Štev. 93 trst, v ponedeljek 3. aprila 1911 Tečal xxxvi IZHAJA VSAK DAN ta« «fe ssdsljmb ta prazsfcih •»»., Pamlh« itev. se prodajajo po 9 nv6. 9. tjaln), kobalurnah r Trsta'in oioiicf, Gorici, ismmln! Fafera, Postojni, Seiani, NabroHni, St. Laogi, T»Ubi, ij^r-Sčini, Dornbergn itd. Zastarel« itff. p* s »ti (It sto«.). OSLABI SE RAČUNAJO HA MILIMETRI ▼ Biokoeti 1 kolone. CENE: Trgovinski in osmrtnico, zahvalo, poslanico, ao st. mm. Za oglas« t teksta aadaljnm vrsta K 2. Mali oglasi po 4 sto«, tnih, a«j-ssanj pa 40 stok. Oglas« sprqj«ssa Tnssrstni oddalsk aprara .Edinosti". — Plačaj« s« iikljnčno 1« upravi ===== Plačljivo In stoHjivs v Trst«. ahiM oglasi po • nt. sMa, ogM i«nsrnib aanAar as l Usta d« 5 rrst a> I, isski SPINOST Glasilo poUtttoega iruMvt „Zdinoaf« n Primorske. NAROČNINA ZNAŠA j$wmit loto a« K, pol lota II K, 3 mesece • K; as nabral dopoelaae aaročnine, so uprava ao osin. s iMttjak* Istanje ,^SIIOinu staao: aa ■wo toU Krti t*S«, aa »*1 teta Km S-SO. ▼«l dopisi a«| s« podajo aa nrednUtvo lista. Nefrank«- filanm ss as sprejeasje I« rskspisl ss as vrsftsjs M—iMns, oglas« in reklamnog« je podati aa npravo lista. UMDMIflTVOt sflos tter«te Ssiattl I« (Nsrsdal *sa) fadsjatefi in odgovorni uradnik iTKfiK GODEM A. Lastnik koasorng lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana aadragn s omejenim poroMvom v Tista, nlion ■ Giorgio Galatti fttev. 18. ,„ F«Hns hranllnKni rafea & S41C52. TELEFOft It 11-57. Otvoritev volilne kampanije trž. Slovencev. Z včerajšnjim shodom v .Narodnem domu* nmo tržaški Slovenci otvorili pred-atoječo volilno kampanjo in mi imo s tem začetkom lahko popolnoma zadovoljni. Shoda se je udeležilo kakih 800 oseb; z o žirom na to, da je bil shod šele zadnji hip sklican, gotovo lepo število. Pa tudi razpoloženje na shodu je bilo izvrstno in mi smo uverjeni, da je bil včerajšnji shod dru. Rybafu zadoščenje za marsikak napad, ki je prišel na njega iz zasede, od zlohotne ali slabo poučene strani. Evo poročilo o shodu : Predsednik poL društva „Edinost" dr. W i 1 f a n je otvoril shod, ter povdaijal, da je politično društvo „Edinost" smatralo za svojo dolžnost in v interesu stvari, da skliče shod, na katerem se hočemo ozreti nazaj, v pretekle dni, ter ob enem pogledati naprej, ko gremo zopet v boj. Zahvaljuje se na številni udeležbi, ter povdarja, da je bil shod sklican šele v zadnjem trenotku in da so bile tudi druge ovire radi katerih shod ni še bolje obiskan. Povdarjal je, da volitve niso le nadomestne, za dve leti, kakor je čul mnenje od nekih strani, ampak za celih še*t let. Govornik je potem pojasnil bistvo avstrijske ustave in razmerje med posameznimi ustavnimi faktorji: državnim zborom, gospodsko zbornico in krono ter rekel, da bo o vzrokih, ki so provzročili razpust državnega zbora, poročal dr. R y b k r, kateremu podeljuje besedo. Dr. Ryb4r je izvajal v glavnem sledeče : Ko je bil izvoljen pred štirimi leti prvi držav ni zbor na podlagi splošne volilne pravice, seje splšno gojila na da daje napočila nov a doba — da se ublažijo nacijonalni boji, da bo zbornica splošne in enake volilne pravice bolj ustrezala Željam ljudstva. Te nade se niso izpolnile. Vzrokov je več. Vlada in stranke večine dolže „Slov. Enoto". Po krivici. Zakaj je prišlo do razpusta. Zato, ker imamo v Avstriji privilegirane narode, ki uživf-jo vse pravice, in zatirane narode, ki ne uživajo teh pravic, ampak dobivajo le drobtinice in jih poznajo le, ko treba plačevati davke in dajati vojake. Izlasti Nemci so od nekdaj privilegiran narod. Pred zakonom smo sicer vsi enaki, v praksi pa je nasprotno. PODLISTEK. Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomič. Poslov. Štefan Klavs. Po razgovoru z generalom Dečkom se je ban drugi dan odpeljal s protonotar jem v Trakoščac obiskat grofa Draškoviča. Čeprav je bilo že gorko solnce, so bili še hribi in doline, ponekod tudi ravnine, pokrite z snegom, ki je zelo počasi kopnel, in je vsaki čas zapadel nov. Bila je takrat ostra, dolgotrajna zima, kakoršne niso pomnili niti najstarejši ljudje. Treba se je bilo zelo varovati prehlajenja, da človek ne zboli. Gospod protonotar, — čeprav dobro zaviti v tople kožuhe, a ker se je vozil v odprt kočiji, ker je ban hotel tako —, se je prehladil ter takoj začutil, da mu ni dobro. Drugi dan, ko se je vračal v Varaždin, se je še bolj prehladil. Začutil je silen glavobol; tretji dan se je pojavila vročnica in protonotar je moral leči v postelj. . Ban Nadaždi, pri katerem je protonotar stanoval, je bil zelo vznemirjen. Takoj je pos!al po zdravnika, ki je najskrbnejše pre-iskal bolnika ter izjavil, da ima protonotar vnetje pljuč, ki pa še ni bilo nevarno, a vkljub temu mora biti 'oprezen. Ni dovolj, da vlada skrbi v prvi vrsti zanje, ampak hočejo imeti prvo besedo tudi pri vladi, da morejo zatirati druge. Njim vse — nam nič. Tako je bilo tudi v novi zbornici. Nemci so se svezali z drugimi privilegiranimi narodi, Italijani in Poljaki in ustvarili večino. Slovani — izlasti Čehi in Jugoslovani so bili prisiljeni nastopiti proti tej večini, proti tendencam Nemcev in vlade. Kakor oseba Bienerth ne bi bil napačen, ali njegov zistem je — ker je slepo udan strankam večine — za nas najslabši, kolikor smo jih imeli v Avstriji. Ni enega koraka ni storil Bienerth za poravnavo nasprotstev. Posledica temu je bila, da se je — kakor v centralnem parlamentu — v nekaterih deželnih zborih — Morav-skem, Češkem in Štajerskem — vnel silen boj, ki je onemogočil funkcioniranje teh deželnih zborov. In to je značilno : da-si Nemci v deželnih zborih