prosimo člane, da se polno-
številno udeležijo.
Odbor
KD VESN^
vabi danes, 21. febr., ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev raztave
KRIŠKIH
USTVARJALCEV
Sodelujejo^: Mirko Dovšak, Robert Daneu, Miloš Kovač, Mario Bogateč ia Liana Tence. Avtorje bo predstavil prof. Milko Rener.
Sodeloval bo Tržaški oktet.
f Čestitke
Včeraj, 20. t.m., je praznovala v Gropadi svoj 86. rojstni dan naša draga mama, nona in pranona ZORA KRIŽMANČIČ. Vse najboljše in obilo zdravja ji želijo otroci Zofka, Marija in Zoro z družinami, posebno pa vnuk Rado z ženo Ivico in malo Petro.
Danes praznuje rojstni dan naš dragi brat in stric MAKSI. Sestra, brat, nečak in nečakinje ter vsi, ki ga imajo radi, mu želijo še dolgo vrsto let življenja v zdravju in veselju v krogu najdražjih.
Danes praznuje naša draga mama, babica in prababica IVANA KRALJ 88. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo hčeri Berta in Angelina, sin Albin, snaha, zeta, vnuki in pravnuki.
Nonotu MAKSU voščita za rojstni dan Alenka in Iztok.
Namesto cvetja na grob Alojza Geča daruje družina Rudeš 5.000 lir za SPDT.
Ob obletnici smrti brata Dragota daruje sestra Vida Markčeva 10.000 lil za spomenik padlim v NOB s Kontovela.
KD PRIMORSKO
vabi na
DRUŽABNI VEČER
ki bo jutri, 22. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Gostovalo bo KD F. PREŠEREN iz Boljunca z mešanim pevskim zborom, s tamburaši in z veseloigro «Venderig’le na plači*.
Razna obvestila
ŠK Kras prireja v četrtek, 26. februarja, v gostilni Križman v Repnu pustni p!es z ansamblom ARIES. Rezervacije miz v gcstilni — tel. 22-71-15. Vljudno vabljeni!
Slovenski kulturni klub vabi vse višješolce na sobotni večer danes ob 19.30, na katerem bo pisatelj Alojz Rebula predstavil -vojo novo knjigo «Duh Velikih jezer*.
Razstave
V	galeriji Rettori Tribbiu bodo
danes, ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega slikarja Giannija Brumat-tija. Njegova najnovejša olja bodo na ogled d 7. marca.
V	videmski središčni galeriji Centro friulano arti plastiche v Vidmu, Via Beato Odorico da Pordenona štev. 3. je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Deziderij Švara.
Prosveta
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt vabi starše danes, 2‘ februarja, ob 11. uri na »Prešernovo proslavo*, ki bo na sedežu šole v obnovljenih prostorih II. nadstropja.
PD F. Prešeren iz Boljunca gostu-
je danes, 21. februarja v srenjski hiši v Gročani z uprizoritvijo veseloigre »VenderigTe na plači*. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni!
Dne 19. februarja je zapustil svoje drage
IGNAC METLIKA
Pogreb bo danes, 21. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišni-nice naravnost v bazoviško cerkev.
Topla zahvala družinskemu zdravniku dr. Lollisu ter zdravnikoma Pezzoliju in Pascaliju.
Žalostilo vest sporočajo: žena Angela, hčeri Iva in Stasia, zeta Tomas in Carlo, vnuki Monica, Krlstlan, Stefano, Umbeno in Robert, brat Franc in sestra Vera z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, Klanec, Ronke, 21. februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
PD PROSEK — KONTOVEL
priredi danes, 21. februarja, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo osnovnošolski otroci, otroški pevski zbor, godba na pihala s Proseka, amaterski oder «J. Štoka*, pevski zbor Vasilij Mirk in harmonikarski ansambel Glasbene matice.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi letos ciklus predavanj
SOŽITJE ROMANSKEGA IN SLOVENSKEGA SVETA OB JADRANU IN OD JADRANA DO KANINA
1. predavanje
COSMOPOLITISMO E CONVIVENZE Dl «NAZIONI» A TRIESTE NEL SECOLO XVIII. KOZMOPOLITIZEM IN SOŽITJE «NARODNOSTI» V TRSTU V 18. STOLETJU
bo v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo univ. prof. dr. GIULIANO CERVANI.
ŠD VESNA	
priredi danes, 21. februarja, v LJUDSKEM DOMU od 20.30 do 5. ure	v Križu
PUSTNI PLES	
ZA ČLANE IN SIMPATIZERJE	
Vabila lahko dvignete na sedežu društva med 18. in 19.30.	
Igral bo ansambel «MELODY».	Vabljeni!
KD VALENTIN VODt'IK - DOLINA
PRIREDI
danes, 21 februarja, ob 20. uri in jutri, 22. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
PREDPUSTNI PLES
IGRAJO — Ansambel ARIES (danes)
VESELI GODCI (jutri)
Srečolov — zabave — kioski
Vabljeni!
Gledališča
\ EK Dl
Danes, 21. februarja, ob 17.00 za red S četrta predstava Puccinijeve opere «Manon Lescaut*.
V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini, dirigira Daniel Oren. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja vstopnic ori blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes, ob 20.30 gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Ri tna s Shakespearjevim delom «Co-me vi piace*. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezer vacije pri osrednji blagajni.
* * *
Od srede, 25 »Ir boeca all’u-fo» z Renatom Rascelom in Giuditto Saltarini. Izven abonmaja. Za a bo netite popust. Rezervacije pri osred nji blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 21. t.m., ob 20 30 bo na sporedu »Karl Valentin Kabaretu v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije Julijske krajine. Re žija Giorgio Pressburger. Rezerva eije pri osrednji blagajni. V abonmaju — Red: prva sobota po premieri.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. februarja IRENA
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 11.40. — Dolžina dneva 10.43. — Lu na vzide ob 20.20 in zatone ob 8.20.
Jutri, NEDELJA, 22. februarja MARJETA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 2 desetinki Pod ničlo, ob 18. uri 4,6 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura mor ja 5,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT) RODILI SO SE: Carlo Morelli, Trancesco Morelli. Giada Neppi, Tommy Buzzoita in Alessandra Se gala.
UMRLI SO:	87	letna Gaspara
Quarantotto vd. Pagano, 55 letni Angelo Zanot, 73-letni Carlo Skerk, 81-letna Valeria Danneker vd. Mar tincich, 55-letna Rosa Sincich por. Udovicich, 88-letna Giovanna Sin-nich vd. Oavallieri, 45-letni Luigi Caporal, 60-letni Giulio Vecchiet, Tl-letna Marcella Michelazzi por. Moretti, BO-letna Maria Stagliano vd. Staropoli, 53-letni Virgilio Perentin, 74-letna Erama Chicco vd. Eelluga, '8-Ietni Michele Musicč, 44 letni En* rico Cavallieri, 71-letna Argia Gre-g°ri vd. Drozina, 72-letna Mercede Urizzi vd. Vissi, 74-letna Elisa Wal-teher por. Ztimithor, 80-letna Ebal flina Tunin vd. Vecchiet.
SLOVENSKO ■STALNO.. GLEDALIŠČE V TRSTU
LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
danes,
21. t.m., ob 19.
Kulturnem domu
DACIA MARAINI
ŽENSKI NA PODEŽELJU
t/L. Vv Ou	i kš • »J s- *
v sredo, 25. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
Mali oglasi
telefon (0401 79 4P 7?
IMATE FINANČNE TEŽAVE in bi
radi več zaslužili? Iščemo interesente, ki razpolagajo s poldnevnim prostim časom in z avtomobilom. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 0481 - 882112 med 13. in 15. uro.
RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče dve natakarici z znanjem slovenščine. Za informacije telefonirati na štev. 226125 vsak dan razen ob torkih.
IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta. Božje polje (Gabrovec). Celodnevna zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Monlecchi 6, pod šifro «Vrtnar*.
PRODAM delno zazidljiv teren na Krasu. Telefon 226-294.
OSMICO odpre Felice Krašovec v Ricmanjih štev. 53. Toči belo in črno vino.	,
KUPIM rabljeno pustno nošo za o-troka leto in pol starega. Neda Dornik, Ul. Ossario 17, Oslavje — telefon 84-501.
PRODAM ape 600. Silvester Grgič, Bazovica 13, telefon 226-436.
USLUŽBENEC Fiata proda fiat 124-1200 kub., letnik 1973. v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320,
IŠČEM majhno stanovanje tudi o-premljeno. Telefonirati na štev. 764310 — agencija Alpe Adria v jutranjih urah.
PRODAM dežni plašč primeren za deklico staro od 7 do 8 let. Telefon 71322
PRODAM gorilno peč 20.000 kalorij z gorilnikom na plinsko olje, rezervoar — 150 litrov, štedilnik na drva in plin ter štedilnik samo na drva. Telefon 762-380.
PRODAM prikolico VS 390 letnik 1980, s štirimi ležišči, pečko in verando. Telefonirati po 17. uri na št. (0481) 5584.
OSMICO
je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
Kino
Ariston 16.30—22.00 «Angi Vera*. Ve ronika Papp.
Eden 16.00 «Assassinio allo spec-chio*.
Ritz 16.00 «2 sotto il divanov W. Matthau, G. Jackson.
Excelsiur 16.00 «Xanadu*. O. N. John.
Grattacielo 16.30—22.15 »Mano le-sta*. T. Milian.
Fenicc 17.00 »I seduttori della do-menica*. U. Tognazzi, R. Moore.
Aurora 16.00 «La dottoressa ci sta col colonello*. L. Banfi, N. Cas sini.
Cristallo 16.30 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti.
Vitlorio Veneto 16.30 «Count down — dimensione zero*.
Capilul 16.30 «Io e Caterina*. Alber to Sordi. Barvni film.
Moderno 15 30 «Alla 39. eelisse*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Lumiere 16.00 «Geppo il folle*. A. Celentano.
Mignon 16.00 «Bronco Billy».
Nazionale 15 15- 22.15 «La inoglie in gorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Eilodrammatico 14.00— 22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Radio 15 45 «1» autostopiste in ca lore*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Volta (Milje) 16.00 «Galactica: l’at tacco dei Cylon».
Izleti
SPDT prir ja jutri, 22 februarja, zimski izlet po tržaškem Krasu, Zbi rališČe ob 9. uri pred železniško postajo na Opčinah. Cilj izleta je vrh Medvedjaka ter še obisk jame pri Briščikih
OSMICO je v Doberdobu odpri Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo in črno vino.
MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v ju tranjih urah na št. 733033, Stefa-fllni.
OBČINA Dolina razpisuje javne na tečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugod ni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211 997,
ZVONKO OSTROUŠKA - Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico.
TRGOVSCC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Po nudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Takojšma zaposlitev*.
PRODAM fiat 12H letnik 1980 pre voženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744 021
PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Cena 3 800.000 lir. Razlog prodaje — nakup avtomobila na dizel gorivo Telefon 229-190
IZREDNA PRILIKA žaga cirkuiar-ka. rezkalni stroj, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami, kompresor, mizarski skobljič z globokim rezom — Trst - Ul. Con ti 9/1 - tel. 793-071.
. • ■ . i&ais ..
kanca: m credito pi trieste
TR 2 A SKA KR E DITNA BANKA
'.	-s. IVA	■■ ■'
TfABT - Ul	Ml. Zl 1U	P.1
20. 2. 1981
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemšla marka Avstrijski šilihg Kanadski dola Holandski i.orin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
MENJALNICA
vseh tujih valut
OB 60-LETNICI KPI
Prikaz dela komunistov od 1929 do osvoboditve
Na sporedu štiri predavanja v izvajanju protagonistov
Predolgo časovno razdobje je bilo naloženo Vincenzu Mariniju-Banfiju na drugem predavanju o zgodovini komunističnega gibanja pri nas iz ciklusa štirih predavanj, ki so jih pripravili na sedežu goriške KPI, ob 60-letnici ustanovitve te stranke. Marini je imel nalogo poročati o delovanju komunistov pri nas v razdobju od konca dvajsetih let do osvoboditve. Preobširna tema, kar je na predavanju tudi sam priznal, tako se ni bilo moč, niti njemu, niti disku-tantom, poglobiti v številna vprašanja, ki se v zvezi s tem postavljajo.
Predavatelj je orisal delovanje komunističnih celic v takratni Julijski deželi, tako tistih, ki so delovale med slovenskim kot med italijanskim delavstvom. Omenil je tudi organizacijo TIGR in uspeh, ki ga je dosegla s svojimi revolucionarnimi akcijami, ter podporo, ki ga je u-iivala med slovenskim prebivalstvom. Revolucionarnost TIGR je zaskrbela tudi osrednje vodstvo KPI, ki je ugotovilo, da je v deželi še druga organizacija revolucionarnega značaja, ki je celo bolj aktivna in bolj zasidrana med ljudstvom. Poudaril je tudi fašistično zatiranje nad slovenskim in hrvaškim prebivalstvom, ki ni nikdar priznalo fašistične oblasti in ki se je prav zaradi tega znašlo že od vsega začetka na pozicijah jugoslovanskega partizanskega pokreta. Predavatelj je zatem tudi omenil hiter razvoj slovenskega partizanskega gibanja v naši pokrajini ter sodelovanje italijanskega delavstva in komunistov s slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem po septembru 1943 tja do končne zmage nad fašizmom ter v zvezi s tem govoril tudi o odnosih med italijanskim odporništvom ter slovenskim partizanstvom, ki niso vedno bili složni zaradi vprašanja novih državnih meja.
Marini je govoril tudi o splošnem razvoju KPI v domačih irt mednarodnih odnosih, kar se tiče tukajšnjih vprašanj, pa se je držal predvsem o-sebnih spominov in izkušenj ter izjav' številnih takratnih protagonistov. Vse to daje prikazu takratnega stanja in dogodkov zanimiv, pečat, ni pt to dovolj, saj bi bilo treba seči za čimboljši prikaz stanja tudi po slovenskih dokumentih in že bogati publicistiki. Govor o teh dogodkih bi bil moral zanimati še tako širši krog ljudi, zato je tudi škoda, da so bili na predavanju predvsem komunisti, druge publike, skoraj da ni bilo. Pred tednom dni je o nastanku Komunistične partije Italije v naših krajih govoril, vedno upoštevajoč o-
sebne spomine in izjave protagonistov, Giovanni Padovan - Vanni. Prihodnji četrtek je na sporedu po času bliže povojno razdobje tja do konca petdesetih let; predaval bo Silvio Poletto. (mw)
pro-
Drevi v Doberdobu Prešernova proslava
Kulturno društvo »Jezero* siavlja danes v svojih prostorih v Doberdobu dan slovenske kulture -Prešernove proslavo. Prireditelji so za to priložnost pripravili pester program, ki se bo pričel ob 19.30 z odprtjem tretje dokumentarne fotografske. razstave Karla Ferleti-ča z naslovom «Naša zgodovina ir. kultura*.
Smrtna kosa je spet boleče zasekala v vrste naših zaslužnih in zavednih rojakov. V včerajšnji noči je nenadoma preminil Karlo Kumar. , Res že nekaj det ni* bil pri najboljšem počutju, toda še včeraj pred smrtjo je, kot vsak dan, živo spremljal naše domače in svetovno dogajanje po tisku in televiziji in ga tudi zavzeto komentiral.
