' • ■v • 'V W$m' ' * t . 1 * - ” ■' S'... , ^S=;IS ’ •'• j *’b ^fc’ *■ ; -a / . «... (Nastopno predavanje rednega univ. prof. dr. Iv. Žolgerja dne 16. marc 1921.) Gospoda! Predmet, o katerem hočem danes govoriti, se nanaša na reformo, izvršeno na mirovni konferenci v Parizu na polju meddržavnega prava. Da moremo pomen reforme presojati, je treba, da si predočimo v kratkem glavne nedostatke med¬ državnega sistema in meddržavnega prava, kakor je veljalo do izbruha vojne. I. Eden glavnih nedostatkov je bil, da meddržavno pravo celo vrsto interesov, ki so za medsebojno življenje na- 1 odov temeljne važnosti, sploh u r e j a 1 o n i in da so se ti interesi smatrali za take, ki jih je smela vsaka država urejati po svojem lastnem preudarku. a) V vsem tradicionalnem meddržavnem pravu ne naj- demonobenega imperativa, ki bi vojninapad, naj je še tako krivičen, samovoljen in nenraven, prepovedal in stavil pod pravno odgovornost. Nasprotno, vojna napoved je štela v zmislu tradicionalnega meddržavnega prava med one absolutne atribute drž.suverenitete, ki niso poznali nobene prav¬ ne omejitve. Vojna je bila v pravnem oziru podjetje, ki ga je smela država kadarkoli in proti komurkoli po svojem lastnem suverenem prevdarku podvzeti. Podjetje je moglo biti politično riskantno, angažirati moralno odgovornost pred zgodovino, ali pravni presoji je bilo nedostopno. In ko se je na mirovni konferenci v Parizu razpravljalo o problemu, kako ugotoviti pravno odgovornost za hudodel¬ stvo, ki so ga centralne sile z napovedjo vojne izvršile, so -V 2 Novo meddržavno pravo. amerikanski zastopniki po vsej pravici povdarjali, da je hudo¬ delstvo centralnih sil po obstoječem meddržavnem pravu »le moralno', ali ne legalno« (crime moral non pas legal). b) Enako pravne neomejeno svobodo je pripuščalo tra¬ dicionalno meddržavno pravo glede vsega politič¬ ne g a> i n. gospodarskega počenjanja, ki je po zgo¬ dovinskem izkustvu dajalo redne povode oboroženim spo¬ padom. Tu so bile države, ki so držale milijone tujih na¬ rodov v kulturnem in političnem suženjstvu, ne da bi bilo to v nasprotju s kakim pravnim ali vsaj prizna¬ nim političnim načelom. In vendar nam kaže zgodovina, da je bilo ravno odklanjanje narodnega principa vzrok skoraj vsem evropskim vojnam in nemirom izza leta IS 15. Dalje vi¬ dimo, da so se v raznih delih sveta velike države pulile med seboj za kolonije, protektorate, vplivne sfere in hegemonije in da je ta rivaliteta držav pretresavala svet iz ene krize v drugo ter ga čestokrat spravila v največje vojne nevarnosti (n. pr. razne maroške ter bosansko - herce¬ govska kriza povodom avstro-ogrske aneksije). Tradicionalno meddržavno pravo je sicer priznavalo poleg osmih velikih celo vrsto majhnih držav, ki so se tudi nazivale »suverene neodvisne sile«, a je bilo le malo takih, ki so se čutile zares neodvisne ter sigurne v svoji teri¬ torialni integriteti ter politični in gospodarski neodvisnosti. Močnejše sile so te m a j h n e države ovirale v nji¬ hovem r a z v i t k u ter jih gospodarsko in p o 1 i t ič n o izkoriščale. Znano je, kako sta Avstro - Ogrska in Nem¬ čija zlorabljali svojo premoč na Balkanu, si v obliki preferen¬ cialnih carinskih in prometnih tarif in drugih gospodarskih svo¬ boščin hotele zasigurati gospodarski monopol, ki naj izključi vsako tekmovanje drugih narodov ter spravi te dr¬ žave, posebno Srbijo, ležečo na potu v Carigrad in Bagdad, ob politično neodvisnost. Vse tako in slično počenjanje je bilo s stališča tradicionalnega meddžavnega prava popolnoma le¬ gitimno. Ni čudo, da je taka neomejena svoboda dovedla na¬ rode iz znižanim nravnim razpoloženjem do poltičnih maksi- mov, kakor se izražajo v tezah »s a c r o e g o i s m o«, ali v Novo meddržavno pravo. 3 tezi »Macht geht vor Recht« ali v tezi »N o t k e n n t k e i n Q e b o t«, s katero je Nemčija oficijelno opravičevala svoj prav- in verolomni napad na nevtralno Belgijo. Ker je ves sistem slonel na sili (značilno je, da se države v diplomatskem jeziku sploh imenujejo le »sile«, puissances, povvers), so vzdrževale države ogromne ar¬ made, ki so neprenehoma ogrožale svetovni m i r, kar tudi prav nič ni bilo v nasprotju s tradicionalnim mednarodnim pravom. Da morejo te sile tem ložje zasledovati svoje sebične in¬ terese, so se v tajnih pogodbah k o ali ral e ter s tajnim oboroževanjem pripravljale na oborožen ro¬ parski pohod, s čimer tudi niso kršile nobenega pravnega im¬ perativa. II. Drugi poglavitni nedostatek je bilo pomanjkanje vsake organične vezi med državami, vsled česar tudi ni bilo nobenega o r g a ničnega zastopstva skup¬ nih interesov narodov. To pomanjkanje organičnega zastopstva skupnih interesov se javlja tako glede interesov, ki so kot skupni v meddržavnem: pravu bili priznani, kakor glede interesov, katerih internacij onalizaci j o je moderni razvoj mednarodnega življenja odločno zahteval. V prvem pogledu ni bilo nobenega mednarodnega orga¬ nizma, ki bi bil s katerokoli avtoriteto čuval nad tem, da se obtoječe pozitivne določbe mednarodnega prava tudi spoštu¬ jejo in izvršujejo. Represija proti kršenju mednarodnega prava je bila le slučajna, neorganizirana in neurejena, ker je bila prepuščena le političnemu prevdarku neposredno interesirane države, ka¬ kor da bi mednarodno pravo ne bila stvar splošnega interesa vseh narodov. Pa tudi za one velike splošne interese, ki jih je prodirajoča internacijonalizacija prometa, trgovine, znanstva, tehnike, kulture od dne do dne vstvarjala in ki jih je rastoča solidariteta narodov hotela uveljaviti v meddržavni politiki, je manjkal povsem aparat, ki bi v redni in vzdržni kooperaciji Novo meddržavno pravo. narodov skrbel za to, da se ti interesi kot skupni ugotavljajo ter pretvarjajo v potrebne mednarodne imperative. Ves meddržavni ustroj je kazal očividnoinkompa- tibilitetoz obstoječimi mednarodnimi potre¬ bami. Ves svet je občutil, da 1 vojne nikakor niso neke pri¬ vatne zadeve vojskujočih se držav, da se posledice in vplivi tudi krajevno omejene vojne raztezajo na širni svet in da je pri modernem ustroju mednarodnega življenja vojna dejstvo splošnega mednarodnega interesa; ali nikjer v mednarodnem pravu in mednarodni politiki ni bil ta princip priznan. Narodi so hrepeneli po miru, narodi so se hoteli osvoboditi, ali ni bilo mednarodnega foruma, pred katerim bi bili mogli zastopati svoje želje. Nasprotno, znak mednarodnega sistema je bila mednarodna anarhija, ki je vzklila na podlagi nebrz¬ danega principa suverenosti in v kateri so odločevale le lo¬ kalno organizirane sile. In kakor je v srednjem veku fevdalna anarhija povzročala privatne vojne, tako je tudi mednarodna anarhija modernih držav povzročala vojne med državami. III. Temeljno zlo, ki ga tedaj kaže meddržavni sistem, kakor je obstojal do vojne, je bilo torej prvič pomanjkanje interna- cijonalne organizacije in drugič dejstvo, da so se interesi, ki so bili očividno interesi mednarodnega značaja, smatrali za inte¬ rese, o katerih je smela vsaka država odločevati popolnoma samovoljno in brez vsakega sodelovanja drugih držav. Vojne, tlačenje in izkoriščanje tujih narodov, brezmejno oboroževanje, tajnost diplomacije, nedopustna gospodarska po¬ litika^ vse to so bile pravno le zadeve posameznih držav, kakor da bi vse te prikazni ne zasekavale v životne interese vseh narodov. Reforma, ki je hotela odstraniti glavne nedostatke meddržavnega sistema in meddržavnega prava, je torej morala iti za tem, diai vstvari internacionalno organiza¬ cijo držav in da internacionalizira one životne in¬ terese političnega in gospodarskega življenja narodov, ki so bili dosedaj povodi mednarodnih konfliktov. Novo meddržavno pravo. 5 To reformo je mirovna konferenca izvedla s tem, da je celo vrsto političnih in gospodarskih interesov proglasila za interese mednarodnega značaja in da je dalje z ustanovitvijo Društva Narodov vstvarila orga¬ nizem, ki naj čuva nad skupnimi interesi narodov. Reforma, ki jo je izvršila mirovna konferenca, se suče okoli dveh problemov. Prvi obsega ustanovitev Društva Na¬ rodov in je formalnega značaja; drugi pa vsebuje materijalne določbe mednarodnega prava, ki mu služi Društvo Narodov kot crgan za uveljavljanje in izvrševanje. Moj današnji tema tvori pred vsem novo materijelno pravo. IV. Reforma materijalnega prava sloni na ideji, da je vojna in vse, kar vojne navadno povzročuje, stvar skup- n ega interesa vseh narodov. Ta princip je v svoji splošnosti izražen v členu 11. pakta o »Društvu Narodov«, kjer se določa: 1.) da je »vsaka nastala in vsaka preteča vojna« (toute guerre ou menace de guerre), kjerkoli in med katerimikoli državami bi vojna nastala ali pre¬ tila, stvar, ki se dotika interesov "seh držav; 2.) da ima vsaka država pravico, da opozori »I itvo' Narodov« na vsako okolnost, ki bi le eventuelno mogla kaliti normalne odnošaje med državami ter v dlaljnjem razvoju ogrožati mn; in 3.) da je »Društvo Narodov« v enem in drugem slučaju dolžno vse pod- vzeti, da se ohrani svetovni mir. Dalje pa določa členek 16., da se država, ki je proti do¬ ločbam o mirnem urejanju mednarodnih sporov ubrala pot vojne, smatra ipso facto za tako, ki je izvršila vojni čin proti vsem članom »Društva Narodov«. In slednjič se še določa, da stoji teritorijalna integriteta in politična neodvisnost držav, ki so član »Društva Narodov«, pod skupno in solidarno garancijo vseh članov »Društva Narodov«. To sc velika nova načela, ki imajo že sedaj formalno pri¬ znanje 49 držav, to je držav, ki reprezentirajo tri četrtine 6 Novo meddržavno pravo. (75%) človeštva in ki imajo dve tretjini obljudene zemlje v lasti. Dosedaj je veljal mir kot neka res nullius, s katero je smela vsaka država počenjati, kar se ji je zljubilo. Novo pravo pa stoji na stališču, da je mir n a j v e č j e dobro človeštva 1 , ki interesira vse narode, ter ga postavlja pod skupno zaščito. Dosedaj se je smatrala vojna za stvar, proti kateri se druge države pravno niso mogle braniti, če so vsled vojne še tako hudo trpele. Novo pravo pa določa, da je že vsaka okolnost, ki bi eventuelno mogla provzročiti ob¬ orožen konflikt, činjenica, ki opravičuje vsako državo, da pro¬ vocira intervencijo »Društva Narodov«. Dosedaj je bila država glede napovedi vojne ab¬ solutno suverena. Novo pravo pa določa, da država na noben način ne sme začeti vojne prej, ko se je v določenem posto¬ panju pred mednarodnimi instancami dognalo, da se spor mir¬ nim potom ne da urediti, in so vsled tega le take vojne pravno dopustne*, ki se s sredstvi obstoječega prava ne dajo zabraniti. Dosedaj je bila sigurnost države proti zunanji agresiji, razun v slučaju trajne nevtralizacije, pravno brez zaščite ter odvisna od dobre volje močnejših držav. Novo pravo pa* tudi individualno sigurnost države proglaša za skupni interes ter jo postavlja pod skupno solidarno varstvo narodov. S stališča pravne tehnike pomenjajo ta načela inter- nacijonalizacijo vseh vprašanj in vseh odločb, od katerih zavisi ohranitev miru. Vsa ta vprašanja in vse te od¬ ločbe so izvzete iz sfere onih zadev, o katerih morejo države enostransko ter po svojem lastnem izoliranem prevdarku po¬ stopati. Pravne odredbe, ki temeljijo na označenih načelih, se delijo na dve skupini: Odredbe, ki se nanašajo na urejanje mednarodnih sporov; Odredbe, ki se nanašajo na odstranitev vojnih vzrokov. Novo meddržavno pravo. 7 V. Kar se tiče najprej unejanja nastalih medna¬ rodnih sporov, zahteva novo pravo, da morajo države prej, ko se odločijo za vojno, predložiti spor v s v r h o sodne razrešitve ali politične poravnave pred Dru¬ štvom Narodov. Pri tem imajo države štiri možnosti. Lahko določijo, da se spor predloži »Stalnemu sodišču za mednarono sodstvo, ki se je na zadnji skupštini Društva Narodov ustanovilo, ali Ha- škemu razsodišču, ali drugemu od njih postavljenemu razso¬ dišču. Države pa imajo tudi četrto možnost, da predlože spor Društvu Narodov. Ves čas, ko postopanje teče, ne smejo stranke storiti no¬ benega vojnega čina. Ta »vojni moratorij«, kakor se je ime¬ noval, je velikega pomena. Zabrani, da se stranke v spor »za¬ grizejo«. Spor pride pred neutralen forum in pred! javnost. Posebno v postopanju pred Društvom Narodov je zasigurana najširša publiciteta glede vzrokov spora, glede pravnega in dej- stvenega položaja, glede stališč, ki jih stranke zavzamejo, glede načrta poravnave, ki ga Društvo predlaga itd. Na ta načini pride spor pod vpliv in pritisk javnega mne¬ nja celega sveta, ki deluje v zmislu mirne poravnave. Vsi, ki so o problemu razmišljali, so enoglasnega mnenja, da bi do svetovne vojne nikdar ne bilo prišlo, ako bi se bilo v srbsko - avstro - ogrskem konfliktu razpravljalo na sličen način. Novo pravo nikakor nima pretenzije, v bodočnosti za- braniti vse vojne. To bi bila utopija. Nasprotno priznava slu¬ čaje, ko se konflikt ne da poravnati mirnim potom, ko je potem vojna dopustna. Pa tudi, ko je določeno postopanje zaključeno in sicer z izidom, da je vojna pravno dopustna, še traja vojni (moratorij 3 mesece, ki dajajo še obilo možnosti, da se vojna zabrani. Država, ki prične pravno nedopustno vojno, prelomi pakt in se smatra, da je začela vojno proti vsem članom Društva. Proti takemu uporniku in skupnemu sovražniku imajo člani 8 Novo meddržavno pravo. Društva podvzeti ekonomsko in po potrebi tudi vojno rep r e 3 ! ii j o. Ekonomska represija obstoja v popolni gospodarski, finančni, pravni ter diplomatični izolaciji dr¬ žave, ki se je pregrešila proti temeljni ideji novega prava. Vsi člani Društva so zavezani, da prekinejo takoj s to državo vse trgovske, finančne in prometne vezi, da prepovejo svo¬ jemu prebivalstvu vse odnošaje in stike s prebivalci države, ki je prelomila pakt, da zabranijo vsako finančno, trgovsko ali osebno občevanje med prebivalci te države in prebivalci vsake druge države, naj si je že ta član Društva ali ne. Ta splošni bojkot, ki pomenja pravo pravcato iz¬ občenje (Acht) države iz meddržavne zajednice, ki jo za¬ dene v njeni oficijelni 'in privatni osebnosti njenih prebivalcev ter jo obsodi, da živi sama, če to more, je brez najmanjšega dvoma strašno orožje. V svrho vojne represije je mogel pakt ubrati dva pota, ali da odredi organizacijo in vzdržavanje mednarodne vojne sile, ki bi stala Društvu na razpolago ali pa da odredi, da se vojne akcije izvrše s kontingenti, s katerim člani Dru¬ štva od slučaja do slučaja prispevajo. Pakt je ubral drugo pot. VI. Iz principa, ki priznava ohranitev miru za skupni Interes narodov, sledi, da so tudi pojavi, ki so vzroki vojnih konfliktov, stvari občnega mednarodnega interesa. Vsled tega je mirovna konferenca vse interese, ki se sučejo okoli takih pojavov, izvzela iz sfere enostranskega samovoljnega odločevanja držav ter izročila kontroli Društva Narodov. Posebno pa velja to o takih pojavih političnega in gospo¬ darskega življenja narodov, ki so po zgodovinskem izkustvu redoma bili vzroki vojnih spopadov. K tem pojavom je v prvi vrsti prištevati - 1. ) tlačenje tujih narodov, odklanjanje narodnostnega prin¬ cipa ter samoodločbe narodov; 2. ) militarizem in z njim spojeno brezmejno oboroževanje; 3. ) tajne pogodbe in tajnost diplomacije sploh. Novo meddržavno pravo. 9 4. ) vzdržavanje pogodb in mednarodnih položajev, ki času niso več primerne; 5. ) nedopustna gospodarska politika; Tlačenje tujih narodov, zlasti če je) imelo svoj izvor v odklanjanju narodnostnega principa, je bilo povod pretežni večini vseh vojn, revolucij, krvavih kon¬ fliktov, kriz in nemirov, ki jih kaže evropska zgodovina od leta 1815 sem. Wilson ima neminljivo zaslugo, da je za reakcijo proti tlačenju tujih narodov prvi priznal in uvedel v mednarodno politiko princip »samoodločbe n a r o dl o v«. Pri mnogorabljeni formuli samoodločbe narodov je treba razločevati primer, da tvori narod lastno državno edi¬ ni c o in primer, da narodna skupina nima državne subjek¬ tivnosti. V prvem primeru je samoodločba indentična s samood¬ ločbo države, ki je priznan temeljni princip mednarodnega prava. Omejitve te samoodločbe se javljajo v takozvanih med¬ narodnih servitutah. Razun tega pa pride pri obstoječih državah samoodločba narodov v poštev še kot notranje politični problem, to je v razmerju med narodom in nositeljem državne oblasti. V tem pogledu je imela vojna rezultat, da so se zrušile zadnje in to najmočnejše trdnjave onega po Bogu upravičenega mo- narhizma, ki je v Nemčiji, Avstro - Ogrski in Rusiji tako dolgo narode tiral v vojne, za osebne interese dinastov. Ta rezultat se je v paktu sankcijoniral v tej obliki, da morejo le taki na¬ rodi biti vsprejeti v Društvo Narodov, »ki se svobodno vladajo«, ki torej uživajo »popoln selfgovernement«. Wilsonova formula ima pa predvsem v mislih samood¬ ločbo takih narodnih skupin, ki nimajo državne sub¬ jektivnosti, ki pa hočejo ali svojo državno subjektivnost doseči, ali se pa drugi državi priklopiti. V tem primeru se obrača samoodločba proti obstoječi državni zvezi in je re¬ volucionarnega značaja. Ta specifična, moderna, revolucijonarna samoodločba je pa šele politična ideja, ki še ni dovršila evolucije do pravno definiranega instituta mednarodnega prava. Princip je mednarodne politike a ne princip mednarodnega prava. Novo meddržavno pravo. 10 Princip samoodločbe in narodnostni princip se navadno istovetita. Ali prvi princip je širši in pomenja dinamiko, drugi pa je ožji in pomenja objektiven položaj. Po narodnostnem principu bi morale obstati le narodno homogene države, drugi pa omogoča poleg narodno homogenih narodno heterogene države. Le samoodločba daje narodnostnemu principu, ki bi sicer ne pomenjal svobode ampak siljenje, za praktično po¬ litiko potrebno gibčnost. Samoodločba uveljavlja narodnostni princip ali ga pa porine na stran, ter ga v oblikah plebiscita in opcije dopolnjuje in korigira. Mirovna konferenca je sicer princip samoodločbe ter narodnostni princip uporabljala v široki meri in sklicujoč se nanj izvršila desaneksije, ustanovila nove države, odcepila te¬ ritorije od ene države in jih priklopila drugim, uveljavila razne plebiscite, določila pri teritorialnih izpremembah pravica op¬ cije. Ali vse to se je dogajalo le po političnih in ne po pravnih vidikih. Zategadelj kaže tudi uporaba tega principa v mirov¬ nih pogodbah očividne znake arbitrarnega, nesigurnega in ne¬ doslednega postopanja. Esencijalen zahtevek principa je n. pr., da se zavestni narodi ne smejo anektirati ali cedirati brez nji¬ hovega soglašanja, in vendar se je to zgodilo s priklopitvijo kompaktnega jugoslovanskega prebivalstva Istre, Gorice in Kranjske ter s priklopitvijo nemškega prebivalstva Tirolske k Italiji. Da dobi Poljska za ekonomski život potreben dohod k morju, je glede Gdanskega mirovna konferenca intenzivno omejila princip narodnosti. Za Reko je pa istotako utemeljen postulat Jugoslavije kratkomalo odbila na podlagi tolmačenja in pojmovanja narodnostnega principa, ki ga ne more upra¬ vičiti nobena teorija o tem principu. »Pravo« s a m o o d 1 o č b e narodov se ni nikjer, nei y paktu ne v kateri mirovnih pogob priznalo in for¬ muliralo in se to tudi še storiti ni moglo. To »pravo« še ni izklesano, njegovi pogoji in omejitve, oblike in način njegove realizacije, skratka njegova uredba in organizacija še ni izde¬ lana in ugotovljena. Tudi samoodločba ne more biti absolutna in neomejena svoboda. »Pretenzija« po neodvisnosti zahteva presojo in odločitev po organih,’ ki so za to postavljeni, ali je pretenzija stvarno Novo meddržavno pravo. 