Češkem in Mo-ravskem nimajo večine, vendar zahtevajo za-se vse pravice veČine. Oni nočejo biti enakopravni — hočejo imeti veče pravice. Značilno je tudi, kako se vedejo nasproti principu narodne avtonomije, ki jo zahtevamo ravno mi: na Češkem bi jo hoteli izvesti do popolne razdelitve dežele — na Štajerskem in na Koroškem pa, kjer imajo večino, nočejo nič čuti o nacijonalni avtonomiji. Oni hočejo absolutno vladati in bi jim {morali biti podložni in naj bi bilo od njih odvisno, ako naj dobimo kako šolo. Čehi so opetovano izjavili, da so pripravljeni sesti z Nemci k mizi za pogajanja v svrho ureditve razmer. Vlada, ki bi morala biti posredovalec, je sicer povdar-jala, da bi bilo to lepo, ako bi se Nemci in Cehi sporazumeli, ali storila ni prav nič za dosego tega lepega cilja. Vendar bi bila ona lahko prisilila Nemce, da bi odjenjali, kakor so bili Čehi pripravljeni odjenjati. Zažugala naj bi jim, da jim odpove prijateljstvo, ako ne prenehajo a to komedijo. Ali ona je le protežirala Nemce, vsled česar so postajali ti vedno bolj objestni in tako je prišlo, da ni bilo možno več naprej. Čehom je bilo to dovolj in odločili so: če parlamenta v Pragi in Brnu ne delujeta, pa tudi oni na Dunaju naj ne deluje. Vendar pa niso Čehi takoj posegli po skrajnem sredstvu. Izlasti so Po tedanji praksi so pustili bolniku nekoliko krvi, kar je na videz dobro vplivalo, v resnici se je pa položaj poslabšal. Bil je že tako nežen in slaboten. Varaždinski zdravnik se je mučil nočindan z bolnikom samo da pomiri bana, ki je komaj pričakoval vesti, došle čez nekoliko dni, da je protonotar izven vsake nevarnosti, a da je treba še dolgo časa, da se popravi in okrepi. Ban je storil za bolnika vse, kar je le mogel. Njegovi sluge so morali biti nočindan pri bolniku, a tudi sam je prišel večkrat na dan pogledati k bolniku. Minola sta že dva tedna, odkar je zbolel protinotar. Šlo mu je na boljše, a počasi. Čutil se je slabega, teka ni imel, v obraz je bil ves upal. Imel je sicer vse potrebno, hrano in pijačo po zdravnikovem predpisu, postrežbo na migljaj, vestno zdravljenje; ali vendar je čutil, da mu nekaj manjka v tej bolezni. Vedno mu je prihajalo na um, kako bi se mu godilo, če bi mu stala pri postelji zvesta, skrbna Žena, ki ga ljubi in ki bi pazila nanj povsem drugače, nego ti sluge z brezčutnim, a poslušnim obrazom. Čestokrat je pomislil na Gito, kadar je tako premišljal sam v sebi, Nekega dne, ko je bil ravno ban pri njem, je javil sluga, da želite dve gospe iz Zagreba k bolniku. Protonotar je prvi hip mislil na svojo uvaževali. da je parlament nekaj, kar treba varovati, ker je tu mesto, kjer se ! more odkrito govoriti in braniti interese ljudstva: tu se sklepajo zakoni. Z nami Jugoslovani niso postopali nič boljše. Pometali so z nami — posebno pa na Koroškem, kjer zapirajo ljudi, ako na železnici v slovenskem jeziku zahtevajo vozni listek, in na Štajerskem, kjer so uprav besneli, da ni bilo še nikdar tako hudo za tamošnje slovensko ljudstvo. Vlada pa je vse to mirno gledala, ker se je bala zamere pri Nemcih, pa naj so se Slovencem godile še tako hude krivice. Zato smo tudi mi začeli ojstro nastopati in smo posegli tudi po obstruciji. Ali ta še ni bila vrgla vlade, če bi bila vladna veČina trdna in zanesljiva. Dogodil se je celo slučaj, da je vlada dobila veČino le na ta način, da je glasovalo tudi pet ministrov poslancev, ki so torej izrekli zaupanje — sami sebi. Taka vlada bi povsod drugod nemudoma odstopila, kakor se je to zgodilo ravnokar v Italiji. Še več: vlada je imela večino; le v nekem slučaju se je del te večine postavil nekako na strani. To je bilo dov^.if da je Luzzattti izvel konsekvence in odstopil. Pri nas pa se dogaja narobe: vlada razganja parlament. Tako je le v Avstriji. Na razpustu ni kriva enota, ampak krive so stranke veČine, ker niso mogle držati vlade. Celo proti zahtevanemu proračunskemu provizoriju so nastopile. Vlada je zahtevala provizorij za 6 mesecev, nemške stranke so hotele dovoliti samo za tri. Potem so zopet hotele dovoliti provizorij, ne pa posojila 75 milijonov, ki ga je zahteval Bienerth, ker so blagajne prazne. Nato so zopet hotele dovoliti posojil, ali ne v znesku 75, ampak le 50 milijonov. Bienerthova vlada je bila v največi stiski, a Slovani so si mislili tedaj: če prijatelji delajo vladi sitnosti, ČOSU naj bi jO ttia-vall mi I! Ko so Nemci videli to dispozicijo na slovanski strani, so se udali Bie-nerthu, ali — bilo je 2e prekasno. Mi pa nismo harlekini — na razpolago vladi in svojim nasprotnikom. Mi zahtevamo, da Bienerth gre! Moral bi bil iti sam, ko je videl, da z Nemci ne more nič opraviti. Ali ni bil toliko pošten. Raje naj gre parlament na sestro Cecilijo; a kako se je začudil, ko je zapazil mesto nje Pudencijano in Gito. Lahna rudečica je oblila bolnikov obraz. Ban je poznal še iz Dunaja Puncijano, ki jo je imel za izredno originalno žensko. Rad se je ž njo Šalil in zabaval. Zato mu je bilo pogodi, ko jo je naenkrat zagledal. „Ćuli smo, dragi grof*, je pričela baronica s toŽnim glasom, „da imate bolnika, ki potrebuje Samaritanke. Privedla sem jo", je rekla, kažoč na Gito, Gospa Magdičeva — ali nota bene, udova!" Ban se je spoštljivo priklonil se radovedno ogledoval udovo, ki je njemu, kakor ljubitelju lepega spola ugajala takoj na prvi hip. Gita je, nekoliko vznemirjenja in zaru-dela v obraz gledate postrani na bolnika, ki se ji je ljubeznivo smejal, kimajoč z glavo v pozdrav. „Čul sem že več lepega o gospej", je spregovoril ban zelo prijazno, „hvalijo vas kakor steber boljše