Pokojnik se je rodil v Gorici 25. maja 1904 v narodno zavedni briški
LETOŠNJA NEOBIČAJNA ZIMA
Dolgotrajna suša povzroča težave pri oskrbi z vodo
Gladina podtalnice pri zajetju v Straživa h se je znižala za skoraj tri metre
Letošnja izjemno suha zima (po I zajetju v Stražicah v zadnjih dneh li na Goriškem I znižala za skoraj tri metre in so
novem letu smo imeli le pet dni s padavinami, deloma s snegom, deloma z dežjem) povzroča skrbi upraviteljem športnih naprav v zimskih središčih naše dežele, pojavljajo pa se že težave tudi v oskrbi z vodo, kajti višina podtalnice je v nekaterih zajetjih dosegla te dni absolutno najnižjo raven. Tako so se v težavah znašli pri občinskem podjetju v Gorici, kjer se je gladina podtalnice pri
f Čestitke
Danes praznuje naša nona Alma rojstni dan. Še' na mnoga leta ji želijo, vsi, kf jo imajo radi.
KD »JEZERO* - DOBERDOB
vabi na proslavo
' DNEVA ‘	SLOVENSKE
KULTURE
ki bo nocoj ob 19.30.
bili tako prisiljeni, sprejeti nekatere nujne ukrepe.
Gladina podtalnice pri tem, zajetju je namreč odvisna od višine vode v Soči, ki pa ima v zadnjih tednih nadpoprečno majhen pretok prav zaradi pomanjkanja padavin. Redne meritve pri zajetju v Stražicah opravljajo približno deset let, so nam povedali v vodstvu občinskega podjetja v Gorici, ki skrbi za mestni vodovod. Doslej so najnižjo raven podtalnice zabeležili januarja leta 1979, ko je gladina vode padla na 715 centimetrov pod površino, meritve zadnjih dni pa so pokazale, da se je gladina znižala še za .nadaljnje tri metre. Z nujnost-' nim ukrepom, tako da so skopali v soški strugi nekakšen kanal, ki dovaja dovolj vode v- bližino, levega brega, kjer je zajetje, so nadaljnje nižanje gladine podtalnice zaustavili/ težave , pa , se bodo spet (»javile, (je se bo sušno: obdobje še nadaljevalo. Tako pravijo pri go-riškem občinskem podjetju. Pri zajetjih'iz. katerih .napajajo vodovodno omrežje vkonzorci ta-CAFO pa doslej niso' imeli vtičjih težavi l., ,
družini. Mladost je odraščal v našem mestu, kjer je po končanem osnovnem šolanju tudi obiskoval nižjo gimnazijo potem pa je šolanje nadaljeval na liceju v Ljubljani in tam tudi maturiral. Takoj po prvi svetovni vojni se je vrnil v rodno Gorico, in se mladenič vključil v narodno in družbeno življenje, ki se je po komaj minuli svetovni vojni začelo obnavljati iti katerega živahni sedež so bili društveni prostori v Ul. sv. Ivana 7. Bil je član goriškega telovadnega društva in Zveze prosvetnih društev ter član goriškega Slovenskega planinskega društva vse do razpusta teh in drugih slovenskih organizacij ob nastopu fašizma. Toda Karlo je tudi poslej ostal cktiven na narodnem področju v oblikah in načinih, ki so bili možni, to pa dejansko pomeni v ilegalnosti.
Ko se je tudi na Primorskem začelo narodnoosvobodilno gibanje, se mu je priključil tudi Karlo, toda na začetku leta 1943 so ga mobilizirali v »delavske bataljone* in poslali na Sardinijo kjer je dočakal kapitulacijo Italije in prihod zaveznikov. Pot ga je potem vodila preko Korzike v Francijo, kjer je o-stal skoraj do konca leta 1945, ko še je končno lahko vrnil v svojo Gorico, da bi se ponovno vključil v življenje kot aktiven družbeni delavec. Kot član napredne Demokratične fronte Slovencev je leta 1949 kandidiral na njeni listi za goriški občinski svet in je potem kot prvi neizvoljeni po smrti svetovalca Paglavca prevzel njegovo mesto v go-riškem občinskem svetu. Sodeloval je na ustanovnem oziroma obnovitvenem občnem zboru goriškega Slovenskega planinskega društva in bil tudi njegov, predsednik v letih 1951 - 1952 in potem še v letih 1962 - 1967. Za svojo zvestobo slovenskemu planinstvu je leta 1976 pre-iel srebrni znak Planinske zveze Slovenije. V naslednjih letih je iz zdravstvenih razlogov javne funkcije odložil, še naprej pa je do zadnjega opravljal svoj trgovski poklic.
Pokojni Karlo Kumar je bil naročen na skoraj vse zamejske liste, revije in knjižne izdaje, njegov nepogrešljivi prijatelj pa je bil predvsem Primorski dnevnik. Redno je do zadnjega dne spremljal vse naše domače in mednarodno ži vljenje. živo ga je zanimala zlasti naša narodnostna problematika. Bil je pristaš enotnosti vseh Slovencev neglede na niihove pčepričan.ie, sam oa je do kraia ostal zvest idejam, ki so ga vodile' vse življenje. Bil je srčno dober človek. • spoštovan in cenjen. Nai mu bo lahka domača zemlia. njegovi hudo prizadeti ženi Heleni in svoječm tudi naše iskreno sožalje.	*•{,
Razna obvestila
Županstvo v Sovodnjah obvešča, da bo uslužbenec goriške izterjeval-nice v četrtek, 26. t.m., med 9. in 11. uro pobiral davke.
Prosveta
Prešernovo proslavo oodo unuii danes ob 20. uri v Domu Andreja Budala v štandrežu na pobudo domačega prosvetnega društva «Oton Župančič*. V gosteh imajo tokrat solkanski pevski zbor »Marij Kogoj*, ki ga vodi prof. Ivan Mignozzi. Nastopajo tudi domači recitatorji.
Izleti
Kmečka zveza priredi v soboto, 14. marca avtobusni izlet v Verono na ogled 83. sejma kmetijske mehanizacije. Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze v Ul. Malta 2 do petka, 6. marca.
Prosvetno društvo »Oton Župančič* pripravlja, skupaj s turistično agencijo Gotour iz Gorice petdnevno križarjenje po Jadranu in sicer od 15. do 20. aprila. Tako bodo o-biskali Poreč, Pulj, Mali Lošinj. Šibenik, Split, Hvar, Korčulo in Dubrovnik. Prijave sprejemajo ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure v domu Andreja Budala do 15. marca.
Kino
..........................................iiitniuiiiiiffUNnuiiOiMOiiiionttMOnmiUttUUifnptiUiiiiiiiiiiti.......ii,iiiiiii,iiiuiuimi^*a#iiivi»n*iiiiiifmimAi<0(MOinmiiiM,Miinii,
OBČNI ZBOR
tj*.*'
1,-V
Prijave številnih zborov za pevsko tekmovanje
Letos bosta prvič sodelovala zbora iz Argentine in Filipinov - Vezil ponovno predsednik
Čeprav pevski zbor Seghizzi, ki vsako leto prireja mednarodno tekmovanje pevskih zborov, še ni zaključil vpisovanja, lahko že sedaj beleži prijave lepega števila zborov. med njimi tudi zborov iz Argentine in iz Filipinov, ki bosta letos prvič nastopila v Gorici. Poleg njiju so se prijavili še zbori iz Sovjetske zveze, Madžarske, Nemčije, Jugoslavije in Češkoslovaške. svojo udeležbo pa so napovedali zbori s Finske, Švedske, Poljske in iz italijanskih mest. To vest je poročevalec Giovanni Vezil sporočil na letni skupščini pevskega zbora, ko je poročal o opravljenem delu in o bodočih načrtih. Ob tem je govoril še o prireditvah
v počastitev 60-letnice zbora in o turnejah po Jugoslaviji in Bolgariji.
Upravitelj Luigi Sartori je spregovoril o težavah, s katerimi se morajo organizatorji pevskega tekmovanja spoprijemati in še zlasti z nočitvenimi vprašanji za pevce, ki jih morajo voziti v druga mesta, ker je v Gorici premalo hotelov. Prav diskusija o tem vprašanju pa je pokazala, da v Gorici razvoj turizma ni možen, ker primanjkujejo ustrezne strukture in ker je ob praznikih zaprta večina javnih lokalov.
V nadaljevanju seje so izvolili novi odbor, ki mu kot doslej predseduje Giovanni Vezi).
nuimmniifitilihifuiimMiiiiia
V itemifi rtNočr m vidmu

Trgovski potnik iz Gorice umrl v prometni nesreči
43-letni Giancarlo Aleši je z alfetto trčil v tovornjak
V prometni nesreči, pripetila se je včeraj, zgodaj zjutraj, na državni cesti med Gorico in Vidmom, v predmestju Vidma, je izgubil življenje 43-letni trgovski potnik Giancarlo Aleši iz Ločnika. Ulica Udine 7. Z alfetto goriške registracije 87533 je trčil v zadnji del tovornjaka fiat 190, ki ga je upravljal 23-letni Folco Ferrara iz Pescare.
Aleši, kakor je ugotovila obhod-nica orožnikov, ki je sestavila zapisnik o hudi nesreči, se je peljal proti Gorici, proti domu. V isti smeri naj bi vozil tudi tovornjak. Kako in zakaj je do naleta prišlo, pa še ni bilo povsem po jasnjeno in bodo preiskovalci sku šali zagonetko rešiti v prihodnjih dneh.
Najbolj verjetno se zdi, da je do
naleta prišlo- zaradi trenutne slabosti Aleši ja. torej med vožnjo vozil, ki sta se premikali v isti smeri, ni pa mogoče zaenkrat izključiti druge možnosti, to je, da je do usodnega naleta prišlo v trenutku, ko je voznik tovornjaka .skušal vozilo obrniti.
Tako ali drugače, posledice trčenja so bile usodne za Aleši ja, Ki je bil na mestu mrtev.
Gorlcu
VERDI 17.30—22.00 «Stardust me-mories*. W. Allen in K. Ronpling. Črno-beli film.
CORSO 17.00-22.00 »Ben tornato picchiatello*. G. Lewis in S. Oli-vers. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Porno exi-bition blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Io e Caterina*.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 Papoc-chio*.
/Voivf Carico in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Ne beseda, ne zakon*. Madžarski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Železni križ*. Ameriški film.
DESKLE 16.00 «Stanlio in Oho v tujski legiji*.
19.30 «črni meč*, španski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, UL 1. maja, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija 244, tel. 83-538.
mjjuii—
V počastitev spomina Karla Kumarja daruje Slovensko planinsko društvo v Gorici 40.000 tisoč lir V Sklad za Kulturni dom v Gorici.
Ženski iniciativni odbor za Goriško izreka globoko sožalje sodelavki Heleni Gomišček ob izgubi dragega moža Karla Kumarja.
Sporočamo, da je preminil naš zvesti član, dolgoletni predsednik in prijatelj
Karlo Kumar
Slovensko planinsko društvo v Gorici
Gorica, 21. februarja 1981
niiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiimuliiiiiiiiiiiuiiiMMiiiiitMiiiiiiiiiiiiniiiiiMniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiMitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiitiiiMiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiii
S STOENKO POD TOVORNJAK
Nenadoma je umrl naš dragi
KARLO KUMAR
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30)
1 Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN . (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 211 (K) do 8. ure •o!. 732 627. predpraznična od 14 do «1. ure in praznična od B. do 20 ure. tel 68 441
LEKARNF V OKOLICI
Bol junce: tel 22H 124: Bazoviea: tel 226-165; Opčine: te! 211 001 Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel *W121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: *•!. 213137; Milje; tel. 271 124.
POTREBUJETE KREDIT ?
jot
VEDNO NA USLUGO VAM JE
...	. II I I II II
HIMIIIIMHI
iji M I I I
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Pogreb bo danes, v soboto, 21. t.m., ob 12. uri iz mrliške veže glavne bolnice na goriško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Helena, brat Pepi, nečaki in nečakinje ter drugi sorodniki
Gorica, Riva del Garda, Šempeter, Ljubljana, Trst, 21. 2. 1981
Včeraj je v Gorici umrl
KARLO KUMAR
svetovalec v prvem povojnem občinskem svetu v Gorici, izvoljen na listi Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Pridružujemo se žalovanju svojcev.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza
Gorica, 21. februarja 1981
VAŠA BANKA
TEL. 200186
Popolnoma uničena stoenka in na srečo — lahko bi zapisali na veliko srečo — le lažje telesne poškodbe. Tak je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj, nekaj po 15. uri in ki se le za las ni sprevrgla v tragedijo za tri mlade osebe, za 27-letnega Franca Vidiča i» Grgarja 17, 46 letnega Jožefa Kodelijo iz Deskel ter 34-letno Rosino Kodelijo, prav tako iz Deskel 68. Omenjeni trije potniki v avtomobilu novogoriške registraci-
je, ki so se peljali iz Sovodenj proti Gorici, so menda prezrli prometni znak ter s precejšnjo hitrostjo zapeljali v križišče pokrajinske ceste z državno cesto štev. 56 in to v trenutku, ko je z desne, torej od Tržaške ceste, pripeljal vlačilec podjetja Mediotran.-- iz Fare, ki ga .je upravljal 20-letni Milivoj Bradimir iz Kuršumljije.
Trčenje je bilo silovito, in stoenka je udarila z vso silo v levo stran tovornjaka.
Iz razbitin so kmalu zatem izvlekli Vidiča in njegova dva sopotnika. na srečo brez težjih telesnih poškodb, saj bodo ozdraveli predvidoma v desetih, oziroma petnajstih dneh. Po prvem pregledu v goriški splošni bolnišnici so jih že prepeljali v šempetrsko bolnišnico na zdravljenje.
Stoenko pk bodo po vsej verjetnosti, po opravljenih formalnostih, zavlekli do prvega odpada.
Zapustila nas je naša draga
ZORA MOZETIČ
Pokopali jo bomo danes, 21. februarja, na pokopališču v Štandrežu. Pogrebni sprevod bo krenil ob 10.30 iz mrliške veže goriške glavne bolnišnice.