11 utemeljena in s stališča drugih pravic in upravičenih interesov možna in izvedljiva. Še le s tako uredbo in organizacijo se bo politična ideja pretvorila v pravni institut mednarodnega pra¬ va. To delo pravne uredbe in organizacije principa samo¬ odločbe bode ena najtežavnejših nalog Društva Narodov, ki bo tudi do časa, ko se to delo izvrši, moralo kot političen arbiter urejati vprašanja, ki jih bodo narodi, pozivajoč se na princip, spravljali pred njega. VII. Drug pojav mednarodnega življenja, ki je bil učinkovit vzrok vojnih spopadov, je militarizen in ž njim spoje¬ no brezmejno oboroževanje. Vprašanje splošnega razoroženja ali vsaj splošne ome¬ jitve oboroženja je eden najtežavnejših p 1 o b 1 e m: o v, in morda eden tistih, ki se bo ob sedanji politični organizaciji sveta docela sploh ne dajo razrešiti. Dokler nimamo socijalne organizacije, ki bi bila v stanu ščititi narodom življenje in sigurnost, dokler morajo narodi za to sigurnost sami skrbeti, morajo v zadnji analizi narodi ostati sodniki o tem, kaj smatrajo za potrebno v varovanje svoje sigurnosti. Ob takem položaju se o polnem razoroženju sploh ne da govoriti, pa tudi ob omejitvi oboroženja se mora načeloma pri¬ znati pravica samoodločbe. Zategadelj preostaja za tako omejitev le pot medna¬ rodnega sporazuma. Ta pot se je že večkrat poskušala. Že ruski car Aleksander I. je leta 1816 in za njim Napo¬ leon III. v letih 1863 in 1870 predlagal zmanjšanje oborožbe. Posebno pa je bila haška konferenca leta 1890 sklicana za re¬ ševanje tega problema. Rezultat je bil platoničen sklep, v ka¬ terem izraža konferenca mnenje, da je v visoki meri želeti (hautement desirable) da se omejijo vojna bremena, ki svet ob- težujejo. Težave problema so te, da ni splošnega merila za primerjanje učinkovitosti raznih stredstev obo¬ rožbe, da ni enotne podlage, po kateri bi se dala določiti količina v sakemu narodu potrebne oborožbe, 12 Novo meddržavno pravo. in da je skoraj nemogoče zasigurati kontrolo, ki bi bila učinkovita, ki pa pri tem ne bi bila vmešavanje skoraj v celo notranje življenje države. Ali ima en aeroplan isto vred¬ nost, kakor en tank, sto pušk isto vrednost, kakor en top, 1000 vojakov enega naroda isto, kakor 1000 vojakov druzega? In ali naj se razmerje oborožbe narodov določa po šte¬ vilu prebivalstva ali po možnostih, ki jih lega in kakovost teri¬ torija nudi napadu, ali po veličini in razširjenosti gospodarskih in drugih političnih interesov, ki jih je braniti, ali pot vojni jakosti, po kulturni razvitosti naroda itd.? Kako se naj ti vsi in sto drugih elementov (komunikacije, razvitost industrije, poljedelstva), ki morejo priti v poštev, in ki nimajo nobenega skupnega merila, spravijo na enotno formulo? Popolnoma neizvedljiva pa je učinkovita stalna kontrola, da se dogovorjena meja ne prekorači. Kontrola po budgetih je nedostatna, ker ima za pogoj enotna budgetna pravila, ki zabranjajo virmaje, prikrite posto¬ janke i. t. d. Kontrolirati bi se morale vojašnice, vojne šole, vojne tovarne, arzenali, depoji, doki, aeronautične šta- cije, popis konj, vozil i. t. d. Da, celo gospodarsko produkcijo, ki se tako lahko spremeni v vojni aparat, bi trebalo pod¬ vreči kontroli. Skratka, ne ostalo bi ničesar nedotaknje¬ nega od notranje suverenitete države, ki bi morala prenašati takšno, v resnici učinkovito kontrolo. Tudi novo pravo ne reši problema razoroženja kot ta¬ kega, ali stavi ga v obliki mednarodne obveznosti na dnevni red skrbi in naporov Društva Na¬ rodov. Pakt ne smatra zmanjšave oboroženja le za nekaj, kar je želeti, ampak za nekaj, kar je absoluten pogoj za ohranitev miru. To je velikanski napredek, če se po¬ misli, da se pri sklicanju II. haške konference vprašanje raz¬ oroženja sploh ni smelo postaviti na dnevni red. Sedaj se na v soglasju vseh narodov in v obliki mednarodne ob¬ veznosti proglaša načelo, da je zmanjšava oboroženja pogoj in pridržek za ohranitev svetovnega miru. V praktičnem pogledu se pa za izvedbo razoro¬ ženja v paktu ugotavljajo izvestni načelni vidiki, postavljajo Novo meddržavno pravo. 13 organi, ki naj razoroženje pripravljajo ter ustanavljajo kon¬ kretne obveznosti članov društva. Izvršitev splošne omejitve oboroženja vseh narodov je po mirovnih pogodbah podrejena predhodni izvr¬ šitvi razoroženja Nemčije, Avstrije, Madžarske, Bulgarije in Turčije, ki je šele v teku. Tudi je zadnja Ženevska Skupščina priznala, da se splošna razorožba ali splošna omejitev oborožbe ne da izvršiti, dokler se politična situacija ni utrdila. Vendar pa je bila Skupščina mišljenja, da je treba že sedaj začeti s pripravljalnimi'merami, in je storila zadevne sklepe. K takim meram spada med drugim popis sedanjega oboroženja raznih držav, ki ga je kar najhitreje izvršiti, ker tvori podlago za vse priprave znižanja oborožbe; dalje sistematična vzgoja svetovnega mišljenja v zmislu absolutne potrebe omejitve oboroženja. V tem oziru je Skupščina sklenila, da se organizira v društvenem tajništvu posebna služba, ki naj skrbi za najširšo publiciteto vse na oborožbe se nanašajoče dokumentacije. Velika važnost take propagande je oeividna. Ako se javno mnenje na vprašanju oboroženja desinteresira, potem zabredemo zopet v prejšnji circulus vitiosus obroženja in proti- oboroženja. Ako je pa javno! mnenje podjetno agresivno in vztrajno; se bode ideja razoroženja proti vsakemu skepticizmu in vsaki opoziciji uveljavila ter napravila konec onemu organi¬ ziranemu pripravljanju narodnega duha na vojno, ki se izraža v prislovici: si vis pacem, para bellum. VIII. Drug plodovit vir vojnih konfliktov v preteklosti je bila tajnost mednarodnih odnošajev. Zategadelj se je tudi javnost teh odnošajev ustanovila kot stvar splošnega med¬ narodnega interesa. Tendenca, zasigurati narodom javnost političnih in prav¬ nih odnošajev med državami, se zrcali v vseh uredbah novega prava. Razprave na Skupščini Društva Narodov so javne in so se v tem oziru na zadnjem ženevskem zboro¬ vanju sprejela v Opravilnik vsa občna načela, ki sicer veljajo za državne parlamente. 14 Novo meddržavno pravo. Savet Društva sicer najprej razpravlja ob zaprtih durih. Ko je pa prišlo do enoglasnih sklepov, se odredi javna seja, v kateri referent obrazloži pro in contra problema ter stavi predlog, ki se formalno sprejme in utrdi. Pri Tajništvu Društva je poseben oddelek za in¬ formacijo, ki daje vsakomur, ki to želi, informacije o vsem, kar se tiče delovanja Društva. Poseben znak postopanja za poravnava na¬ stalih sporov pred Savetom Društva je, da išče to posto¬ panje neprenehoma podpore pri javnem mnenju in da se v to svrho široka javnost zdržema in natančno podučuje o vseh okolnostih spora, o zastopanih tezah strank, o predlaganih solucijah, sploh o celem poteku medijacije. O svojem ob o r ož e n j u morajo države po¬ dajati Društvu Narodov izčrpna obvestila, ka¬ terim je po sklepu zadnje Ženevske Skupščine zasigurati naj¬ širšo javnost. Države, ki se jim je poveril mandat nad kako za¬ ledno deželo-, morajo Društvu predložiti o položaju dežele vsako leto poročilo, ki je namenjeno Društvenim članom in široki javnosti. Tajništvo ima nalogo-, da glede vseh vprašanj mednarod¬ nega interesa, za katere ne obstojajo- posebne med¬ narodne komisije ali biroji, zbira koristne informacije ter jih razpošilja. Največje važnosti v kompleksu določb, ki naj razrušijo tradicionalni sistem »tajne diplomacije«, je pa odprava tajnih mednarodnih pogodb. Vsako sklenjeno- pogodbo je takoj naznaniti Tajništvu Društva, da jo' vpiše (registrira) in objavi. In prodno ni bila vpisana, pogodba ni obvezna. Vpisovanje in objavljenje pogodb je že v teku. Za regi¬ stracijo- se vodi v kronologičnem redu vpisni register s pri¬ loženo- zbirko- vpisanih pogodb. Poleg tega je pa urejen še drug register, ki kaže vse na isto- pogodbo se nanašajoče podatke o ratifikacijah, izpremembah, odpovedih i. t. d. Objava se vrši Novo meddržavno pravo. 15 v glasilu Društva »Le Journal officiel de la Societe des Na- tions«, ki ima za to poseben oddelek (Recueil des Traites) in od katerega je septembra 1920 bil izdan 1. zvezek. IX. Sklepanje mednarodnih pogodb je težavna stvar, pa še težje je, sklenjeno pogodbo razveljaviti ali odpraviti, če ni skle¬ njena na določen čas. Vzdržavanje pogodb, ki so se že davno preživele, ki se pa niso mogle odpraviti, ker je ona ali druga stranka na obstoju pogodbe interesovana, je bil neštetokrat vzrok resnih mednarodnih sporov, ki jih je morala nazadnje vojna razrešiti. Zategadelj daje novo pravo Skup¬ ščini pravico, da sme stranke pozvati, da se pogodbe, ki so po¬ stale neuporabne, na novo premotrijo in presodijo. Isto velja glede mednarodnih situacij, ki bi mogle, ako se vzdržujejo, ogrožati svetovni mir. Posebno praktično vrednost bodo dobile te določbe za one teritorijalne in druge odredbe mirovnih pogodb, ki se bodo prej ali slej izkazale nevzdržljive. X. Da se odstranijo obilni gospodarski vzroki vojnih spopadov, je mirovna konferenca tudi izvestne interese mednarodnega gospodarstva izvzela iz območja samovoljne enostranske odločbe posameznih držav ter na ta način politični internacij on alizem dopolnila z ekonomskim internacij o nalizmo m. W i 1 s o n je v eni' svojih 14. točk postavil zahtevo, da se kot pogoj trajnega miru odpravijo vse gospodarske b a r i j e r e ter ustanovijo za vse narode enake prilike trgovanja. Umetne ovire, s katerimi se zabranjujejo na¬ ravna pota gospodarske izmenjave, se delajo na najrazličnejši način: uporaba železniških prog, plovbnih potov, luk, transportnih naprav, skladišč itd. se ali direktno odreka ali indirektno z visokimi tarifami in pristojbinami zabranjuje. 16 Novo meddržavno pravo. Isto velja glede uvažanja in izvažanja blaga, izvrševanja obrta, naseljevanja- itd. Glede vsega tega pa se zopet delajo najrazno- vrstniše razlike v prid ene in vškodo druge države in to zopet direktno ali indirektno In ves ta rafinirani sistem prohibicij, restrikcij, protekcij in diferencijacij je v popolnem skladu s tradicijonalnim pravom, ki daje državam pravico, da samovoljno in kakor se jim od slučaja do slučaja vzljubi, ure¬ jajo prometne in trgovske prilike za mednarodno tekmovanje. Niti svobodatranzitaniv mednarodnem pravu za- sigurana, kakor absolutna pravica, dasi je jasno, da gre pri -tranzitu za interese, ki segajo daleč čez interese države, preko katero se tranzit vrši. Pravica, da se odreče tranzit, je sred¬ stvo, s katerim se države, ki so od njega odvisne, spravljajo v položaj gospodarske! tributarno'Sti, kakor /se je to delalo s Srbijo. Zasiguranje tranzita potom občnega impe¬ rativa mednarodnega prava je postalo tem bolj pereče vpra¬ šanje, ker se jje ustanovilo mnogo majhnih enklaviranih držav, ki morejo le preko drugih priti do morja in svetovnih gospo¬ darskih trgov. Isti prekarni pravni položaj velja glede plovnih rek, ki tečejo po ali ob več državah. Sicer je že Dunajski kon¬ gres spoznal za potrebno, da mora na takih rekah veljati ista svoboda trgovske plovbe, kakor na morju. Ker pa kongres ni poskrbe! za nobeno organizacijo, ki bi princip uvedla v prakso, je prišlo le do partikularnih dogovorov med nabrežnimi drža¬ vami, ki so pa redoma pravico plovbe le sebi pridržale in yse druge narode od plovbe izključile. Tudi glede uporabe železnic in p r i 1 i k mednarod¬ nega trgovanja velja pravica izključevanja in diferen¬ ciacije. Vse te umetne ovire mednarodnega prometa in trgovanja ogroža j omir in dober sporazum med narodi. Na¬ ravno je, da skuša država osvojiti si teritorij alivo- d o v j e, čez katero ji tranzit ni absolutno zasiguran. Znano je, da se je Avstro - Ogrska osvobojenju Jugoslovanov protivila pred vsem z argumentom, da bi sicer bila odrezana od morja. Istotako je naravne, da mora politika, ki umetno izpreminja naravni, po zemljepisni legi označeni tok gospodarske Novo meddržavno pravo. 17 izmenjave, vzbujati nezadovoljstvo, nasprotstvo in agre¬ sivnost oškodovanih držav. Da se take možnosti zabranijo, je treba uvesti v med¬ narodno pravo načelo, da država nobeni drugi državi trgovanja in uporabe komunikacij a) n e sme z a b r a n i t i in b) da mo¬ rajo pravni pogoji za trgovanje in uporabo komunikacij biti za vse države enake. Mirovna konferenca je ta princip osvojila in ga deloma tudli uveljavila (internacijonalizacija Rena, Labe, Odre, Visle, Njemena, Donave; trgovinske in prometne določbe mirovnih pogodb). Splošna izvršitev je pa pridržena splošnim k onven- c i j a m, ki se bodo sklenile z odobrenjem Društva Narodov. Kar se tiče uporabe komunikacij, so načrti že izdelani in se o njih razpravlja na internacijonalni konferenci v Barceloni, ki se je dne 10. marca sestala. * * * S tem sem podal seveda le kratek in zelo površen pregled enih novih pravnih načel, ki jih je mirovna konferenca uvedla v meddržavno pravo in ki postavljajo daljnji razvitek med¬ narodnega prava na nove podlage, ter mu odpirajo popolnoma nove izglede in vidike. 2 ’ - >T. n Hi oVieJol • ; v j : jo 'k: m 'ivšiii *!:;■) ,';fs j n -bsift v i.-čsvu oi .6f.iw;'dKV itefcpfe&m sjlfiS ■ J j . ■om 0 rB lir : : ; 9 rti o'{is L ••.! ! ni "■ f).i! ; ir. ;ti s ■ i>- . I v1; <; ' ti ■•: V ii . i h j : n.-. iliri : ' 1 *! - ’ , ■ r. * / U: ! n r ;.. !m ' . ni: 'M;br n f-bui dffiVmim adSojob a 'o:*? r/^u' ; o/uk/I : \ ’ .(VH>,4‘9q‘ >! * - ' r'-! 1 /'.! ra»* .v<*b -.uA in ji mdobo s :4- ob >d e* ‘trt BiH j ril IfiEls .. jfi"rliO : : "KKlfi 9MS ■ ■: . 7-i ■ ’ . ... . • m' ;1 ' ; ;/i in .01 c :-ii 9pH'ž i>! = v .-m*, . - ■ . ■■■ !š»n no|nyoq o’ - v.: jn o! >;!;•'> - n ! ..V ms?. 8 >| m.. -vii k . dno ! £ lir« si iiii, ; >! Jošsn i!h\vm$ iiivmt iiio > ■ > ^iHi>nlpqo^ otsiiqbo jjjm' iš? .j9|nij r/ t «a.f ■ ■■ b :. n ■ t .■«?•> - i ’ . - ■ ' fAAV>. \ Da li je naša kraljevina nova ili stara država ? Napisao univ. prof. dr. Ivan Žolger. I. Mešoviti Izborni Sud, ustanovljen medju našom i ne- mačkom državom, bavio se pre kratkog vremena pitanjem, ima li naša država gledom na likvidacije nemačkog imanja, koje se nalazi na njezinoj teritoriji, ista prava, kako ih ugovori o mir|u uopče priznavaju savezničkim državama, ili važi li za našu državu izuzetak čl. 297, lit. h, br. 2, al. 2 Versaljskog ugovora. Mešoviti Izborni Sud odbio je tužbu nemačke države, koja je zastupala alternativu, da naša država nema jednakih prava; kod toga se je pre svega služio argumentom, da naša država »u smislu Sen-Žermenskog i Trijanonskog i potom i Versaljskog ugovora« nije iznova stvorena država. Rasudu je naš odličan i velezaslužan zastupnik u Me- šovitom Izbornom Sudu g. dr. Dušan M. Subotič objavio u prevodu u »Novom Životu« 1 ), gde u članku »Naša Kraljevina nije nova država« na osnovu argumentacije Mešovitog Izbor- nog Suda precizira i svoje mišljenje o pitanju, da li je naša Kraljevina nova ili stara država. Najpre u uvodu k prevodu naglasuje, da »ugovori o miru, koji su zaključeni posle velikog svetskog rata u 1919 godini, postavili su jedan nov po jam u medjunarodnom pravu, t. j. pojam novih država i sa tim pojmom na više mesta vezali vrlo važne pravne posledice.« Dalje pripominje, da »pitanje o torne, da li je naša Kra¬ ljevina nova država ili stara, t. j. proširena Kraljevina Srbija usled ujedinjenja izvesnih teritorija bivše austro-ugarske mo¬ narhije sa njom, od dvojakog je interesa : sa gledišta ') Knj. XI. sv. 11 od 18. novembra 1922; Beograd, Grafički zavod »Narodna Samouprava«. 1 2 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? spolnjeg t. j. m e d j u n a r o d n o g prava i sa gledišta unu- trašnjeg t. j. državno g prava.« Na koncu saopštenog teksta rasude pak zaključuje g. dr. Subotič: »Tako je ovom odlukom Mešovitog Izbornog Suda, sa gledišta medjunarodnog prava, raspravljeno i u t v r d j e n o, da naša Kraljevina ni j e nova država. Dakle: ona je stara Kraljevina Srbija sa novim imenom i novim t e r i t o r i j a m a.« Kako se vidi, pusta g. dr. Subotič otvoreno pitanje, da li je sa gledišta unutrašnjeg državnog prava naša Kraljevina nova ili stara država, i time priznaje mogučnost, da bi naša država sa gledišta unutrašnjeg prava mogla eventualno biti nova država, akoprem je sa gledišta medjunarodnog prava stara država. Nastaje dakle pitanje, da li je u opče pravno moguče, da bi isti subjekat gledom na isti atribut mogao biti sa gledišta državnog prava drukčije kvalifikovan nego sa gle¬ dišta medjunarodnog prava. U koliko dolazi u obzir medjunarodno pravo, je dr Subotič mišljenja, da je odlukom Mešovitog Suda »r a z p r a v 1 j e n o i iu t v r d j e n o,« da naša Kraljevina nije nova država, nego stara Kraljevina Srbija sa novim imenom i teritorijom. Pošto se ova tvrdnja opire i s k 1 j u č i v o na argmentaciju Mešo¬ vitog Suda, treba pre svega da si ovu argumentaciju potanje ogledamo. Osim toga dolazi u obzir i to, da li se može nazrevanju, ko j e je izrazilo kakvo sudište u svojo j argumentaciji, u opče pripisivati autoritet pravomočne izreke, dotično, da li je bio Mešoviti Sud kompetentan izreči autoritativnu odluku o pitanju, kojim nam se je baviti. II. Nemački zahtev, da naša država gledom na likvidacije nemačkog imetka, koji se nalazi lu našoj zemlji, nema istih prava, kako se/ u Versaljskom ugovoru u opče priznaje an¬ tantnim državama, dotično, da vredi za našu državu u tom pogledu izniman pravni položaj, trebalo je po odlukama mi- rovnog ugovora zabaciti kao neopravdan; zabaciti, ako¬ prem je naša Kraljevina nova država, jer i kao Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 3 nova država ne spada pod izuzetak čl. 297 Ver- saljskog ugovora. T e m e 1 j n i p r i n c i p, sto su ga ugovori o miru posta¬ vili na čelo čitavog reparacijonog problema jest taj, da moraju Nemačka i njezine saveznice povratiti samo one štete, što su ih uzrokovale »civilnom žiteljstvu saveznih i pridruže¬ nih država te i m e t k u toga žiteljstva« (čl. 231, 232 Versalj- skog, čl. 177, 178 Sen-Žermenskog ugovora). 2 ) Te štete postoje u dvema kategorijama. Prvo su štete, koje su uzrokovale Nemačka i njezine saveznice žiteljstvu an¬ tantnih država time, što su se pri i z v a d j a n j u n e p r i ja¬ te 1 j s t v a i opče vojevanja služile sredstvima, koja vojni zakoni i običaji zabranjuju. Ove štete (reparacije u tehničkom smislu) su potanje specifikovane u aneksu k čl. 232. Drugo su pak štete, što su ih podanici antantnih država pretrpeli usled vanrednih odredbi, koje su Nemačka i njezine saveznice uvele protiv njihovog imetka, koji se je nalazio na teritoriji Nemačke i njezinih saveznika. Modaliteti i načini vračanja tih šteta jesu različiti. Jedan takav modalitet je likvidacija nemačkog imetka, koji se nalazi na teritoriji antantnih država, te sestoji u torne, da se iznos takvih likvidacija upotrebi u prvom redu za naknadu uzroko- vane štete podanicima dotične antantne države po vanredniin odredbama nemačkim protiv njihovog imetka, a preostatak da se izruči u zajednički reparacioni fond (čl. 243, 297 te § 4 aneksa k tomu čl. Versaljskog ugovora). Kod ugovaranja o Versaljskom ugovoru je nemačka de¬ legacija posvedovala protiv odredbe, po kojoj bi palo pod likvidaciju i ono nemačko imanje, koje se nalazi na teritori- jama, koje bi kao Alzaciju, Poznanj itd. usled mirovnog ugo- 2 ) Les Gouverncments allies et associes reconnaissent que les res- sources de 1’ Allemagne ne sont pas suffisantes pour assurer complete reparation de t o u s ces pertes et de t o u s ces dommages. Les Gouvernements allies et associes exigent toutefois, et 1’ Allema¬ gne en prend 1’ engagement, que soient repares tous les domma¬ ges, causes alapopulationcivile de chacune des Puissances alliees et associees et a ses biens... 1* 4 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? vora morala Nemačka da odstupi. Osobito je inzistirala na tom, da bi bilo uprotislovjuspostavljenimtemeljnim načelom, ako bi Poljska imala pravo, da likvidira ne- mački imetak na teritoriji, koja bi se joj odstupila, jer se o šteti, koju bi bila Nemačka nanela »civilnomu žiteljstvu poljske države« u opče ne može govoriti, pošto poljske države za vreme rata ni je bilo i Nemačka takvomu žiteljstvu nije uzrokovala nikakve štete. Poljskoj dakle po temeljnom načelu ugovora o miru manjka iustus titulus i pravna causa za likvi- daciju. »Da dakle ugode kritici u pogledu posledica pre¬ nosa nemačke teritorije na P o 1 j s k u i da dadu garancije glede likvidacije nemačkog imetka«, antantne su države for¬ mulirale pridržaj u čl. 297, lit. h, br. 2, al. 2. 3 ) Po tom pridržaju odnosno izuzetku moraju države, koje su »nove«, ili koje »ne učestvuju kod reparacija«, u slučaju, da su izvršile likvidaciji!, predati iznos sopstvenicima i ti sopstvenici imajo pravo, da im Mešoviti Sud prizna naknadu, ako je likvidacija po svom načinu izvršbe bila po njih štetna. Države, koje »ne učestvuju kod reparacija«, su one an¬ tantne države, koje u opče n i s u bile sa Nemačkom u v o j- n o m stanju, jer je njihovo učestvovanje kod rata sastojalo tek u torne, da su prekinule diplomatske veze sa Nemačkom ali su ipak supodpisale ugovore o miru, kao što su Bolivija, Ekvador, Peru, Urugvaj. Za ove države dakako ne dolazi u obzir i pravo na likvidaciju. 3 ) A f i n de tenir comptedes critiques relatives aux const- q u e n c e s d’un transferi de territoire a la P o 1 o g n e les Puissances alli- ees et associees, desireuses de fournir des garanties au sujet de la liquidation des biens a 11 e m a n d s, font des proposi- t i o n s dont le detail est donne ci-apres, dans les paragraphes relatifs aux proprietes, droits et biens« (sel. čl. 297). Reponse (16. juin 1919) des Puissances alliees et associees aux Remarques de la Delegation allemande sur les Conditions de Paix, p. 14. — čl. 297, lit. h, broj 2, al. 2: »Dans le cas des liquidations effectuees, soit dans les nouveaux Etats signataires du present Traite com- me Puissances aliees et associees, soit dans les Etats qui ne partici- pent pas aux reparations a payer par 1’ Allemagne, le produit des liquidations devra etre verse ... Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 5 »Nove države«, koje ne mogu likvidirati, su pak one nove države, , u kojima nema »c i v i 1 n o g a ž i t e 1 j- s t v a«, koje bi bilo na ovaj ili onaj način (nezakonito izva- djanje neprijateljstva ili vanredne odredbe protiv imetka) ošte- čeno po nemačkom postupku. . Tojesmisao izuzetka čl. 297, koji proizlazi iz p o- vesti njegovog postanka te iz t e m e 1 j n o g a na¬ čela ugovora o miru. I u tom determinirano m smislu je treba da se interpretira izraz »nou- veaux Etats signataires du present Traite«. Pod ovako determiniran pojam »nove države« dakako naša Kraljevina ne spada, jer ona ima »c i v i 1 n o ž i t e 1 j s t v o«, koje je trpelo po nemačkom postupanju te zato ima i iustus titulus i pravnu causu, koja je po osnovnim odredbama mi- rovnog ugovora uslov i pretpostava za izvršivanje likvidacije i u torne se naša država bitno razlikuje od Poljske i Čeho- slovačke. Novost države je, kako čemo još videti, pojam formal- n o g značaja. Za pravo likvidacije su pak po osnovnom načelu merodavni materi j a 1 n i uslovi oštečenja naroda. Kako je mogfuče misliti, da bi tvorci mirovnog ugovora mogli pri odredbi čl. 297 na jedan put od teh materijalnih uslova posvema apstrahirati te to pravo vezati na momente, koji s tim uslovima nema ju nikakve veze? Izborni Sud čuti sam ne- logiku u takvoj pretpostavi. Usled toga naglasuje na koncu svoje argumentacije u dodatnoj izreci, da bi bilo teško razumeti, da su tvorci ugovora »hteli naturiti državi SHS jedno postu- panje relativno nepovoljnije, ne vodeči račun o žrtva- ma naturenim ratom, od njegovog početka, savez- nici od prvoga časa kakva je bila Kraljevina S r b i j a«. U toj, u rasudi tek politično prezentiranoj ideji, koja je pak u gore navedenim temeljnim odredbama ugovora o miru pravno z a s i dr e n a, leži razlog, da je tužba bila neopravdana in da se je morala zabaciti. Ako bi bio Mešoviti Sud posmatrao čl. 297 u vezi s a temeljnim odredbama, bio bi mu pojam »nove države« odmah jasan, i Sud bi bio upoznao, da se čl. 297 izraza »nouveaux Etats« služi u stvarno tačno determiniranom smislu, 6 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? pod koji pak naša Kraljevina ne spada. U tom primeru bila bi i metoda interpretacije pravilna, jer treba da se smisao i opseg izuzetka konstatuje, ne izolirano samo za sebe, nego u savezu sa pravilom, koje ograničuje dotični izuzetak III. Naprotiv torne hteo je Mešoviti Sud Kkt’ ilo *r,v, raspra- viti načelno pitanje, da li je naša Kraljevina nova ili stara država i to sredstvima, ko j ima se ovako opčenito pitanje ne da odi učiti. Jasno je, da ver- balno-dialektička interpretacija pojedinih izraza ugovora, koji utanačuje tek pojedina prava in dužnosti medju postoječima državama ne može dovesti do rešenja pitanja, pri kome se radi o tom, da se u svoj celovitosti shvati bistvo države. Čitava argmuentacija Mešovitog Suda ima usled toga značaj nekakve juristične domišljatosti te se zapliče u protislovlja. S jedne strane izjavljuje Sud, da nije kompetentan, da se o danom povodu »o pitanju kao takvom« (»u pogledu čisto naučnom«, kako se eufemistično izrazuje 4 ) »izjasni«. Ipak su, izuzev više citiran passus, sva pravna izvadjanja posvečena tek tomu pitanju te tvori utvrda, da »se ne može dopustiti, da je država SHS država iznova stvorena u smislu mirovnih ugovora« jedini pravni argument odluke. Kakva je ta argumentacija? Sud kaže: Versailjski ugovor doduše ne daje oznake, koju su visoke sile potpisnice htele dati izrazu »les nouveaux Etats signataires du present Traite« u čl. 297; ipak se nalazi u docnije zaključenim ugovorima (Sen Žermen i Trianon), osobito pak u senžermenskem ugovoru, »koji ima jednu na- ročitu važnost za državrj SHS«, tekstova, »koji isključuju dr- žavu SHS iz grupe novih država (nouveaux etats) u smislu ovih ugovora.« Ako je pak država SHS u smislu tih ugovora (sen-žerinenskog i trianonskog) stara država, mora da bude i u smislu Versaljskog ugovora. 4 ) Pošto mi nije bilo moguče dobiti originalan tekst odluke, opirem se u čitavoj raspravi na tekst prevoda g. dr. Subotiča. Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 7 Iz kojih odredaba sen-žermenskog (odnosno trianonskog) 'ugovora izvodi sud tezu, da je država SHS stara država? Iz čl. 248 lit. d i iz čl. 271 (odnosno čl. 231 lit. d i iz čl. 254), koji podaju odredbe o valuti i kurzu, u kojoj i po kojem se imaju namiriti dugovi, nastali p r e rata i z a rata medju pripadnicima antantnih država i pripadnicima austrijske odnosno madjarske republike. Čl. 248d stavi opče načelo t. j. za dugove medju pripadnicima sviju antantnih država s jedne i pripadni¬ cima sadašnje austrijske odnosno madjarske republike s druge Strane, naime da treba ove dugove namiriti u valuti antantne države dotičnoga Verovnika ili dužnika i to po kurzu, koji je austrijski kruna imala u zadnjem mesecu pre rata u dotičnoj antant noj državi. K antantnimi dr¬ žavama pripadaju po mirovnim ugovorima i Č e h o s 1 o v a- čkaiPoljska, u kojima je postavljeno načelo bilo n e p ro¬ ve d 1 j i v o, jer pre rata Čehoslovačka i Poljska nisu postojale i usled toga »mesec dana pre rata« niti čehoslovačke niti polj¬ ske valute niti kurzova tih valuta sa austrijskom krunom nije bilo. Radi toga se je za Čehoslovačku i Poljskiu, koje su iz- nova stvorene države, u alineji 4 čl. 248d primila s p e c i j a 1- naodredba, koja glasi: »Za Čehoslovačku i Poljsku, sile izno- va stvorene, valutu če i kurz opredeliti reparaciona komisija.« (En ce qui concerne laPologneetTEtat tchecoslovaque, Puissances nouvelle- mentcreees, la m o n n a i e de reglement e t le t a u x du change... seront fixes par la Commision des re- parations.) Pošto ima dodatak »sile iznova stvorene« očevidno eks- plikativno značenje, pripominje Sud, da ovaj tekst sam još ne rešava pitanja, nego u vezi sa čl. 271. Pri čl. 271 se radi o izuzetku od opčenitog načela čl. 248d i to za dugove medju pripadnicima sadašnje austrijske republike i o n i m pripadnicima antantnih država (Italije, Ju¬ goslavije, Rumunjske, Čehoslovačke i Poljske), koji su do mi- rovnog ugovora bili podanici austro-ugarske (dakle za dugove 8 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? m e d j u bivšim pripadnicima Austro-Ugarske). O tim dugovi- ma odredjuje čl. 271, da u koliko dolaze u obzir dugovi i traž- bine pripadnika Čehoslovačke i Poljske ostaje u kre¬ posti specijalna odredba čl. 248 d, al. 4. Dugovi pak medju pri¬ padnicima sadašnje austrijske republike i bivšim pripadnicima austro-ugarskim, koji sada ulaze u Italiju, Jlugoslaviju i Ru- munjsku, neka se namire u valuti one antantne države, u koju je došao bivši Austrijanac (dakle u talijanskoj, jugoslavenskoj ili rumunjskoj valuti) i to po ženevskom klurzu u zadnja dva meseca pre rasula Austro-Ugarske. To pak izrazuje čl. 271 u obliku: »S a pridržajem specijalnih odreda- ba, predvidjenih u čl. 248d za iznova stvo- rene države rečeni dugovi če se namiriti...« (Sous reserve des dispositions speciales prevues a 1’ article 248 d, pour les Etats nouvellement crees les dettes dont il est question seront payees ...) U torne pak, što se čl. 271 služi izraza: »Sous reserve des dispositions speciales prevues a 1’ article 248 d pour les Etats nouvellement crees«, a ne izraza: »Sous reserve des dis¬ positions speciales prevues a 1’ article 248 d pour certains des Etats nouvellement crees«, nalazi Sud dokaz, da su u smislu senžermenskog (trianonoskog) ugovora tek Cehoslovačka i Poljska (a ne i Jugoslavija) iznova stvorene države! Taj zaključak je več po j e d n o >s t a v n o j grama- tičko - analitično j interpretaciji pogrešan. I to zbog toga što prezire dva fakta. Prvi fakat, koji je več pri osnovnoj odredbi čl. 248 d bio uzrokom, da su se u alineji 4. te odredbe utvrdile specialne odredbe tek za Čehoslovačku i Poljsku, je fakat, da je država SHS več za sklapanja mirovnog ugovora imala u dinar u valut u, ko j a je bila u internacij onalnom s a o- bračaju več pre rata priznata te za slične odredbe o valuti i kurzu, koje so bile potrebite za Čehoslovačku i Poljsku, a p r i o r i nije dolazila u obzir. »Specijalne odredbe« (tako se u čl. 271 izrično imenuju), koje sadržaje alineja 4. čl. 248 d, kažu: za Čehoslovačku i Polj¬ sku, j e r su nove države, koje mesec dana pre rata nisu imale Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 9 u deviznom saobračaju uvedene valute, odrediče valutu i kurz za namirenje naznačenih dugova reparaciona komisija. Raz¬ mer tih »posebnih odredaba« (užitna se plural, jer se odredbe odnose na odredjenje valute i na odredjenje kurza) na- pram državi SHS je isti, kakav je razmer subjekta A napram stavka, da B duguje C 100 din., t. j. naša država ne stoji s tim specijalnim odredbama u nikakvom pozitivno m raz- meru. Država SHS se u opče ne nalazi u idejnom okviru ili krugu tih specijalnih odredaba. Drugi fakat je taj, da su u alineji 4. čl. 248 d navedene »specijalne odredbe« za Čehoslovačku i Poljsku u čl. 271 t e k citovane, misaono reproducirane. Taj članak 271 najme izrazuje tek p r i d r ž a j (sous reserve) specijalnih odredaba, koje su utvrdjene u alineji 4. čl. 248 d, t. j. on kaže: što se je tamo u alineji 4. čl. 248 d odredilo posebnog za Čehoslovačku i Poljsku obzirom na dugove u opče, važi i za dugove, o kojima govori čl. 271. Usled toga treba da se i pri- držaj interpretira posve u onom smislu, kako ga podaje alineja 4. čl. 248 d sama i koji proizlazi iz fakta, da kod toga država SHS a priori nije dolazila u obzir. Inače bi se toj alineji, koje v a 1 j a n o s t čl. 271 tek pridržaje, nešto pod- mitalo, što ona ne sadržaje i pridržaj bi prestao biti p r i d r ž a j. Ako se odredba alineje 4. čl. 248 d u čl. 271 tek pridržaje (a 0 torne po tekstu čl. 271 ne može biti dvojbe) i ako ima u ali¬ neji 4. izraz »Etats nouvellement crees«, kako Sud sam pri- znaje, tek eksplikativnu a ne determinativnu oznaku, onda mora isti izraz u odredbi kao pridržaj 1 m a t i i s tu t. j. eksplikativnu oznaku. Za kakvu promenu oznake nema nikakva povoda, jer se i čl. 271 strogo drži u okviru valutarne odredbe. Dakle pokazuje več jednostavna gramatikalno - logična interpretacija pogrešnost argumentacije Mešovitog Izbornog Suda. Ta pogrešnost pak proizlazi dalje i iz toga, što pitanje, da li kakva konkretna odredba (n. pr. valutama) za neku državu važi ili ne važi, u opče nije u nikakvoj r e a 1 n o j n u ž- d n o j vezi sa načinom, kako je dotična država postala. 10 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? Uvalutarnomsmislusuu istinu tek Čehcslovačka i Poljska nove države in u tom pogledu, sa gledišta o v o g a kriterija, je identifikacija Čehoslovačke i Poljske sa »iz- nova stvorenim državama«, kako ih označuju čl. 248 d i 271, pravilna i istinita. Ali posve pogrešno je »iznova stvorene države« identifikovati sa Čehoslovačkom i Poljskom i u p o - gledima, o ko j ima u člancima nema govora. Ako se pojmovi »Čehoslovačka i Poljska« te »iznova stvorene države« kriju u pogledu valutarnom, ne proizlazi još iz toga, da ova ekvivalencija postoji u drugim pogledima i da radi toga, što za državu SHS nije bila potrebita valutama od¬ redba, ova država ne može spadati medja iznova stvorene države. Ako se više subjekata (ovde Čehoslovačka, Poljska i Jugoslavija) razlikuje u pogledu j e d n o g atributa ili predi¬ kata (ovde valutama odredba), mogu se ipak ti subjekti pod- udarati u pogledu d r u g o g atributa ili predikata (ovde no¬ vost države), o čemu se možemo ubediti, ako pomislimo, da n. pr. tri predmeta mogu biti po boji različiti, a po načinu, kako su nastali, jednaki. Iz toga proizlazi, da je argumentacija Mešovitog Izbor- nog Suda gramatikalno i stvarno posve pogre- š n a. Radi toga pak i tvrdnja, koja se na nju opire, da država SHS »u smislu senžermenskog i trianonskog pak dosledno i ver- saljskog mirovnog ugovora« ne može biti nova država, nema nikakve opravdanosti. Isto stoji iz istih razloga i za tvrdnju g. dr. Subotiča, po kojoj je argumentacijom Mešovitog Izbornog Suda »sa gledišta medjunarodnog prava utvrdjeno«, da naša kraljevina nije nova država. IV. Dosadašnje izvodjenje nama ne podaje još nikakvih re¬ zultata za pitanje, da li je naša Kraljevina nova ili stara država. Posve naravski; jer na pitanje, koje je nuždno spojeno sa bistvom države, ne možemo dobiti nikakvog meritornog odgovora iz kakve konkretne (valutarne) odredbe, iz istoga razloga, kako nama utvrdjenje, da ima stol 3 ili 4 noge, ne može nikad ništa otkriti o bistvu ili postanku stola. Ako ho- Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 11 čemo da saznamo, da li je država nova ili stara, treba da pre s ve ga upoznamo bistvo države. Š t o da je država i kada se može govoriti o novo j državi, to nama je več na uprav klasičan način objasnio Ari¬ stoteles, kako je to u najnovije vreme lepo dokazao pro¬ fesor Pitami c. 5 ) Aristoteles utvrdjuje, da je država: zajednica na¬ roda u ustavu (Kotvtovla Koln&v mhrslat) te kaže: »kada po¬ stane ustav po svom bistvu drugojačiji, država ni je več ista.« Ovo pojimanje se mora sa gledišta naziranja, koje se ne da smesti po vremenito, lokalno i po okolnostima promenljivim slučajnostima pojedinih realnih individualiteta, još danas sma¬ trati kao pravilno. Država je nova, ako je nov njezin ustav. Nov je pak onaj ustav, koji je nastao po prekinuču kontinuiteta s a p r i j a š n j i m u s t a v o m, jer ako bi nastao na osnovu i po normama prijašnjeg ustava, onda bi njegova pravna va- ljanost se opirala još uvek na stari ustav. Takav novi ustav je pak bez dvojbe ustav države SHS. Svoj (provizorni) ustav je dobila država SHS po aktima 1. decembra 1918 i taj ustav se ni j e stvorio po nor¬ mama srpskog ustava iz godine 1903 nego u svesnoj o p r e c i s tima normama. Utvrdio i u krepost doveo se je tek putem medjunarodnog dogovora i po prekinuču pravnog kon¬ tinuiteta sa ustavom kraljevine Srbije iz godine 1903. Tim provizornim ustavom se je izveo na celo j črti prelom ustava starekraljevine Srbi j e. 6 ) Provizoran ustav od 1. decembra 1918 nije bio izdat po pravilima, koja predpisuje čl. 200 ustava iz g. 1903 za ustavne promene (sklapanje po Velikoj Narodnoj Skup- štini, sazvanoj po odredbama ustava iz g. 1903), nego ustavnim prelomom, premda je bio taj ustavni prelom medjunarodno do- 5 ) U članku »Platon, Aristoteles und die reine Rechtstheorie« (Zeit- schrift f. d. off. Recht, Wien und Leipzig, 1921). 6 ) Cfr. moje izvodjenje u članku »Die Verfassung Jugoslaviens« (Jahrbuch des off. Rechtes, Bd. XI., Tubingen 1922, str. 184 — 186). 12 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? govoren, izvršio se mirnim putem te je, kako utvrdjuje odgovor Prestolonaslednika, odgovarao »željama i pogledima srpskoga naroda«. Po čl. 52 srpskog ustava iz g. 1903 postaju medjuna- rodni dogovori, koji opsižu »izmenu zemaljskih zakona«, izvršivi tek onda, kad ih odobri Narodna Skup- ština, t. j. Skupština sastavljena u smislu ustava iz g. 1903. Bitni sadržaj decembarskog dogovora jest izmena zemaljskih zakona i taj dogovor, odnosno izmena se je provela, premda dogovor nikad nije bio odobren po ustavno kompetentno j Narodno j Skupštini. Istotako se je Privremeno Narodno Prestav- ništvo i vlada države SHS sastavila u potpunoj opreci sa odredbama čl. 77, 95. i 132 srpskog ustava iz g. 1903 te su i to Prestavništvo i vlada crpli svoju kompetenciju ne iz ustava iz g. 1903, nego jedino iz (ustavno neodobrenog) medjunarodnoga dogovora. 7 ) Taj državni i ustavni prelom nipošto nije nešto, što se zbilo tek slučajno (faktično), nego nešto, što je bilo pravno n u ž d n o. Taj prelom tvori najme bitansadržaj m e d j u- narodnog dogovora, koji ne zadržaje ništa drugo no odredbu i utvrdjenje novog ustava i time utemeljenje nove drža¬ ve. 8 ) Po 1. dec. 1918 je bio opetovan sastanek Obične i Velike Narodne Skupštine u smislu ustava iz g. 1903 pravno isključen 7 ) Cl. 77: »Narodnu Skupštinu sestavljaju poslanici, koje narod bira po odredbama ovoga ustava«. — Cl. 95: »Za poslanika u Narodnoj Skupštini može biti izabran samo onaj, koji ispunjava ove uslove: * 1.) da je Srbi n po rodjenju, ili da je, ako je prirodjen, na¬ stanjen pet godina u Srbiji... 3, da živi stalno u Srbiji, izuzima- juči one koje se stalno bave na strani po državnome poslu«. — Čl. 132: Mi¬ ni s t a r može biti samo Srbin po rodjenju ili prirodjeni Srbin koji je pet godina nastanjen u Srbiji«. 8 ) Ako se dakle u literaturi višeputa naglasuje, da je prekinuče ustavnog kontinuiteta moguče tek revolucijonarnim t. j. nasilnim putem je to mišljenje, kako kaže baš naš slučaj, neispravno. »Revolucija« ustava može biti i posve »mirna«, bez sile. Nema najme razloga, zašto bi medju- narodni dogovor ne mogao sadržavati pravno, t. j. m e d j u n a r o d n o pravno dogovoreno prekinuče ustavnog kontinuiteta, odnosno medjunarodno pravno dogovoreno »revoluciju ustava ili države«. Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 13 te bi se mogao provesti tek prelomom medjunarodnog dogo¬ vora. Iz navedenih razloga, da o drugim ovde ne raspravljam, je Kraljevina SHS nova država. To utvrdjenje je u potpunom skladu takodjer sa nazrevanjem običajne pravne teorije, koja govori 0 povečavanju ili proširenju države, ne da bi se izme- nilo njezino bistvo, tek u slučajevima okupacije, ak- c e s i j e, d e b e 11 a c i j e ali pak c e s i j e državnog zem- ljišta. Svi ti modaliteti ne dolaze u našemi slučaju u obzir. Od cesije se naš slučaj razlikuje u torne, da se kod cesije te¬ ritorija ur uči organima cesijonara i da pravni red cedirane teritorije odredjuje cesijonar po pravilima svogapravnoga reda. Time, što su se po odredbama medjunarodnoga dogovora »fuzionirane« teritorije i »ujedinjen« narod, koji na njoj pre¬ biva, postavili pod »in radie e« novi pravni red, dobili su i zemlja i narod radikalno novi pravni značaj. Zemlja i narod su otsele teritorija i narod nove, od d o sa¬ da š n j i h država radikalno i bitno različite države. Narodi, koji obitavaju na bivšoj austro-ugarskoj teritoriji, nisu stupili u srpsku pravnu i ustavnu zajednicu, definisanu u u s t a v u iz g. 1903, nego pravna i ustavna zajed- nica ujedinjenog naroda sama je postala d r u - g a. Decembarskim aktom, odnosno ustavom, koji je po počelu 1 pravnom osnovu nov ustav, ustanovljen je novi medjunarod- no-pravni subjekat. Tomu pravnomu pojimanju nije nipošto protivan fakat, da su se izvesne fizičke osobe, koje su imale kao n. pr. članovi kraljevske kuče organski položaj več u staroj srpskoj državi, postavile za organe i u novo stvorenoj državi. Jer ni ova ustanova se ne opire na stari srpski ustav, nego na medju- narodni dogovor te tvori bitan deo toga dogovora. I tako su u državi SHS kraljevska vlast, parlamenat i vlada novi, autoritet i kompetencija tih organa novi, državna teritorija i državni narod su novi, jer svi ovi elementi izvode svoju pravnu kvalifikacij u iz pravnog izvora, koji nije sadržan u srpskomj ustavu iz g. 1903. 14 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? Usled toga je posve neispravna tvrdnja, da je država SHS stara Srbija sa novim imenom, novim emblemima i proširenom teritorijom. Ako Vidovdanski ustav odredjuje za našu Kraljevina novo ime i nove embleme, ne čini toga za zabavu. Nova imena i novi emblemi su za osetan svet simvoli i znakovi novih pojmova, novih državopravnih individualiteta. U toj istini leži razlog, zašto se u praktičnoj politici polaže na ove simvole i znakove tako velika važnost i zašto se ti simvoli i znakovi kao bistvene odredbe utvrdjuju u ustavima samim. V. Iz toga, što sam obrazložio, proizlazi i to, da bi bilo posve pogrešno misliti, da bi naša država sa gledišta unutraš- njega prava eventualno mogla biti nova, s a gledišta medjunarodnog prava pak stara država. Pitanje, da li je naša država nova ili stara, je, kako vi- desmo, istovetno sa pitanjem, da li je ustav države SHS stvo- ren po normama srpskog ustava ili ne. To pitanje je pit a- njeobjektivnogpravnogfaktatese može nanj dati odgovor, koji absolutnovaži. Kakva relativiteta odgovora sa gledišta različitog izlazišta presudjivanja ne dolazi ovde u obzir. O tom se uverimo, ako posmatramo razmer medju dr¬ žavnim i medjunarodnim pravom. Dve alternative su u tom pogledu moguče: ili je medjunarodno pravo od državnoga prava posve neovisan i samostalan sistem norma, kao n. pr. moral; ili pak tvori sa državnim pravom pravnu celovitost. Ako je medjunarodno pravo neovisan samostalan sistem, onda našega pitanja sa gledišta medjunarodnoga u opče ne možemo presudjivati. Onda ne možemo reči ni to, da je država SHS sa gledišta medjunarodnoga prava stara država, jer se sa gle¬ dišta morala ili kakvog drugog sistema, koji nije pravni sistem, pravni fakti, kao postanak ili uništenje države, u opče ne može presudjivati. Ako pak medjunarodno i državno pravo nije jedno od drugoga neovisno, ako su dakle delovi jedne celosti Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 15 (ili da si u toj celosti mislimo medjunarodno pravo kao deo državnog prava i njemu podredjeno ili pak državno pravo kao deo medjunarodnoga prava i ovomu podredjeno), onda u toj jednovitoj pravnoj celosti 9 ) nije moguče, da bi se i s t i p r a v - ni fakat mogao različito presudjivati. Pošto pak regbi več iz empirične spoznaje proizlazi, da ustav SHS nije na- stao po normama srpskog ustava te je dakle naša kraljevina sa gledišta ustavnoga ili državnoga prava nova država, mora tovažitiizamedjunarodnopravo. I baš za medju¬ narodno pravo mora to važiti tim više, jer je baš prekinsače ustavnog kontinuiteta sadržaj medjunarodnog ugovora. Ali i pozitivni izvori medjunarodnog prava nam tu istimi dokazuju verbis expressis. Dakako, ne smijemo tražiti ili očekivati takvih dokaza u medjunarodnim aktima, kojima je stalo tek do odredjenja pojedinih prava i duž- nosti n. pr. valute, u kojoj treba namiriti izvesne dugove, nego u takvim medjunarodnopravnim aktima, koji nama kažu što o postanku države samom. I takav medjunarodni akt je u našem primeru ugovor sklopljen medju našom državom i Glavnim silama dne 10. sep¬ tembra 1919, poznat pod imenom minoritetnog ugovora, koji ugovor pak smijemo punim pravom posmatrati kao nekakav internacionalni »list rodjenja« naše Kraljevine. U preambulu ovog ugovora, kao »zakon« obavljenog u »Službenim Novinama« od dana 19. juna 1919 br. 133 a, dakako tek u prevodu 10 ), se utvrdjuje, da su Srbi, Hrvati i Slovenci bivše 9 ) Cfr. k tomu izvodjenja u moj o j raspravi »Kršitev mednarodne obveznosti in njena pravna posledica« u »Zborniku znanstvenih razprav« juridične fakultete u Ljubljani II, str. 87 ss; dalje članak dr. Pitami ca »Državno in mednarodno pravo pod vidikom enotnega sistema«, istotamo, str. 119 ss. 10 ) Ova praksa razglašivanja medjunarodnih ugo¬ vora, — koja predstavlja singularitetu napram svim drugim drža¬ vama, koja u visokoj meri ugrožava pravnu sigurnost te vodi prilikom iz- vadjanja naših medjunarodnih obveza po sudovima i uredima državu u pogibao teških medjunarodnih konflikta, koja oštečuje državljane, jer se ne mogu tačno informirati o pravima i interesima dogovorenih njima u korist, koja onemoguduje svako znanstveno i drugo pouzdano pravno obradjivanje 16 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? austro-ugarske monarhije iz vlastite volje zaključili »združiti se sa Srbijom u nameri obraziti (stvoriti) jednu nezavisnu i ujedi- njenu državu pod imenom Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca i da se je usled toga obrazila (stvorila) Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, koja je preoizela suverenitet u teritorijama, u ko- jima ti narodi obitavaju. 