družbe v Zagrebu. Žal mi je, da nisem mogel prisostvovati tudi jaz! Ban se je naklonil Giti zelo prijazno, podal roko bolniku ter odšel z baronico v predsobo. „To niso čisti posli- je rekel ban baronici poluglasno in v šali. „A bodo kmalu !" je odvrnila baronica kose, samo, da se vlada ohrani. To ni konstitucijonelno. Pa naj volitve izpadejo kakor hočejo, Bienerth se ne sme predstaviti novi zbornici. Naj le izda naredbe na podlagi § 14. Da — ta paragraf 14 ! ! Ta je jako komoden za vlado. Tudi pribito bodi, da so ga Nemci ne dolgo temu najbolj proklinjali. V letu 1898, ko so bili oni v manjšini. Tedaj je gromel poslanec Ho-chenburger, da tisti, ki hoče vladati s §, 14, ne bi zaslužil druge usode, nego da ga obesijo na !prvo laterno. Sedaj pa, ko je ta mož minister justice — minister pravice — stavlja sam svoj podpis na naredbe, ki se jih izdaja s § 14! Ko bi njega doletela usoda, ki jo je on označil kakor primerno kazen za rabo §. 14, danes bi moral g. Hocheijburger viseti na kaki laterni. Vzrok razpustu zbornice je torej v nesrečnih razmerah — v zistemu, ki ni konstitucijonalen, ampak koketira z absolutizmom, ker mu je lastna ekzistenca pred vsem. Zatoje to ministerstvo sojeno. Toliko o vzrokih razpusta. Sedaj pa treba obrniti vso pozornost — volitvam. Nič prijetnega ni to. Ljudje so, izlasti oni, ki so gospodarski odvisni, izpostavljeni proganjanjem. Toda mi se moramo vendar skoro veseliti teh volitev. Mladi smo, ra-stemo, napredujemo. Letos pa so volitve kaj dobro došle radi — ljudskega štetja. Težko delo je bilo to in vsi vemo, kaj so počeli nasprotniki, da bi nas potajili. — Najdrzneje so f a 1 z i f i c i r a 1 i ljudsko štetje. Zato smo odločno zahtevali revizije o3 nepristranske oblasti. Ta nam je tudi obljubljena, ali dosedaj ne vidimo še nič. No, danes nam ni toliko do revizije, ker hočemo sami revidirati na volitvah. Glasovnica bo naše ljudsko štetje. Če kedaj, je to pot dolžnost všeh našincev, da oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom, da jim tako dokažemo, kako so falzificirali, da dokažemo, da smo tu. Zaključivši to poročilo je dr. Rybaf podal še sledečo izjavo, ki je izzvala burjo protestov, združenih z — dolgatrajnimi ovacijami po vsej dvorani: Ta shod bi se bil moral prav za prav vršiti v okolici, ki me je izvolila. Toda jaz nisem delal nikoli razlike med mestom in okolico in vsikdar sem se smatral zastopnikom tudi mestnih Slovencev in uver-jen sem, da okoličani ne zamerjajo, da smo prvi shod sklicali tu v središču. Iz- šepetaje. „Gre za to, da se ta dva vzameta". „Razumem! Lepa vdova!" „Večkrat bova obiskavali bolnika!" „Zelo ljubo mi bo, a njemu gotovo še bolj! je rekel ban ter se oddaljil. Ko se je baronica vrnila k bolniku, je videla, kako se je Giti prisrčno zahvaljeval in ji poljubljal roke. Obadva sta bila v zadregi. „Prinašam vam pozdrav od sestre !" se je oglasila Puncijana. „Na vso silo je hotela k vam v Varaždin, a ji zdravnik ni dovolil. Dobila je hud haŠelj, ki se lahko spremeni v nevarnost, če se ne ne bi čuvala." „Sirota!... Slabega zdravja je... Prav je storila, da je ostala doma", je je govoril pretrgano protonotar. „Tem mahj sva mogli medve izostati", je povzela baronica. „Gotovo se ne boste jezili na naju, da sve prišle vas obiskat, 1 čeprav sem Giti..." „Ali, Pudencijana!" je prekinila Gita. „Zakaj naj molčim ?... Komaj sem jo pregovorila, da je Šla z menoj____Bala se je jezikov, a jaz pravim, da je obiskovanje ^bolnikov božje zasluženje, posebno pa še takšnih11 se je polaskala protonotarju. (Pride še.) V Trstu, dne 3. aprila 1911 volilne kampanje, da si lepše želeti. ne moremo BRZOJAVNE VESTI. K volitvam. Vlada razglaša : Z odgovorov na v-prašanja, ki jih je vlada poslala na vse deželne vlade, je vlada razvidila, da bi v nekaterih deželah priprav za volitve ne bilo možno izvršiti do 8. junija t. L, kakor je bilo prvotno določeno. Zato se je določilo volitve na 13. in ožje vol tve na 20. junija. Ker je pa treba posebno glede Galicije in Dalmacije še nekih poizvedb, se razglasi uradni razpis še le v nekaj dneh. javljam, da ne vsprejmem več kandida- je Canalejasu poveril sestavo novega katu re. Vzrokov za to je več in »o obstojali bineta, mu izrazil zaupanje, ter nado, da že tedaj, ko sem vsprejel kandidaturo, v bo nadaljeval dosedanjo politiko in izvršil svesti si, da si s tem kakor zastopnik pri vladi one premembe, ki mu se bodo malega naroda nalagam težko nalogo, zdele potrebne. Nisem delal velikih obljub ; obljubil sem : Ustaja ¥ Albaniji, le, da bom po svoji moči skrbel za koristi ! CARIGRAD 1. Vali v Skadru javlja, svojih volilcev. Zato je moja vest Cista, da so bili v včerajšnjih bojih z ustaši — Ali k prejšnjim se je pridružil sedaj ubiti trije vojaki in trinajst jih bilo ranje-Še eden. Nič nimam proti pošteni, dobro- j nih. Ustaši so imeli baje velike izgube, ho teči kritiki. Ali kakor se je sedaj za-1 Pričakuje se vsak hip, da bodo čete sto-čelo od izvestnih strani, mora človek! pile v mesto Tuzi, ki je sedaj v rokah izgubiti vsako veselje. Dokler; ustaše v. nisem bil poslanec, sem bil poznan poštenim, sedaj mi bodo — če pojde tako dalje — morda očitali cel6, da sem srebrne žlice kradel ! Od nekdaj, še za rane mladosti je bil moj idejal, da bi mogel v Trstu javno delovati. Ta idejal se mi je izpolnil. Sedaj naj pridejo drugi. Iz globine srca pa se zahvaljujem vsem onim, ki so mi ohranili svoje zaupanje. Dr. W i 1 f a n je imenom odbora pol. društva „Edinost" zahvalil predgovornika, da je na svoj znani mojsterski način obrazložil vzroke, ki