Stanko in Darko z družino
Gorica, 21. februarja 1981
Kljub mrazu strumen vojaški pozdrav
Pri vsem mrazu, pri naletavanju snega in razmeroma slabo pokriti so člani francoske republikanske garde mirno dočakali na pariškem letališču Orly in strumno pozdravili alžirskega premiera Mohameda M’Zalija, ki
je prišel v četrtek na uradni obisk v Francijo
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Dolar se je ustalil pri vrednosti 1030 lir
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	20. 2. 1981	19. 2. 1981	19. 2. 1981	20. 2. 1981
Ameriški dolar	990,—	15,05	1,93	28,97
Kanadski dolar	840.—	12,50	1,61	23,61
Nemška marka	470.—	698,00	90,48	1471,99
Holandski florint	430.—	639,00	82,77	1353,63
Belgijski frank	28,—	42,60	5.60	90,00
Danska krona	151.—	226,00	29,36	480,58
švedska krona	218.—	324,50	42,33	659,08
Norveška krona	188,—	279,50	36.12	559,81
Francoski frank	202,—	300,50	38,74	635,62
Italijanska lira	—	1.44	1,90	3.11
Angleški funt	2290,—	34,26	4,41	68,68
Irski funt	1720.—	—	—	—
Švicarski frank	515.—	771.00	—	1619,60
Avstrijski šiling	66.—	—	■ 12,77	208.10
Japonski jen	4,60	7,30	L—	13,95
Avstralski dolar	1130,—	—	—	33,25
španska peseta	12,—	17,00	2,23	35,89
Portugalski eskudo	IG,—	23,50	3,J2	—
Jug. dinar; mali	27 —	39,-	5.60	—
veliki	27,50	39,-	5.60	-——
Grška drahma	19,-	27.50	—	51,93
•iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiimimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
BELEŽKE O ITALIJANIH, KI SO SE BORILI PROTI NACIFAŠIZMU
Delo bivšega partizana Federico Vincenti ja «Partigiani friulani e gialiani ali estero
Knjiga obsega 238 strani, katerim je avtor dodal še 81 ilustracij
Na pobudo videmskega pokrajinskega odbora italijanskega združenja bivših partizanov ANPI je pred nedavnim izšlo delo z naslovom «Partigiani friulani e giuliani alTestero*. Delo so tiskali v Tricesimu v tiskarni Sac-cardo, obsega 218 strani in je dopolnjeno z 81 ilustracijami. Avtor dela je bivši partizan Fede-rico Vincenti — Rik.
Gre za zgodovinske beležke o italijanskih prostovoljcih in italijanskih vojakih, ki so se izven meja Italije borili proti fašizmu in nacizmu, pravzaprav proti vsem fašizmom za svobodo.
Tri leta je avtor potreboval, da je zbral, proučil in preveril številne italijanske in tuje publika-ei.ie in nato podatke strnil v tekst, ki je že zaradi tega dober prispevek k specifični zgedovini, ki govori o italijanskem odporništvu v tujini. Gre za delo. ki je značilno po tem, da izraža življenjsko izbiro tisočev vojakov ter furlanskih prostovoljcev, ki so hoteli povrniti čast Italiji, pa čeprav so pri tem tvegali ali celo žrtvovalhi svoie življenje, ko so se vključili v bratski antifaši- | stični boj s tistimi narodi* • ki bi i jih bili morali tlačiti.
Toda ne glede na temeljito de- j lo pri izbiranju snovi, delo, ki bi že samo po sebi imelo določeno veljavo, je knjiga plcd tudi obsežnega individualnega raziskovanja avtorja, raziskovalnega dela. ki ga je zbral iz neposrednih pričevanj, avtobiografskih beležk, dokumentov, ki še niso bili ob;av-l.eni in ki jih hranijo v videmskem arhivu ANPI, iz razgovorov in dopisovanja z raznimi organizacijami evropskega odporništva, s konzulati in krajevnimi u-sianovami, pa tudi s posamezniki.
Federico Vincenti je to knjigo, smemo reči. osebno doživljal. Menim, da jp prav in pošteno reči, da je to njegov nadaljnji prispevek v beju, ki ga je začel še pred 8. septembrom 1943, ko so ga aretirali in prijavili vojaškemu sodišču za oster snopa d z nemškimi vojaki in častniki v Ta-rantu in nadaljeval v partizanski borbi v Dalmaciji kot član posadke oboroženega patrolnega čolna št. 56 jugoslovanske vojne mornarice, ki se je rojevala v samem boju proti okupatorju. Federico Vincenti je tudi po osvoboditvi vse do danes svoj boj nadaljeval. boj za uveljavitev načel in vrednot antifašistične borbe, vsega odporništva.
Federico Vincenti je kompleksna osebnost, je bivši borec, je publicist in pobudnik arhiva od porništva pri videmski občinski biblioteki. Njegova tehnična natančnost se ne kaže samo v tem, kgko je svoje delo zastavil, za-
črtal, pač pa tudi v urejenem grafičnem prikazu bitk in spopa dov, pri katerih je sodeloval ali pri katerih so sodelovali italijanski vojaki in partizani, ki so se borili v tujini. Te njegove posebnosti prihajajo do izraza tudi pri izbiri osemdesetih ilustracij, s katsrimi svoje delo dopolnjuje.
Delo se začne v prvimi akcijami italijanskega odporništva takoj po 8, septembru 1943 povsod po Evropi, koder so se znašli i-taljjanski vojaki. Nato se razčlenjuje v osmih zaporednih poglavjih. v katerih opisuje najpomembnejše epizode in dogodke boja i-talijanskih vojakov proti Nemcem v egejskem področju in na Jenskih otokih, v celinski Grčiji in Albaniji, govori o čddčlkih italijanske kopenske vojske in i-taiijanskč mornarice v Franciji, kjer so že pomladi 194(1 ustanovili «Ccmitato di azione per l’u-nicne del popolo italiano* torej nekakšnem akcijski odbor za združitev italijanskega naroda in kjer so se italijanski emigranti pridružili franc'iški vojski za boj proti nacizmu in fašizmu.
Veliko bolj podrobna je anali-
za narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji ter pozitivnih posledic, ki jih je imel delež italijanskih partizanov in pripadnikov i-talijanske vojske, ki so se po zrušenju fašistične vojske opredelili za boj proti nacizmu in fašizmu ob strani jugoslovanske partizanske vojske. In te pozitivne posledice se čutijo še danes v odnosih med sosedama, med Jugoslavijo in Italijo.
Federico Vincenti v svojem delu opiše fašistični, nacistični in ustaški teror. Glede tega naj o-menimo le smrt bivših italijanskih vojakov, ki so se pridružili partizanom in ki so padli v roke sovražniku v Zadru, ali zločinski u-mor «Spartaca», ki so ga zverinsko pobili '<črni alpinci» formacije «Tagliamenta*. Glede tega velja zabeležiti Vincentijevo o-pis:,vanje nacističnih in fašističnih kolaboracionistov vseh narodnosti, torej ono drugo Evropo, ki je bila pripravljena služiti nacizmu in fašizmu, ki je bila pripravljena tlačiti narode in pobijati Jude, pa ‘tudi Slovence in Hrvate v naših krajih ter Furlane, ki so se vključili v partizansko vojsko. Federi-
Naslovna stran Vincentijevega dela »Partigiani friulani e giuliani ‘'	all’esten»
co Vincenti govori tudi o žrtvah nacističnih taborišč, ket so Dachau, Mauthausen. Ausehvvitz itd.
Vredno je tu podčrtali še en aspekt Vincentijevp knjige. Ob zaključku vsakega poglavja in ob koncu knjige so seznami borcev, ki so skoraj vsi padli in ki so sodelovali v bojih, ki jih v teh poglavjih opisuje. Ti seznami so v kurzivu, da bi se na neki način razbil ritem branja. Bralec ima vtis, da je to nekaj pozitivnega, kajti vsakdo pa naj gre za padlega ali preživelega borca, se omenja v zvezi z n egovo življenjsko izbiro. In tako posameznik postane skupnost in skupnost, sestavljajo posamezniki, kot je bilo v najbolj težkih, v najbolj mučnih trenutkih boja.
V delu sp srečamo z zelo znanimi, slavnimi imeni, s komandanti, ki so dobili najvišja odlikovanja, srečamo pa se tudi s partizani ali vojaki, z deportiranci. o katerih nihče nič ni vedel oziroma še danes nihče nič ne ve.
Če je .zgodovinska vrednost dela očitna, m sicer zaradi bogatega zgodovinskega materiala, ki ga je avtor zbral, je prav t$Uo velika politična vrednost tega teksta. Bivši partizan Rik ni neki nevtralen zgodovinar, ki bi se postavljal iznad tedaj vojskujočih se sil, pač pa hoče biti rodoljub in intgrnacionalist, ki pove to, kar misli in kar je prav. Je odkrit in včasih celo oster. Padle je iskal povsod, našel jih je in jim.: izrazil spoštovanje, vendar brez retorike.
Zbral je 1397 imen in ni zaradi nekega lažnega patriotizma ali oportunizma zamolčal tega, kar je ločevalo zgodovino od ne-zgodovine pač pa uveljavlja odporništvo, ki so ga njeni sovražniki skušali očrniti v prvih letih po vojni, ki so žalili prispevek i-talijanskih vojakov in furlanskih ter julijskih prostovoljcev v boju za svobodo drugih evropskih narodov, še posebno jugoslovanskih narodov.
Avtorjev način pisanje je preprost, njegova govorica je skopa, brez «velikih besed*, hkrati pa polna, živa in v izražanju zavzeta. Zaradi tega pritegne bralca, ker so strani polne dogodkov. Ri-kovo delo je resno deio. Vtem ko je delo pisal, se je tudi sam razvijal, dozoreval in postajal vedno bolj pozoren raziskovalec, strokovnjak. To pa je tudi la-zumljivo. Dolgo se je mudil pri tej snovi, pri zbiranju in obdelovanju zgodovinskega materiala.
Uvodno besedo za delo je napisal Arrigo Boldrini. ki; je podčrtal aktualnost 'italijanskega odporništva v Evropi in v svetu. v
LUIGI RAIMONDI
Na valutnih tržiščih je bilo ta teden spet živo, zlasti v prvih dneh. ko se je dolar čezmerno okrepil zaradi zaupanja operaterjev v Reaganov gospodarski načrt. V ponedeljek je dolar zlezel na 1062 lir in kazalo je, da se bo še bolj o-kiep'1. Pri tej vrednosti pa so posredno nastopile evropske centralne banke, ki so vplivale na druge banke, da so povišale obrestno mero za 1 odstotek. Že to je zadostovalo, da je prišlo do preobrata in i dolar je začel padati ter se je zaustavil pri vrednosti 1030 lir. Zlato se je podražilo, vendar le v dolarjih. Dolarju sta sledili pri padanju še kanadski dolar in japonski jen, obratno smer pa so ubrale valute kot marka, švicarski frank, avstrijski šiling in francoski frank.
Dolar je veljal v ponedeljek 1062 lir. 2,25 marke, 2.05 šv. franka in 208 jenov. Operaterji so nestrpno pričakovali podrobnosti o Reaganovem gospodarskem načrtu, ki so jih objavili v sredo zvečer. Že v torek pa so se stvari na valutnih tržiščih drugače zasukale, v glavnem po zaslugi nemških in švicarskih bank, ki so zvišale obresti za l odstotek. Po tem ukrepu se ie del kapitalov povrnil iz dolarjev v marke'in franke, tako ds sth ce ti dve valuti okrepili, doiar pa je padel za 3 odstotke. V četrtek je veljal 1030 lir. 2,lf marke, 1,95 šv. franka in 205 jenov.
Po objavi Reaganovih načrtov je ostal dolar na prejšnji ravni. V glavnem gre za zmanjšanje držav-mh izdal kov za 'socialno upravne zadeve ter za zvišanje izdatkov za oborožile v. Pretirano zaupanje v dolar se je torej zaenkrat pomirilo, vendar opazovalci menijo, da bo dolar še dolgo visoko kotiran, vsaj • dokler bodo ameriške obresti, ostale na sedanji ravni. Uradno ameriške izjave namigujejo, da bo Federalna rezerva podpirala visoke obresti prime rate vsaj do konca tega leta, ker,naj bi se na tak način inflacija zmanjšala.
Zlato je nihalo ta teden med 487 in 505 dolarj’ Za unčo, seveda o-bratno sorazmerno z dolarjem. Po padcu dolarja se je zlato ustalilo nad 500 dularji. Opazovalci menijo, da ni bilo posebnega' zanimanja za rumeno kovino, čeprav je fizičnega zlata na tržiščih čedalje manj. Zanimivo je bilo. da se zlato, ni podražilo v lirah ali v frankih.
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 20. 2. 1981	
Sovjetski rubelj	310.-
Poljski zlot	6.-
češka krona	36.-
Madžarski forint	27,-
Romunski lej	27,-
Bolgarski lev	380,-
Turška lira	8,5
DRAGOCENE KOVINE		
19. 2.1981 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	16.750	16.750
London (unča)	503 dol. 505	
SREBRO Milan (kg) PLATINA	433.400	443.500
Milan (g)	16.150	16.450
ker je bila podražitev manjša od razvrednotenja dolarja.
MARKA je. poskočila za skoraj 5 odsto‘kov v ednosu tlo dolarja j ter za en odstotek nasproti liri. Te dni so povišali obresti v markah na 10 odstotkov, kar je za nemške razmere veliko. Za ta korak so se banke odločile zaradi ve- ; likoga prelivanja kapitalov iz mark v dolarje, kjer so bolje obrestova-,ni. Ta ukrep bo še bolj povečal inflacijo, česar se sicer Nemci bojijo. Trenutno pa ni bilo drugega izhoda, ker je Federalna rezerva že prej povišala obresti, brez kapitalov pa vsekakor ne gre.
ŠVICARSKI FRANK se je tudi okrepil za dobre 4 odstotke in velja zdaj že 528 lir. Tudi ta pojav nakazuje na določeno prelivanje kapitala iz dolarja v evropske valute.
JAPONSKI JEN se je ohranil nad 5 'irami in je tako padel v manjši meri kot dolar.
BRITANSKI FUNT je padel za , poldrugi odstotek in velja zdaj 2350 lir ali 2,28 dolarja.
LIRA je v ponedeljek malenkostno padla, v sredo pa si je že o-pomogla in je pridobila predvsem nasproti dolarju.	(srs)
Oživljanje plesne tradicije pri nas
Zadnja leta opažamo vedno več zanimanja za ples in tudi za sodelovanje ljudi v njem. To se vidi po raznih tečajni, ki so organizirani v Trstu in so tudi močno obiskani. Po temu sodeč, bi mogli reči, da je vedno več mladih ljudi, ki se zanimajo tudi za tradicionalni ples ter giasbo in ne samo za dolgočasni disk'- ritem in ples.
Da bi spoznali vrednost plesa kot kulturnega izraza, so Mladinski krožek v Trstu, Ljudska glasbena šola in Študentski dom organizirali vrsto tečajev od antičnih pa do modernih plesov.
Barbaro Gruden iz Mladinskega krožka v Trstu smo povprašali, kaj so storili v zadnjem času na področju plesa?
«Lani smo hoteli pripraviti tečaj izraznega plesa. Kandidatov za to vrst plesa je bilo zelo veliko, vendar se tečaj ni pričel, ker nismo našli učitelja. Zaradi tega smo potem pripravili začetni tečaj klasičnih plesov (valček, tango...). Hoteli smo prirediti še nadaljevalni tečaj, vendar je bilo premalo kandiatov. Letos smo zopet pripravili začetni tečaj, katerega se je udeležilo '40 kandidatov in večina jih je zainteresira-nin še za nadaljevalni tečaj.*
^Zanima nas še ceiia in koliko časa trajajo tečaji?*
"Tečaj ima 10 lekcij, vsaka lekcija pa tiaja dve uri. Cena ni določena, temveč' je odvisna od števila prijavljenih.*
.Center kulturnih uslug, in izmenjav v Ljudski glasbeni šoli je organiziral tečaj modernih in antičnih plesov, ter tečaj narodnih plesov Jugoslavije. V pripravi pa so še renesančni in dvorni plesi, narodni plesi iz različnih krajev Italije in razni seminarji. Jugoslovanski narodni plesi so zbrani iz različnih pokrajin Šu-madije. Slavonre, Medjimurja in Bele Krajine. Vsak ples predstavlja kulturno in etnološko bogastvo svojega krate in način življenja domačinov. Ravno zaradi svoje o-riginalnosti so naši narodni plesi zanimivi in zato zelo obiskani.