11 ) Jašnjeg dokaza, kako »s a gledišta medjunarod- n o g prava« treba posmatrati pitanje, kojim se bavimo, i kako ga pozitivno medjunarodno pravo faktično po- smotrava, ne može biti. U tom izrazitom aktu pozitivnog medjunarodnog prava se izrično utvrdjuje, da su se austro-ugarski Jugosloveni prisaje- dinili sa Srbijom, ali u nameri, da se obrazi, da se osnuje, da se stvori nova država pod imenom Kraljevina SHS, da se je ta nova država i faktično obrazila, usta¬ novila i stvorila i da je ona (t. j. iznova ustanovena i stvorena država) preuzela suverenitet na č i t a v o j udruženoj teritoriji. Nije dakle naša Kraljevina teritorijalno proširena Srbija, jer suverenitet nad zemljama SHS nije proširen suverenitet bivše Kraljevine Srbije, nego v 1 a s t i t za našu državu važečih prava, — če se morati naskoro napustiti. Naša država je odgovorna stranim državama, da sudovi, upravne vlasti i držav¬ ljani ispunjuju i vrše ugovor po onom tekstu, kako je u istinu sklopljen i od N j. Veličanstva ratificiran, a ne po tekstu, kojega je prevodilac priredio. Za čudo da parlamenat svoju preroga- tivu odobravanja ugovora tako niško ceni, da izriče svoj votum o ugovo- rima, kojih u pravom i autentičnom tekstu nikad nije vidio. Po čl. 79 Vi- dovdanskog ustava ima Narodna Skupština pravo, da »ugovore« odobri, a odobri nešto posve drugog, najme prevod, koji mnogoputa opsiže nešto po- sve drugo, nego sklopljen ugovor. Nerazumljivo je takodjer, kako može vlada, kad zatraži ratifikaciju, potvrditi, da je Skupština odobrila tekst ugovora, kad joj taj tekst u opče nije bio ni predložen n ) ... ont de leur propre volonte, resolu de s’ u n i r avec la Serbie dans le but de former un Etat independant et unifie sous le nom de Roy- aume des Serbes, Croates et Slovenes... et qu’en consequence il a ete forme le Royaume des Serbes, Croates et Slovenes qui a assume la sou- verainete sur les territoirres habites par ces peuples« (v negleskom tekstu: and in consequence the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenec h as been constituted and bas assumed the sovereignty over the territo- ries inhabited by these peoples). Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 17 originaran suverenitet iznova stvore n e dr¬ sa v e SHS. Sada pak je takodjer jasno, zašto je posve nemoguče, da bismo mogli na osnovu mirovnih ugovora doči do spoznaje, da-li je naša Kraljevina nova ili stara država i da se u tvrdnji, da je država SHS »u smislu mirovnih u g o - v o r a« stara ili nova država, nalazi n e s m i s a o. Mirovni ugovori uredjuju tek pojedina prava i dužnosti medju državama te subjektivitetu več pretpostav- 1 j a j u. Mirovni ugovori nipošto nisu stvorih novih država, kako se to misli. Ta tvorba se je izvela neovisno od mi¬ rovnih ugovora i vremenom i stvarno. I zato mirovni ugovori ne mogu da imaju u našem pitanju nikakovog konstitu- tivnog značenja. Mirovni ugovori u r e d ju j u tek posle¬ dice, koje izviru izvečprednjimasvršenih držav¬ nih promena. Oni uredjuju tek pravne odnose medju dr¬ žavama kao več postoječim pravnim subjektima, pak i to tek u razmeru medju antantnim državama s jedne strane i dotič- nom neprijateljskom državom s druge strane. Ne brinu se pak baš ništa o torne, kako su ugovarajuči subjekti postali, odnosno da-li su novi ili stari. Radi toga se medju antantnim državama kao ugovornicima navode stare i nove države bez svake raz¬ like. Radi toga se i odredbe mirovnih ugovora odnose tek na pitanja, koja se tiču država bez obzira na njihov postanak i u tom takodjer okviru tek na pitanja o odnosu medju ugovara- jučima strankama, kao što su: teritorijalne cesije, državljan¬ stvo cediranoga pučanstva, razdeoba dugova na cesijonarne države, reparacije, trgovački odnosi, namirenje dugova medju podanicima itd. ali sve to tek u odnosu medju antant¬ nim i dotičnom bivšom neprijateljskom državom. Sva pitanja pak, koja presižu te odnošaje i ta j krug ugovornika — i amo spada pitanje o postanku nove države — izključena su iz mirovnih ugovora, jer se postanak nove države i njegove pravne posledice tiču svijučlanovačitave medjunarodne zajednice u o p č e a nikako ne tek odnosa medju antantnim i bivšim ne- prijateljskim državama. 18 Da li je naša kraljevina nova ili stara država? Osobito sen-žermenski ugovor, o kora odluka Mešovitog Izbornog Suda kaže, da »ima naročitu važnost za državu SHS«, jasno izrazuje taj položaj. Preambul ovog ugovora pominje naj- pre fakat, da je austro-ugarska monarhija propala, fakat, da se je ustanovila čehoslovačka i jugoslovenska d r ž a v a te fakat, da su te države od drugih država v e č pri¬ znate; dalje kaže: potrebno je dakle, da se s obnovom mira uredi položaj, koji je nastao usled rasula austro-ugarske mo¬ narhije te uredi (več izvršena) ustanova rečenih država time, da se jim zajamče trajni osnovi (fondements du- rables), a na kraju naglasuje preambul, da se je u tai s vrhu sklopio mirovni ugovor. 12 ) □iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiiniiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiii[i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiii[i»ji!!jiiG ~ —..—=*■■ ■ <■■ n » sMBP Tmn i ■■■n^m i i in «awn w i ' 'or DPX’STV& Tj A ST /T v ' Oberreicht vom Verfasser. tffggMHMffiiaiiilillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllHIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Die Stellung derKronlander im Gefiige der osterreichischen Verfassung Von Dr. Ivan Zolger k. k. Sektionschef, Privatdozent an der Universitat in Wien Sonderabdruek aus der Osterreichischen Zeitsehrift fiir offentliehes Recht. Sonderheft Wien 1916 Manzsche k.u.k. Hof-Verlags- vuUniversitats-Buchhandlung ........Hlinili! □iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiniiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinig pju' l> ' (^ 44 ^ Die Stellung der Kronlander im (Mige der osterreicliischen Verfassung. Eine Rundfrage. Infolge der Kriegsereignisse ist die Frage einer Neugestaltung der Verfassung und Verwaltung Osterreichs dringliclier als jemals geworden und auch init besserer Hoffnung auf gedeihliche Liisung in das BeivuBtsein aller vaterlandisch Gesinnten getreten. Oline dieses groBe Problem erschopfen, doch auch ohne den Richtblickauf das Ganze veriierenzu woilen,hat die Osterreichische Zeitschrift fiir offentliches Recht im Interesse einer fruchtbaren Diskussion den Versuch gemacht, iiber eine Spezialfrage des umfang- reichen Problemkomplexes eine Umfrage zu stellen. Die Umfrage richtete sich an die Lehrer des Staats- und Ver- waltungsrechtes der Hochschulen Osterreichs. Sie sind kraft ilires Amtes beiufen, zu diesen Fragen ihres wissenschaftlichen Arbeits- gebietes in unserer fiir die Zukunft Osterreichs entscheidenden Zeit nicht nur vom Katheder aus Stellung zu nehmen, sie sind verpflichtet, auch in der Offentlichkeit ihre Stimme zu erheben. Die heute im Mittelpunkte der parteiprogrammatischen Gegen- satze stehende Frage der „Stellung der Kronlander im Gefiige der osterreicliischen Verfassung* 1 wurde zum Gegenstande der Umfrage gemacht. Es solite dabei vor allem auf eine kritische Wiirdigung der bisherigen Wirksamkeit der Lander, insbesondere im Hinblick auf die Losung des Nationalitatenproblems ankommen. Antwort auf die Frage: Ob die Autonomie der Lander als historischer Individualitaten fort- oder riickgebildet, oder ob sie ganz- lich beseitigt werden und welche Anderung der Organisation vorgeschlagen werden soli, wurde von den Ausfiihrungen der Referenten erwartet. Indem nun die Osterreichische Zeitschrift fiir offentliches Recht das Ergebnis ihrer Rundfrage der Offentlichkeit iibergibt, erachtet Osterreichische Zeitschrift fiir offentliches Recht. Sonderheft. I 2 Die Stellung der Kronlander im Grefiige der osterr. Verfassung. sie es fiir notwendig, iiber diesen ersten Versuch eines gemeinsamen Zusammenwirkens osterreichischer Hochschullehrer des offentlichen Rechts einige Bemerkungen vorauszuschicken. Da das gestellte Problem als ein politisches angesehen werden kann, liegt das Bedenken nahe, ob es sicli in den Rabmen einer rechts- wissenschaftlichen Zeitschrift einfiigen konne. Nun mogen die ernsten Zeitumstande und der Gedanke an das Wohl des Vaterlandes wolil rechtfertigen, v en n sicb ein dem offentlichen Recbte Osterreichs gewidmetes Unternebmen nicht allzuangstlich an die engen Grenzen halt, die ihm durch den Begriff der „Wissenschaft“ gezogen sind. Allein eines solchen Hinweises bedarf es gar nicht, da der Rechts- wissenschaft, die ja ihrem Wesen nach als eine im weitesten Sinne „politische“ Disziplin gelten muh, sicherlich das Recht zusteht, iiber eine blohe Interpretation und systematische Bearbeitung des geltenden Rechtes hinaus, die Frage nach der Neugestaltung des Rechtes zu erheben und zu beantworten. Oder solite gerade dem Verfassungs- juristen untersagt sein, Untersuchungen de lege ferenda anzustellen? Wenn nur diese Problemstellung von der Frage de lege lata deut- lich geschieden bleibt und beider Methoden sich nicht vermengen, dann ist jede Gefahr fiir die Wissenschaftlichkeit vermieden. Die Art, in welcher die Redaktion die nachfolgende Erorterung veranlaht hat, ist derzeit um so gerechtfertigter, als das Parlament, die Statte, wo diese Fragen behandelt werden sollten, noch immer geschlossen ist. Was das Ergebnis der Rundfrage betrifft, so weisen die ein- gelaufenen Gutachten, die in der alphabetiscken Reihe der Gutachter folgen, bei weitgehender Ubereinstimmung in Einzelheiten dennoch grohe prinzipielle Gegensatze auf. Da wir uns an ali e Hochschulen Osterreichs wandten, konnten wir von vornherein nicht auf ein vollig eindeutiges Resultat rechnen. Allein wir betrachten unsere Aufgabe als erfulit, wenn es uns gelungen ist, die Besprechung der aufge- worfenen Frage auf das hochste Niveau zu stellen, das heute in Osterreich zu erzielen ist. Und es scheint uns von glucklicher Vor- bedeutung zu sein, dah in den Gutachten, die wir hiemit der Offent- lichkeit iibergeben, Gelehrte aller an Osterreichs Hochschulen ver- tretenen Nationalitaten, Deutsche, Tschechen, Polen, Ruthenen und Slowenen, sich auf dem gemeinsamen Boden unserer osterreichischen Zeitschrift zu gemeinsamer Arbeit im Dienste des gemeinsamen Vaterlands zusammengefunden haben. Wien, im November 1916. Die Redaktion. Dr. Ivan Zolger, k. k. Sektionschef, Privatdozent an der Universitat in Wien. Eine Fortbildung der Autonomie der Lander halte ich nicht fiir wunschenswert. Unseren Kronlandem fehlen fast durch\vegs jene Vorbedin- gungen, welche hinsichtlich der Homogenitat der Interessen fiir eine gedeihliche Selbstvervsraltnng unerla&lich sind. Sind doch die Kronlander in einer Zeit entstandene historische Gebilde, in der Gesichtspunkte einer modemen Selbstverwaltung keinerlei Rolle spielten. Leiden die einen sctoon wegen des unverhaltnismaBig groben Gebietsumfanges an einer Ungleichartigkeit der Verhaltnisse, die eine gedeihliche Verwaltung durch die Interessenten erschvvert, so ist auch bei den kleineren diese Ungleichartigkeit zumeist durch die nationale Zusammensetzung gegeben. Auch den Schopfern der Landesverfassungen und des Reichs- gemeindegesetzes schwebte keineswegs eine Gestaltung der Auto¬ nomie vor, wie sie sich seither allmahlich herausgebildet hat. Weder das Reichsgemeindegesetz noch die Landesordnungen sehen eine Selbstverwaltung der Lander im eigentlichen Sinne vor. Uber und neben der Ortsgemeinde solite vielmehr die Kreisgemeinde der Haupt.trager autonomer Selbstvenvaltung sem. Statt nun diesen richtigen Gedanken durchzufiihren, haben die Lander, beziehungs- weise die diese beherrschenden Parteien, um ihre politische Maclit zu mehren, jene Agenden an sich gezogen, die Agenden der ,,Lokal- verwaltung“ sind, so dah derzeit Raubevvilligungen oder andere „ortspolizeiliche“ Sachen als „Landesangelegenheiten“ behandelt werden. Dazu kommt, dah das Forum, vor vvelchem diese Angelegen- heiten des engsten lokalen Interesses zur Entscheidung gelangen, ein ausschlieBlich nach politischen Gesichtspunkten zusammen- gesetzter Korper ist, welcher schon der Natur seiner Entstehung Die Stellung der Kronlander im Gefiige der osterr. Verfassung. 199 naeh vor der Gefahr steht, die Angelegenheit eher nach den Er- fordemissen der Parteipolitik als nach sachlichen Verwaltungs- grundsatzen zu entsoheiden. Die Lander, in denen sich vielfach Parteiabsolutismus be- merkbar macht, bilden ^ohl keine geeignete Grundlage einer ge- sunden, fnr Staat und Volk erspriefilichen Selbstverwaltung. Nach ihrer ganzen Eigenart rermogen die Lander wohl gesetzgeberische, aber nicht Funktionen zu erfullen, die in den Bereich der ordent- lichen Administration gehoren. Legislative, nicht aber administra¬ tive Funktionen sind denn auch der staatsgrundgesetzliche Zweck und Beruf der Landesvertretungen, wovon nur durch eine verfehlte Landesgesetzgebung abgewichen \vurde. Alle Erfahrungen seit der verfassungsmabigen Ara sclieinen eine kraftige, finanziell leistungsfahige Selbstvervvaltung in national abgegrenzten Kreisgemeinden zu verlangen, die sich in entsprechen- der Weise als vollwertiges autonomes Glied organisch in den Ge- samtbau der offentlichen Verwaltung einfiigen. LETNIK XXX. Št. 8.-12. Dl: IVAN ŽOLGER NA DUNAJU. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. V LJUBLJANI 1914. TISK .NARODNE TISKARNE" V LJUBLJANI. Ui5 fl-u \> , Tj O sistemu skupnih zadev v aVstro-ogrski državnopravni nagodbi. 226 * fl 7/A « 41 ** 0 * * O sistemu skupnih zadev v avstro- ogrski državnopravni nagodbi. Spisal dr. Ivan Žolger, c. kr. sekcijski šef in docent na vseučilišču dunajskem. I. Podlaga skupni zadevi je skupni interes, skupni smoter, skupna korist. Skupnost interesov, oziroma smotrov tvori podstavo, vzrok in opravičbo skupne zadeve. Na tem psi- hično-socijalnem dejstvu temelji tudi juristični kriterij skupne zadeve, ki je ta, da posamezni subjekt ali organ ne sme zadeve samolastno urejevati, ampak je pri tem vezan na sodelovanje skupinarjev. Iz vsake pravnopriznane skupnosti interesov izvirajo za skupinarje gotove obveznosti glede »sredstev in načinov«, po katerih naj se dosegajo skupni smotri. Jedna teh obveznosti, in sicer taka, ki sledi iz vsakega skupnega razmerja, se tiče vprašanja, čigava volja naj velja pri odločitvah, ki jih je treba v dosego skupnega smotra. Ta obveznost se kaže v tem, da skupinar pri »reševanju« (»opravljanju«) poslov, ki jih zahteva skupni smoter, mora dopuščati in trpeti »tuji vpliv«. 1 ) Skupno razmerje pa lahko povzroči tudi obveznosti gledč poskrbe in n a b a v e s t v a r n i h p o t r e b š č i n inčloveških sil, ki jih zahteva skupni smoter. V prvem slučaju se javlja obveznost v vezanosti pri odlo- čevanju in odrejevanju; v poslednjem pa vsebuje obveznost materijalno dajanje (dare, praestare). Skupnosti formalnega po¬ stopanja se pridruži skupnost materijalnih bremen. Ker pa raz¬ delitev skupnih bremen na skupinarje, uprava in uporaba skupno poskrbljenih sredstev tudi zahteva gotove odredbe, velja v teh odločbah istotaka vezanost svobodnega odrejevanja, to je : ma- terijalna skupnost bremen ima vedno za posledico tudi formalno skupnost v postopanju in odrejevanju glede teh bremen. ') Prim. § 17 ogrskega zakonskega člena XII. iz 1. 1867. in hrvatskega zakona z dne 10. decembra 1868 (sbornik zakonah i naredabah, god. 1869, br. 6) o zadevah, ki so skupne deželam krone ogrske in ostalim deželam Nj. Veli¬ čanstva, in o načinu njih opravljanja. 227 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski držaVnopravni nagodbi. Kako daleč da gre v posameznem slučaju skupnost sred¬ stev in načinov, to je quaestio facti. Ker se skupnost interesov in smotrov navadno le načeloma ustanovi oziroma izreče, je za praktično izvršitev potrebno, da se ugotovijo in »začrtajo« tudi konkretne »m o d a 1 i t e t e« ,*) po katerih naj se doseže skupni smoter. Treba je določiti, v kateri obliki naj se javi vpliv skupinarjev na rešitev skupnih poslov in v katerem razmerju naj bi eventuelno le-ti prispevali k skup¬ nim bremenom. II. Skupnost interesov je bila priznana in ustanovljena že v pragmatični sankciji, ki je ustvarila med ogrskimi in neogrskimi deželami vladarske hiše avstrijske »unijo« z namenom, da se zasigura tej nedeljivi in neločljivi pravni zvezi pokrajin trajna skupnost vladarja in skupno varstvo zoper vse zunanje in notranje sovražnike. * 2 ) Kar se pa tiče »sredstev in načinov« v dosego teh zajed- niških smotrov, je pragmatična sankcija ugotovila v bistvu samo le skupnost vladarja s tem, da je uveljavila za vse zdru¬ žene dežele obvezen identičen red o p r e s t o 1 o n a s 1 e d s t v u. Kako naj se pa v podrobnem uresniči obrambna skup¬ nost, to se je določilo obširneje šele v nagodbenih zako¬ ni h iz 1.1867., oziroma za Hrvatsko iz l. 1868. Sicer se je že takrat, ko se je razpravljalo o vzakonitvi pragmatične sankcije, smatralo za potrebno, da se uredijo mo- dalitete obrambne skupnosti potom zvezne pogodbe med stanovi raznih dežel. Zakaj še v isti seji, v kateri so bili v ogrskem zboru konečno sprejeti članki o prestolonasledstvu, (16. julija 1722), so izjavili ogrski stanovi in magnati v regni- kolarnem sklepu, naj se sporazumno s stanovi ostalih dežel ugotovi »instrumentum p r a g m a t i c u m«, v katerem naj bi se natanko začrtale obveznosti, izvirajoče za oba dela iz prag¬ matične sankcije. Načrt se je izjalovil, ker vladar prošnji ogrskih ') Prim. Proemium odst. 2, 4, §§ 8 in 9 ogrskega in hrvatskega zakona in Žolger, Staatsrechtlicher Ausgleich zwischen Osterreicli und Ungarn, 51 sl,, 63 sl. 2 ) Turba, Grundlagen dcr pragmatischen Sanktion, II., 271 sl. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 228 stanov, da bi stopili v ta namen s stanovi ostalih dežel v dotiko, ni ugodil. 1 ) Samo eno sredstvo za skupno obrambo se je bilo že preje na nedvomen način ustanovilo, in sicer v zakonskem članku VIII iz leta 1715. Po tem članku se ima vzdrževati »regulata militia, tum ex nativis tum externis constans«, torej redovita skupna vojska, sestoječa iz ogrskih in avstrijskih deželanov, za katero imajo skrbeti s kontribucijami tudi ogrske dežele. Sicer pa je bil ne le ustroj, razvijanje in vporaba skupne vojske, ampak tudi vporaba in izsleditev ostalih sredstev skupne obrambe — in tu sem spada predvsem tudi vodstvo zunanjih zadev— prepuščena praksi absolutne vlade. Na ta način so se v absolutni dobi kot sredstva zaveznega smotra, ustanovljenega v pragmatični sank¬ ciji, razvila: vzdrževanje skupne vladarske hiše (dvor- janstva), vojništvo, zunanja politika in tem smotrom posvečeno finančništvo. Skupnost teh zadev javila se je pred vsem v skupni ob¬ veznosti vseh dežel, prispevati k stroškom in bremenom za skup¬ nega vladarja in skupno obrambo. Formalno, to je glede »oprav¬ ljanja«, pa so bile te zadeve le v tem zmislu skupne, da so se opravljale po skupnem vladarju in po osrednjih, od njega usta¬ novljenih dvornih uradih (dvorni vojni svet, državna pisarna, dvorna komora) ter za vse dele enako. Kar se tiče pred vsem finančništva, ugotavljalo se je kvotno razmerje (»dvorna kvota«) načeloma po skupnem vladarju samem in so se vršila tozadevna pogajanja le med njim in posameznimi deželnimi zbori, odnosno njih odposlanci. 2 ) Da so tudi dejanske dovolitve, o katerih so posamezni de¬ želni zbori vsak posebej, to je »separatno« 3 ) sklepali, večkrat 1) Glej Turba, Pragmatische Sanktion, 121, 185, 186, 187. — Ž o Iger, 1. c., 147. — Bernatzik, Osterreichische Verfassungsgesetze (2. izdaja), 14. 21. 33, 2 ) Prim. Biderman, Geschichte der Gesamtstaatsidee, 11., 32 sl„ 36 sl., 177, 183, 185 si. Leta 1714 so bili odposlanci vseh dednih kraljevin in dežel poklicani na Dunaj, da se porazdeli vojna potrebščina za prihodnjih 6 let v znesku 6 V 2 milijonov gld. na posamezne dežele. Pogajanja pa je vodila vsaka delegacija posebej z vladnimi organi, ki so bili v to določeni, ne da bi bilo prišlo do vzajemnega pogajanja odposlancev dežel. 3 ) Prim. § 7 ogrskega in hrvatskega zakona. 