so do vedli do razpusta državnega zbora, ter podal perspektivo za bodočnost. Ne more mu pa izreči zahvale za to, da je govoril o predmetu, ki ni bil na dnevnem redu. Na dnevnem redu današnjega zborovanja smo imeli namreč razpust državnega zbora, a ne kandidature. Zato bi moral kakor predsednik za pravo poklicati na red dra. Rybdf — razumeli bodete mojo Šalo, je rekel govornik — da se je dotaknil predmeta, ki ni bili na dnevnem redu. (Veselost.) Govornik je potem povdarjal, da širši sloji našega ljudstva na tem ozemlju čutijo z elementarno silo za narod. To ljudstvo tudi zna s hvaležnostjo ceniti zasluge dra. Ryb&ra. (Tako je !) Naj dr. Ryb£r, da je vse naše ljudstvo prepričano, da smo izvolili v njem pravega moža in da mu bo to ljudstvo znalo ohraniti hvaležnost. (Tako je ! Živio dr. Ryb&r !) Vsem onim pa, ki bi hoteli med nami rovariti in sejati med nami razdor, kličem: Roke proč od našega dela! (Viharno odobravanje). G. Križmančič je rekel, da je Avstrija postala filijalka Nemčije. Apeliral je na dra. Ryb4ra, da ne sme dezertirati. (Tako je !) Zagotovlja dra. Rybira, da se ga bodo tržaški Slovenci vedno hvaležno spominjali, a ta hvaležnost bo še večja, ako nas ne zapusti v tej borbi. G. S k r 1 e c je rekel, da moramo biti v trenotku, ko se gre za skupne interese slovan »tva, vsi edini, Volitve nas najdejo vseh složne pod slovensko zastavo. Mi Hrvatje iz Banovine — je rekel govornik — sicer nimamo volilne pravice, a zato bomo najbolji agitatorji. Apelira konečno na dr. Ribafa, naj sprejme zopet kandidaturo in izjavi, da umakne odpoved (Živahno odobravanje). Dr. W i f a n je konečno povdarjal, da bo poL društvo „Edinost" določilo kandidature v sporazumu z zaupniki in v smislu želj ljudstva. Omenivši ljudsko Štetje, je rekel govornik, da smo znali, da bo isto zahtevalo od nas žrtev. Uspehi morda ne ne bodo taki, kakor bi to mi želeli, A sedaj imamo najlepšo priliko, da pokažemo falsifikatorjem, daje bilo vse njih delo zaman. Oni tisoči, ki so biii pri ljudskem štetju zgubljeni za slovenski narod, naj sedaj, pri volitvah pokažejo, da, čeprav so jih na papirju zatajili, so vendar le Še tu. (Viharno odobravanje.) Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik dr. Wilfan zaključil shod, ki je bil tako lepa overtura Dnevne novice. Volilno gibanje med Nemci. Kakor poročajo iz Linca, namerava vsemenska stranka v predstojećem volilnem boju postaviti zopet vse polno kandidatov. Schonererjanci hočejo kandidirati izlasti na Češkem in sicer hočejo poglavitno postaviti kandidate proti nemško-radikalnim Wolfijancem. Nemci V Pragi. Iz Prage: Po zadnjem ljudskem štetju so Nemci v Pragi nazadovali. V Pragi so jih našteli samo 17.987, 271 manj nego pred desetimi leti. Čehi in nove volitve. Iz Prage: Češki radikalci so izdali proglas, v katerem med drugim naglašajo potrebo skupnega postopanja vseh strank v parlamentu. Radikalci postavijo svoje kandidate v vseh mestih. V mešanih krajih postavijo v?e češke stranke skup« ne kandidate. Domače vesti. Seja odbora političnega društva „Edinost" se bo vršila danes v ponedeljek, 3. t m. popoludne ob 3. uri v »Slovanski Čitalnici". Gg. odborniki in odbornikov namestniki so naprošeni, da se te važne seje udeležijo v polnem številu. Gg. slovenski mestni svetovalci, ki niso odborniki, so s tem ravnotako uljudno vabljeni, da pridejo v sejo. Srbsko akademično pevsko društvo „Balkan* v Trstu. PrihodjSrbkih akademikov iz Zagreba, zbranih v pevskem dr. „Balkan" v Trst se je razvil v silajno manifestacijo jugoslovanskega pobratimstva, kakoršne dosedaj pač še nismo doživeli v Trstu. Dre-herjeva dvorana, v kateri se je vršil napo* vedan koncert, je bila za to priliko mnogo premajhna. Bil je tu zbran cvet tržaškega slovanstva. Bili so zbrani Srbi, Hrvati, Čehi in Slovenci. Videli smo pri prostega delavca poleg akademika, proletarca, poleg veletržca, pravoslavnega poleg katoliškega svečenika. Bile bo tu elegantne dame v dragocenih to* aletih, gospodje v frakih in salonih, delavci v promenadnih blekah in dalmatinci v narodnih nošah. Bogata in pestra slika. In kaj je privedlo vse te ljudi skupaj ? Privedla jih jeideja jugoslovanske vzajemnosti. Prišli so sicer, da čujejo jugoslovansko pesem, a prišli so š^ več, da čujejo iz zvokov teh pesmi himno jugoslovanske ljubavi da čujejo iz zvokov teh pesmi prerokovanje o jugoslovanskem edinstvu, o svobodi, o odrešenju. In upajmo, nadejajmo se, da je bil tudi sinoči postavljen en kamen za temelj, na katerem zgradimo stavbo naše jugoslovanske narodne bodočnosti, jugoslovanskega narodnega edinstva....... mrWri ^ ejMWl"- Zbor akademiinega pevskega društ* i^uhaj 1. cesar ,e danes predp«. Balkan<« v Zagrebn je na glasu kakor naj ludne v daljši posebni avdijenci sprejel hm[ arbeki in hrvatski pevski zbor. S tem najprvo ogretega ministerskega predsed- . ^ u fovedaao> ^ je bn ^fe M ^ mka Khuena m potem finanCega mini- imeH ^ konCerta, izvanredan. s ra Lukacza. Popo!udne sta ,e oba mi- Zborf£ ^ 20 pevcev, j. izborao U-nistra vrnila v Budimpešto. . . .' . .. ■ _ ' . , v šolan ; interpretacija ima ta pa tam znak Vojna ladlja „Marija Terezija". j nete posebnosti. Osobito pianisimi so izva-DU^AJ 2. Vojna ladija „Marija Te- j^i naravnost mojstrski. Nižji glasovi so k^r^atan™^10 ^^ doapeU r Smirn0j» izvrstni. Bas g. Kuševida > impozanten ; jer ostane tn tedne. j BpOIZ^nja nas močno na Slavjanskega. Samo Ministarska križa v Španiji. i tenor je v primeri z blagoglasnostjo drugih — Canalejas je podal glasov nekoliko pretrd. Zbor je dodal alo-: /I^v Odllkov. tovorna sodooke In Šampanjsko fumeCia pokallc ■Bfl|9H| s zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. ™ Viljem Hribar s= na Opčlnah =— m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljcnteve kisline za pivo. PripsroSa se tail sa o4Je» pokali« la lodovke. Za točno postrežbo se jamči. J L 31 Velike nove prodajalnice pohištva in tapetari] :: Paolo Gastwirtb :: TRST, al. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (hBa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cang zmume. Bogata izbera iz bera popolnih sob od 300 do 4000 kfod Jedilne sobe. Sprejemne In kadilne dvorane ▼ najnovejšem slogu. — SFEOUAL1TETA : Železno i'j medeno pohi&tvo $ogata izbira vsakovrstnih stolić. — popolne oprtne in posamezni deli. =31 1= = SlovenciI^HNOtn^Srbl! - Čehi! Odprla se je v Trstu, ulica Giosue Carducci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- 3RIVNICA -: —BRADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 R. Blaha zaloga tovarniškega pohištvi Kron 6200! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tfpa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij Kočij* „ford" je najpopolnejša, najhitrejša in nalekonomićaejia kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-It. Tel 1734 Velika centralna garag«, ulica del Baohl 16, vogal ulloa Bosohette TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske) Automobili na posodo po zmerni oenL Varstvo In vzdrževanje avtomobilov.--Solidna postrežba VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine. hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. 2183 ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne. _ ■V Pohištvo po vsakovrstnih cenah. SPECIJALITETA: Stolice Iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TRST, ulica Caserma št 4, TRST. fSLSFOI 1310. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHIH (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Cono stev.36 Bogati izbor zl&tanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ZALOGA PfllMflTINSKEGJI VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 35S Filip Ivanišević - Trot ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št 14-05. --Prodaja na drobno in na debelo, —s— GrOSTILNE: „Ali'Adria«, ulica Nuova 5t. 11 in ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih —toči svoja vina I. vrste. ■ CbJnStiano Zamagni Trst, Via deli' Istria št. 28 — nasproti šolam — tovarna cementnih plošč po K 170 v velikosti 25 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga Ima na razpolago vedno dovolj Dlaga. Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-tina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - nlica Coroneo 39 - Trst tUE55555555S ^^^»oSSSSSSv^ Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlera S cchia it. 19. Cene dogovorne, Plačilo na ote ! Sprejme se popravljanje šivalnih strojev | vsskega zistema. Prodaja igel, olja in aparato« S Kupuje in prodaja že rabljem tivaine siroie. 6SSSSSSS R. Oasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. ielesnlo 2051 Sprejme razcarimanje iatomegasiiiodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dum. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarno cementa „PORTLAND* v Spljetu, PRODAJA NA DROBNOp CENE BREZ KONKURENCE. MADRID ostavko celokupnega ministermtva. Kralj vensko „Luna sije' V Tr*tn 2. aprila 1911 «EDINOST« fit. 92 Najbolje izvajana je bila vsekako „Jesen «tiže", katero je moral zbor na splošno zahtevo ponoviti. Da je žel zbor za svoja izvajanja obilo pohvale, ni treba še posebej omenjati, * * Po koncertu je bil komerz, pri katerem je ostalo mnogo vdeležencev konccrta. Vrsto napitnic je otvoril predsednik „Srpske Čitaonice" g. Aničič ki je pozdravil najprvo „Balkancc", ki se kmalo raz-krope na vse strani, kakor širitelji srbske kulture. Pozdravil jo tudi zastopnike Slovencev, Hrvatov in Čehov. Predsednik „Balkana" g. CurSić je zahvalil odbora srbske cerkvene občine, ki jim je šel na roko pri prireditvi koncerta. Zahvalil je ob enem zastopnike „Slovanske Čitalnica", „Dalmatinskega skupa" in „Češka beseda". Govorili so še dr. Tomašić za tržaške Hrvate, dr. Wilfan za Slovence, g. Mašek za Čehe ter dr. Stare, ki je napil m rodnemu ženstvu. Med posameznimi govori je prepeval zbor „Balkana" dočim je godba pešpolka št. 97 svirala same slovanske komade. — VeSer ostane gotovo vsem udeležencem v najboljšem spominu, a mi se nadejamo, da ponesejo mladi srbski akademiki iz Trsta najugodneje utise v domovino. Mogli so se uveriti tu na licu mesta, da je srbsko trpljenje, naše trpljenje, srbsko veselje naše veselje, da smo tržaški Slovenci s Srbi in Hrvati ene misli, enega duha in enega srci. _ Tržaška mala kronika. Radi goljufije. Leta 1881 v Trstu rojeni Fortunat Zuculin, stanujoč v ulici Crosada Št. 6 je bil včeraj aretiran, ker je 2e meseca januvarja zastavil 6o kron vredno zlato verižico, katero mu je izročil Ivan Benčič, da jo nese nekemu urarju popraviti. Tatinska dekla. 32-letna služkinja Cle-mentina Brelic iz Pule je bila aretovana, ker je svoji bivši gospodinji ukradla razne predmete v vrednosti 48 kron. Zmetalo se je 48-letni Rozi Dolenc, stanujoči v ulici Istria 72. Treves jo je odvel v opazovalnico. Društvene vesti. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8 uri pevska vaja za mešan zbor. Pevovodja. Naše gledališče. Sinočna premijera komične opere „Kornevilski zvonovi" je bila zopetna senzacija za naše gledališče, ki se je s tem lotilo komada iz starejše klasične muzikalne literature. Vspeh je bil popoln in občinstvo je bilo očarano od bogate melodioznosti tega starega umotvora ter se je sploh čudilo, da je naše gledališče že v stanu častuo lotiti se takih komadov. Gledališče je bilo polno kljubu raznim prireditvam tega in prejšnjega dne in je upati, da bo tako tudi na reprizi, kajti taka melodijozna godba se zna ceniti šele po ponovnem poskušanju. Več prihodnjič. Gospodarstvo. Jezikovno vprašanje pri železnicah v Galiciji. Maloruski poslanci so v obliki za konskega načrta predložili državnemu zboru predlog, naj bi preosnovalo jezikovno vprašanje na železnicah. Njihove zahteve so v bistvu sledeče. Oblastnije in uradni organi železniške uprave v Galiciji naj v unanji službi uporabljajo vse tri v deželi nevadne jezike: poljski, maloruski in nemški. Za vse te tri jezike ni treba v nobenem slučaju prevoda. Ustmene ali zapisniške prijave naj se rešavajo v jeziku, v katerem so u'ožene, na ustmeni nagovor naj organi odgovarjajo istim jezikom, vse objave, napisi in tiskovine so trijezični; omejenje obstoji samo pri tovornih listih, kjer morajo uredovni organi z maloruskimi črkami izpisano btsedilo trans-kribirato z latinico, ako gre pošiljatev preko gališke meje. Pri inicijativnih reševanjih, ako ni znana narodnost stranke, naj se rabi jezik ki se večinom govori v kraju njenega bivanja. Občevanje z avtonomno oblastjo se vrli v jeziku dotične oblastnije. Vsaki železniški vslužbenec mora poznati vse tri jezike. Gospodarska invazija Bosno. Madj&ri si hočejo na vsak način osvojiti Bosno, vsaj na gospodarskem polju. Najnoveji njihov napad je sledeči: Podružnice madjarskih bank v Bosni in Hercegovini so dob ile teh dni na log od svojih central, \naj se čim več inte-resirajo za nakupovanje zemljišč v Bosni in Hercegovini. V to Bvrho jim je stavljeno na razpolago več milijonov kron. V danih navodilih stoji, naj kupujejo zemljišča, ki niso obremenjena s kmetski mi pravicami. Pojedine komade bodo pozneje spojili v veče komplekse in na njih naselili madjarske izseljence. Razne vesti. Konji v Londonu izginjajo. Iz L ndona poročajo: Do poletja izginejo z londonskih ulic skoraj konjski omnibusi, da Be umaknejo motornemu obratu. Družba omnibusov, ki je prej imela 23.000 konj, jih ima dan danes samo še 2000. Med svečanostmi povodom kronanja posodijo omnibuse družbam, da si ogledajo okrašenja in razsvetljavo mesta. Cena za vsak omnibns bo 5 gvinej z 125 K. Slovenski uradni Jezik v Ameriki. New-Torški „Glas Naroda" poroča: V mestu In-dianopolis obstoji znatna slovenska manjšina. Mestno županstvo je radi tega sklenilo, da se imajo vsa uradna naznanila, v kolikor so splošnega interesa, objavljati tudi v slovenskem jeziku. Ta odredba je stopila takoj v veljavo. Pri nas skušajo Nemci in Italijani preprečiti vsako najmanjše naznanilo v slovenskem jeziku, ne le, kjer tvorijo Slovenci in Hrvate manjšino, ampak tudi tam kjer tvorijo v večini, kakor n. pr. v Istri. Igralnica odkrita. Iz Dfisseldorfa poročijo : V noči od 28. na 29. aprila je redarstvo odkrilo igralnico, ki je bila urejena po vzorcu monakovske „Casino Monte Carlo". Na zelenem stolu je vse polno denaija, ko so nepričakovano prišli v sobo detektivi. Odlično društvo, ki se je zabavalo v igranju je bilo odvedeno na policijo, denar je bil pa zaplenjen. Novi zvonik sv. Marka v Benetkah bodo blagoslovi dne 14. julija t. L, ravno na deveto obletnico, ker se je prejšnji stari zvonik zrušil. Gradnja novega zvonika je dovršena. Perzijski šah v Carigradu. Iz Odese javljajo, da se je nameraval bivši perzijski šah Mohamed Ali trajno preseliti v Carigrad. Tozadevno je storil primerne korake, ali turška vlada je to njegovo željo odbila in sicer iz političnih razlogov. Zato ostane šah še nadalje v Odesi. Vprašanja in odgovori. Antonius. § 20. drž. zakona z dne 11. L 1910. določuje 6 tedenski rok službene odpoved''. Točneji odgovor Vam lahko damo le, če nam sporočite kje ste v službi. — Radovedni čitatelj. 1. Revolverje bo dobili tržaški stražarji 1. avg. 1902. Te vrste revolverje, kakor jih nosijo sedaj pa 1. 1906. 2. Mesto znakov so dobili zvezde 1. jan. 1906. — Barkovljan. 1. Seveda ima pravico do dote saj mu je vendar teBtamentarično zapustila. 2.) Če ni oporoke, ima pravico le do en četrt dote. — Jaka. Prve puške se v zgodovini omenjajo 1. 1364. V drugi polovici 15. stot. so zaceli izdelovati arkebuze, 1. 1510. muškete. — Radoveden A. /C. 1. Ženske imajo v Ljubljani volilno pravico a le za občinski svet. 2. Poslancev nič, ker so sedaj občinske volitve. 3. V parlamentu 11. _ Neveden V 5. 1. To je navadna zavarovalna banka, ki nima z drugimi nikakega posla. 2. Sporočite nam slučaj za kaj rabite naše mnenje. Umetni zo ploščico a stemn in p XXX 20 bi v zlatu, kavčuku z ozobno 1 fj i brez nje po amerikanskem zi- ' I to lastni patentirani metodi. Kroza 'j 1 be iz zlata ali aluminija. XXX | | I Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov I XXXX brez vsake bolečine. XXXX @ AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRRCEK Trst Corso Si 17. 26 & Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, jt | XX Berolinn, Lucernu in New-Yorku. XX j | Ordinuje od 9.—1. in od 3.—6. pop. || Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaja, XX Berolinn, Lucernu in New-Yorka. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Restaurant:: Wiirschinger — (ex Leon d'oro) — Trst, ulica Stadion štev. 10. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — La Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba — Senčnat vrt. —— NAVADNE CENE. - Vsako nedeljo voj. koncert. — Vstop prost Začetek ob 7. uri in pol. Abonament na hrano dnevno A 1-50 in 2. C. fter. priv. fiiunione Adriatica di Sicurtž (klavnica in reservni zakladi družtva glasom bi t are. 31. decembra ^»družna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000-GCm Rezervni zakladi dobičkov..........10.500.G0C » zaklad proti vpada nju vrednostij javnih efektov ... . 2,233.625 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 121,590.664 5svsrovnja na življenje v veljavi 31. decembri 1909............435,853.192 izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—19097 , 669,085.892 Droitvo sprejema po jsko ugodnih pogojih zavarovanja proti poiara, streli, Škodi vsled razmrelb a .oma kakor tudi prevozov po suhem in moiju; sklepa pogodbe za zavarovanje iivljenja po ramo* vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive z* taljenja a i oo -toniti sa?-iT) san ta, doto otiokou Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ta se obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike. Fran Abram Trst. ulica S. Francesco 44. f V največji žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je naš preljubljeni sin oziroma brat: Vojteh Anžlovar učenec c. kr. pripravnice za učiteljišča v Tolminu danes po kratkej a mučnej bolezni v zornej dobi 15 let preselil v boljše življenje. Pogreb bode jutri ob 3. uri popoludne iz tukajšnje velike bolnišnice na pokopališče k sv. Ani. Trat, dne 2. aprila 1911. Miroslav Anžlovar, nadučitelj, oče. Marija Anžlovar, mati. Marija in Elza Anžlovar, sestri. Vladimir Anžlovar brat. Podpisani nov lastnik naznanja, da je odprl h mesnico v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6 dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence. Gnili) GaMensich, lastnik Pozor! Pozor! Pozor! Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo iS iS TRGOVINO SS S kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trat, ulica Arcata St. 19. — Cena od 2—20 K. Za obilen obisk se priporoča _MATIJA PAHOB. Trst, Corso 2. Telef. 1917. Leopold Haas Pristni linoleum....... K 2*50 m1 Podolgaste preproge 67 cm „1*90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega platna..................K 2*50 Namizni prti 85/115 cm ..... . „ 2*80 „ 65/130 ........1*80 Poorinlkl Iz Sumilo od X22 dalje. Podrjuhe..........pO 70 Stot. Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „ ManSete iz kavčuka.....„ 60 „ -— Pošilja se tudi na deželo. -m Velika pekarna in sladčidarna Trst, ulica Istria št. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice, - biškote in likeije. - Za obilen obisk se priporočam Josip Fabjan. mmm Edina slovenska knjigoveznica ANTON REPENfcK, TSl Di Cedilo Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela tfS* PO KONKURENČNIH CENAH. ,$alkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. :: Špedicije :: vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skl&Jišče, zacarinanje, prevzetje blaga v pro* dajo itd. itd. Balkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. U RUDOLF SCHULTZE - iz BERLINA konoesijoniranl zebotehnlk - Piazza Barriera veechia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II. bivši asistent zoboz**- vvnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere man) posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogata izbero sveč vseh kakovosti a r. Srt - - - ulica Giulia št. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. Stran IV. „EDINOST" št. 93 V Trstu, 3. aprila 1911. iHi MALI OGLASI m ■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat ve£. Najmanja pristojbina znaia 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Županstvo v Prvačini bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno doseči domovinsko pravico tržsSko, da se oglasijo -vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku t Trstu, Scala al Belvedere it. 4, I. 380 no! fotograf Je Anton Jerktt, Trst Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. _ Pionlct dobro upehan pri privatnih uradih, riilvldl) trgovcih na drobno, gostilnah, ka-vsrmah se išče za prodajo nekega izaelka, katerega se mnogo proda, proti dobri proviziji. Reflektuje se samo na resno osebo z dobrimi referencami. Pisati na rLux" inser. odd. Edinosti. 576 n«iLfna> išče osebo za dnevno razgovaijanje UUIVlUr (konverzacijo) v slovenskem jeziku od 7. do 8. zjutraj. — Ponudbe pod „Doktor* štev. C72. 572 Državni uradnik, ifVu^e^s starejšo gospico ali vdovo brez otrok, v svrho prirejanja skupnih izletov. V slučaju medsebojnega sporazumijenja zakon ni izključen. Samo retsne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Vzajemnost" na ins. oddelek lista Edinost. 617 |/Jn|l hnOO kupiti gostilne, kavarne, pro-iVUUr nilvD dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825. 567 oddaljena 20 minut od železnice z meblo-vanimi sobami, 1000 sežigev, 1 vrt in zemljišče, 2 vodnjaka, krasen razgled na morje, se proda radi umaknitve po ugodni ceni kron 22.000, plačilo pogodbi. Obrniti se na Kolaršiča, kavarna orso. 568 Gostilna in hiša Za letoviščarje! razpolago 4 moderne sobe in kuhinja z vodovodom. Ka jako prijaznem 2račnem kraju je vrt in veliko d.orišče. Odda se tudi za več let v najem. Pojasnila daje interesentom lastnik hiše Franc Likar v Ajdovščini 484 Dnoivo^ninn iščem za več ur na dan. — rusirezmou Via Luigi Galvan 1, pritličje na desno. "00 PQ7nnupGtnO hiše in posestva v mestu in n d 2II U V r5 lilo okolici so na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencu, hišnemu upravitelju v Narodnem domu. 487 ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena I. 1831. Zakladi za jamstvo iae SI. decembra J900 K 808.820.741*68. — Glavnica za zavarovanje ilv-jesja dae 81. deeevbra 1900 K 1,0M.10SJIS6 09 — Plačana podvračlla od leta 1831 do SI. decembra 190» K 077,844.007*82. 