RIM — Po tanskoletnem rahlem padcu vpisov na univerze se je letos vpisalo na razne fakultete še več slušateljev kot kdaj koli prej, konkretno le malo manj kot tri odstotke več kot lani in 1,3 odstotka več kot v šolskem letu 1976-77. ki je bilo glede tega cnajbogatejše* leto v vsej zgodovini italijanskega visokošolstva.
Letos se je vpisalo na univerze v Italiji nič manj kot 210.813 novih slušateljev. Lani se jih je vpisalo 204,870, leta 1976-77 pa 208.019, kar je bilo do tedaj in pozneje, vse do letošnjega leta, največje število novih vpisov.
3.
MAKS ZADNIK
V ' levjem žretu»
O mučeniški smrti partizanskih obveščevalcev v nemški vojski
POMEN IN VLOGA SEŽANE V NEMŠKI OKUPACIJI PRIMORSKE
Čeprav je bila Sežana pomembno cestno in železniško križišče na vratih/Trsta, ni igrala od velike nemške oktobrske ofenzive 1943 do marca 1944 posebno pomembno vloge v nemški okupacijski politiki in razmeščanju okupacijskih čet na Primorskem. Z zaostrovanjem bojev s slovenskimi partizanskimi enotami na Krasu, v Brkinih, na Pivki, v Vipavski dolini in drugod pa so ji Nemci zaradi njene ugodne zemljepisne lege in pomembnih prometnih zvez proti Trstu in Italiji, Postojni, Istri in Vipavski dolini pripisovali čedalje večji pomen, kar se je kazalo zlasti v stalni krepitvi njihovih vojaških sil. Tako je bilo po podatkih obveščevalnega oddelka GŠ Slovenije februarja 1944 v Sežani 500, marca istega leta pa kar 1200 sovražnikovih vojakov, podoficirjev in oficirjev.
Konec marca so tam namestili štab svoje 278. pehotne divizije. Tega je 18. maja 1944 zamenjal iz Gorice prispeli štab 188. rezervne divizije gorskih lovcev. Že prej so za-
čeli na območju Krasa, Gorice in Pivke pa tudi v Kvarnerskem zalivu razmeščati divizijske enote. Pripadali so ji 136., 137., 138. in 139. lovski in 112. topniški polk.
štab 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev se je s komandantom generalom Hosslinom in pripadajočimi odseki (skupno okoli 200 mož) razmestil v dveh Stocko-vih vilah in v hotelu «Tre corone* (sedaj Triglav). Enote 137. polka pa so se do avgusta 1944 vsidrale v Sežani, na Opčinah, v Lipici, Lokvi, Bazovici idr. Tako so biia npr. glavna divizijska skladišča hrane, opreme, streliva in orožja zlasti v Lokvi, Divači in Lipici. Tu je bila od septembra 1944 do januarja 1945 tudi divizijska protiparti-zanska trupna šola. S štabom 188. divizije so prišli v Sežano njegovi oddelki, v katerih so biti tudi številni Slovenci kot prevajalci za slovenski, nemški in italijanski jezik, 1088. oddelek vojaške žandarmerije pod poveljstvom podporočnika Dermana; divizijski lovski vod pod poveljstvom zloglasnega poročnika Hansa Joachima Witteka. Tam je zelo okrepil in razširil svoje delovanje 372. izvid-niški protivohunski oddelek ABWEHD (FrautaufKlaruugs-trupp), ki ga je vodil poročnik Hankel in je imel svoj sedež v Trstu, Via Nizza 14.
S krepitvijo nemških čet in razmeščanjem njihovih štabov na sektorju Sežana - Opčine - Bazovica - Divača in dalje ob obali proti Istri in Krasu, koder so bila raz meščena tudi številna artilerijska orožja za obrambo obale pred anglo-ameriškim izkrcanjem, so se tudi povečale potrebe partizanske obveščevalne službe, da vzpostavi svoje zaupnike v teh štabih in enotah, ker so Nemci iz njih
V. Marhel kot nemški vojak in hkrati drzen partizanski obveščevalec v nemški enoti, v kateri je bil prisiljen služiti
vodili, pogosto pa tudi načrtovali, napade na partizanske enote, organizacije NOB in njihova vodstva na Krasu, v Brkinih, Istri, na Pivki, v Vipavi in drugod. S prihodom enot 188. nemške divizije, v katerih so bili tudi številni Slovenci s Koroškega in Štajerskega, in velikimi nemškimi porazi na frontah, pa so se občutno povečale tudi objektivne in subjektivne možnosti za uspešno delovanje partizanske obveščevalne službe v teh enotah, za katere podatke so bili čedalje bolj zainteresirani tudi štabi angio-ameriške vojske v Italiji.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	La reginetta
del «Polvere di stelle*
11.30	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro, risanka
11.40	Pepper Anderson, posebni agent, TV film
12.30	Check-up
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.09	Gcspa iz Monsoreauja, 2. del
14.30	Športna sobota
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Apriti sabato
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Salty
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Glasbena oddaja, ki jo vodita Sandra Mondaini in Raimon-do Vianello
Stasera niente di nuovo
21.45	D principe reggente
22.35	Special z Ericom Carmenom Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Sobotno gledališče:
La časa nova
12.10	Harold Lloyd Show
12.30	Lsžnjivi Billy,
TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 — Oddaja o potrošništvu
14.00	Šolska vzgoja:
Odprta šola
14.30	n canto delTuomo ombra, film.
Program za otroke
15.55	Risanke
16.30	in 17.05 . R barattolo .
17.00	Dnevnik 2 — Flash
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 — Dribhling Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40 R transantlantico della paura
21.35	Mesto se brani — film Film je star 30 let. Bil je na beneškem filmskem festivalu leta 1951. nagrajen kot najboljši italijanski film tistega leta, ki je znano tudi kot eno plodnih let italijanske kinematografije. Gre za dramatično delo in nekakšen prerez življenja oziroma življenja zločincev revežev, betežni-kov, ljudi brez deia, brez poklica, ki so že tako rekoč obsojeni na zgrešeno življenjsko izbiro, ki so tako rekoč obsojeni na propadanje pa čeprav bi sami ne bili krivi za vse to.
Zgodba se začne na stadionu, kjer štirje protagonisti skušajo ""prodreti*, a se njihove iluzije kmalu razblinijo pred stvarnostjo^ " Gnida umorijo-mornarji, katerim je obljubil poseg v tujino. Luigi ne zdrži bega in napravi samomor. Paolo se skrije pri svojem dekletu, toda prav ena ga prijavi policiji. Alberto, najmlajši, bi skoraj našel rešitev v — samomoru, vendar popusti.
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretii kanal
19.00 DNEVNIK 3
19.35	Palec
20.05	Vsi na odc-r
20.40 Par čevljev za veliko kilometrov
21.50	Beseda in slika
22.35	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
9.15 Poročila
9.20	Vrtec na obisku
9.35 Lolek. in Bolek, risanka 9 J5 Z besedo in sliko
10.05	Tovarišija, nadalj.
10.35	Pisani svet:
UROKI
11.05	Zimski pohod na Stol
11.35	Od refleksa do logike:
Prva spoznanja
Tema četrte oddaje Od refleksa do logike so intelektualne značilnosti predšolskega otroka. Izkušnje, ki jih o-trok kopiči do drugega leta starosti, mu omogočajo kvalitativen napredek v mišljenju. Predšolski otrok si lahko nek predmet, pojem, dogodek tudi predstavlja, te da so te predstave nekoliko drugačne od predstav odraslih.
12.05	Zavattini - Bagnasco: Ligabue
13.00	Poročila
15.40	Skrivnosti globin, mladinski film
Avtorja Bruna Vailatija smo pred nekaj tedni že spoznali cb filmu "(Prijazne morske pošasti*. Njegov drugi film, ki ga danes predstavljamo, prav tako govori o morju in njegovih prebivalcih, vendar nekoliko drugače kot Cousteau in drugi dokumentalisti. Govori namreč tudi o ljudeh, njihovi povezanosti in odvisnosti od morja, največje zakladnice hrane in vrste skrivnosti, ki jim ljudje kljub vsem znanstvenim dosežkom še niso kos.
17.10	Poročila
17.15	Košarka:
Budučnost - C. zvezda
18.55	Naš kraj
19.10	Zlata ptica
19.15	Risanka
19.20	Cik cak
19.30 TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Oliver Mandič in Beograd ponoči — Glasbena oddaja
21.00	Cirkus
21.05	Od pekla do Teksasa, film Konec petdesetih let skorajda ni bilo več prvorazrednih westemov, kakršni so našla jali v prejšnjih obdobjih. Film Henryja Hatha\vaya pa je v tem prava izjema. Hat-hawayevi filmi so vedno združevali akcijo in spektakularne prizore, pri tem pa So ohranjali svežino in preprostost. Glavni junak v filmu Od pekla do Teksasa je kavboj, ki po nesreči ubije človeka. Čeprav je miroljuben in skuša opravljati le stoj posel, pa se znajde v zagati, kajti oče ubitega mu je ves čas na sledi, za petami. Čeprav film sodi v zvrst krutega westema, pa v njeni prevladujejo elementi miro ljubnosti.
23.00	Državno prvenstvo v alpskem smučanju
23.40	Poročila,
Koper
17.15	Košarka:
Budučnost - C. zvezda
19.00	Odprta meja
19.30	Visok pritisk	i
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.30	Sfida al re di Castiglia, film
22.00	Danes
22.10	Ukaz SS: umoriti Bomiana film
23.30	Programi za sedem dni
Zagreb
14 50 Veliko mesto
16.15	Naš studio, otroška oddaja
18.45 Poezija: Ljubomir Simovič
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja
21.00	T. Hardy:
Župan v Castelbridgeu
22.05	V soboto zvečer
Švica
14.50 Ricardo di P’. De Santis
17.20	Program za otroke
19.10	7abavna oddaja
20.40	Pet novih vojakov
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; Svet za obzorjem; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert:	skupina
«Nova academia*; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00«Bom r.aredu sfzdi-ce, čjer so včas' b’le: 12.30 Glasba po željah — I. del: 13.20 Glasba po željah — II. del; 14.10 O-troški kotiček: Tomi na obisku;
14.30	Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Jazz v Italiji;
16.30	Poslušali boste; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Tone Partljič: «Marjetice. .monodrama v izvedbi Mire Sardočeve; 18.35 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30,	10.30,	11.30	12.30,
13.30,	14.30,	15.30,	16.30,	17.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba	za do-
bro jutro; C.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.33 V prijetni družbi; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki;	16.32	Crash;	16.55	Pismo
iz. .	17.32 Glasbeni \veekend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklama; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo In zaigrajmo, spored domačih viž in napevov; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Sobotni piknik; 10.15 Jugo-ton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba in objave.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 1,3,00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	Glasbeno prebujanje;	9.00
Week-end;	10.03	Black-out;	10.50
Glasbena srečanja; 11.30 Cinecitta;
12.30	Cab. musical: 13.30 Iz rocka v
rock; 14.03 Radiotaxi; 15.03 Smo tudi mi; 16.30 Mi kot vi; 18.05 Glo-betrotter; 20.00 Dober večer, zdravnik;	21.03	Film	- glasba;	22.00
Check-up; 23.00 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.:». 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45	Dnevi;	9.05	Ottocento;	10.12
Sobe; 11.00 LP plošče; 12.45 Radij ski stik; 13.41 Sound - Track; 15.42 Hit parade: 17.32 Radijski oder L
21.00	Rimslti koncert; 22.50 Notte-tempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5 30 Prva jutranja kronika; 5.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski ted nik; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični rapotki za naše goste iz tujine; 10.05 Pojo amaterski zbori;
10.30	Sobotna matineja; 11.05 Stopajmo peser* — MMZ «Blaž Arnič* — Jesenice; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12 10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli do mači napevi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 Glasbena panorama 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak, 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Škatlica i. godbo;
18.30	Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno '-azvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti jugoslovan skih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ATLETIKA
DANES IN JUTRI V ERENOBLU
Na evropskem dvoranskem prvenstvu favoriti Sovjeti in vzhodni Nemci
Italijansko reprezentanco (19 atletov in atletinj) bo vodila Sara Simeoni Zelo skromno jugoslovansko zastopstvo (štirje atleti in dve atletinji)
GRENOBLE — Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija bosta na evropskem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki bo danes in jutri v Grenob-lu, prav gotovo odigrali glavno vlogo, saj sta dopotovali z vrsto vrhunskih atletov, med katerimi je kar šest olimpijskih zmagovalcev iz Moskve (4 Sovjeti in 2 zah. Nemca). V sovjetskem taboru bodo prav gotovo v ospredju sprinterka Kondrat-jeva, Komisova v teku z ovirami, Kolpakova v skoku v daljino in Ud-mae v troskoku. Pri vzhodnih Nemcih pa sta najbolj znani Kochova (sprint) in Slupianekova (met krogle). Prav dvoboj med Kochovo in Kondratjevo na 50 metrov bi znal biti eden najbolj zanimivih. V ženskem taboru velja še zabeležiti nastop svetovnf prvakinje v metu krogle Slupianekove ter dvoransko prvakinjo, Sovjetinjo Fibingerove.
Zagrizen boj lahko pričakujemo v skoku s palico med olimpijskim prvakom, Poljakom Kozakievviczem ter Francozoma Vigneronom in Hou-vionom. Ne‘gre pa pozabiti niti Sovjeta Poliakova (srebrno odličje v Moskvi) ter Kulibabe. V zahodnem taboru se bodo verjetno najbolje o-drezali lanski zmagovalci v Sindel-fingenu, zahodni Nemci, ki lahko računajo na svetovnega dvoranskega prvaka na 400 m Weberja ter na Mogenburga v skoku v višino.
Italijansko državno reprezentanco bo v odstotnosti Pietra Mennee vodila Sara Simeoni. Sestavljalo jo bo 19 atletov in atletinj, med katerimi so tudi Caravani (50 m), Ma-linvemi (400 m), Cova (3.000 m) ter Masullo (50 m ženske).
Zelo skromno bo tokrat jugoslovansko zastopstvo, saj lahko računa le na Saračeviča (krogla), Hege-diša (troskok). Temina (skok v višino) Popoviča (sprint), Benedeti-čevo (skok v višino) ter Ištvanoviče-vo (sprint). Zgleda, da je to pač največ, kar trenutno premore jugoslovanska atletika. Nekateri najboljši zastopniki (Kopitar, Zdravko-vič, životič, Spasojevič, Breda Pergar) se pripravljajo izključno za tekmovanje na odprtem, nekateri so pri vojakih (Komnenič, Savič, Milič), Srejovič pa je bolan. Največ seveda pričakujejo od Zlatana Saračeviča, ki bo branil zlato odličje v metu krogle iz Sindelfingena.