229 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. zaostajale za zahtevano kvoto, ni da bi bilo treba posebno ome¬ niti. Zakaj le dolžnost do prispevanja kot taka je bila dognana po pragmatični sankciji. Koliko naj pa ti prispevki zna¬ šajo, takozvani »quantum«, je pa bil v vsakem posameznem slučaju odvisen od preudarka in razsoda vladarjevega in od razpoloženja stanov. Ostala uprava finančnih in vseh drugih skupnih zadev pa je bila izključna stvar skupnega vladarja. 1 ) Toda že zgodaj so se javljala na ogrski strani stremljenja, zadobiti na upravo teh zadev merodajen vpliv. Resolucija Marije Terezije, uvrščena v Corpus juriš hungarici kot članek XI iz 1. 1741 (ki pa nima moči zakona), naglaša, da se bodo (čisto) ogrske zadeve le po Ogrih upravljale ; zajedno pa zatrjuje, da se bodejo Ogri pozivali tudi na službovanje v »državno mi¬ nistrstvo« (Status Ministerium), kterega poglavitni delokrog je bil vodstvo zunanjih zadev.' 2 ) In v ravno taki resoluciji iz leta 1791 (članek XVII) da monarh stanovom obljubo, da bode, izvršujoč izjavo iz leta 1741, vsprejemal Ogre v državno ministrstvo in tudi vse potrebno ukrenil, da se onim Ogrom, ki imajo zahtevano kvalifikacijo ter bi hoteli nastopiti poslaniška mesta, 3 ) nudi primerna pri¬ ložnost, da se v »tajni državni pisarni« 4 ) temeljito priuče svoji stroki. Vrhutega izjavlja vladar, da se bode ugodilo tudi želji, da naj se notranje zadeve rešujejo le po Ogrih, zunanje pa tudi pod vplivom Ogrov (cum influxu etiam Hungarorum.) 5 ) III. Ko se je z gibanjem leta 1848 proglasila odprava ab¬ solutizma in njega nadomestitev s konstitucijonalno odgovorno ') Trditev, ki jo imata ogrski in hrvatski zakon (§ 5), da sta do 1. 1867. edinole ogrski državni zbor in ogrski kralj (zadnji ob jednem kot zastopnik svojih neogrskih dežel) urejevala vse, obema deželnima skupinama . skupne zadeve, ne odgovarja niti pravnemu položaju niti zgodovinskim dejstvom. 2 ) § 4: Et ad ipsum etiam Status Ministerium Nationem Hungaram ad- hibere dignabitur. s ) Animum ad Legationes obeundas adjicerent. 4 ) In canceliaria Status intima: „Staatskanzlei“ t. j. današnje »Ministrstvo zunanjih zadev in cesarske hiše“. 5 ) Ut tam interna quam externa negotia, illa quidem per Hungaros, haec vero cum influxu etiam Hungarorum pertractentur. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 230 vlado, formuliral se je prvič pojem »skupne zadeve« tudi zakonitim potom. Kajpada ne v Avstriji, kjer ni bilo zanimanja za te stvari — napaka ki se je pozneje hudo ma¬ ščevala, — ampak na Ogrskem. V zakonski osnovi, sklenjeni od požunskega držav¬ nega zbora, zastran ustanovitve neodvisnega ogrskega mini¬ strstva (poznejši zakonski članek 111. iz 1. 1848) je bilo v §-u 6 tudi določeno, da bode Njega Veličanstvo »v vseh kameralnih zadevah« svojo izvrševalno oblast odslej uporabljalo le potom ogrskega ministrstva. 1 ) Vladar pa je dal z odlokom ogrske dvorne pisarne z dne 28. marca 1848 državnemu zboru sporočiti, da se mora »na Ogrsko odpadajoči razmerni« del stroškov za vzdrže¬ vanje kraljevega dvora, kakor tudi vseh onih državnih stroškov, ki se porabijo v interesu cele vladavine (egesz birodalom, t. j cele vladavine, celega vladarstva ali državja, des ganzen Reiches) in torej tudi v interesu Ogrske in k nji spadajočih delov tudi za naprej v dosedanji meri izplačevati cesarski osrednji blagajni. 2 ) Med nadaljnimi pogajanji je izjavil vladar z reskriptom z dne 31. marca 1848, 3 ) da bode § 6 le tedaj sankcijoniral, če se — z veljavo do onega časa, ko se glede sorazmernega deleža (kvote) pri stroških, »ki celo vladavino zadevajo (inte- resirajo), po vzajemnem razgovoru« 4 ) med avstrijskimi in ogrskimi deželami ter s pritrditvijo vladarjevo zako¬ nitim potom pride do pogodbe, —- gle^e stroškov za vzdrže¬ vanje kraljevega dvora, skupne diplomacije in skupne armade izda vsaj provizorna odredba. Državni zbor je ugodil temu pozivu s tem, da je votiral provizorno svoto 3,000.000 gold., ki bi jo bilo svojedobno vračuniti. Dekret dvorne pisarne se nanaša samo na materijalno skupnost stroškov, to je na dolžnost Ogrske, da plačuje 1) 1847/8 ki orszaggyiilesi Iromanyai (Tiskovina državnega zbora z 1.1847/8) št. 91. 2 ) Iromanyai, št. 131 in Pesti Hirlap z dne 1. aprila 1848. 3 ) Iromanyai, št. 159. 4 ) „kolcsonos ertekezes utan.“ Prim. §§ 15, 55. ogrskega in hrvatskega zakona in Žolger 1. c. str. 125 opomb. 2, str. 219 opomb. 4. 231 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. naprej svoj »sorazmerni« del stroškov, ki so v korist (»v interes«) celega vladarstva. 1 ) V najvišjem reskriptu in v enako glasečem se sklepu državnega zbora je pa izražena tudi skupnost formalnega »opravljanja« skupnih stroškov in torej odločilni kriterij »skupne zadeve« sploh. Taka skupna zadeva je določitev odstotka za prispevanje k skupnim stroškom. Ta določitev naj se izvede potom pogajanj, torej s sodelovanjem in pod »vplivom» vseh prizadetih činiteljev, namreč dežel in krone. To izključitev pravice samostalnega odločevanja je poudarjal kot bistveni znak skupne zadeve L. Kossuth v izjavi, ki jo je podal povodom prečitanja reskripta z dne 31. marca 1848. Kossuth je dejal 2 ): Pri presoji reskripta se ne sme nikdar po¬ zabiti dejstva, »da sedi vladarska hiša tudi na prestolu Avstrije in da sledi iz tega takšna v e z in takšno razmerje, pri katerem se gotovim skupnim odredbam (nemi kozos intezkedesek) ni mogoče izogniti, dokler ostane vez pragmatične sankcije v veljavi. Ko bi ta vez ne obstojala in ko bi ogrski kralj v Budi kraljeval, potem seveda bi samo mi sklepali o dvorov i ni«. Zelo ostro pa je bistvo skupne zadeve formulirano v za¬ konskem članku iz leta 1848 samem. Ta zakonski članek, ki ukazuje ustanovitev neodvisnega ogrskega odgovornega mini¬ strstva, določa v § 13., da se bo član odgovornega ministrstva, »minister, ki je prideljen osebi Njegovega Veličanstva«, nahajal vedno na najvišjem dvoru in da bode njegova naloga, »vplivati na vse razmere, ki domovino in dedne dežele skupno za¬ nimajo (kdzosen erdeklik) ter da zastopa v teh razmerah deželo pod svojo odgovornostjo.« V § 14. je potem še izrecno povedano, da bode »minister, ki je prideljen osebi Njegovega Veličanstva« čuval 3 ) »nad za¬ devami omenjenimi v § 13.« ’) L. Kossuth navaja v seji stanovske deske z dne 31. marca 1848 (Pesti Hirlap z dne 3. aprila) stroške dvorjanstva kot skupne stroške ter pravi: K dvorovini (civilni listi) moramo prispevati (jarulnunk kell), ravno tako kakor morajo prispevati narodi, ki so po pragmatični sankciji z nami zvezani. 2 ) Pesti Hirlap, št. 18, z dne 3. aprila 1848. 3 ) § 13: A ministerek egyike folyvast 6 Felsegenek szemelye koriti iesz, s mindazon viszonyokba, mellyek a hazat az orokos tartomanyokkal kd¬ zosen erdeklik, befolyvan, azokban az orszagot felelosseg mellet kep- viseli. § 14: A ministeriumnak azon tagjan kiviil, melly a felseg szemelye koriti a 13 §-ban emlitett iigyekre iigyelend, kovetkezd osztalyai lesznek .. , O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 232 Razmere in zadeve, o katerih govorita §§ 13. in 14., se tičejo skupnih interesov obeh deželnih skupin, »slede«, kakor je Kossuth dejal, in kakor je izrečeno tudi v uvodu k zakonskim člankom, 1 ) iz interesne zveze, ustanovljene s pragmatično sankcijo ter imajo za posledico gotove skupne odredbe, ki naj se pod vplivom zveznih članov izdadb. IV. Na pojmu skupne zadeve, kakor smo ga razložili, temelji tudi sestav avstro-ogrske na godbe iz leta 1867. »Izhodišče«, »vzajemno priznano pravno podlago« za nagodbeno zakonodajo tvori pragmatična sankcija, to je ona »svečana te¬ meljna pogodba«, ki je ustanovila skupnost vladarja in obrambe. 2 ) Ena »temeljnih misli«, na kateri sloni vsled izrecne izjave nagod- bena zakonodaja, je ta, da je interesna skupnost, ustanovljena po pragmatični sankciji rodila »obveznosti«, ki »izvirajo«, ki »se iztekajo naravnost iz pragmatične sankcije«. 3 ) Te obveznosti obsegajo na eni strani dolžnost do skupnega prenašanja bremen, na drugi strani pa obveznost do skupnega oprav¬ ljanja in reševanja onih poslov, ki jih je izvrševati v korist zveznih smotrov. 4 ) Te (materijalne in formalne) dolžnosti kot take, so po pojmovanju nagodbe že v pragmatični sankciji sami ustanov¬ ljene. Zdi se tedaj nagodbeni zakonodaji samo potrebno, da se z ozirom na uvedbo »konstitucijonalnega vladnega sistema v celi vladavini« uveljavi nov »modus«, po katerem naj se izvršujejo one dolžnosti in sicer na način, da se tudi onim deželam, ki jih je dosiej pri reševanju skupnih razmer »zastopal« 1) Stanovi izjavijo ondi, da so brez odlašanja posvetili svojo pozornost vsemu temu, kar je nujno zahtevala na eni strani »zakonita samostojnost Ogrske", na diugi strani pa njene »zakonite razmere (torvenyes viszonyai) k deželam, ki so vsled pragmatične sankcije z njo v neločljivo zvezo (kapcsolatban) zdru¬ žene." Po § 6 zak. članka 18 o tisku se kaznuje tisti, ki ščuva na dejansko razdružitev vladarstvene zveze (birodalmi kapcsolatnak), ustanovljene glasom pragmatične sankcije in obstoječe v skupnosti vladarske hiše, s triletno ječo in denarno kaznijo do 2000 gold. 2 ) Proemium odst. 2, 4 in §§ 1, 2, 6, ogr. in hrv. zakona. 3 ) §§ 2, 3, 4, 8, 18, 23, 52, 58 ogrskega in hrvatskega zakona. 4 ) §§ 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9 sl. 15, 16, 18 sl. 23—26 ogr. in hrv. zakona. Primerjaj z ozirom na pojem »skupne obrambe z združenimi močmi (kozos es egyiittes erovel leendo vedelem)" Žolgcr 1. c. 70 sl. 233 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. le absolutni vladar (§ 5), osigura »konstitucijonalni vpliv«, ki jim gre. in ravno v tej določitvi »modusa« za opravljanje skupnih zadev tiči pravi pravcati cilj (»nagib in smoter«) nagodbenih zakonov- 1 ) Da pa ne bo dvoma o mejah dolžnosti glede prispevanja kakor tudi dolžnosti glede prenašanja »tujega vpliva«, zdi se zakonu potrebno, da se zajedno tudi »razmere, ki so skup¬ nega interesa« in iz teh razmer izvirajoče »skupne zadeve«, natančno in določno označijo. 2 ) Pri tem razlikuje ogrski zakon po pravici med »razmerjem, ki je skupnega interesa« (»skupno razmerje«), in med »skupno zadevo«. Skupno razmerje mu je širši, skupna zadeva ožji pojem. Skupna zadeva je opravilo, posel 3 ), »agenda« 4 ), odredba 5 ), ki izvira iz skupnega razmerja. 6 ) Tako je dolžnost prispevati k skupnim stroškom kot abstraktna pravna dolžnost skupno in vzajemno razmerje, dočim je določitev kvote, določitev, koliko znašajo skupni stroški, uprava in razpolaganje s skupno preskrbljenim denarjem, skupna zadeva. Skupno dvorjanstvo (§ 7) tvori pač »razmerje, ki je skupnega interesa«, ni pa skupna zadeva, ker uredba in uprava dvornih zadev ni posel državne uprave in zato tudi ne predmet odredbam obeh držav. V. Dve glavni vprašanji torej hoče urediti nagodba iz 1. 1867. Prvič označiti one razmere in zadeve, ki so skupnega interesa, drugič pa določiti, kako naj se opravljajo zadeve, ki izvirajo iz skupnega interesa, oziroma razmerja. Kar se tiče pred vsem prvega vprašanja, razločuje zakono¬ daja iz leta 1867 načeloma med razmerami in zadevami, glede katerih je skupnost po naziranju zakona že v pragmatični sank¬ ciji določena (pragmatično skupne zadeve), in med raz¬ merami in zadevami, katerih skupnost je v pogodbah (pacta) 1) Prim. Proemium odst. 5, §§ 5, 23—26 ogr. in hrv. zak. 2 ) Proemium odst. 5, §§ 4, 6, 18. 3 ) V hrvatskem besedilu je skupna zadeva (kozos iigy) označena z „za- jednički posao". 4 ) §§ 5 in 8. s ) §§ 5, 8, 9, 11, 12, 65, 66, 68. 6 ) Prim. Ž ol g er 1. c., 47 sl. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 234 izven pragmatične sankcije utemeljena (pogodbeno skupne zadeve). Prvotno omenjene razmere in zadeve so one, pri katerih »izvira« skupnost »neposredno« iz pragmatične sankcije same. 1 ) Ta skupnost temelji na pravni dolžnosti, je torej pravno potrebna, traja tako dolgo, dokler se pragmatična sank¬ cija ne razveljavi, in obsega toliko skupnost postopanja kolikor skupnost plačevanja stroškov. Pogodbeno skupne zadeve pa so one, ki niso skupne vsled strogega pravoreka pragmatične sankcije, ampak le zato in toliko, kolikor se ta skupnost zavoljo ugodnosti priznava vposebnih dogovorih. Če se ti dogovori ne dosežejo, ostanejo te zadeve »pridržane« pravici samolastnega urejevanja. 2 ) Dočim je skupnost pragmatičnih zadev trajna in pravno potrebna, je skupnost pogodbenih zadev le fakultativna in vezana na dobo, za katero veljajo te pogodbe. Njih skupnost se javi le v dolžnosti skupnega postopanja, ne pa tudi v materijalni bre¬ menski skupnosti. Za pragmatično skupne so v soglasju s prakso abso¬ lutne države proglašene sledeče zadeve : Razmerje do vladarske hiše, 3 4 ) zunanje zadeve, vojništvo in iz skupnosti stroškov izvi¬ rajoče finančne zadeve. Seveda niso te zadeve skupne v popolnem, ampak le v natančno očrtanem obsegu. 1 ) Tudi oblika skupnega opravljanja ni za vse zadeve enaka. Iz skupnosti vladarja izvira med drugim obveznost za skupno plačevanje stroškov dvorjaristva. Dvorovina (civilna lista) so stroški, ki služijo skupnemu smotru, to je vzdrževanju skupne vladarske hiše; so izdatki, ki »skupno zanimajo« obe državni polovici in h katerim tedaj morata tudi prispevati obe polovici. 5 * ) Kolikor je torej izpolnjevanje te skupne obveznosti 1) §§ 2, 4, 7, 8, 18, 23, 52, 58 ogr. in hrv. zak. 2 ) §§ 52, 54, 56, 58—68 ogr. in hrv. zak. 3 ) Tudi § 71 drž. tmlj. zak. za vojvodstvi Koburg in Gotha z dne 3. maja 1852 pravi: „Kot skupno za obe vojvodstvi se ima smatrati: razmerje združenih vojvodstev do vojvode." 4 ) §§ 18, 23 ogr. in hrv. zak. Prim. Žoiger 1. c. 7, 142, 164. 5 ) § 7 °g r - > n hrv. zakona in izjava L. Kossutha, zgoraj navedena. Trditev Tezner-jeva (Der Kaiser, 52), da dovoljuje vsaka državna polovica »stroške za svoj dvor“, da vsaka polovica »sklepa in izplačuje samostojno dvorovino", je neutemeljena. 235 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. odvisno od gotovih opravil, so ta opravila skupne zadeve, toda pri vršitvi teh opravil velja način (»modus«), ki se razlikuje od načina postopanja pri ostalih skupnih stroških. Iz obrambne skupnosti pa se poraja skupnost zunanjih zadev in vojništva. Zunanje zadeve (diplomatično in komercijalno zastop¬ stvo, konzularstvo‘), obravnavanje, podpisovanje in ratificiranje mednarodnih pogodb) so do cela skupne. * 2 ) Nasprotno pa vojništvo (»armada in na njo se nanaša¬ joče odredbe«) 3 ) ni v celem obsegu skupno. Skupno je predvsem vse, kar se tiče vodstva, načelovanja in notranjega ustroja vojske 4 ), dalje uravnavanje dolžnosti in pravic, ki jih imajo člani te vojske glede vojaške službe 5 ); potem ustanovitev ali preustrojitev brambnega sistema, to je določanje o tem, kakšen naj bo sklad cele vojske, kdo naj je dolžan slu¬ žiti (vprašanje splošne ali omejene brambne dolžnosti), koliko časa naj traja službena dolžnost, koliko vojaških obvezancev naj se uvrsti v vojsko (ugotovitev števila novincev), in v katerem raz¬ merju naj obe državni polovici prispevata k ugotovljenemu številu novincev (rekrutna kvota). 6 ) *) Določba, ki se nahaja v avstro-ogrskih carinskih in trgovinskih zvezah izza leta 1868 in tudi v sedaj veljavni pogodbi (člen XI), in po kateri vodi vse konzularne zadeve minister zunanjih zadev, je deklarativnega in ne konstitutiv¬ nega značaja. Ko bi se carinska in trgovinska zveza ne dosegla, bi to ne vplivalo na pravni položaj konzulatstva. 2 ) § 8 ogr. in hrv., §§ 1 in 3 avstr. nagd. zak. Parlamentarna odobritev mednarodnih pogodb, kolikor je ustavno potrebna (§11, lit. a zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867, št. 141 drž. zak., člen 6 drž. tem. zak. o uporabi vladne in izvrševalne oblasti, št. 145 drž. zak.), ni stvar delegacij, ampak avstrijskega državnega zbora in skupnega ogr.-hrv. sabora. 3 ) § 9 ogr. in hrv. zak. 4 ) § 11 ogr. in hrv., § 5, al. 2, avst. zak. 8 ) § 14 ogr. in hrv., § 1, lit. b, avstr. zak. Tušem spada med drugim tudi uravnava preskrbnin in pokojnin vojaških oseb, nadalje uredba vojaškokazenskega in vojaškega kazenskopravdnega prava. 6 ) § 13 ogr. in hrv., § 2, št. 5 avstr. zak. Da navaja avst. zak ugotovitev brambnega sistema med pogodbeno skupnimi zadevami, je pogrešno. Tudi določba avst. zak. (§ 1, b), po kateri naj bi zakonodaja o načinu, kako naj se brambna dolžnost izpolnjuje, ne bila skupna, sega preko ogr. in hrv. zakona in nasprotuje vrhutega §-u 2., št. 5 (brambni sistem) avstr, zakona. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 236 Nasprotno so pridržane samolastni uredbi: podelitev zako¬ nitega pooblastila za novačenje (rekrutno dovolilo), potem uredbe glede bremena nastanitve (»dislokacije«) in preskrbovanje vojakov.') Pragmatično skupne razmere in zadeve povzročajo vsled pragmatične sankcije tudi skupno plačevanje stroškov. * 2 ) Kolikor pa tudi ta skupnost zahteva opravljanje raznih poslov (ugotovitev stroškovnika, določbo prispevnega deleža ali kvote, izplačevanje in obračunavanje), toliko so tudi ti posli, to je finančništvo (v formalnem zmislu) skupna zadeva, ki jo je skupno opravljati. 3 ) VI. Kar se pa tiče načina skupnega opravljanja teh ravnokar očrtanih skupnih zadev, je v zakonih ustanovljeno dvoje oblik skupnega opravljanja in urejevanja. Prva oblika je opravljanje po skupnih organih, druga oblika je pot po¬ gajanj na podlagi paritete. Potom pogajanj se po določbah nagodbenih zakonov urejuje obrambni sistem 4 ) in določa kvotno razmerje. 5 6 ) Ker se pa »zako¬ nodajna pravica« delegacij, kakor jo ustanavlja § 6 avstr, zak., ni uveljavila, pride pot pogajanj praktično vselej tudi tedaj v poštev, kadar je treba kako skupno zadevo urediti potom formalnega za¬ kona. Načrti takim zakonom se ugotovijo v medsebojnem sporaz¬ umu in tudi v zbornicah odobreni načrti uveljavijo le sporazumno. 3 ) Uprava po skupnih organih velja za vodstvo, načelo- vanje in notranji ustroj celokupne armade. Odredbe, ki se tičejo ') § 12 ogr. in hrv.; § 1, lit. b avstr, zakona. Tudi v določbi glede nasta¬ nitve (zakoni govore o „dislokaciji“) in preskrbovanja sega avstr, zakon preko ogr. in hrv. zakona. Le-ta namreč ne pravita, da se sme samostalno urejevati nastanjenje in oskrbovanje sploh, ampak le z omejitvijo „na podlagi dose¬ danjih zakonov", to je: samo ono nastanjenje (dislokacija) in oskrbovanje, ki je kot vojaško breme naloženo velikim županijam in mestom, ker samo to je bilo po zakonih urejeno. .Dislokacija" kot taka (določitev in razvrstitev vojaštva v deželi, ordre de bataille) je bila in je pravica Veličanstva. Ravno tako je erarično preskrbovanje zadeva skupne vojaške uprave. 2) §§ 2, 4, 7, 8, 15, 18 ogr. in hrv., § 3 avstr, zak.; glej tudi zgoraj. 3 ) §§ 16, 17, ogr. in hrv., § 1 lit. c avstr. zak. 4 ) § 13 ogr. in hrv., § 2, štev. 5, § 36 avstr. zak. 5 ) §§ 18—22 ogr. in hrv. §§ 3, 36 avstr. zak. 6 ) Taki zakoni so n. pr. zakoni o konzularnem sodstvu, o preskrbnini in pokojnini vojaških oseb, o vojaškem kazensko-pravdnem redu, o aneksiji Bosne in Hercegovine (še nerešeni zakonski načrti). 237 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. tega, pristojajo (»izključno«) skupnemu vladarju 1 ) Skupni vladar odločuje tudi o kvotnem razmerju takrat, kadar se potom pogajanj ne doseže dogovor glede kvote, toda le, kakor veli av¬ strijski zakon, za dobo enega leta. 2 ) Glede upravljanja skup¬ nih zadev po skupnem vladarju, se je vzdržala ona oblika, ki je bila v absolutni dobi za upravo teh zadev načeloma merodajna. Ostale skupne zadeve se opravljajo po odgovornem skup¬ nem ministrstvu in, kolikor te zadeve »ne spadajo čisto v delokrog vlade«, po delegacijah. 3 ) Upravljanje skupnega ministrstva pa ni popolnoma svo¬ bodno, ampak je omejeno po pravicah do sodelovanja in pritr¬ jevanja, ki jih imata obe vladi. Tako mora po § 8 ogr. in hrv, zak. minister zunanjih del upravljati zunanje zadeve »v sporazumu in v soglasju z obojestranskima ministrstvoma«. Ta določba, ki velja, akopram ni v avstrijskem zakonu izrecno prevzeta, tudi za Avstrijo, 4 ) je največje praktične važnosti. Ona pomenja za ministra zunanjih del dolžnost, da si za vsa dejanja, ki ne spadajo v področje tekoče uprave, priskrbi pritrdilo obeh vlad. Obema vladama pristoja pravica vložiti napram odredbam zunanje politike svoj veto. Odredba se mora opustiti, če ugo¬ varja le ena vlada. 5 ) Obe vladi nimata samo pravice, ampak tudi dolžnost, vplivati na vodstvo zunanjih zadev in sta za to vpli¬ vanje ustavno odgovorni. Po vsej pravici je mogel Deak izjaviti, da je določba §-a 8 ena največjih priboritev ogrske poli¬ tike, ki je tekom stoletij zaman poskušala pridobiti si vpliva na vodstvo zunanjih zadev. Tudi pri drugih dejanjih skupnega ministrstva »vplivata« obe vladi. Tako je po § 40 ogr.inhrv. zak. proračun izdatkov za ') § 11 ogr. in hrv., § 5 odst. 2 avstr. zak. 2 ) § 21 ogr. in hrv., § 3 avstr. zak. 3 ) §§ 27, 28 ogr. in hrv., § 5 al. 1, § 6, avstr. zak. 4 ) Da v resnici velja, sledi iz vsebine določila, nadalje iz tega, da se avstr, zakon tej določbi ni protivil, in slednjič iz tega, da je po izjavi avstrij¬ skega ustavnega odseka avstrijski zakon »vseskozi v vseh bistvenih določbah z ogrskim zakonom v soglasju." Poročilo ustavnega odseka, štev. XXXVII/A. H. ex 1867. 5 ) Praktičnega pomena je to tudi pri sklepanju onih mednarodnih pogodb, ki naj se sklenejo z veljavo le za eno državno polovico. Če se druga državna polovica, katera mora biti o želji, da bi se pričela pogajanja, obveščena, skle¬ panju pogodbe upre, se ta pogodba ne more skleniti. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 238 skupne zadeve ugotoviti po skupnem ministrstvu »pod vplivom obeh posebnih odgovornih ministrstev«. Ravnotako sta po § 1. zakona z dne 22. februarja 1880, št. 18 drž. zak., in ogr.-hrv. čl. VI z 1.1880 obe vladi »po duhu zakonov, ki veljajo za skupne za¬ deve monarhije«, pooblaščeni odnosno dolžni, »da vplivata pod ustavno odgovornostjo na upravo Bosne in Hercegovine, ki naj jo vodi skupno ministrstvo.« Skupnost zadev, ki se upravljajo po skupnem ministru, se kaže v formalnem oziru v tem, da je obema državnima polovi¬ cama odvzeta pravica do samolastnega urejevanja in da je to urejevanje poverjeno skupnemu organu, nadalje tudi v tem, da je ta organ vezan na sodelovanje vlad obeh državnih polovic, konečno pa tudi v tem, da je skupno ministrstvo odgovorno delegacijama avstrijskega in ogrsko-hrvatskega državnega zbora, in da se v slučaju, ko bi se ministrstvo obtožilo, obravnava vrši pred sodnim dvorom, ki ga skupno postavita obe delegaciji. Način skupnega opravljanja potom delegacij nam kaže deloma uporabo načela pogajanj, deloma pa urejevanje po skup¬ nem organu. Dokler občujeta delegaciji, ki sta zastopnici avstri- skega državnega zbora in ogrsko-hrvatskega sabora 1 ), med seboj le po »pismenih poročilih«, velja na pariteti sloneče načelo pogajanj. 2 ) Kadar se pa snideta za skupno glasovalno sejo 3 ), zadobita značaj skupnega organa. Tu pojasnjeni modus opravljanja velja tudi za oprav¬ ljanje skupnih stroškov. Le gledč dvorovine, kakor že omenjeno, dela zakon izjemo, ko vzdržuje za odredbe, ki se tičejo dvorovine, v glavnem oni mo¬ dus, po katerem so se v absolutni dobi opravljali skupni stroški sploh. Tako je tolmačiti določbo §-a 7 ogr. in hrv. zak., po kateri »v o t i ra n j e in i z p 1 a č e v a n j e« stroškov dvorjanstva ni smatrati za »skupno zadevo«. Dvorovina ne spada v področje delegacij in skupnega ministrstva in za njo tudi ne velja kvotno razmerje. Dvorovino marveč zahteva skupni vladar, kakor se je to do 1.1867 godilo glede vseh skupnih stroškov, od obeh pokrajinskih skupin oziroma njih zastopstev neposredno (to se pravi: ne v de- >) § 38 ogr. in hrv., § 6 avstr. zak. 2 ) §§ 28, 29, 34, ogr. in hrv., § 30 avstr. zak. a) §§ 35, 36 ogr. in hrv., §§ 31, 33, 34 avstr. zak. 239 O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. legacijah), in neposredno (to se pravi : ne potom skupnega mi¬ nistrstva) izplačujejo se votirane svote dvorni blagajni. Zakon namreč zavzema stališče, da premembe modusa glede oprav¬ ljanja skupnih zadev, ki je bil v zakoniti veljavi do leta 1867, ni smatrati za obveznost, ki bi bila utemeljena v pragmatični sankciji 1 ) in da se je novi modus opravljanja uVedel le zavoljo »večje ugodnosti«. Pri dvorovini pa se je zakon prav iz razlogov večje ugodnosti odločil za obdržanje starega modusa. VII. Kar se tiče konečno pogodbeno skupnih zadev, se te od pragmatično skupnih bistveno razločujejo v tem, da njih skupno opravljanje ne sledi iz pravne dolžnosti,ki bi bila utemeljena v pragmatični sankciji, da torej njih skupnost ne izv i ra iz pragmatične sankcije. 2 ) Avstrijski ustavni odsek je tu, kakor marsikje drugod, skalil dejanski položaj. Avstrijski zakon (§ 2) označuje pogod¬ beno skupne zadeve za take, ki se »sicer ne upravljajo skupno, ampak po enakih načelih, katera naj se- od časa do časa dogovorno ugotovijo«. To formuliranje, ki nikakor ne izčrpa bistva stvari, je povzročilo v praksi veliko zmešnjav in nepreračunljivo škodo. Na jedni strani nikakor ni za pragmatično skupne zadeve bistveno, da se upravljajo po skupnih organih, zakaj že iz zgorajšnjih izvajanj sledi, da se številne pragmatično skupne zadeve rešujejo potom pogajanj, ki se vrše neposredno med organi obeh državnih polovic. Na drugi strani pa pride opravljanje po »enakih dogovorno ugotovljenih načelih« v poštev tudi pri pragmatično skupnih zadevah (obrambni sistem). Vrhutega je popolnoma samovoljno in pri marsikaterih pogodbeno skupnih zadevah do cela neizvedljivo, da se skupnost omejuje samo na »načela«. Pomisliti je treba le na opravljanje skupnega državnega dolga ali na postopanje pri najetju kakega skupnega posojila. Glede skupnega posojila zahtevajo celo nagodbeni zakoni izrecno in soglasno, da se mora »vse, kar se tiče sklepanja posojila, oziroma pogodbe in načina, kako naj se uporablja in odplačuje izposojeni denar, skupno reševati.« 3 ) ') § 23 ogr. in hrv. zak. 2 ) §§ 25, 58 ogr. in hrv. zak. 3 ) § 56 ogr. in hrv., § 3, al. 2 in 3 avstr, zak. O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski državnopravni nagodbi. 240 Ker pa tiči izhodišče in pravna podlaga za celo nagodbeno zakonodajo v pragmatični sankciji, smatrati je edino le ono poj¬ movanje o pogodbeno skupnih zadevah za stvarno pravilno, ki ga podajata ogrski in hrvatski zakon. Po tem pojmovanju so te za¬ deve take, da niso skupne vsled ukaza pragmatične sank¬ cije, ampak le vsled spoznanja, da se tudi pri drugih zadevah, ki se ne tičejo skupnosti vladarja in obrambe v ožjem pomenu, »krijejo interesi obeh strank«, da se zatorej ti interesi ali koristi ugodneje zavarujejo s tem, da se one zadeve re¬ šujejo raje skupno, kakor pa »strogo za se.«') Kot zadeve, ki jih je treba v skupnem sporazumu urejevati, se navajajo: ureditev in razdelitev državnih dolgov, ki jih je »postopanje absolutne vlade nagromadilo«; 2 ) najetje skupnega posojila, 3 ) carinske in trgovinske zadeve; oni indirektni davki, ki so z industrijalnim proizvajanjem v tesni zvezi (davek na pivo, žganje, sladkor itd.); one železniške zadeve, »gledč katerih so v interesu obeh strank skupne odredbe potrebne«; sistem denarstva in denarnih vrednot. 4 ) Za opravljanje teh zadev je vseskozi določena pot po¬ gajanj, sklepanja dogovorov, osobito sklepanje carinske in trgovinske zveze. Če se sklenejo taki dogovori, potem je pravica samolastnega urejevanja izločena in mora vsaka izmed obeh vlad upravljati dotično zadevo v zmislu in po vodilih skupnih dogovorov. Določbe, ki jih imajo nagodbeni zakoni o pogodbeno skupnih zadevah, so v glavnem načelne ugotovitve in navodila za prihodnjost. Njih pretežna politična vrednost je to, da ugotavljajo obstoj skupnih interesov v prej omenjenih zadevah in da označujejo oni modus procedendi, ki se ga je držati, kadar se vrše pogajanja za sklepanje potrebnih dogovorov. Če se pa ti dogovori izjalovijo, se vzlic temu, da je priznana skupnost interesov, uveljavi za vsako stranko pravica svobodnega urejevanja. 5 ) ') §§ 52, 54 ogr. in hrv. zak. 2 ) §§ 53—55, 67 ogr. in hrv., § 4 avstr. zak. 3 ) §§ 56—57, 67 ogr. in hrv., § 3, al. 2 in 3 avstr. zak. ■ 4 ) §§ 58—67 ogr. in hrv., § 2, št. 1—4 avstr. zak. 5 ) § 68 ogr. in hrv. zak. . ; • 4i /S k,j "sx .fcas Ponatis iz »Časa« L XVII., Ljubljana 1923 H Je-li naša kraljevina nova država ? 1 ali stara Napisal univ. prof. dr. Ivan Ž o 1 g e r — Ljubljana. L Mešano Razsodišče v Ženevi, ustanovljeno med našo in nemško državo, se je pred kratkim bavilo z vprašanjem, ali ima naša država glede likvidacije nemškega premoženja, naha¬ jajočega se v njenem ozemlju, iste pravice, kakor so v mirovnih pogodbah vobče priznane zavezniškim državam, ali velja za našo državo izuzetek čl. 297, lit. h, štev. 2, al. 2 Versailles-ske pogodbe. Razsodišče je zavrnilo tožbo nemške države, ki je zastopala stališče, da naša država nima istih pravic, pri tem pa je pred¬ vsem, da, v pravnem oziru izključno uporabljalo argument, da v smislu Saint-Germainske in Trianonske in vsled tega tudi v smislu Versailles-ske pogodbe naša država ni na novo ustvar¬ jena država. Razsodbo je naš odlični in velezaslužni zastopnik v Meša¬ nem Razsodišču g. dr. Dušan M. Subotič v prevodu objavil v članku »Naša Kraljevina nije nova država«, natisnjenem v »Novem Živofu«. 2 V tem članku precizira dr. Subotič na pod¬ lagi argumentacije Mešanega Razsodišča tudi svoje mnenje o vprašanju, ali je naša kraljevina nova ali stara država. Najprej naglaša v uvodu k prestavi, da »ugovori o miru koji su zaključeni posle velikog svetskog rata u 1919 godini postavili su jedan nov pojam u medjunarodnom pravu, t. j, pojam novih država in sa tim pojmom na više mesta vezali vrlo važne pravne posledice.« 1 G. avtor je bil tako prijazen, da je dal »Času« pričujočo razpravo v slovenskem jeziku na razpolago, ki jo je v hrvatskem tekstu priobčil v »Slovenskem pravniku« leta 1923, zvezek 2. Razprava je velike na¬ čelne važnosti za vse pojmovanje notranjepolitičnega življenja v naši državi. Zato je vredna, da jo vsak izobraženec do dna prouči in njene ideje kar največ popularizira. — Opomba uredništva. 2 Knjiga XI, zv. 11 (18. nov. 1922) Beograd, Grafički zavod »Narodna Samouprava«. 2 »Č a s«. Dalje pripomnja, da »pitanje o torne, da-li je naša Kra¬ ljevina nova država ili stara, t. j. proširena Kraljevina Srbija usled ujedinjenja izvesnih teritorija bivše austro-ugarske mo¬ narhije sa njom, od dvojakog je interesa: sa gledišta spolnjeg, t. j. medjunarodnog prava i sa gledišta unu- trašnjeg, t. j. državnog prava,« Na koncu podanega teksta razsodbe pa g. dr, Subotič ugotavlja: »Tako je ovom odlukom Mešovitog Izbornog Suda, sa gledišta medjunarodnog prava, razpravljeno i utvrd- jeno, da naša Kraljevina nije nova država. Dakle: ona je stara Kraljevina Srbija sa novim imenom i novim teritorijama,« Kakor je razvidno, pušča g, dr, Subotič vprašanje od¬ prto, ali je s stališča notranjega državnega prava naša kralje¬ vina nova ali stara država, s čimer priznava možnost, da bi država SHS s stališča notranjega prava eventualno mogla biti nova država, čeprav je s stališča mednarodnega prava stara država. Nastane torej vprašanje, li je pravno sploh možno, da bi isti pravni subjekt glede istega atributa mogel biti drugače kvalificiran s stališča državnega prava kakor s stališča med¬ narodnega prava. V kolikor pride mednarodno pravo v poštev, je dr. Subotič mnenja, da je z odločbo Mešanega Razsodišča »razprav¬ ljeno i utvrdjeno«, da naša kraljevina ni nova država, ampak stara kraljevina Srbija z novim imenom in ozemljem. Ker se ta trditev opira izključno na argumentacijo Me¬ šanega Razsodišča, je treba, da si najprej to argumentacijo natančneje ogledamo. Razen tega pride seveda tudi v poštev, ali se more nazi- ranju, ki ga kako sodišče izrazi v svoji argumetaciji, pripisovati autoriteta pravnoveljavne ugotovitve, oziroma ali je bilo Mešano Razsodišče sploh poklicano izreči autoritativno sodbo o vprašanju, s katerim se imamo baviti. n. Nemški zahtevek, da naša država glede likvidacij nemške imovine, nahajajoče se na našem ozemlju, nima istih pravic, kakor so se na splošno priznale ententnim državam v Versail- les-ski mirovni pogodbi, oziroma da velja za našo državo v tem pogledu izjemen pravni položaj, je po določilih mirovne Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 3 pogodbe neutemeljen in ga je bilo zavrniti, če¬ prav je naša kraljevina nova država, ker tudi kot nova država ne spada pod izuzetek čl, 297 Versailles-ske pogodbe. Temeljni princip, ki ga mirovne pogodbe postav¬ ljajo na čelo vsega reparacijskega problema, je, da imajo Nem¬ čija in njene zaveznice povrniti le one škode, ki so jih povzro¬ čile »civilnemu prebivalstvu zveznih in združenih držav ter imovini tega prebivalstva« (čl, 231, 232 Versailles-ske, čl. 177, 178 Saint-Germainske pogodbe etc.). 8 Te škode obstajajo v glavnem iz dveh kategorij. Prvič iz škod, ki so jih Nemčija in njene zaveznice prizadele prebival¬ stvu ententnih držav s tem, da so uporabljale pri izvrševa¬ nju sovražnosti in sploh pri vojskovanju sredstva, ki jih zakoni in običaji o vojskovanju prepovedujejo. Te škode (repa¬ racije v tehničnem smislu) so podrobneje specificirane v aneksu k čl. 232.) Drugič iz škod, ki so jih pripadniki ententnih držav utrpeli vsled izrednih odreditev, ki so jih Nemčija in njene zaveznice uveljavile proti imovini pripadnikov ententnih držav, nahajajoči se v ozemlju Nemčije in njenih zaveznic. Modalitete in načini povračanja teh škod so različni. Ena teh modalitet je likvidacija nemške imovine, nahajajoče se v ozemlju ententnih držav, ter obstaja v tem, da se izkupiček takih likvidacij porabi v prvi vrsti za povrnitev škode, povzro¬ čene pripadnikom dotične ententne države, po izrednih nemških odreditvah proti njihovi imovini, preostanek pa odda v skupni reparacijski fond (čl. 243, 297, ter § 4 aneksa k temu členu Versailles-ske pogodbe). Pri pogajanjih o Versailles-ski pogodbi je nemška dele¬ gacija ugovarjala določbi, po kateri naj bi likvidaciji zapadla tudi nemška imovina v ozemljih, ki naj bi jih kakor Alzacijo, 3 Les Gouvernements allies et associes reconnaissent que les ressour- ces de 1‘Allemagne ne sont pas sufiisantes pour assurer complete reparation de t o u s ces pertes et de t o u s ces dommages. Les Gouver¬ nements allies et associes exigent toutefois, et 1‘Allemagne e n prend 1‘engagement, que soient repares tous les dommages,. causes i la population civile de chacune des Puissances alliees et asso- ciees et a ses biens... 4 Č a s«. Poznansko itd. odstopila z mirovno pogodbo. Posebno pa je insistirala na tem, da bi bilo povsem v nasprotju s postavljenim temeljnim načelom, če bi smela Poljska likvidirati nemško imovino v ozemlju, ki naj se ji odstopi. Kajti o škodi, tako je poudarjala, ki bi jo bila Nemčija povzročila »civilnemu prebivalstvu poljske države«, se že radi tega ne da govoriti, ker med vojno poljske države še ni bilo in vsled tega tudi ne »civilnega prebivalstva Poljske«, Nemčija takemu prebivalstvu tudi škod ni povzročila. Radi tega manjka Poljski justus titulus in pravna causa za likvidacijo. To reklamacijo so ententne države priznale v toliko, v kolikor gre za teritorije, ki naj jih Nemčija odstopi novim drža¬ vam kakor Poljski in Češkoslovaški. »Da torej ugodijo kri¬ tiki glede posledic prenosa nemškega ozemlja na Poljsko in da dajo sigurnosti glede likvidacije nemške imovine,« so ententne države formulirale pridržek v čl. 297, lit. h, štev. 2, al. 2. 4 Po tem pridržku oziroma izuzetku morajo države, ki so »nove«, ali »niso deležne reparacij«, v slučaju, da so izvršile kake likvidacije, izročiti izkupiček imetnikom in imajo ti imet¬ niki pravico, da jim Mešano Razsodišče prizna odškodnino, če je bila likvidacija po načinu izvršitve zanje kvarna. Države, ki »niso deležne reparacij« so one ententne države, ki z Nem¬ čijo sploh niso bile v vojnem stanju, ker se je njihovo sodelovanje pri vojni omejilo na to, da so prekinile z Nemčijo diplomatične vezi, a so vendar sopodpisnice mirov¬ nih pogodb, kakor Bolivija, Ekvador, Peru, Urugvaj. Za te države seveda tudi pravica likvidacije ne prihaja v poštev, »Nove države«, ki ne smejo, likvidirati, so pa one nove 4 »Afin de tenir compte des critiques relatives aux consequences d’un transfert de territoire a la Pologne les Puissances alliees et associees, desireuses de fournir des garanties au sujet de la liquidation des biens alle- mands iont des propositions dont le detajl est donne ci-apres dans les paragraphes, relatifs aux proprietes, droits et biens« (sel. čl. 297). Reponse (16. juin 1919) des Puissances alliees et associees aux remarques de la Delegation allemande sur les Conditions de Paix, p. 14. — Čl. 297, lit. h, štev. 2, al. 2 se glasi: Dans le cas des liquidations effectuees, soit dans les nouveaux Etats signataires du present Traite comme Puissances alliees et associees, soit dans les Etats qui ne participent pas aux reparations a p a y e r par 1‘Allemagne, le produit des liquida- tions devra etre verse ,. . Dr. L Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 5 države, v katerih ni »civilnega prebivalstva«, ki bi bilo na ta ali oni način (izvajanje sovražnosti ali izredne odredbe proti imovini) trpelo po nemškem postopanju, To je smisel čl, 297, ki izhaja iz zgodovine njego¬ vega postanka ter iz temeljnega načela mirovne pogodbe. In v tem determiniranem smislu je treba inter¬ pretirati izraz »nouveaux Etats 'signataires d u p r e s e n t T r a i t e«. Pod tako determiniran pojem »nove države« pa naša kraljevina seveda ne spada, ker ima »civil¬ no prebivalstvo«, katero je trpelo po nemškem posto¬ panju, in ima torej i justus titulus i pravno causa, ki so po temeljni določbi mirovne pogodbe predpostavka za izvrševanje likvidacije in v čemer se naša država bistveno razločuje od Poljske in Češkoslovaške, Novost države je, kakor bomo še videli, pojem formal¬ nega značaja. Za pravico likvidacije so pa po osnovnem načelu merodajni materialni pogoji oškoditve naroda. Kako je mogoče misliti, da bi ustvaritelji mirovne pogodbe mogli pri določbi čl, 297 popolnoma abstrahirati od teh mate¬ rialnih pogojev ter to pravico vezati na momente, ki s temi pogoji nimajo nobene zveze? Razsodišče samo čuti nelogičnost, ki bi tičala v taki domnevi. Vsled tega samo naglaša na koncu svoje argumentacije v dodatnem stavku, da bi bilo le težko razumeti, da so ustvaritelji pogodbe »hteli naturiti državi SHS jedno postupanje relativno nepovoljnije, ne vodeči račun o žrtvama naturenim ratom, od njegovog početka, saveznici od prvoga časa kakva je bilaKra- Ijevina Srbija.« V tej v razsodbi le politično pre- z e n t i r a n i ideji, ki je pa v zgoraj navedenih temeljnih določbah pravno zasidrana, tiči odločilni pravni razlog, da je bila tožba neutemeljena in da jo je bilo zavrniti. Ako bi bilo Razsodišče posmatralo čl. 297 v zvezi s temelj¬ nimi določbami, bi s,e mu bil takoj razjasnil pomen izraza »nove države«. Razsodišče bi bilo spoznalo, da se v čl, 297 izraz »nouveaux Etats« rabi v stvarno točno determini¬ ranem smislu, pod katerega pa naša kraljevina ne spada. V tem primeru bi bila tudi metoda interpretacije pravilna, ker vendar treba, da se smisel in obseg i z u z e t k a določi, ne izolirano, ampak v zvezi s pravilom, ki ga izuzetek utesnjuje! 6 Č a s«. III. Temu nasproti je pa Razsodišče zar’ š^o/jv reševalo na¬ čelno vprašanje, ali je naša kraljevina nova ali stara država, in to s sredstvi, s katerimi se tako splošno vprašanje rešiti ne da. Jasno je, da verbalno-dialektična interpretacija posameznih izrazov pogodbe, ki kakor mir. pogodba opredeljuje le pojedine pravice in dolžnosti med obstoječimi državami, ne more vesti do raz¬ rešitve vprašanja, pri katerem gre za to, da se v vsej svoji celoti dojame b-itnost države. Vsa argumentacija Razsodišča ima vsled tega tudi značaj neke juristične preme¬ tenosti ter se zapleta v protislovja. Razsodišče izjavlja na eni strani, da ni poklicano, da se »ob danem povodu« »izjasni« o »vprašanju kot takem« (»u po¬ gledu čisto naučnom«, kakor se eufemistično izraža 3 ). Vendar pa so, izvzemši spredaj citirani passus, vsa pravna izvajanja posvečena le temu vprašanju in tvori ugotovitev, da »se ne može dopustiti, da je država SHS država iznova stvorena u smislu mirovnih ugovora« edini pravni argument od¬ ločbe. Kakšna je ta argumentacija? Razsodišče pravi: Versailles-ska mirovna pogodba sicer ne pove, v katerem pomenu so signatarji pogodbe rabili izraz »les nouveaux Etats signataires du present Traite« v čl. 297; vendar se pa nahajajo v pozneje sklenjenih pogodbah (Saint Germain in Trianon), osobito pa v Saint-Germainski pogodbi, »koja ima jednu naročitu važnost za državu SHS« določila, »koja izklju- čuju državu SHS iz grupe novih država (nouveaux Etats) u smislu ovih ugovora«. Če je pa država SHS v smislu teh pogodb (Saint-Germain in Trianon) stara (država, mora biti tudi v smislu Versailles-ske pogodbe. Iz katerih določb Saint-Germainske (oz. Trianonske) po¬ godbe pa izvaja Razsodišče tezo, da je država SHS stara država? Iz čl. 248 d in iz čl. 271 (oz. čl. 231 d in 254), ki postav¬ ljajo določila o valuti in tečaju, v kateri in po katerem 5 Ker mi ni bilo mogoče dobiti originalnega besedila razsodbe, se opi¬ ram v vsej razpravi na tekst prestave g. dr. Subotiča. Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 7 se imajo poravnati dolgovi, ki so pred in med vojno nastali med- pripadniki ententnih držav in pripadniki avstrijske (ozir. mažarske) republike. Čl, 248 d (odst. 1—3) postavlja splošno — t. j. za dol¬ gove med pripadniki vseh ententnih držav na eni strani in pripadniki avstrijske republike na drugi strani — veljavno načelo, da je treba te dolgove poravnati v valuti ententne države dotičnega upnika ali dolžnika, in sicer po tečaju, ki ga je avstrijska krona v zadnjem mesecu pred izbruhom vojne imela v dotični ententni državi. K ententnim državam pa pripadata po mirovnih pogodbah tudi Češkoslovaška in Poljska; toda postavljeno načelo je bilo glede njiju neizvršljivo, ker pred vojno Češkoslovaška in Poljska nista bili in vsled tega »mesec pred vojno« tudi češkoslovaške in poljske valute in tečajev teh valut z avstrijsko krono ni bilo. Radi tega se je za Češkoslovaško in Poljsko v zadnjem (4.) odst. čl. 248 d ustanovila specialna določba, ki se glasi: »Za Češkoslovaško in Poljsko, vi as ti ustvarjeni na novo, bode valuto in tečaj... določila reparacijska komisija.