8 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povdaijati je sledeče ugodnosti polio•: I. Veljavnih takoj od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vifiiti vojaške službo, ako je vpisan v polah Črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1°°/M od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost valed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvr&i v teku 6 mesecev po preteku roka. ZZ. Veljavnih po protoku • mooooov od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo t celej Evropi, ampak tudi v kate rej si bodi deželi tega sveta (Svetovne police) Drufitvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju, da pade zavarovanec v dvoboju. ZZL Veljavnih po pretoka enega leta po izdanju polloe: a) savararovanca ae oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po protoku treh let od ladanja: a) Absolutna neizpodbojnoat zavarovanja razun slučaja prevare. b) Drufitvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali posku-fcenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4'/,*/o- Drufitvo sprejema zavarovanja tudi za — - življenje, požar, prevažanje in ulom. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobučevtne prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap n potovanje in za Sport - W <■>, ^ M/ ^ M/ T U, T L,. fflroae a OGLASE treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal HHnvPP v ^ letu, z dvema otrokoma v U U U V vi/ državni Blužbi, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok od 26 do 33 let starosti. Imela naj bi par sto kron. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod „Dobro srce 1000". 582 lincLo nhlol#n u odra*,e in u Otroke, mUSKe UUI6KO dežniki, klcbuki, prodaja na mesečne ali tedenske obroke. Levi, Trst. uL An- tonio Caccia 5t 6, I. nadstr. (v bližini Barriere v.). Edine zmerne cene Mali obroki. 448 Albanija in Albanci. 3SfiSJSS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta endna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 Veliko množino vsaki velikosti prodajem. Josip Puhalj, Lanišče (Istra). 596 Kupujte ,Nar. kolek4 i r 51 se "j Podpisani si usoia naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicher' JI v ulici Lazzaretto vec. 52 nhod tadi iz zagate S. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo BkuSal pripraviti vse potrebne izboljšave da nstieže s av. občinstvu. KopallAfte Je odprto vsak dan ob 7. do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo Čim najbolje obiskalo beležim udani P. Lantschner. ■J Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije ** Salarmi Fonte della Fsbra 2 ol, Poste Htiovt fvofral Ton-entel A11» 'tU di Loodrt Velik izbor lzgotovlieoib oblek *a me ia dečk« to; t-iir: za otroke. Povrlniki. no'ne jope kakor tudi nmib psletotov. Otlekr ta doi.i in Delarsfcf »"leze. Tirolski lodeo. Nepremečljivi plaSfr (pristn! •ukleiki) Spooljnllteta: blago tu- in inozemskih •ovam izgotovljajo ae obleka po meri po najnovejši xodi, točno, BoUdno in elegantno po nizkih cenab Bogomil Fino EPozor! blvgi urar v Sežani ima svojo novo ■T prodajalno UR v TRSTU nI. Tine. Beillnl .. fitev. 13 .. nasproti cer k. bv. Ant. nov. VERIŽICE po tov, cenah Rroltinlca za civiliste m uolake Franjo Polanec v Trstu, via S. Glacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, del« solidno, cene znerne. pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je Izborno, na plzenski ZALOGE: LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Gtruroll; TRNOVO : Rndolf Talenti*. način narejeno. zaloge*. TRST: 8ehmidt & Pelosi. PULA : Lacko Križ. REKA—SLŠAK: Ante Sablleh. B Q D ■ u B Poskusite Fl- Cnh^JnU ki je naj-COVO KAVO »0 - naja, Celovca, jnomosta, Beljaka, Jese nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in me-o postaj. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, u e lovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. y.4U 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kortnina (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in C preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v LjnVjano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto. 12.10 O v Karmin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo v AjdovSčino) Videm Milan itd. 0.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. O.SB B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.90 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 0.15 O v Kormin (ae zvezo v ćervinjan). 11.80 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BndimpeStc OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormila in mejpoBtaj. 8.55 0 do Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L: ubijane, Zagreba, BudimpeSte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia In B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.00 0 iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, BudimpeSte, Reke, Zagreba. 7.07 O lz Italije preko Červinjana in Nabrežine, 7.46 0 iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 0.05 B z Dunaja in BudimpeSte. Ji .00 0 Vidma preko Kormina in Bivia in v lt Italije preko Červinjaila. OB % RDET J AH IN PRAZNIKIH: I 0.86 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke značijo popoludne. O — osebni vlak; B — brzovlak.