SMUČANJE
Na italijanskem državnem PRVENSTVU V SLALOMU
Zinijeva najhitrejša
PILA (Aosta) — Na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu je bil včeraj na vrsti ženski slalom, ki ga je z odlično prvo vožnjo osvojila Daniela Zini. V drugem spustu je namreč Zinijeva vozila veliko bolj previdno, tako da jo je prehitela Claudia Giordani, ki pa ni mo-
gla nadoknaditi skoraj sekunde in pol zaostanka.
Podobno kot dan prej pri moških, kjer je odstopila vrsta znanih atletov, med katerimi tudi Gros, je hitra proga tudi včeraj terjala precej »žrtev*. Med njimi je bila tudi ena izmed favoritinj, Maria Rosa Quario, ki se je kmalu po startu zaletela v vratca. Poleg Quariove je izpadla tudi Wanda Bieler, ki je bila po prvi preizkušnji na četrtem mestu. Na peto mesto se je presenetljivo uvrstila Donatella Nicolussi ki je bila pred dvema letoma izključena iz državne reprezentance zaradi skromnih dosežkov. Na vsak način je včerajšnji slalom dokazal, da ob reprezentantkah za sedaj ni videti mlajših perspektivnih smučark. Državno prvenstvo se bo končalo danes, ko bo na sporedu še ženski veleslalom.
VRSTNI RED
1	Daniela	Zini	1’43”27
2.	Claudia	Giordani	po 1”51
3.	Lorena	Frigo	po 1”97
4	Piera Mačehi	po 2"83
5.	Donatella Nicolussi
6.	Cinzia Valt
7.	Paoletta Magoni
po 3”20 po 3”63 po 3”74
NA TEKMOVANJU V TRENTU
Jugoslovan Robič prvi med naraščajniki
TRENTO — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v slalomu za najmlajše (od 10. do 14. leta starosti), katerega se udeležuje 290 a-tletov v zastopstvu 23 držav, se je med naraščajniki odlično odrezal Jugoslovan Sašo Robič, ki je osvojil prvo mesto pred Francozom Foumie-rom, katerega je prehitel skoraj za sekundo. Na tretje mesto pa se je uvrstil čehoslovak Peter Jurko.
Med dečki je zmagal Francoz Pa-trice Bienchi, pri naraščajnicah Avstrijka Monika Meirhofer, pri deklicah pa Čehoslovakinja Pavlina Schimmerova. Zaradi pomanjkanja snega se bodo tudi danes pomerili v slalomu namesto v veleslalomu.
KOŠARKA
ZA PRESTOP V C-1 LIGO
B0 JADRANU USPEL NOV PODVIG ?
Jadranovci bodo drevi ob 20. uri v dolinski telovadnici igrali proti Spilimbergu-V promocijskem prvenstvu se začenja povratni del
Četrto kolo in četrta zmaga v prvenstvu za prestop v C-1 ligo. To si seveda želijo številni navijači Jadrana, ki bodo gotovo tudi drevi do zadnjega kotička napolnili dolinsko telovadnico za tekmo med Jadranom in Spilimbergom (pričetek ob 20. uri).
Oba drevišnja tekmeca sta trenutno nepremagana na vrhu lestvice. Oba sta doslej dokazala da
Valter Ban (Kontovel)
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiitiiiiHiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiin
ODBOJKA
V DRUGI ITALIJANSKI LIGI
TOKRAT KAR DVA BERKI J A
Odbojkarji Bora JIK Banke v gosteh pri Solarisu, Nabrežinke pa doma proti tržaški šesterki 0MA - Sloga proti vodečemu Fiatu
Med enajstimi prvenstvenimi tekmami, kolikor jih bodo odigrale drevi naše šesterke, bosta prav gotovo najbolj privlačna drugoligaška derbija med Solarisom in Borom JIK Banko ter Sokolom in OMA Zanardo. Poleg teh dveh bo tudi še nekaj drugih srečanj izredno zanimivih, tako da bo ta odbojkarski teden na naših igriščih dokaj živahen.
ŽENSKA B LIGA
Tokrat moramo dati prednost na-brežinskemu derbiju med domačim Sokolom in težaško OMA Zanardo. Po zadnjih dveh uspehih se je Sokol znebil dna lestvice, na katerem je sedaj prav OMA Zanardo. Za osvojitev izkupička se' bosta oba tekmeca borila kot ranjena žival. V primeru zmage, za katero so Na-brežirike tudi sposobne, bi pomenila za Sokol korak više na bolj varno mesto razpredelnice, v primeru poraza pa bi imele Tržačanke še malo upanja za obstanek v drugi ligi. Za domačinke je drevi še motiv več, ker imajo z nasprotnicami odprt račun, saj so prvo srečanje tesno izgubile s 3:2.
Borovkam, ki imajo 10 točk, pri haja v goste solidni Barribi iz Brescie. Zmaga s temi nasprotnicami
L'1,iiiiiniiki,,,,,,mi,„„„i,m,,,,,,,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,1,1,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
NATEČAJ «1L MERIDIANOM «ARE LINEA CUCINE»
Rokometna ekipa «Cividin» izbrana za športnika leta
Nagrajenih še 21 športnikov in športnih ekip Pokal Primorskega dnevnika četrtoplasiranemu košarkarju Tonutu - Nagrajena tudi Miličeva
podpredsednik deželnega sveta Bertoli, predsednik tržaške pokrajine Carbone, predstavnik tržaške občine in drugi, številni predstavniki gospodarskega sveta ter novinarstva, med katerimi predsednik deželnega časnikarskega združenja Soli, predsednik deželne časnikarske zbornice Soncini, glavna urednika «11 Piccola* in »Primorskega dnev nika» poleg seveda glavnega u-rednika «11 Meridianov, predstav niki tiskovnih agencij in televizijskih postaj ter cvet tržaškega športa vseh panog in kot častni gost bivši trener italijanske nogo metne reprezentance Ferruccio Val-careggi.
Kot rečeno, je naslov «športnika leta* tokrat pripadel rokometni e-kipi «Cividin», ki je prejela 42 točk (prejšnja naslova sta dobila Vasco Tagliavini, bivši trener Triestine. in Gianfranco Lombardi, trener ko šarkarske ekipe Hurlingham). Drugo mesto s 30 točkami je pripadlo vratarju Triestine Lucianu Barto-liniju, tretje olimpijski zlati kolajni v jahanju Federicu Romanu (23 točk), četrto mlademu košarkarju Hurlinghama Albertu Tonutu (17 točk), ki je prejel poleg drugih manjših nagrad pokal Primorskega dnevnika. Vrstni red naslednjih nagrajencev: 5. Tenis club Triestino Telequattro, 6. Center za telesno vzgojo Prevenire. 7. Gruppo mar ciatori Val Rosandra, 8. Sci Club 70. 9. Gianfranco Noe in Paolo Cerni (evropska mladinska prvaka v jadranju). 10. Claudio Sterpin Od 11. do 22. mesta so se ex aequo uvrstili: Sonja Milič. Fran cesco Locci, Franco Janich, Arian-na Sedmak. Armando Coletta, Roberto Pischianz, Andrea Mitri An gelo Baiguera, Vasco Tagliavini, Muller in Farina, Cesare Maldini in Adriano VVendler. •
Za vse je bilo na pretek krasnih nagrad od pokalov do plaket ‘n praktičnih dragocenih
Košarkar Hurlinghama Tonut, ki je
Prejel nagrado našega dnevnika
tretji zaporedni »športnik leta*
P° izbiri posebne žirije v okviru radicionalnega natečaja tednika »11 Meridiano di Trieste* s sponzorstvom «Arc Linea Cucine* je rokometna ekipa »Cividin*. ki se tetos poteguje za na j višji državni oaslov o čemer bo v veliki meri odločala nedeljska tekma v Vare-pe.iu. Razglasitev je bila v četrtek »večer v znanem kraškem gostišču y.v pristnem športnem in demokra-učnem vzdušju, za kar so poskrbeli kolegi tega italijanskega tednika 'em, da je slovenski član njiho-jeka kolektiva pozdravil navzoče tudi v slovenščini in pri tem enako kot govornik v italijanščini nred . hm, poudaril, da ie šport tista dejavnost, ki povezuje narode in ljudi mimo državnih meja, mimo ras n>h in jezikovnih razlik. Sicer na so se tega zaključnega srečanja za
azglasitev »športnika leta* in o stalih nagrajencev, udeležili tudi...w — številni politični predstavniki med kolajn ter katerimi deželni odbornik Coloni, I daril.
bi našim dekletom dala še večjo samozavest in bi jim znebila še tisto malo bojazni pred najhujšim. Varovanke trenerja Grudna so se za ta nastop dobro pripravile, žal pa ne bo igrala Župančičeva, ki je spet zbolela in je zadnje čase pokazala velik napredek. Če se bo razigral tandem Bolčina - Kus bo nasprotnicam trda predla.
MOŠKA B LIGA
Tako Bor JIK Banka in še manj Solaris v letošnjem prvenstvu nista dosegla kakšnega posebnega uspeha. To je nesporno tudi najboljši dokaz, da je moška odbojka (in tudi ženska) v našem mestu v hudi krizi. Slovenski odbojkarji so tokrat nesporni favoriti in imajo drevi enkratno priložnost, da prekinejo predolgo vrsto .porazov. Od današnjega 11. kola naprej pa se obenem pričenja odločilni del prvenstva za borovce za obstanek med drugoli-gaši.
ŽENSKA C-2 LIGA
Med našimi tremi zastopniki bo tokrat pred najtežjo nalogo vrsta trenerja Peterlina. Gostila bo namreč vodeči Fiat Comolli iz Gorice, ki deli prvo mesto s CUS in sodi v ozek krog kandidatov za kakovostni skok. Domačinke bodo morale zaigrati izredno odločno in učinkovito, če hočejo preprečiti tretji neuspeh v domači dvorani.
Vrsta Kontovela pa ima enkratno priložnost, da poveča dosedanji izkupiček še za dve točki, saj Vir-tus ne bi smel odnesti cele kože s Proseka. Po zadnjem domačem spodrsljaju bo imel Breg na drugi strani mreže, Fontanafreddo, ki res ne bi smela pripraviti drugi »mrzli tuš*.
MOŠKA C-2 LIGA
Odbojkarji 01ympie še vedno čakajo na prvi prvenstveni uspeh. Tomana iz Gradišča ne sodi med boljše, toda za Goričane zna biti premočna.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	petem prvenstvenem nastopu bo Kras gostil močno ekipo Nuo-va Pallavolo iz Trsta, ki je nastala, potem ko je prišlo do znanega razdora pri CUS in Solarisu. šesterka v tej konkurenci nima konkurence in za Kras bi bila vsaj delna zmaga velik uspeh.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	neposrednem obračunu z H Modulom je Breg nesporen favorit, drugi par točk bi moral pospraviti tuji Sokol v. srečanju z Vival Busš. Mlade zastopnice Sloge pa imajo lepo priložnost, da premagajo Volley 80 in tako pospravijo prvi par točk.
# * *
Na stadionu «1. maj* bo prijateljska tekma med Borom in Juventi-no. Ekipa iz Štandreža, ki nastopa v D ligi. je v tem srečanju favorit, toda točki tokrat ne bosta važni in za oba zastopnika bo srečanje koristno pred nadaljevanjem prvenstva tei dobra priložnost za utrditev prijateljskih vezi.
G. F.
SINOČI V TREBČAH
Na občnem zboru ŠD Primorec ostro obsodili požig slačilnice
V dvorani ljudskega doma v Trebčah je bil sinoči redni občni /bor športnega društva Primorec, ki praznuje letos 15-Ietnlco svojega delovanja. Ravno »b tem slavnostnem jubileju pa je društvo doživelo hud udaree, požig slačilnice na nogometnem igrišču, ki ga so sinoči ostro obsodili, (udi v resoluciji, v kateri pravijo, da je šlo za namerna dejanje. V posameznih poročilih so nato podali delovanje društva v pretekli
sezoni, nakar je sledila živahna razprava, iz katere je izšla zavzetost vaščanov za društveno delovanje.
O	sinočnjem občnem zboru bomo še poročali.
Karpov v Mcranu
MERAN — Svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov, ki bo poleti igral dvoboj s Korenojem, je pri-, spri v Meran, da bi si ogledal ta kraj, ki je postavil kandidaturo za organizacijo dvoboja med Karpovom in Korčnojem.
NOGOMET
VČERAJ V BUENOS AIRESU
Maradona podpisal za Boca Juniors
B.UENOS AIRES — Slavni argentinski nogometaš Diego Maradona je .včeraj podpisal pogodbo za enoletni prestop v moštvo Boca Juniors.
si zaslužita napredovanje v višjo ligo. Obe moštvi sta kakovostni, o tem ni dvoma. Obeta se ne samo napeto, temveč tudi kvalitetno srečanje in prava košarkarska poslastica za naše navijače. Na dlani pa je, da je za naše košarkarje drevišnja zmaga potrebnejša kot za goste, saj je prvo pravilo za vsako moštvo, ki stremi za napredovanje v tej ligi, da ne izgubi tekme doma.
Da se drevi zmaga, mislimo, da je «recept» za naše košarkarje že običajen: vsiliti nasprotniku lasten tempo igre, nakar pa igrati skozi vse srečanje odločno, požrtvovalno, zbrano.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Začel se bo povratni del tega prvenstva. Prvi del se je končal ob veliki premoči Ferroviaria, ki je zanesljivo prvi na lestvici. Prav proti Ferroviariu in za nameček še v gosteh bo igral jutri Kontovel.
Bor se bo že drevi spoprijel s Stello Azzurro in ima možnost, da z novo zmago ohrani drugo mesto na lestvici. Polet pa bo jutri v Dolini skušal proti Ginnastici Trie-stini osvojiti prepotrebni točki v borbi za obstanek.
MLADINCI
V drugem povratnem kolu mladinskega prvenstva je Bor B brez možnosti za zmago proti Interju 1904. Bor A pa bo proti moštvu SABA skušal popraviti poprečno igro iz zadnjih tekem.
KADETI
To prvenstvo se bliža koncu. V | A skupini bo jutri v predzadnjem j kolu na Opčinah slovenski derbi 1 med Poletom in Borom, v katerem so Openci izraziti favoriti.
Kontovelci pa bodo celo igrali zadnje kolo. v katerem bedo doma nastopili proti Don Boscu B.
NARAŠČAJNIKI
Tudi v tem prvenstvu bo na sporedu slovenski derbi. Danes se bosta namreč v Nabrežini spoprijela Sokol in Bor A. V prvem srečanju so zmagali borovci. Nabrežin ci pa n v nadaljevanju prvenstva pokazali velik napredek in ni izključeno, da bi danes lahko presenetili borovce
Bor B pa bo skušal jutri proti Alabarti ohraniti poraz v dostojnih mejah.
DEČKI
Borovci bodo skušali jutri v Miljah premagati Inter in tako ostati sami na četrtem mestu' lestvice, tudi Kontovel bo jutri proti Ri-creatoriju jurišal na zrpago, medtem ko bodo jadranovci proti Ferroviariu pred zelo težko nalogo.
«PROPAGANDA»
Po zasluženi zmagi v gosteh proti ekipi Barcolane bodo danes Na-brežinci proti miljskemu Interju jurišali na novo zmago.