« — (En ce qui concerne la Pologne et l'Etat Thechoslovaque, Puissan- ces nouvellement crees, la monnaie de regle- ment etletauxduchange , . . seront fixes par la Com- mission des reparations.) Ker ima dostavek »vlasti ustvarjeni na novo« očividno le eksplikativen pomen, pripominja Razsodišče, da ta tekst sam še ne odloči vprašanja, pač pa da ga odloči v zvezi s čl. 271. Pri čl. 271 gre za izjemo načela, ki ga čl. 248 d splošno postavlja, in to za dolgove med pripadniki sedanje avstrijske republike in onimi pripadniki ententnih držav (Italije, Jugo¬ slavije, Rumunije, Češkoslovaške in Poljske), ki so do mirovne pogodbe bili avstro r ogrski pripadniki (dolgovi med bivšimi pripa dnik i Avstro-Ogrske). Glede teh dolgov določa čl. 271, da ostane specialna določba odst. 4, čl, 248 d, v veljavi, v kolikor gre za dolgove in terjatve pripadnikov Češkoslovaške in Poljske. Dolgovi pa med pripadniki sedanje avstrijske republike in bivšimi avstrijskimi državljani, ki so sedaj pri¬ padniki Italije, Jugoslavije in Rumunije, naj se poravnajo v valuti tiste ententne države, v kateri je bivši Avstrijec zadobil 8 •Č a s«. pripadništvo (torej v italijanski, jugoslov, ali rumunski valuti), in sicer po ženevskem tečaju v zadnjih dveh mesecih pred razsulom Avstro-Ogrske. To pa izraža čl. 271 v tejle obliki: »S pridržkom specialnih določb, pred¬ videnih v čl. 248 d za novo ustvarjene države, se bodo označeni dolgovi poravnavali...« (Sous reserve des dispositions speciales prevues a 1'article 248 d, pour les Etats nouvellement crees les dettes dont il est question seront payees ...) V tem pa, da čl. 271 rabi izraz: »Sous reserve des dispo¬ sitions speciales prevues a l'article 248 d pour les Etats nouvellement crees (za novo ustvarjene države)« in ne izraz: »Sous reserve des dispositions speciales prevues a 1'article 248 d pour certains des Etats nouvellement crees (za ne¬ katere novo ustvarjene države), vidi Razsodišče dokaz, da so v smislu St. Germainske pogodbe le Češkoslovaška in Poljska (ne pa tudi Jugoslavija) na novo ustvarjene države! Ta zaključek je že po gramatično analitični interpretaciji napačen, To pa radi tega, ker pre¬ zira dve dejstvi. Prvič dejstvo, ki je bilo že pri načelnem določilu čl. 248 d vzrok, da so se v 4. odstavku tega določila ugotovile specialne določbe le za Češkoslovaško in Poljsko, t. j. dejstvo, da je država SHS že ob sklepanju mirovne pogodbe imela v dinarju valuto, ki je bila v internacionalnem prometu od zdavna priznana, in da za slične specialne določbe o valuti in tečaju, ki so bile potrebne za Češkoslovaško in Poljsko, a priori ni prišla v poštev. »Specialne določbe« (tako se v čl. 271 izrecno imenujejo), ki jih vsebuje odst. 4, čl. 248 d, pravijo: Ker sta Češkoslovaška in Poljska novi državi, ki v mesecu pred izbruhom vojne nista imeli v deviznem prometu vpeljane valute, zato bode valuto in tečaj za poravnavanje označenih dolgov ugotovila repara- cijska komisija. Razmerje teh »specialnih določb« (plural se rabi, ker gre za določbo o valuti in za določbo o t e č a j u) k državi SHS je isto, kakor razmerje subjekta A k stavku, da je B dolžan C 100 Din, t. j. naša država ne stoji s temi posebnimi določbami v nobenem pozitivnem razmerju. Država SHS se sploh ne nahaja v idejnem okviru ali krogu teh »specialnih določb«. Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država 7 9 Drugo dejstvo pa je, da so v 4. odst. čl. 248 d navedene »specialne določbe« za Češkoslovaško in Poljsko v čl. 271 le citirane, posnete, miselno reproducirane. Saj ta članek 271 izraža le pridržek (»sous reserve ...«) določb, ki so utrjene v 4. odst. čl. 248 d, rekoč: kar se je tam v 4. odst. čl. 248 d, za vse dolgove določilo posebnega za Češkoslovaško in Poljsko, velja tudi za dolgove, o katerih govori čl. 271. Vsled tega se mora tudi pridržek v vsem v onem smislu inter¬ pretirati, ki ga ima 4. odst. čl. 248 d, sam in ki izhaja iz dejstva, da pri njem država SHS a priori ni prišla v poštev. Zakaj dru¬ gače bi se temu odstavku, katerega veljavo čl. 271 le pridržuje, nekaj podtikalo, kar sam ne vsebuje, in bi pridržek ne bil več pridržek. Ako se določba 4. odst. čl. 248 d v čl. 271 le pridrži (in o tem po besedilu čl. 271 ne more biti dvoma) in ako ima v določbi 4. odst. čl. 248 d izraz »Etats houvellement crees« kakor Razsodišče samo priznava, le eksplikativen in ne determinativen pomen, potem mora isti izraz v določbi kot pridržani imeti isti, t. j. eksplikativen in ne determinativen pomen. Za kako spreminjanje pomena ni nobenega povoda, ker se tudi čl. 271 drži strogo v okviru valutarne določbe. Torej že čisto gramatično logična interpretacija kaže zgrešenošt argumentacije Mešanega Razsodišča. Ta zgrešenošt pa izhaja tudi iz tega, da vprašanje ali kaka konkretna (recimo valutama) določba za izvestno državo velja ali ne, sploh ni v nobeni stvarno-nujni zvezi z dejstvom, ali je država nova ali stara. Po valuti sta v resnici le Češkoslovaška in Poljska novi državi in pod tem vidikom je identifikacija Češkoslovaške in Poljske z »novoustvarjenimi državami«, ki jo člena 248 d in 271 izražata, pravilna in resnična. Toda napačno je »novo ustvar¬ jene države identificirati s Češkoslovaško in Poljsko tudi pod vidiki, o katerih v teh členih ni govora. Če sta Češkoslovaška in Poljska valutamo drugače kvalificirani kakor Jugoslavija, iz tega še dalekp ne sledi, da morejo te tri države biti nujno diferentne tudi v vseh ostalih vidikih. Če se več subjektov (tukaj Češkoslovaška in Poljska na eni strani in Jugoslavija na drugi strani) razlikuje glede enega atributa ali predikata (tukaj valutama določba), morejo vendar glede drugega atributa ali predikata (tukaj novost države) soglašati, o če- 10 Č a s«. mer se lahko prepričamo, če pomislimo, da moreta n. pr. dva predmeta biti sicer po barvi različna, po dejstvu novosti pa enaka. Iz tega sledi, da je argumentacija Razsodišča gramatično in stvarno-logično zgrešena. Radi tega pa nima nobene vred¬ nosti tudi trditev, ki se nanjo opira, da država SHS »v smislu St. Germainske in Trianonske in vsled tega tudi Versailles-ske mirovne pogodbe« ne more biti nova država. Isto velja, iz istih razlogov tudi za trditev g. dr. Subotiča, po kateri je z argumentacijo Razsodišča »s a gledišta medju- narodnoga prava utrjeno«, da naša kraljevina ni nova država. IV. Dosedanja izvajanja nam ne podajajo še nobenih izsledkov za vprašanje, ali je naša kraljevina nova ali stara država. To je povsem naravno. Zakaj, na vprašanje, ki je nujno spojeno z bitnostjo države, ne moremo iz kake valutne do- Jočbe dobiti nobenega meritornega odgovora, in to iz istega razloga kakor nam ugotovitev, da ima miza tri ali štiri noge, nikdar ne more ničesar razodeti o bistvu ali o postanku te mize. Ako hočemo priti do spoznanja, ali je država nova ali stara država, moramo predvsem spoznati bitnost države. K a j pa da je država in kedaj se more govoriti o n o v i državi, to nam pa je že na klasičen način razjasnil Aristo¬ teles, kakor je to v najnovejšem času lepo dokazal prof. P i t a m i c . 6 Aristoteles ugotavlja, da je država: zajedništvo naroda v ustavi ('/.o ivo) v ta noltv&v jvohvsiag) in pravi, »kadar postane ustava po svojem bistvu (vq) sli Set) druga, država ni več ista«. To pojmovanje se mora s stališča naziranja, ki se ne da premotiti po časovno, krajevno in okolnostno se spreminjajočih slučajnostih posameznih realnih individualitet, še dandanes po- smatrati za pravilno. 6 Glej članek »Platon, Aristoteles und die reine Rechtstheorie« (Zeit- schrift f. d. off. Recht, Wien und Leipzig, 1921). Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 11 Država je nova, č e je njena ustava nova. Nova je pa ona ustava, ki je nastala ob prekinjenju konti¬ nuitete s prejšnjo ustavo, kajti, če bi nastala na podlagi in po normah prejšnje ustave, bi njena pravna veljava slonela še vedno na stari ustavi. Taka nova ustava je pa brezdvomno ustava države SHS. Država SHS je dobila svojo (provizorno) ustavo z akti 1. decembra 1918 in ta ustava se ni ustvarila po nor¬ mah srbske ustave iz leta 1903, ampak v svestnem protislovju s temi normami. Ugotovila in uveljavila se je z mednarodnim dogovorom in ob prekinjenju pravne kon¬ tinuitete z ustavo kraljevine Srbije iz leta 1903. S to provizorno ustavo se je izvršil na celi črti prelom ustave stare kraljevine Srbije. 7 Provizorna ustava z dne 1, decembra 1918 ni bila izdana po pravilih, ki jih predpisuje čl, 200 ustave iz 1. 1903 za ustavne spremembe (sklepanje po Veliki Narodni Skupštini, sezvani po določilih ustave iz 1. 1903), ampak ob ustavnem prelomu, čeprav je bil ta ustavni prelom mednarodno dogovorjen in se je izvršil mirnim potem ter je, kakor to ugotavlja odgovor Prestolonaslednika, odgovarjal »željama i pogledima srpskoga naroda«. Po čl. 52 srbske ustave iz 1. 1903 postanejo medna¬ rodni dogovori, ki vsebujejo »izmenu zemalj- skih zakona«, izvršljivi šele, ko jih je odobrila Narodna Skupština, t. j. Skupština, sestavljena v smislu ustave iz 1. 1903. Bistvena vsebina decembrskega dogovora je izmena zemaljskih zakonov in ta dogovor oziroma izmena se je izvršila, čeprav dogovor nikdar ni bil odobren po ustavno kompetentni Narodni Skupštini. Istotako se je Privremeno Narodno Pred¬ stavništvo in se je Vlada države SHS obrazila v pol¬ nem nasprotju z določbami čl. 77, 95 in 132 srbske ustave 1. 1903 in so i to Predstavništvo i ta Vlada črpali svojo kom¬ petenco ne iz ustave iz 1. 1903 ampak edinole iz (ustavno neodobrenega) mednarodnega dogovora. 8 7 Prim. moja izvajanja v članku »Die Verfassung Jugoslaviens« (Jahr- buch des off. Rechtes, Bd. XI, Tiibingen 1922, str, 184—186). 8 Čl. 77: »Narodnu Skupštinu sastavljaju poslanici, koje narod bira po odredbama ovoga ustav a.« — čl. 95: »Za poslanika v Narodnoj 12 ■Č a s«. Ta državni in ustavni prelom pa nikakor ni nekaj, kar se je pripetilo le slučajno (faktično), ampak je nekaj, kar je bilo pravno nujnega. Zakaj ta prelom tvori bistveno vsebino mednarodnega dogovora, ki ne vsebuje ničesar drugega kakor določitev in uveljavitev nove ustave in s tem ustanovitev nove države. * S * * * 9 Po 1. decembru 1918 je bil zopetni sestanek Obične in Velike Narodne Skupštine v smislu ustave iz 1. 1903 pravno izključen in bi se bil mogel izvršiti le ob prelomu mednarodnega dogovora. Iz navedenih razlogov, da o drugih tukaj ne razpravljam, je Kraljevina SHS nova država. Ta ugotovitev se popolnoma sklada tudi z naziranjem običajne pravne teorije, ki o povečanju ali pro- širjenju države, ne da bi se spremenilo njeno bistvo, govori le v primerih okupacije, akcesije, debellacije ali pa c e sij e državnega ozemlja. Vse te modalitete pa ne prihajajo v našem slučaju v poštev. Od cesije se naš slučaj razlikuje v tem, da se pri cesiji ozemlje izroči organom cesijonarja in da pravni red cediranega ozemlja določa cesijonar po pravilih svojega pravnega reda. S tem, da se je po določilih mednarodnega dogovora »fuzionirano« ozemlje in »ujedinjen« narod, »ki na njem prebiva«, postavil pod »in r a d i c e« nov pravni red, je zadobilo tudi ozemlje in narod radikalno nov pravni značaj. Ozemlje in narod so odslej ozemlje in narod nove, od do¬ sedanjih držav radikalno in bitno različne Skupštini može biti izabran samo onaj, koji ispunjava ove uslove: 1. da je S r b i n po r o d e n j u , ili da je, ako je priroden, nastanjen pet godina u Srbiji... 3. da živi stalno u Srbiji, izuzimajuči one koje se stalno bave na strani po državnomu poslu.« — Čl. 132: Ministar može biti samo Srbin po roden ju ili prirodeni Srbin koji je pet godina nastanjen u Srbiji.« 9 Ako se torej v titulaturi mnogokrat naglasa, da je prekinjenje ustavne kontinuitete le revolucionarnim, t. j. nasilnim potem možno, je to naziranje, kakor kaže ravno naš slučaj, neutemeljeno. »Revolucija ustave« je lahko tudi povsem »mirna«, nenasilna. Saj pa tudi ni uvideti, zakaj bi mednarodni dogovor ne mogel imeti za vsebino pravne, t. j. mednarodno pravno dogovorjene prekinitve ustavne kontinuitete oziroma mednarodno pravno dogovorjene »revolucije ustave ali države«. Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 13 države. Narodi, bivajoči na nekdanjem avstro-ogrskem ozemlju, niso vstopili v srbsko pravno in ustavno zajedništvo, definirano v ustavi iz 1. 1903., ampak pravna in ustavna zajed- nica sama je postala druga, Z decembrskim aktom oziroma z ustavo, ki je po počelu in pravnem temelju nova ustava, se je ustanovil nov mednarodno pravni subjekt. Temu pravnemu pojmovanju nikakor ne nasprotuje dej¬ stvo, da so se izvestne fizične osebe, ki so imele kakor n. pr. člani.kraljevega doma organski položaj že v stari srbski državi, postavili za organe tudi v novo ustvarjeni državi. Kajti tudi ta postavitev ne sloni na srbski ustavi, ampak na mednarodnem dogovoru ter tvori bistven del tega dogovora. In tako so v državi SHS kraljevsko dostojanstvo, parlament in vlada nova, autoriteta in kompetenca teh organov nova, državno ozemlje in državni narod nov, ker vsi ti elementi izvajajo svojo pravno kvalifikacijo iz pravnega vira, ki ne tiči v srbski ustavi iz 1. 1903. Vsled tega je trditev docela neutemeljena, da je država SHS stara Srbija z novim imenom, novimi emblemi in proširjenim ozemljem. Ako določa Vidovdanska ustava za našo kraljevino novo ime in nove embleme, ne stori tega za zabavo. Nova imena in novi emblemi so za čutni svet simboli in znaki novih pojmov, novih državnopravnih individualitet. V tej resnici tiči vzrok, zakaj se v praktični politiki polaga na te simbole in znake tako velika važnost in zakaj se ti simboli in znaki kot bistvene določbe utrjujejo v ustavi sami. V. Iz tega, kar sem povedal, pa tudi izhaja, da bi bilo povsem zmotno misliti, da bi določena država s stališča notra¬ njega prava eventualno mogla biti nova, s stališča mednarodnega prava pa stara država. Vprašanje, ali je naša država nova ali stara, je, kakor smo videli, istovetno z vprašanjem, ali se je ustava države SHS ustvarila po normah srbske ustave ali ne. To vprašanje je pa vprašanje objektivnega pravnega dejstva in se more dati nanj odgovor, ki je abso¬ lutno in ne samo relativno veljaven. Kakšna rela- Č a s«. 14 tiviteta odgovora s stališča različnega presojevalnega izhodišča ne prihaja v poštev. O tem se tudi prepričamo, če posmatramo razmerje med državnim in mednarodnim pravom. Dve alternativi sta glede tega razmerja mogoči: ali je mednarodno pravo od državnega prava popolnoma neodvisen in samostojen sistem norm, kakor n. pr. morala, ali pa tvori z državnim pravom pravno celoto. Ako je mednarodno pravo nekaj, kar je od državnega prava neodvisno, samostojno, disparatno, potem sploh ni pravo in se s stališča takega nepravnega sistema pričujoče vprašanje pravno sploh ne da presojati. Potem pa tudi ne moremo reči, da je država SHS s stališča mednarodnega prava stara država, ker s stališča morale ali kakega drugega sitema, ki ni pravni sistem, pravnih dejstev, kakor so postanek in uničenje držav, sploh ne moremo presojati. Ako pa mednarodno in državno pravo nista neodvisni drugo od drugega, če sta torej dela ene celote (pa naj si v tej celoti mislimo mednarodno pravo kot del državnega prava in temu podrejeno ali pa državno pravo kot del mednarodnega prava in temu podrejeno), potem v tej enotni pravni celoti 10 ni mogoče, da bi se isto pravno dejstvo moglo presojati raz¬ lično. Ker pa že tako rekoč iz empiričnega zaznavanja izhaja, da ustava država SHS ni nastala po normah srbske ustave in je torej naša kraljevina pod vidikom ustavnega hli državnega prava nova država, mora to veljati tudi za med¬ narodno pravo. In ravno za mednarodno pravo mora to še posebej veljati, ker je prekinitev ustavne kontinuitete baš vse¬ bina mednarodnopravnega dogovora. Ali tudi pozitivni viri mednarodnega prava nam to resnico verbis expressis dokazujejo, Seveda ne smemo iskati ali pričakovati takih dokazov v mednarodnih aktih, katerim gre le za določitev posameznih pravic in dolžnosti, n. pr. glede valute, v kateri je treba po¬ ravnati izvestne dolgove, ampak v takih mednarodnopravnih aktih, ki narn nekaj povedo o samem postanku države. 10 Prim. k temu izvajanju v moji razpravi »Kršitev mednarodne ob¬ veznosti in njena pravna posledica« v Zborniku znanstvenih razprav juri- dične fakultete v Ljubljani, II, str. 87 ss. Potem članek P i t a m i c a »Dr¬ žavno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema«, istotam. str. 199 ss. Dr. I. Žolger: Je-li naša kraljevina nova ali stara država? 15 In tak mednarodni akt je v našem primeru pogodba, skle¬ njena med našo državo in Glavnimi Silami z dne 10. septembra 1919, znana pod imenom minoritetna pogodba, ki jo pa smemo po vsej pravici posmatrati kot neki internacionalni »rojstni list« naše kraljevine. V predgovoru te pogodbe, ki je kot »zakon« razglašena v »Službenih Novinah« z dne 19. junija 1920, štev. 133 a, seveda le v prestavi, 11 se ugotavlja, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci bivše avstro-ogrske monarhije iz lastne volje sklenili, »združiti se s Srbijo v namenu, ustvariti eno neodvisno in ujedinjeno državo pod imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev . . ., in da se je vsled tega ustvarila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je prevzela suvereniteto nad teritoriji, v katerih ti narodi prebivajo .« 12 Jasnejšega dokaza za to, kako je torej »sa gledišta medju- narodnog prava« treba posmatrati vprašanje, s katerim se 11 Ta praksa razglaševanja mednarodnih pogodb, ki predstavlja singulariteto napram vsem drugim državam, ki ogroža v visoki meri pravno sigurnost, ki spravlja povodom izvrševanja naših med¬ narodnih obveznosti po sodiščih in uradih državo v nevarnost težkih med¬ narodnih konfliktov, ki oškoduje državljane, ker se ne morejo točno infor¬ mirati o pravicah in interesih, izgovorjenih njim v prid, ki onemogočuje vsako znanstveno in drugo zanesljivo pravno obdelovanje za našo državo veljavnega mednarodnega prava, se bode pač morala kmalu opustiti. Naša država je tujim državam odgovorna, da sodišča, upravna oblastva in držav¬ ljani izpolnjujejo in izvršujejo pogodbo v onem besedilu, kakor je v res¬ nici od N j. Veličanstva ratificirana, ne pa v besedilu, ki ga je priredil prestavljavec. Čuditi se je, da parlament svojo prerogativo odobravanja pogodb tako nizko ceni, da izreka svoj votum o pogodbah, ki jih v pravem in avtentičnem tekstu nikdar videl ni, Po čl. 79 Vidovdanske ustave ima Narodna Skupština »pogodb o« odobriti, odobri pa nekaj dru¬ gega, namreč prestavo, ki mnogokrat čisto nekaj drugega pravi, kakor pa sklenjena pogodba. Nerazumljivo je tudi, kako more vlada, ko zaprosi za ratifikacijo, potrditi, da je Skupština odobrila tekst pogodbe, ko ji pa ta tekst sploh predložen ni bil. 12 . . , ont, de leur propre volonte, resolu de s'unir avec la Serbie dans le but de former un Etat independant et unifie sous le nom de Royaume des Serbes, Croates et Slovenes... et qu‘en consequence ll a ete forme le Royaume des Serbes, Croates et Slovenes qui a assume la souverainete sur les territoires habites par ces peuples« (v angleškem bese¬ dilu: and in consequence the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes has been constituted and has assumed the sovereignty over the territories i n h a b i t.e d by these peoples). 16 •Č a s«. bavimo, in kako ga pozitivno mednarodno pravo faktično posmatrava, pač ne more biti, V tem izrazitem aktu pozitivnega mednarodnega prava, ki velja hkrati tudi kot državni »z a k o n« , se izrecno ugotavlja, da so se avstro-ogrski Jugoslovani združili s Srbijo, toda v namenu, da se ustanovi, da se ustvari nova država pod imenom Kraljevine SHS, da se je ta nova država tudi faktično ustanovila in ustvarila in da je ona (t, j. na novo ustanovljena in ustvarjena država) prevzela suvereniteto na celem združenem ozemlju. Ni torej naša kraljevina teritorialno razširjena Srbija, ker suvereniteta nad ozemljem države SHS ni razširjena suvereniteta bivše kraljevine Srbije, ampak lastna originarna suvereniteta na novo ustvarjene države SHS. Iz tega pa tudi izhaja, da se mednarodno pravo popolnoma ujema z državnim pravom, in da različnega pojmovanja z enega ali drugega stališča ne more biti. Pa tudi to je sedaj jasno, zakaj je povsem nemogoče, da bi mogli na podlagi mirovnih pogodb priti do spoznanja, ali je naša kraljevina nova ali stara država, in jasno je dalje, da vsebuje stavek, da je država SHS »v smislu mirovnih pogodb« stara ali nova država, nesmisel. Mirovne pogodbe določajo le posamezne pravice in dolž¬ nosti med državami ter subjektiviteto teh držav že predpostavljajo. Mirovne pogodbe novih držav ni¬ kakor niso ustvarile, kakor se to misli. Ta ustvaritev se je izvr¬ šila neodvisno od mirovnih pogodb i časovno i stvarno. Mirovne pogodbe urejajo le posledice, ki izhajajo iz že pred njimi izvršenih državnih sprememb. Mirovne pogodbe urejajo le pravne odnošaje med državami kot že obstoječimi pravnimi subjekti, in tudi to le v razmerju med ententnimi državami na eni strani in dotično sovražno državo na drugi strani. Ne brigajo se pa prav nič za to, kako so pogodbeni subjekti nastali ozir. ali so novi ali stari. Radi tega se med ententnimi državami kot pogodbeniki navajajo stare in nove države brez vsakega raz¬ likovanja. Radi tega se tudi določbe mirovnih pogodb raztezajo le na vprašanja, ki se tičejo držav ne glede na njihov postanek in tudi v tem okviru le na vprašanja v razmerju med pogod¬ benima strankama, kakor so n. pr. teritorialne cesije, držav- Dr. A. P.: Novi cerkveni zakonik in obrestovanje. 