TENIS
DVOBOJ V AVSTRALIJI
ludi v drugi tekmi Borg uspešnejši
SYDNEY — Tudi v drugem srečanju »avstralskega superdvoboja* med Borgom in McEnroejem je bil zanesljivo boljši švedski as.
V prvj tekmi je Borg premagal McEnroeja s 6:0 in 6:4, včeraj pa s 6:2 in 6:4. Tenisača bosta danes i-grala zadnje srečanje v Melbournu.
6:1; Gottfried (ZDA) - Purcell (ZDA) 6:3, 6:4; Šmid (ČSSR) ^ Kronk (AV-stral.) 6:1, 6:3; Dupre (ZDA) - Dent (Avst.ral.)'6:4, 6:0.
Jaušovčeva v polfinalu
HOUSTON — Na mednarodnem ženskem turnirju v Houstonu je Mariborčanka Miba Jaušovec v prvem četrtfinalu" v dveh setih z rezultatom 6:3, 6:4 premagala Američanko Russelovo. V drugem srečanji! pa je Jordanova (ZDA) odpravila rojakinjo, Garrisonovo s 6:2, 6:3.
1. —
2. — 3. -
4. —
5.	-
6.	-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1	1 X 1 2 1 1 2
1	2 X
2	X 1 2 X
X 2 X 2 1
1	2 X
2	X X 2
OBVESTILA
SPDT
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni smučarski izlet na Zonco-lan ob priliki 15. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12.30, Odhod prvega avtobusa ob 6.30 izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano) in drugega avtobusa ob 6. uri s
trga v Bol juncu.
• * *
ŠD Mladina
obvešča, da organizira v nedeljo,
I.	marca, ob priliki Zimskih športnih iger na Zoncolanu avtobusni izlet. Odbod izpred spomenika padlim v Križu ob 6.30. Vpisovanje v baru doma «Albert Sirk* ali pri Stojanu (tel. 220423). Zainteresirani naj se čimprej javijo!
# * *
ŠD Mladina
obvešča, da zainteresirani za nastop na Zimskih športnih igrah na Zoncolanu, ki bodo 1. marca, naj se javijo najkasneje do sobote, 21. t.m. zjutraj, pri Stojanu (tel. 220423).
* # «
SK Devin
priredi 1. marca smučarski Izlet na Zoncolan ob priložnosti 15. zimskih športnih iger.
Vpisovanje pri Lucijanu Sosiču, telefon 20-85-51 od 19. do 20.30. * • *
ZSŠDI
obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade tečaj za vaditelje košarke.
Mladinski odsek SPDT
vabi jutri, 22. t.m., na smučarski izlet v Trbiž (z «belim vlakom*). Zbirališče ob 6.45 pred železniško postajo. Cena prevoza 6.000 lir. * * *
Ob priliki 15. zimskih športnih iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan, dne 1. marca. Vpisovanje za izlet in tekmovanje bo v društvenih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in sicer danes, 21. t.m., med 18. in 19. uro.
TPK Sirena
obvešča, da se za vsa potrebna' pojasnila v zvezi z vpisovanjem na zimske športne igre, ki bodo 1 marca na Zoncolanu, zainteresirani lahko obrnejo na Bogdana Miliča, tol. 74307J. Vpisovanje zapade danes, 21. t.m. Odhod bo tokrat z osebnimi avtomobili. .
15. zimske športne igre
SPDT obvešča, da je vpisovanje na sedežu v Ul. rv. Frančiška, 20/3 danes, od 10. do 12. ure.
ŠZ Sloga - Planinski odsek
vabi člane in prijatelje jutri, 22. februarja, na družinski izlet v dolino Glinščice in na vrh Malega Krasa. Zbirališče na Jezeru ob 13. uri.

NOGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
PALM SPRINGS — Na mednarodnem moškem turnirju v Palm Spring-su so v osmini finala dosegli te izide: Connors (ZDA) - Moor (ZDA) 6:0, 6:2; Lendi (ČSSR) - Lutz (ZDA) 6:1, 4:6, 6:4; Solomon (ZDA) - Walt-ke (ZDA) 6:3, 6:2; Tanner (ZDA) Pfister (ZDA) 6:7, 6:4, 6:4; Telt-scher (ZDA) - Dibbe (ZDA) 6:2,
Slovenski derbi Primorje ■ Gaja v središču pozornosti tega kola
Primorec bo igral tokrat na Padričah - V goriški skupini naši predstavniki pred težko nalogo - V 2. amaterski ligi več zanimivih srečanj
Primorje — Gaja
Po 14. kolu tretje amaterske lige tržaške skupine proseško Primorje zanesljivo vodi kar s šestimi točkami pred drugouvrščeno Olimpio in sedmimi pred tretjeuvrščeno Gajo, ki pa ima tekmo manj. In jutri na Proseku bo slovenski derbi Primorje - Gaja. Glede stanja na lestvici bi moralo torej Primorje osvojiti r.ovi točki in tako »zmagoslavno* tudi osvojiti napredovanje v višjo ligo.
Po drugi strani pa bo jutrišnje srečanje izredne1 važnosti tudi za Gajo, saj se gajevci borijo za drugo mesto, kar bi jiiji omogočilo prestop v 2, AL, če bi v. dodatni tekmi premagali drugouvrščeno moštvo iz druge skupine. Že iz tega je na -dlani, da bo jutrišnje- srečanje na Proseku izredno važno in dokaj napeto.
Dolgoletnega našega nogometnega delavca Narda Kralja smo vprašali za mnenje o tej tekmi. »Primorje je homogeno in izkušeno moštvo in seveda ni slučajno, da je prvo na lestvici. Sicer pa moram omeniti, da je Gaja zelo borbena ekipa, ki ima tudi nekaj zelo dobrih posameznikov, kot so Grgič, Salvi in drugi. Vseeno pa mislim, da je v tem srečanju Primorje favorit,* nam je dejal Nardo Kralj.
Primorec — Sistiana
Primorec je ostal brez slačilnice. Požrtvovalni Primorčevi delavci so s svojimi žulji zgradili ta prostor in zato ni čudno, da jih je ta dogodek močno potrl. Jutrišnje srečanje proti Sistiani bodo Primorčevi nogometaši igrali na Padričah. Kaj meni Nardo Kralj o tej tekmi: »Morali bi zmagati, sicer pg v tem prvenstvu imamo zares zvrhano mero smole.*
NA GORIŠKEM
Prvi slovenski derbi v povratnem delu prvenstva ni prinesel samo zmago Juventine nad Sovod-njami, marveč je zabeležil epo

DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1981 v ' KOŠARKA POULE C-1
20.00	v Dolini: Jadran - Spilim-bctgo
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.30	v. Trstu, «1. maj*: Bor -Stella Azzurra
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Nabrežini: Sokol - Bor A
»PROPAGANDA*
17.30	v Nabrežini: Sokol - Inter Milje
ATLETIKA
15.00	v Trstu, «1. maj*: sklepno tekmovanje za nižje srednje šole
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v' Trstu, telovadnica Morpur go. Solaris Bor JIK Banka
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor Intereuropa - Barribi Brescia;
19.00	v Nabrežini: Sokol - OMA
ŽENSKA C-2 LIGA
18.30	na Proseku: Kontovel - Vir-tus Volley; 20.30 pri Banih: Sloga -Fiat Comolli Gorica; 20.00 v Fonta-nafreddi: Fontanafredda - Breg
MOŠKA C 2 LIGA
18.00	v Štandrežu: 01ympia Gorica - Torriana Gradišče
1. MOŠKA DIVIZIJA
21.15	v Nabrežini: Kras - Nuova Pallavolo Trieste A
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, telovadnica Zando-nai: II Modulo - Breg; 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Vivai Busa -Sokol; 18.00 pri Banih: Sioga - Vol-ley' 80
PRIJATELJSKA TEKMA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Juventina
NOGOMET
KADETI
15.00	v Dolini: Breg - CostalUnga
MLAJŠI CICIBANI
16.00	v Dolini: Breg San Luigi For You
CICIBANI
15.15	v Dolini: Breg - Portuale B;
16.00	na Proseku: Primorje - Espe-ria San Giovanni
JUTRI
NEDELJA, 22. FEBRUARJA 1981
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel; 16.00 v Dolini: Polet • SGT
MLADINCI
8.30	v Trstu, «1. maj*: Bor B -Inter 1904; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor A - SABA
KADETI
11.00	na Opčinah: Bor - Polet; 9.30 na Kontovelu: Kontovel - Don Bosco B
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, «1. maj*: Bor B -Alabarda
DEČKI
8.15 v Trstu, športna palača: Ri* creatori - Kontovel: 9.00 v Miljah: Inter Milje - Bor; 9.30 na Opčinah; Jadran - Ferroviario
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras Staranza no; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Breg; 15,00 v Ba zovici: Giarizzole - Vesna; 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Libertas Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
12.00	na Proseku: Primorje - Gaja, 15.00 na Padričah: Primorec -Sistiana; 15.00 v Tržiču: Adria - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovod nje - San Lorenzo; 15-00 v Verme-glianu; Vermesrliano - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Olimpia • Primor je; 10.30 v Repnu: Kras - Stock; 9.00 na Opčinah: CGS - Vesna
ZAČETNIKI
10.30 v Dolini: Breu - Fortitudo
NAJMLAJŠI
8.45 na Proseku: Primorje - Opi-cina Supercaffč
najhujših izključitev, kot poročamo na drugem mestu. Poleg tega velja omeniti, da sta obe ekipi pokazali dokaj slab nogomet, kar ni bilo pričakovati, saj sta tako Juventina kot Sovodnje v zadnjih srečanjih razveselili svoje navijače zaradi kakovostne igre. Očitno derbi predstavlja tekmo zase.
Glede prejšnjega kola precej preseneča visok poraz, ki ga je do-berdobska Mladost doživela na lastnem igrišču proti Foglianu. Ne vemo, kje iskati razlogov za ta neuspeh, čeprav je kraška ekipa prat v zadnjih tekmah že pokazala določene pomanjkljivosti.
Adria — Juventina
■ Čeprav gostujejo v Tržiču, bi' si šlandrežci. morali zagotoviti nadaljnji par točk, saj bodo igrali proti ekipi, ki ni doslej zbrala niti točke. Za slovensko ekipo naj bi ■bilo to srečanje Ial)ko, čeprav ne ure jemati tekme kot trening, saj bi lahko Adria prav jutri dosegla svoj prvi pozitiven rezultat.
Sovodnje — San Lorenzo
Jutrišnje srečanje v Sovodnjah ne bo lahko za domačine. San Lorenzo je- namreč ekipa, ki si je v zadnjem času, z vrsto , dobrih rezultatov. prebila do vrha lestvice in bo zato tudi na sovodenjskem igrišču drago prodala svojo kožo.
Vermegliano — Mladost
V	drugačnem času bi lahko rekli, da Vermegliano ne predstavna večjih težav za Kraševce. Spričo zadnjih rezultatov Doberdob«-ev pa moramo biti bolj previdni in pripomniti, ida čeprav je Vermegliano na predzadnjem mestu, bo za Mladost trd oreh.
(PR)
2. AMATERSKA LIGA
V	20. kolu 2. nogometne amaterske lige bo vrsta zanimivih sre čanj tako za vrh kot za spodnji del lestvice. V tej borbi pa bodo »zapletene* tudi naše enajsterice
Costalunga — Breg
Tržačani imajo na lestvici točno 10 točk več od Brežanov. Trenutno so prvi na lestvici skupno s kriško Vesno. Obema jutrišnjima tekmecema so točke prepotrebne: Costalungi za napredovanje v višjo ligo, Brežanom za obstanek v ligi. Verjetno bi se Bregovi nogo metašj zadovoljili s točko.
Libertas — Zarja
Križmančičevj varovanci igrajo v tem prvenstvu zelo dobro. Četrti so na lestvici in bi se lahko povzpeli še za stopnico više, ko bi jutri premagali Libertas (to pa bo dokaj težko) in če bi Rosandra izgubila v gosteh z moštvom Cam panelle.
Kras — Staranzano
Kazalo je po uvodnih kolih prvenstva. da se bo Staranzano boril za sam vrh razpredelnice. Nato pa je moštvo močno popustilo, nanizalo deset remijev in štiri pora ze in je trenutno šesto na lestvi ci. podobno pot v tem prvenstvu
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIMIIIIIIIIMIII
je ubral tudi Kras (dober začetek, nakar je nastopila kriza). Za kra-sovce jv jutrišnje srečanje v Repnu izredne važnosti. Nujna je zmaga in s tem osvojitev prepotrebnih točk v borbi za obstanek.
Giarizzole — Vesna
Kriška enajsterica mora jurišati na zmago, da ne bi izgubila stika z vrhom.
To tekmo berio na prošnjo društva Giarizzole igrali v Bazovici.
A. Kovic (Sovodnje) izključen za 5 let
Hujšemu prekršku primerna kazen! Tako bi lahko označili odločitev nogometnega sodnika glede 1-gralca sovedenjske enajsterice Aleša Kovica, ki ga je izključil za dobo petih let.
Že v nedeljo na igrišču je bilo o-čitno, da bo Kovic, zaradi svojega zares nešportnega obnašanja, prestal hujšo kazen, ki je tudi prišla.
Iz zapisnika sodnika Babama .je namreč razvidno, da je Kovic udaril sodnika ter mu večkrat pljunil v obraz ter ga ozmerjal. Vse to pa zaradi tega, ker ga je sodnik upravičeno izključil zaradi grobe igre nad igralcem Juventine.
Take dogodke hudo obsojamo!
Ascoli - Cagliari	X
Avellino - Torino	1 X 2
Catanzaro • Fiorentina	X 2
Inter - Como	1
Juventus - Brescia	1
Perugia - Udinese	1 2
Pistoiese - Napoli	1 2
Roma - Bologna	I
Catania - Lazio	1 X 2
Genoa - Milan	2
Taranto - Sampdoria	1
Piacenza • Cremonese	2
Teramo - Padova	1 X
Prijavili Vinicia
MILAN — Sodnik italijanske nogometne zveze je prijavil disciplinski komisiji trenerja Avellina Vinicia zaradi izjav le-tega v tisku po prvenstvenem srečanju Fiorentina -Avellino.
KOLESARSTVO
ŠESTDNEVNA DIRKA V MILANU
Brez spremembe
MILAN Na šestdnevni kolesarski krožni dirki v Milanu je bil včeraj vrstni red ob 18.30 med profesionalci naslednji:
1.	Moser (It.) - Sercu (Bel.) 304
2.	Hermann - Schutz (oba ZRN)
(po	1	krogu)	237
3.	Clark	- Allan (oba Avstrai.)
(po	1	krogu)	140
4.	Pijnen (Niz.) - Fritz (ZRN)
(po	1	krogu)	52
5.	Hempel - Hindelang (oba ZRN) ■
(po	2	krogih)	210
SMUČANJE
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO ,
Mavrova in Strel prvaka v smuku
POPOVA ŠAPKA - Boris Strel je osvojil državni naslov v smuku pred Pleterškom. Bojan Križaj se je uvrstil le na šesto mesto, sicer pa bo imel že danes in jutri priložnost, da poseže po prvem mestu, saj bosta np sporedu veleslalom oz. slalom.
V ženskem smuku pa je zmagala A i » • Mj* \!(3f*
CIKLOKROS
t c.u.iiu prveiisuu
TOI.OSA (Španija) — Danes in jutri bo v španskem mestu Tolosa svetovno prvenstvo v ciklokrosu za profesionalce, amaterje in mladince.
Carcangiu evropski prvak
CAGLIAR1 — Mladi Giorgio Carcangiu iz Cagliarija je na evropskem prvenstvu v karateju dosegel pomemben uspeh, saj je osvojil prvo mesto, poleg tega ra je bistven® pripomogel italijanski reprezentanci, da se je ekipno uvrstila na drugo mesto.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
ty1esečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
21. februarja 1981
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 jADITs DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/II nad . teleion 2220?
Oglasi	Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'šir 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir Finančni 800. legalni 700 osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širin1 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i j	Član italijanskefj
3	zveze časopisnih ||
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja) in tiska V
založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Vetji izvoz glavna naloga jugoslovanskega gospodarstva
Zaradi svojih dolgov, ki jih ima i tujini (v zadnjih nekaj mesecih se je pri raznih svetovnih finančnih ustanovah zadolžila na novo vsaj za 4,55 milijarde dolarjev) in zaradi velikega primanjkljaja v trgovanju s tujino (leta 1979 je bil primanjkljaj 3,6 milijarde dolarjev, lani 2,2 milijarde dolarjev), mora Jugoslavija več in čedalje več izvažati. Lani je izvoz sicer močno poskočil — tudi v tujini so močno povečan izvoz o-cenili kot zelo ugoden ekonomski premik v jugoslovanskem gospodarstvu — toda za jugoslovansko gospodarstvo je značilno, da prav v izvozu pada v nekakšno cikličnost: letu ugodnega izvažanja je doslej še vedno sledilo leto zmanjšanega izvoza. Kot da letošnji januar napoveduje ponovno tak ciklus — izvoz je v januarju namreč za 11 odstotkov manjši kot v poprečju lani, v Sloveniji pa celo za 20 odstotkov manjši.
Tisti slovenski gospodarstveniki, ki delajo v podjetjih, so glede letošnjega izvoza dokajšnji optimisti, saj skorajda sleherni napoveduje, da bo njegova tovarna lahko izvozila več kot lani. Precej drugače je v drugih republikah. Slišati je trditve, da blaga za izvoz ni, da so v tujini naši proizvajalci nekonkurenčni, da — če-orav močno spuščajo cene izdelkov — ne uspevajo več izvažati in dc je zaradi ugodnih cen lažje m donosneje prodajati na domačem trgu. To jadikovanje okoli izvoza je očitno tako mečno, da 'e celo zvezni minister za zunanjo trgovino Metod Rotar javno •vtzval v polemiko tiste, ki pravijo, da ni izdelkov za izvoz in da nimajo kaj izvažati.
Do te polemike v širšem jugoslovanskem prostoru z zveznim ministrom še ni prišlo. Kljub temu ostaja neprikrita resnica, da bo za letos zastavljene izvozne in "vozne cilje težko doseči. To dokazuje že pojasnilo ali napoved vladnih predstavnikov, da bo moral biti letos izvoz tudi patriot.ič-na zavest in ne samo povsem gospodarsko dejanje.
Pravšnja značilnost za to, kako težke bodo letošnje izvozne naloge jugoslovanskega gospodarstva, pokaže zahteva, da naj bi bil letošnji primanjkljaj v trgovanju s tujino le 1,8 milijarde dolarjev. še globljo razsežnost tako zastavljene lanske naloge lahko prikažejo obveznosti slovenskega gospodarstva. Lani je Slovenija .zvozila za .0 milijard dinarjev blaga (ali 34 odstotkov več kot eta 1979). uvozila pa za 67 milijard dinarjev blaga (ah 5 odstotkov več kot leta 1979). Letos naj bi izvozila za 60 milijard dinarjev izdelkov, nakupi na tujem a naj bi dosegli 78 milijard dinarjev.
Razmerje med obema letoma ne kaže bistvenih razlik, v resnici pa io ogromne. Lani je za uvoz energije skrbela sama država, letos a so to skrb prevzele republike saka na svoje pleče. Uvoz energije pa predstavlja za Slovenijo :ar za 14 milijard dinarjev večji izdatek, kar pomeni, da se bo moral letošnji siceršnji uvoz celo zmanjšati za 3 milijarde dinarjev. To pa predstavlja za gospodarstvo, ki je tako močno odvisno od tujih surovin in tujega reprodukcijskega materiala kot slovensko, zelo hudo oviro. Zato ni nič oresenetljivega, če predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič napoveduje, da bo treba za izvoz uporabiti vsa sredstva, tudi pa-triotično zavest.
Sredstev za povečanje izvoza ie uporabljenih že kar nekaj. Če govorimo samo o denarju: lani je bilo treba izvoznikom odšteti za izvozne stimulacije kar 7 milijard dinarjev. Vprašanje je, kje dobiti letos ta denar. Zato vlada na-nnveduje, da bo treba v pravo bitko za zgraditev izvozne industrije, torej take industrije, ki ne bo kar naprej rabila spodbud in
nagrad za to, ker izvaža. Take izvozne industrije pa Slovenija nima veliko, zato bi bilo treba več tujih kreditov uporabiti za izvoz ne pa za inflatorne namene, kot nekateri želijo.
Velik problem nastaja pri izvozu zaradi zapiranja - blagovnih in deviznih tokov. Tista industrija, predvsem proizvajalci surovin in polizdelkov, ki oskrbuje jugoslovansko predelovalno industrijo, bi svoje izdelke lahko izvažala. Toda zaradi pritiska domače predelovalne industrije jih ne izvaža, kar je seveda prav, kajti večji izkupiček da lahko le bolj obdelano blago kot pa manj obdelano. Toda prav ti proizvajalci surovin in polizdelkov zahtevajo zaradi tega pri prodaji svojih izdelkov na domačem trgu tudi devize, ki jih seveda rabijo za svoj uvoz. Ker tega ne dobe, so začeli surovine in polizdelke izvažati in takih izvoznikov ni malo. Ker pa je slovenska industrija močno odvisna od tistih surovin in reprodukcijskih materialov, ki jih sama nima in jih mora zato kupovati v drugih republikah, mora za te nakupe dajati čedalje več deviz. To pa je strahoten pritisk, ki sicer sili v izvoz, vendar tak izvoz ne prinaša veliko, saj se devize od izvoza prelivajo drugam. Priče smo pojavu, da zaradi takih zaprtih bla govnih in deviznih poti ostaja industrija brez deviz, tista, ki pa ne more ustvariti dovolj deviz, da bi z njimi na domačem trgu kupovala surovine in polizdelke, pa ostaja brez surovin in polizdelkov. Slovenska vlada je za radi tega neprestano pred hudimi preizkušnjami, saj mora cesto reševati tovarne pred tem, da se njihovi stroji ne ustavijo.
Zaradi močne 'nflacije. letos že 17-odstotne, (ker je bil ael itifla-cije iz lanskega leta prenešeu v letošnje leto) oziroma hitro rastočih cen, se proizvodni stroški na gin dvigajo. Zaradi tega industrija težko tekmuje m tujih trgih. Draženje torej močno onemogoča izvoz in ga bo tudi onemogočila če bo last cen tako močna kot letos, ali pa bo treba ponovno razvrednotiti dinar (z devalvacijo ali pa sprotnim spuščanjem tečajne vrednosti dinafjd).
Kljub takim črnim napovedim pa je vendarle precej stvari, ki govorijo, da bo predviden izvoz za letošnje leto vendarle mogoče doseči. Velike rezerve so še. Po samezna gospodarstva, npr. ma ribnrsko. imajo v izvozu še maj hen delež (mariborsko npr. v celotnem izvozu le 7 odstotkov, potencial tega gospodarstva pa oce-n:uxejo v okviru slovenskega gospodarstva s 15-odstotnim dele žem). Veliko lahko pripomore k bolišemu izvozu kmetijstvo, ki je moralo lani zaradi sorazmerno slabe letine hrano celo uvažati Delež slovenskega turizma že dalj časa močno pada in bi lahko tu rižem več prispeval k izvozu kol doslej. Navsezadnje je mogoče v sorazmerno kratkem času že začeti izkoriščati nekatere domače sorovin '•« enirpets^e potenciale in s tem nadomestiti uvoz. ka daje enake končne rezultate ko' povečan izvoz. Veliko bi lahko po večalo izvoz gradbeništvo in prve sklenjene pogodbe že govorijo te mu v prid. Podobno tudi prevoz ništvo . ..
Možnosti za povečanje izvoza to rej so, seveda če ne bo svetovno gospodarstvo padlo v ostrejšo re cesijo ali celo v močnejšo krizo Toda povsem gotovo je. da bo slo vensko gospodarstvo lahko za le tos začrtane izvozne naloge doseglo samo ob iziemno močni in gibljivi pomoči vladne gospodarske politike. Kot lani bo tudi letos slonelo precejšnje breme prav na vladnih plečih. Slonelo pa bo se veda vse dotlej, dokler ne bodo v samem gospodarskem sestavu do sežene take spremembe, ki bodo gospodarstvo avtohtono silile na tuje trge.
JOŽE PETROVČIČ
REAGANOVA ADMINISTRACIJA IZDALA «BEL0 KNJIGO* 0 SALVAD0RU
Washington: Komunistične države oborožujejo salvadorske upornike
Salvadorski gverilci naj bi dobivali ameriško orožje iz Vietnama preko Kube m Nikarague • V ozadju teh polemik baje zapleteni interesi obeh velesil
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
NEW YORK — Washington je objavil najavljeno 'belo knjigo* z dokazi da je -»oboroženi upor v Salvadoru postopoma prerasel v primer posredne oborožene agresije komunističnih držav*.
Ta memorandum, ki so ga predstavniki ameriške vlade v preteklih dneh posredovali -'prijateljskim vladam* v Evropi in Južni Ameriki, vsebuje kronologijo dogodkov, iz katere je razvidno, da je ameriško orožje iz Vietnama dospelo v Salvador preko Kube in Nikarague. Iz dokumenta se da razbrati, da so tudi druge države vzhodnega bloka pomagale upornikom, vendar je omenjen samo irak. Obenem je v memorandumu tudi poudarjeno, da Washington ni poslal nobene vojaške pomoči salvadorski hunti -tod 1977 do januarja 1981». Pisci '(bele knjige* poskušajo dokazati, da je Washington podpiral «cen-tristično* hunto v političnih ref on mah, ni pa poslal orožja, kar so -»komunistične države* izkoristile za -»posredno oboroženo agresijo*.
Ameriški komentatorji seveda trdijo, da ne razpolagajo z dokazi, da bi potrdili ali zanikali navedena dejstva. Memorandum je namreč sestavljen predvsem s podatki, v katere države in kdaj so potovali salvadorski uporniki.
Kljub temu pa za krajevne ana litike to ni glavni problem v prvi široki mednarodni operaciji novega režima v Washingtonu. Glavno vprašanje se namreč glasi, kaj pravzaprav hoče ameriška vlada da na primeru Salvadora. «raz pihuje svetovno razburjenje*, piše New York Times.
Na to vprašanje naj bi obstajala dva možna odgovora. Washington hoče prisiliti -»prijateljske države*, naj se izjasnijo ali so v tem primeru za Ameriko ali pa proti njej.
Drugič, novi režim hoče že na startu seznaniti Moskvo, da ocenju je pošiljanje orožja upornikom proti vladam, ki so prijateljsko nastrojene do ZDA. kot kršitev -»kodeksa popuščanja napetosti* iz leta 1972. V tem dokumentu sta se velesili obvezali, da ne bo6ta sprejeli nobenih ukrepov proti interesom druge. Nova washingtonska vlada postavlja prav ta dokument, ki sta ga podpisala Nixon in Brež-n.iev. kot pogoj za sporazumevanje na drugih Dodročjih in še posebej glede orožja.
Ameriški analitičarji skeptično gledajo na možne rezultate te ame riške politike, ki traja že dva tedna
VVashington je v evropske prestolnice poslal Lavvrencea Eagle burgerja. dosedanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu in bodo čega pomočnika zunanjega ministra za evropska vprašanja, da poja sni razloge za začetek te politične akcije V Latinsko Ameriko .je odšel upokojeni general Vernon Wal-ters. nekdanji namestnik poveljnika ameriške obveščevalne službe. Ameriški komentat.or.ji menijo, da bosta odposlanca deležna več skepticizma kot podpore. Tipičen ic komentar bostonskega časopisa »Christian Science Monitor*, ki pravi: »Absurdno je in groteskne), če VVashington misli, da na takem stranskem vprašanju lahko izvede test zahodnoevropske zunanje noli-tike ali test. če Sovjeti razumejo povezavo med obnašanjem v svetu in sporazumevanjem o oboro ževanju*.
Nerazumljiva .je namreč ostrina VVashingtona, s katero vztraja naj se evropske vlade izjasnijo glede tega vprašanja in se nekako tako
na Evropa*. Mogoče .je prav 'delitev interesnih sfer glavno gibalo celotne zadeve okrog Salvadora. VVashington naj bi poeval Moskvo, da ne sme ničesar ukreniti proti vladam naklonjenim ZDA, kot tudi sam ne namerava delovati na območju držav naklonjenih SZ. Za dokončno sodbo je še prehitro, še posebej, če pomislimo, da je novi režim naklonjen globokim družbenim reformam v Salvadoru in je zahteval, naj vojaški režim obračuna z desničarskimi -»odredi smrti*, ki so baje pobili tudi nekaj amt riških državljanov.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
glasi: vi pričakujete našo pomoč v vprašanjih, ki jih smatrate /.a važne, zato ne morete ocenjevati za stranska tista vprašanja, ki so za nas važna. "Recipročnost* na katerem vztraja novi režim so razširili tudi na zaveznike.
Ameriški analitiki v Moskvi so enotnega mnenja, da je to razburjanje javnega mnenja napravljeno kot nalašč za interese SZ, ki trdi, da VVashington vse avtentične revolucije tlači v koš »mednarodnega terorizma*. Predhodni režim v VVashingtonu .je pri tem vprašanju na drugem mestu "povlekel črto* in ie trdil, da ne nasprotuje spremembam razen tistim, ki jih povzroča druga velesila »preko posrednikov* ali sama s svojo vojsko.
Taka politika glede Salvadora daje Moskvi možnost, da usmeri pozornost iz dejanskih intervencij na bolj zamegleno področje posrednega boja za vpliv.
Sovjetska zveza tem obtožbam odgovarja da je za eksplozijo na Poljskem odgovoren radio "Svobod-
uiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiniimiiiiiiiiiiiii
«0pomin» za Esquivela
CAGLLARI — V okviru obsežne preiskave je tukajšnje sodstvo odredilo aretacijo 18 oseb, ki jih obtožujejo številnih kaznivih dejanj, od razpečevanja mamil do goljufije, kraje avtomobilov in stanovanjskih vlomov. Karabinjerji so tudi izvedli mnogo stanovanjskih preiskav in zasegli za 50 milijonov lir plena.
SAO PAULO — Krajevna policija je včeraj, med množičnim zborovanjem, aretirala in dve uri pridržala na policijski postaji letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir, Argentinca Adolfa Pereza Esquive-la, ki se te dni mudi v Braziliji, Kaže, da ga je policija zaslišala v zvezi s intervjujem . za dnevnik, v katerem je Esguival obsodil nečlo-
veško početje vlade s pripadniki levičarskih stank, ki so zaprti v brazilskih zaporih. S kratkotrajno aretacijo so zato oblasti hotele opomniti Nobelovega nagrajenca, naj se ne vmešava v brazilske notranje zadeve. Na sliki (tel. AP): Esqui-vel (levo) takoj po izpustitvi, v spremstvu kardinala Evarista Am-
MMiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiMttMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmnimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiniMitiiiiuii
BENEŠKI DNEVNIK
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ČEDADSKE OTROKE
Pobuda bo preverila možnosti takega izobraževanja
ČEDAD — Na pobudo Kulturnega krožka «Ivan Trinko* in pod pokroviteljstvom inštituta za slovensko izobraževanje v Čedadu je 18. februarja začel tečaj slovenščine za šoloobvezne otroke.
Tečaj je poskusnega značaja, trajanje pa bo pogojeno s šolskimi obveznostmi mladih tečajnikov. Prvo skupino sestavlja ducat učencev čedadskih nižjih srednjih šol, tem se bodo lahko rr.arca pridružili še drugi.
Predavatelj je Marija Krajnik, po rodu iz Nadiških dolin, ki je študirala v Tolminu. Slovenščino bo skušala približati učencem na čimbolj pristopen način tudi s po-
SEPARATISTI ETA UGRABILI TRI KONZULE: GRE ZGOLJ ZA DEMONSTRATIVNO AKCIJO
MADRID — Pripadniki baskov-e separatistične organizacije ETA * včeraj ponoči izvedli tri spek-kularne ugrabitve. Vdrli so v sta->vanja treh konzulov ter jih s silo Ivedli neznano kam, potem ko so s) ur zadrževali njihove družine, itrti poskus ugrabitve pa je se-iratistom spodletel, saj portugal-:ega konzula v San Sebastjanu ni-i našli in so zato opustili svoj •votni namen.
Ugrabitelji so izvedli ugrabitve i povsem neobičajen način. Že četrtek zvečer, približno ob 22. •i, je skupina zakrinkanih terori-ov vdrla v stanovanje salvador-:ega konzula v Bilbau Antonia lfara Fernandeza ter tu ostala ) jutra. Prisilila je domače, da i ruje jo ter so skupaj, ob skode-:\ kave, prijetnem kramljanju in >slušanju dobre glasbe, pričakali inzula, da se je vrnil v svoje sta-)vanje. V zgodnjih jutranjih urah i skupina odpeljala s sabo čast-sga diplomata, član organizacije
ETA pa je ostal z družino še do 9. ure dopoldne, da bi medtem pajdaši odpeljali na varno ugrabljenca In da ne bi svojci obvestili policije.
Podobno so skrajneži izpeljali u-grabitev tudi v Pamploni. kjer so ugrabili urugvajskega konzula Gabriela Biurruna Alpaldila ter še v Bilbau, kjer pa so odpeljali neznano kam avstrijskega konzula Hermana Dieza Del Sela.
Kot poroča držama tiskovna a gencij« EFE ugrabitelji pripadajo tako imenovani »vojaško - politični struji baskovske separatistične organizacije ETA*, lu se ideološko deloma razlikuje od glavne skupine. V glavnem ni tako krvoločna in se za dosego svojega namena poslužuje le demonstrativnih dejanj.
Iz tega torej izhaja — in to po trjuje tudi španska policija — da so te tri ugrabitve le demonstrativnega značaja, da bi s svojo akcijo le sensibilizirali javno mnenje in da bi s tem izkazali ves svoj protest ter pritegnili pozornost
na boj za neodvisnost baskovske dežele. Separatisti so imeli namen ugrabiti vse tuje konzule v Ba-skiji. Podvig pa jim ni uspel.
Akcijo so separatisti izvedli prav v času, ko španski parlament vodi razpravo o umestitvi Leopolda Cal-va Sotela, voditelja vladajoče zveze demokratičnega centra (UCD), ki skuša na vsak način rešiti vladno krizo, ki se je odprla z odstopom ' Adolfa Suaresa.
V Zagrebu obsodili Franja Tudjmana
ZAGREB — Veliki senat okrožnega sodišča v Zagrebu je včeraj po štiridnevnem procesu izrekel triletno zaporno kazen Franju Tudjma nu, obtoženemu za kazniva deja nja sovražne propagande. Obenem so obtoženemu izrekli petletno nre-poved javnega nastopanja in objavljanja del.
Ko je pojasnil sodbo, je predsednik senata rekel, da je spnat sprejel vse navedbe obtožnice. Tudjmana je tožilec bremenil, da je v času od oktobra leta 1977 do maja 1980 v izjavah in intervjujih tujim novinarjem zlonamerno in neresnično prikazoval družbenopolitične razmere v Jugoslaviji. Po navedbi obtožnice je ponavljal tudi trditve o neenakopravnoseti narodov in narodnosti v državi, posebej o neenakopravnem položaju hrvaškega naroda. Sodišče je obenem ugotovilo, da je obtoženi vse to delal s pomočjo iz tujine.
Za tako vrsto dejanj kazenski zakonik predvideva od 3 do 15 let zapora. Sodišče je upoštevalo kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je bil obtoženi Franjo Tudjman udeleženec NO0.
Kot oteževalno, okoliščino pa dejstvo, da je bil za aka kazniva dejanja že obsojen, kot tudi to, da je nenehno skoraj tri let? iz vaja! sovražno propagando, (dd)
močjo iger, pesmi in sodobnih učnih pripomočkov.
Kot rečeno, je tečaj poskusnega značaja. Preveriti bi moral, kakšne so možnosti za razširitev slovenščine v Čedadu. Mesto ima navsezadnje kopico trgovskih in turističnih interesov, ki so tesno povezani s slovensko stvarnostjo, v njem pa živi precejšnje število pripadnikov slovenske manjšine.
V prihodnjih letih bodo pobudo skušali razširiti tudi s sodelova njem raznih šol. Do sedaj so že vrsto let podobni tečaji za odrasle.
Ploden obisk na Tolminskem
ČEDAD — Delegacija čedadske občine se .je pod vodstvom župana Paseolinija sestala s predstavniki tolminske občine. Paseolinija so spremljali upravitelji in razni izvedenci za industrijo, trgovino in turizem. V tolminski delegaciji pa so bil' med drugimi predsednic občinske skupščine Stane Kovačič in predsednik Rejec, ki sta goste s Če-dadskega pričakala na mejnem prehodu Stupica.
Gostom iz Italije : o razkazali najprej oba najpomembnejša industrijska obrata, «Avtoelektro», ki zaposluje 450 delavcev in «Metalflex» s 470 delavci. Med pogovori so se podrobneje seznanili z vprašanji kmetijstva in živilske industrije, kot zadnje pa so obiskali zimskošportni turistični center na Livku.
Med tem obiskom so izbrali priloži ost, dp so konkretneje spregovorili o turističriem razvoju Mata jurja, ki bi ga morale obe državi uskladiti s skupnim razvojnim načrtovanjem Precejšnjo važnost so tudi posvetili vprašanjem trgovine, bi .je za Čedad življenjskega po mena.
Obe delegaciji sta tudi sklenili da bosta v bodoče poglobili prija teljstvo, da bi om gočil' še tesne' Še sodelovanje pa raznih področjih Po sedanjem oblaku bo Čedad gostil tolminske prijatelje.
TRŽAŠKI DNEVNIK 3
VČERAJ V POSEBNI SVETOVALSKI KOMISIJI NA DEŽELI
Deželni odbornik Coloni poročal o seji v Rimu za izvajanje Osima
Potrdil je, da mora deželna uprava iznesti različne predloge o lokaciji proste industrijske cone
Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Coloni je včeraj do: poldne poročal posebni svetovalski komisiji, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, o sestanku italijanske delegacije mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje o-simskih sporazumov, ki je bila 13. t.m., v Rimu. Odbornik Coloni je dejal, da obstaja splošna konvergenca o novih hipotezah glede lokacije, potem, ko je bila iznesena zahteva, da bi pustili ob strani predlog o • kraški lokaciji. Z metodološkega vidika je bilo sklenjeno, da je naloga deželne uprave, da iznese različne predloge o lokaciji industrijske cone, medtem ko bo delovna skupina, pod pokroviteljstvom ministrstva za industrijo, skrbela za koordinacijo olajšav in vzpodbudnih pogojev glede gospodarske plati celotnega vprašanja.
Tako deželna uprava, kot delovna skupina, morata z delom zaključiti med koncem meseca aprila in začetkom junija. Odbornik Coloni je na sestanku še dejal, da bo deželni odbor analiziral že obstoječe študije s krajevnimi u-stanovami. Ob priložnosti je ponovno potrdil stališča, ki jih je deželni odbor zavzel v zvezi s tem vprašanjem in govor’", o dolini pri Orehu in o Osapski dolini kot možnih rešitvah: ni pa izključil nadaljnjega možnega razvoja v okviru dežele, predvsem na Goriškem.
Predsednik komisije Pittoni je s svoje strani poudaril važnost vloge, ki jo ima komisija v tej fazi, tako z metodološkega, kot s političnega vidika. O Colonijevem poročilu se je razvila razprava, v katero so posegli številni komisarji. Krščanski demokrat Vigini je govoril o vlogi krajevnih uprav in o potrebi, da bi jim predočili konkretne predloge, o katerih bi morale nato razpravljati. Komunistični predstavnik Zorzenon pa je naglasil pomanjkanje jasnosti glede vsebine, ki naj bi jo cona imela in glede uporabnikov, ki naj bi jim bila namenjena. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka pa je zahteval, da bi v komisiji razpravljali o predlogih političnih sil in se nato soočali ž deželnim odborom. Po mnenju komunističnega svetovalca Iskre pa je celotno vnrašanie še nedoločeno, saj se bodo krajevne stvarnosti lahko izrekle le ko bodo seznanjene o vrsti cone, ki se namerava uresničiti.
Ob koncu seje je predsednik komisije Pittoni sprejel priporočila in poudaril nujnost, da bi komisija proučila obstoječe alternativne predloge, še posebej študije Mar-tuscellijeve komisije. Dejal je še, da bo moral obisk v goriški pokrajini prinesti konkretne rezultate v najkrajšem času.
V ponedeljek odprtje družinske posvetovalnice za Rojan in Greto
Zdravstveni Konzorcij tržaške pokrajine sporoča, da bo v penede-ljek, 23. februarja, začela delovati družinska posvetovalnica za Rojan in Greto v Ul Giusti 2/A. Posvetovalnica, ki bo nudila socialne, psihološke in ginekološke usluge, bo odprta s sledečim urnikom: v ponedeljkih od 17. do 20. ure, v sredah od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure in v petkih od 11. do 13. ure.
Nova okrepitev za ladjevje Tržaškega Lloyda
Včeraj je v prostorih tSavoia Excelsior Palače Hotel* tržaški Lloyd predstavil novo kontejnersko ladjo "Renate Schulte*, ki jo je tržaška pomorska družba najela, spričo vedno večjega povpraševa
nja, za prevoz kontejnerjev na relaciji Sredozemlje - Indijski ocean. Sodobna, 8.5C0-tonska ladja, ki ima na svojem krovu lastne žerjave za lažje raztovarjanje blaga, bo tako lahko oskrbovala tudi slabše opremljena pristanišča v Karačiju, Bom bayu in Kolombu, ki so še vezana na tradicionalni sistem dela. "Renate Schulte*, ki lahko hkrati prevaža 437 kontejnerjev, je prvič odplula že februarja letos. Ladjevje tržaškega Lloyda bosta v kratkem okrepili še dve njej sorodni ladji.
Zakonski osnutek dežele za vsestransko vključevanje oseb
Prejšnji teden je deželni svet odobril zakonski osnutek, ki naj bi o-kvimo in razčlenjeno reševal vprašanja handikapiranih oseb. Gre za družbeno vključevanje prizadetih, za njihovo avtonomno življenje v okviru skupnosti, iz katere izhajajo, za čimbolj ustrezen pristop v okviru šolanja in poklicnega izobraževanja ter za uspešno vključevanje v proizvajalni proces. Za prve tri pobude predvideva osnutek deželne prispevke za odpravo arhitektonskih zaprek, za tehnične pripomočke in za vključitev handikapiranih oseb v vse družbene dejavnosti. Glede delovnega vključevanja pa je predvidena določena finančna razbremenitev za delodajalce, ki bi sprejeli v službo han-dikapirano osebo ter druge oblike spodbujanja. Da bi bila deželna u-prava na jasnem glede razsežnosti
teh vprašanj, bo pripravila spoznavno raziskavo.
Deželni svet je tudi imenoval odbor za "Mednarodno leto handikapiranih*, v katerem so poleg predsednika deželnega sveta Comellija, še odborniki za zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo, turizem, javna dela ter za športne in rekreacijske dejavnosti. Odbor bo spremljal in usklajeval razne pobude, ki bodo v zvezi s handikapiranimi nastajale tako v naši deželi, kot tudi v drugih deželah.
• V ponedeljek bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost srečanje na temo "Gledališče Giuseppe Verdi v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Uvodno poročilo bo imel prof. Giampaolo de Ferra.
OBVESTILO SDGZ
INPS pošilja ta mesec vsem za; varovancem obrtniške in trgovske blagajne posebne formularje podolgovate zeleno - rumene oziroma o-ranžno - rumene barve, s katerimi morajo prizadeti javiti svoje dohodke za leto 1979.
Kot je znano, s» sedaj prispevki za socialno skrbstvo prilagojeni davčnim prijavam. Za prejšnje leto je INPS zaračunal slednje na osnovi dohodka 20.000.000 lir, zato ima dobršen del zainteresiranih pravico do povračila vplačanih zneskov. Formularje je treba vrniti INPS v roku 15 dni.
Obrtnike in trgovce prosimo, da jih nemudoma prinesejo ali v urade SDGZ v Trstu in Gorici ali V urade Patronata INAC v Trs*u.
Čudovito darilo narave, vzeto iz čebeljega panja, da nas brani in utrjuje v času prehladov in grip
hp^medex
MOTORNA LADJA «DIONEA» program 1981
Odhodi iz/v:
TRST, GRADEŽ, KOPER, IZOLA. PIRAN, UMAG, VIGRAD, POREČ, ROVINJ, PULJ
Izven sezone:
od 24. 2. 81 do 19. 4. 81 in od 29. 9. 81 do 13.12. 81 štiri vožnje tedensko z različnimi linijami
V sezoni:
od 20. 4. 81 do 27. 9 81
sedem voženj tedensko z različnimi linijami
NO-
LLOYD TRIESTINO dl Nov. S.p.A.
Urad za potovanje in turizem Ul. delFOrologio 1 - 34121 Trst Tel. 778542» - 7785203 - Telex 460327
KRIŽARJENJA - LETALSKI POLETI - TURISTIČNA NASELJA OB MORJU IN V HRIBIH
Informacije družbe SIP uporabnikom
PLAČILO
TELEFONSKEGA RAČUNA
SIP opominja naročnike, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za I. trimesečje 1981.
Poziva zatorej tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo piekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike.
Societa Italiana per rEsercizioTelefonico