17 Ijanstvo cediranega prebivalstva, razdelitev dolgov na cesio- narne države, reparacije, trgovinske odnošaje ali vse to le v razmerju med ententnimi in dotično bivšo sovražno državo. Vsa vprašanja pa, ki to razmerje in ta krog pogodbenikov pre¬ segajo — in sem spada vprašanje postanka nove države — so pa iz mirovnih pogodb izločena, ker postanek nove države in njegove pravne posledice se dotikajo vseh članov mednarodne zajednice sploh in nikakor ne le raz¬ merja med ententnimi in bivšo sovražno državo. Posebno Saint-Germainska pogodba, o kateri razsodba Razsodišča pravi, da »ima naročitu važnost za državu SHS«, jasno izraža ta položaj. Uvod te pogodbe omenja najprej dejstvo, da se je avstro-ogrska monarhija zrušila, dejstvo, da se je češkoslovaška in jugoslovanska država ustanovila ter dejstvo, da so se te države od drugih držav že priznale; potem pravi: potrebno je torej, da se ob upostavitvi miru uredi položaj, ki je nastal vsled zrušenja avstro-ogrske monarhije ter uredi ustanovitev omenjenih držav s tem, da se jim za- sigurajo trajne podlage ; 13 in na koncu se v uvodu poudarja, da se je v to s v r h o sklenila mirovna pogodba. v Reparacijski problem in zasedba Porurja. Univ. prof. dr. Ivan Žolger .— Ljubljana. I. Reparacijska obveznost. 1, — Mirovne pogodbe ugotavljajo, da so Nemčija in njeni zavezniki pravno dolžni poravnati vse škode in zgube, ki so jih s svojim napadom (agression) povzročili aliiranim drža¬ vam (vladam) kot takim ter njihovim pripadnik o m (čl. 231 versailleske mirovne pogodbe). Zakaj pravica zahteva, da storilec »največjega hudodelstva«, ki se je kedaj zgodilo v človeški zgodovini, in ki je prineslo aliirancem 7 - 5 milijonov mrtvih, 20 milijonov pohabljenih ter poleg nepreglednih zgub na privatni in državni imovini 750 milijard frankov državnih dolgov, poravna škodo, ki jo je povzročil s svojim hudodelstvom. 1 Ker pa gmotna sredstva Nemčije in njenih zaveznikov nikakor ne zadostujejo, da bi se mogle poravnati vse storjene škode in zgube, določajo mirovne pogodbe, da imajo Nemčia in njeni zavezniki poravnati le one škode in zgube, ki jih je civilno prebivalstvo (la population civile) vsake posamezne aliirane države utrpelo na svojem življenju, telesu in zdravju in na svoji imovini (čl. 232). Odškodnina, ki jo versailleska pogodba nalaga Nemčiji, torej ni nobena kontribucija, kakor jo je n. pr. frankfurtska mirovna pogodba z 1. 1871 naložila Franciji; kajti takozvanih vojnih izdatkov aliiranih vlad (za opremo, pre¬ hrano, vzdržavanje armad, 'za municijo, utrdbe itd.), ki so se predvsem krili iz najetih vojnih posojil, Nemčiji in njenim za¬ veznikom ni treba povrniti. Edino izjemo tvorijo v tem pogledu vojna posojila Belgije (radi kršene nevtralitete), ki ima po pogodbi za ta posojila izvestno prioriteto. 1 Lettre denvoi (16./VI. 1919) au president de la delegation allemande de la reponse des puissances alliees et associees, str. 1, 5. 2 »C a s*. 2. — Daleko največje škode in zgube je utr¬ pela Francija; ona ima relativno največ mrtvih (1,500.000) in njej se je docela opustošilo vse vzhodno-severno ozemlje (10 departementov), t. j. oni del Francije, ki je v poljedelskem in industrijskem pogledu tvoril poglavitno gospodarsko podlago in oporo francoskega naroda. To dejstvo so tudi aliiranci pri¬ znali in so radi tega določili, da dobi Francija 52% vse od¬ škodnine, ki jo bo Nemčija plačala, tako da odpade na vse ostale aliirane države skupaj le 48% (od teh 5% Jugoslaviji!. Na račun nemške terjatve je Francija do septembra 1922 izdala že 95 milijard frankov, da rekonstruira opusto- šeno ozemlje, vzdržuje rodbine brez strehe in ognjišča ter rod¬ bine, ki so izgubile svoje reditelje, ker seveda s tem delom in s to pomočjo ni mogla čakati do trenutka, ko se ji izplačajo odmerjene nemške odškodnine. S temi izdatki je pa že itak ogromni vojni dolg napram Angliji (10 milijard) in Ameriki (14 milijard) še za vsoto 95 milijard frankov pomnožila in nosi sedaj finančno breme, ki ga nima nobena država. Približen pojem o tem, kako je severna Francija opusto- šena in kako velikansko delo je francoski narod že izvršil, da omogoči zopet življenje in gospodarstvo v razdejanem in uni¬ čenem ozemlju, nam podajajo sledeče številke; Od 741.883 porušenih hiš in stavb je bilo 1. septembra 1922 popravljenih 498.721; od 3,692.135 ha opustošenega polja se je ob navedenemu datumu obdelovalo 1,768.634 ha; od 22.900 razdejanih tovarn je bilo rekonstruiranih 19.923; od 58.697 km razdrtih ali poškodovanih železnic je po¬ pravljenih 32.650 km. Pač pa vsi napori, da se rekonstruira 220 zasutih premo¬ govnikov in rudokopov, doslej še niso imeli očividnega uspeha. Nemci so te premogovnike in rudokope v času od septembra 1915 do 23. junija 1916 zares »do tal« porušili z vsemi tehnič¬ nimi sredstvi in s posebno za to »delo« organiziranimi poru- ševalnimi kolonami, tako da je bilo ob koncu vojne nad 80 mi¬ lijonov m 3 vode v njih. Produktiviteta severofrancoskega pre¬ mogovnega revirja, ki je pred vojno dajal 29 milijonov ton, se je vsled tega znižala na 9 milijonov ton. Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 3 3. — Vsa odškodnina, ki jo ima Nemčija poravnati, se je v smislu člena 233 mirovne pogodbe določila v skupnem znesku 132 milijard zlatih mark. Dolg se naj po¬ plača v 30 letih deloma v denarju, deloma v blagu (ladjah, kabljih, premogu, lesu, strojih in drugih izdelkih in potrebšči¬ nah), in to po plačilnem načrtu (etat de payement), ki je bil določen z dnem 3. maja 1921. Kot »priznanje in garancijo« tega dolga je morala Nemčija izročiti reparacijski komisiji zadolžnice (b onsj, in sicer v treh skupinah (A, B, C). Skupina A se glasi na 20 mi¬ lijard, je brezobrestna in jo je bilo v smislu čl. 135 izplačati v letih 1919, 1920 in prvih štirih mesecih 1. 1921. Kar bi 1. maja tega leta ne bilo poravnanega, se konvertira v zadolžnice B ; ki se glasijo na 30 milijard ter jih je izplačati v letih 1921—1926 in se obrestuje v tej dobi z 2'5%, od 1. 1927 pa z 5 %. Ostanek dolga pa krijejo boni C, katerih obrestovanje in amortizacija se pa šele začne, ko bo reparacijska komisija ugotovila zmožnost (capacite) Nemčije za obrestovanje in amortizacijo. Reparacijska komisija je po členu 234 dolžna, da »od časa do časa proučava vire in kapaciteto Nem¬ čije« ter ima pravico podaljšanja plačilnih rokov in spremembe drugih pogojev plačilnega načrta; ni pa upravičena spregledati katerikoli določen dolg. 4, — Nemčija sme vobče svoj dolg plačevati v denarju, v blagu ali s tem, da izvršuje dela v svrho rekonstrukcije porušenega ozemlja. Vendar pa ima po plačilnem načrtu na eni strani plačevati gotove svote v de¬ narju in na drugi strani (po čl. 236) v določenih mejah uporab¬ ljati svoja gospodarska sredstva (ressources econo- miques) za odplačevanje odškodnine. Sem spada dolžnost, da odda aliirancem del svoje trgovske mornarice in jim odstopi svoje podmorske kablje (aneks III. in VII.); dalje dolžnost, da v svrho »m aterialne restavracije« porušenega gospodarskega življenja pošilja aliirancem na nji¬ hovo zahtevo izvestne količine premoga in premogovnih deri¬ vatov, jim oddaja potrebnega železničnega in drugega, posebno stavbenega materiala (kamenje, apno, opeko, cement, les, steklo, hišno opravo), kemikalije, farmacevtične potrebščine itd. (aneksi IV., V., VI,). 1* 4 •Č a s« Vendar pa velja vse to le pod splošnim pridržkom, da ima reparacijska komisija, ki odločuje o dajatvah ter količini, roku, prioriteti, ceni dajatev, vsikdar upoštevati »lastne po¬ trebe« Nemčije in mora paziti na to, da se s takimi dajat¬ vami »ne desorganizira gospodarsko življenje Nemčije« same. S, — Kar se posebno tiče premoga, je v aneksu V. določeno, da mora Nemčija Franciji skozi deset let dajati po 7 milijonov ton in skozi isto dobo diferenco med produkcijo severofrancoskih premogovnikov pred vojno in po nji, toda tako, da ta poslednja dajatev ne sme presegati 20 milijonov ton v prvih petih letih in 8 milijonov ton v zadnjih petih letih. Pri tej določitvi se je med drugimi upoštevalo dejstvo, ki je važno za presojo nemške kapacitete, da je Nemčija že pred vojno zalagala Francijo s premogom v količini 6,846.000 ton (1913. 1.) in da je v Alzacijo-Loreno pošiljala 6,910.000 ton, torej v sedaj francosko ozemlje po 13,756,000 ton letno ali po 1,146.000 ton mesečno. Belgijo pa mora Nemči a zalagati z letno 8 milijonov ton in Luksemburško s količino, ki ji jo je pošiljala pred vojno (t, j. z 4,000.000 ton). Istotako so odmerjene količine 3 t a 1 i j i. Namesto premoga se lahko zahteva koks v razmerju 4 : 3. Dalje je Nemčija dolžna oddajati Franciji skozi tri leta po 35.000 ton bencola, 50.000 ton katrana in 30.000 ton žve¬ plenega amonjaka. Pa tudi pri teh dajatvah mora reparacijska komisija paziti na to, da se ž njimi nemška industrija ne obremeni »v ekscesivni meri« (d'une fa<;on excessive). Na vsak način pa ima pri teh dajatvah Francija prioriteto glede pre¬ moga, ki ga ji je dajati v nadomestilo premoga porušenih severo¬ francoskih premogovnikov. II. Plačilna zmožnost (kapaciteta) Nemčije. Nemčija naglaša, da ni zmožna plačati odškodnino v zne¬ sku 132 milijard ter zahteva revizijo mirovne pogodbe oziroma znižanje odškodninske vsote. 1. — Napram tej trditvi se pa poudarja, da ima Anglija, ki šteje le 47,000.000 prebivalcev (napram 65,000.000 Nemčije). Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 5 k večji dolg, namreč 75 milijard šterlingov, kar odgovarja 135 mi¬ lijardam zlatih mark. »Nemogoče je torej za poštenega človeka trditi,« pravi angleški publicist E 11 i s B a r k e r, »da bi dolg 132 milijard mark bilo prehudo breme za nemškega davko¬ plačevalca.« Treba je le, kakor to mirovna pogodba (§ 12 aneksa II) predpisuje, nemškega davkoplačevalca zares v isti meri obremeniti, kakor so obremenjeni državljani ententnih držav. Dalje je upoštevati, da Nemčiji za enkrat še ni treba skrbeti za obrestovanje in amortizacijo bonov Č (82 milijard). Tudi se ne sme prezreti, da je Anglija Nemčiji spregledala del dolga, ker zahteva od svojih dolžnikov, vključivši Nemčijo. 3e oni znesek, ki ga ona (Anglija) dolguje Ameriki. Pa tudi to je treba upoštevati, da je Francija pripravljena svoje vojne dolgove poplačati z boni C, tako da bi popustek. ki bi ga upniki dali Franciji, prišel Nemčiji v prid. 2. — V istem smislu piše Amerikanec M. M o o d y, da se davčna zmožnost Nemčije od vojne sem ni zmanj¬ šala, ampak povečala, ker je vlada davkoplačevalce ves čas štedila in bogatila, državne finance pa upropastila. Ne samo ni izterjavala davkov (dokaz takozvana »Kohlensteuer«), ampak tudi vsote, porabljene za amelioracije industrije in poljedelstva, so ostale neobdačene. Tudi že citiran angleški strokovnjak Ellis Barker iz¬ javlja, da je resnična (reelna) vrednost pogla¬ vitnih virov nemškega premoženja sedaj večja, kakor v prošlosti. »Lastniki premogovnikov, rudokopov, to¬ varn itd. so vrednost svoje imovine kar največ pomnožili. Pod¬ jetja so se v Nemčiji povečala in modernizirala, prebitki in prihranki so se ob tem povečanju in zboljšanju mogli kar naj¬ bolj sigurno in koristno investirati.« Umrljivost v Nemčiji pada in prebitek rojstev stalno raste. Ta prebitek je od 282.120 v letu 1919 poskočil na 666.358 v letu 1920 in na 686.655 v letu 1921. Po priseljevanju se je prebivalstvo v zadnjih letih pomnožilo za 1 milijon, dočim je izseljevanje v primeri s predvojno dobo neznatno. Nemčija se je pritoževala, ker je po mirovni pogodbi mo¬ rala oddati aliirancem določene količine živine, češ, da ta od¬ daja povzročuje umrljivost otrok. Statistika pa kaže, da je 6 Č a s umrljivost otrok do 1 leta manjša kakor kedajkoli poprej: od 19 - 6 v 1. 1904 je padla na 15 v 1. 1913 in na 13 v 1. 1920. Tudi štfevilo zakolov se je pomnožilo: za 50% pri go¬ vedi in za 150—200% pri svinjah in ovcah. »Ta statistika kakor umrljivost dece ne dokazuje samo obilnosti živine, ampak tudi blagostanje naroda, ki konsumira več mesa kakor kedajkoli prej.« III- Kako je Nemčija doslej izpolnjevala svoje reparacijske obveznosti? 1. — Od maja do decembra 1921 se je Nemčija držala pla¬ čilnega načrta, ugotovljenega s 3. majem 1921. Od začetka 1. 1922 pa je venomer prosila za podaljšanja rokov, ki jih ie reparacijska komisija tudi dovolila. Izvzemši plačila na račun belgijske prioritete Nemčija v letu 192 2. sploh ni e f e k - tuirala nobenega plačila v denarju. Vsled tega dejstva, posebno pa, ker Nemčija tudi stvar¬ nih dajatev, predpisanih od reparacijske komisije v nižji meri, kakor jih določa mirovna pogodba, in dasi o njihovi ob¬ jektivni izvedljivosti po mnenju ententnih držav ne more biti nobenega dvoma, ali sploh ni efektuirala ali pa le ob vse mo¬ gočem zavlačevanju (procedes dilatoires), se je posebno v fran¬ coskem javnem mnenju utrdilo prepričanje, da Nemčija sploh nima dobre volje izpolnjevati svojih r e - paracijskih obveznosti. 2. — V tem oziru je francoski ministrski predsednik v fran¬ coskem parlamentu 2 naglašal posebno zaostale oddaje lesa, premoga, azota in kamenja za tlak. a) Nemčija je imela do 30. septembra 1922 oddati za po¬ pravo opustošenih krajev 200.000 telegrafičnih drogov in 55.000 kubičnih metrov stavbenega lesa. Oddala pa je do 30. novem¬ bra samo 65.000 drogov in 35.000 m 3 lesa. Nemčija se je izgovarjala, da ji trgovci z lesom ne marajo dobavljati lesa za ceno, ki jo 'e določila reparacijska komisija. Napram temu se pa poudarja, da Nemčiji nikakor ni treba les nabavljati od lesnih trgovcev, ker se že v državnih gozdovih, ki se nahajajo samo na levem renskem bregu, dobavlja letno Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja 7 900.000 m 3 lesa in bi se ob racionalnem postopanju količina mogla dvigniti celo na 1,200.000 m 3 . Dalje se ugotavlja, da so ob istem času isti lesotržci prišli ponujat francoskim prekupcem les za ceno, ki je nižja kakor cena, ki jo je določila reparacijska komisi a. Z ozirom na ta dejstva je reparacijska komisija v seji z dne 26. decembra 1922 ugotovila, da Nemčija »svoje ob¬ veznosti, dajati Franciji za 1. 1922 v smislu aneksa IV do¬ ločeno količino lesa ni izpolnila« in da je ta neizpolnitev v smislu §§ 17 in 18 aneksa »namerna neizpolnitev« (man- quement volontaire), b) Kar se tiče premoga, je Francija za 1. 1922 po po¬ godbi imela pravico na 19,584.100 t; reparaciska komisija je določila le 13,864.100 t. Vendar pa je Nemčija oddala le 11,710.365 t, torej samo 59'8 oziroma 84-4%, Tudi v tem primeru je reparacijska komisija ugotovila »namerno neizpolnitev« dolžnosti. Posledica neizpolnitve je, da si mora Francija dobavljati premog iz Anglije, ki izvaža po vojni več premoga v Francijo, kakor pred vojno, in da so se morali plavži v Loreni pogasiti. Zmožnost Nemčije, da odda zahtevano količino premoga, je brezdvomna in se v dokaz tega navajajo sledeče številke: Reparacijska komisija je celokupno količino premoga, ki bi ga Nemčija morala v 1. 1922 oddati vsem aliirancem skupaj, določila z mesečno 1,000.000 t premoga in 550.000 t koksa. Ker Porurje producira mesečno 8,000.000 t in ker se v Porurju samem porabi 3,200.000 t, ostane za odvažanje 4'8 milijonov ton premoga in 2 milijona ton koksa. Bilo bi torej treba poslati aliirancem le 20 oziroma 30 % proste količine ali pa po 1 vagon na 5 vagonov premoga oziroma po 1 vagon koksa na 3 vagone. V tem, da taka dajatev ne more biti čezmerna omejitev (restriction excessive) nemške porabe, dalje v tem, da je Nem¬ čija, kakor se je zgoraj omenilo, že pred vojno pošiljala v sedaj francosko ozemlje isto količino premoga, kakor ga je repara¬ cijska komisija predpisala, in slednjič v tem, da so nemški pod¬ jetniki tudi v tem primeru francoski industriji ponovno ponu- 8 Č a s«. jali dobavo premoga, 3 vidi francoska vlada in javnost nov dokaz, da Nemčija namenoma noče izpolnjevati svojih reparacijskih obveznosti in da dela na to, da onemogoča in zabrani Franciji vpostavitev in redno nadaljevanje gospo¬ darskega dela in na tak način eskomptira porušitev francoskih premogovnikov v svoj prid. c) Za daljnji dokaz zle volje Nemčije se navajajo poga¬ janja za dobavo a z o t a. Ob obilnosti premoga producira Nem¬ čija 340.000 t azota in je 1. 1913 za obdelano polje, ki je bilo za 3 milijone ha večje, porabila le 210.000 t azota. Ko pa je Francija zahtevala, naj se ji odda 60,000 t tega premogovega derivata, se je njenim zastopnikom na eni strani odgovorilo: »Naša produkcija niti za naše domače potrebe ne zadostuje«, na drugi strani se jim je pa reklo: »Ako hočete absolutno imeti azot, se nam morda posreči, da ga dobimo, ali mi ga hočemo prodati le francoskim poljedelcem samim, ne maramo ga pa dati na račun reparacij,« In tako je z vsem, pravi ministrski predsednik, naj gre za azot ali premog ali les. d) Po dogovoru, ki ga je reparacijska komisija odobrila s sklepom z dne 30. septembra 1921, je imela Nemčija oddati mesečno 16.600 t kamenja za tlak. 70.000 t, ki bi naj bile od¬ dane koncem decembra 1921, so došle šele koncem septembra 1922. Ker je pa Nemčija delala težave glede dobavnih pogojev in cene, se je količina dobave dogovorno znižala na 7500 t mesečno, ali tudi od teh je Nemčija prestirala le tri četrtine, Francija vidi tudi v tem dokaz pomanjkanja do¬ bre volje, ker se vendar ne da trditi, da bi Nemčija ne imela dovolj kamenja, ker ničesar ne stori v svrho redne do¬ bave, ker dela pri izvrševanju teh dobav neprenehoma težave in šikane in ker dovoljuje, da se kamenje, ki ga dolguje Fran¬ ciji, izvaža v inozemstvo. IV. Prošnja Nemčije za moratorij in angleško-lrancoska pogajanja. 1. — Nemčija, ki reparacijskih obveznosti v 1, 1922 ali sploh ni izpolnjevala ali le neredno in nepopolno, je pa povo- 3 Francoski ministrski predsednik navaja v svojem govoru dne 12. fe¬ bruarja korake, ki sta jih meseca decembra 1922 Stinnes in Silber- b e r g v tem smislu storila »par les voies les plus officielles«. Univ. prof. dr. Iv. Žolger; Repar, problem in zasedba Porurja, 9 dom padca nemške marke z noto z dne 14, novembra 1922 stavila na reparacijsko komisijo naravnost prošnjo, prvič da se ji dovoli za dobo treh do štirih let splošen mo¬ ratorij, t. j. za vsa plačila v denarju in v blagu, in drugič da ententne države sodelujejo pri akciji za p o - vzdigo in okrepitev markinega tečaja. Ta ak¬ cija bi se naj izvedla na ta način, da se dovoli Nemčiji med¬ narodno posojilo v znesku 500 milijonov zlatih mark in da bi Nemčija v isto svrho dala na razpolago tudi 500 milijonov zlatih mark. 4 S to zahtevo je reparacijski problem stopil za aliirane države v kritičen stadij. Ne samo, da se naj te države za razmeroma dolgo dobo odrečejo vsem reparacijskim dajat¬ vam, ki igrajo v njihovih budžetih odnosno za rekonstrukcijo porušenega ozemlja veliko vlogo, ampak one naj bi še iz svo¬ jega dovolile Nemčiji posojilo. Pogajanja, ki so se o tem vodila med aliiranci meseca decembra in januarja najprej v Londonu in potem v Pa¬ ri z u , so v resnici imela kritičen potek. Pokazalo se je na¬ posled med Anglijo na eni strani in Francijo, Belgijo in Italijo na drugi strani nasprotje v naziranju, ki se ni dalo premostiti in ki je imelo končno za posledico, da so se slednje države odločile za samostojno akcijo v Porurju. 2. — Vzroki tega nasprotja tičijo v različnih ma¬ terialnih interesih in potrebah, v različnem presojanju smotre- nosti splošnega moratorija in last not least v globokem neza¬ upanju, ki se je polastilo posebno francoskega in belgijskega javnega mnenja glede dobre volje Nemčije, izpolnjevati repara- cijske obveznosti, Anglija pri reparaci'skih prestacijah sploh ni poseb¬ no zainteresirana. Udeležena je pri njih z razmeroma majhnim procentom in tudi za njen državni proračun repara¬ cije ne pridejo v poštev. Pač pa ima veliki interes na tem, da je Nemčija dober odjemalec in plačevalec in da se torej vpo- stavi njen kredit. Radi tega je Anglija podpirala idejo moratorija, ker je mnenja, da bi si Nemčija z njim zares mogla popraviti svoje finance in ker bi bila z urejenim kredi¬ tom tem bolj v položaju, da poplača svoj reparacijski dolg. 4 Nota v »Journal des Debats« (Edition hebd.) 17. febr. 1923, str. 813. 10 Č a s«. Vsled tega je zastopala na konferencah projekt, ki ga je izdelal John Bradbury in ki sloni na ideji, da se nudi Nemčiji z moratorijem daljši oddih, in to brez kakih finančnih kontrol za dobo moratorija in tudi brez garancij za to, da bi po preteku moratoria Nemčija redno izpolnjevala svoje obveznosti, ker bi vse take kontrole in garancije bile kvarne za smotre, katerim naj služi moratorij. Za Francijo pa ima reparacijski problem ves drug po¬ men kakor za Anglijo. Za Francijo tvori redna izvršitev pla¬ čilnega načrta finančno ^vprašanje prvega reda, ker je cela sanacija njenega budžeta odvisna od točnega po- plačevanja reparacij. Dalje Francija nikakor ni mnenja, da bi se od moratorija, posebno pa še od takega brez vseh kontrol in garancij, mogli pričakovati učinki, ki jih predpostavlja Anglija, ker sploh dvomi o dobri volji Nemčije, plačevati reparacije. Nemčija si po njenem mnenju do sedaj ni prav nič prizadevala, da bi izpolnila svoje obveznosti, in tudi ni ničesar storila, da bi zabranila, da marka ne zgubi svoje vrednosti. Opustila je vsako reformo financ, vsako primerno obdačen e posebno ve¬ like industrije, ni nič podvzela proti izvažanju mobilnega ka¬ pitala v inozemstvo (ministrski predsednik je označil v parla¬ mentu to izvažanje kot »scandale permanent«), nasprotno pa ie trosila denar za izdatke, ki, kakor gradbe železnic, kanalov, trgovske mornarice, podpiranje industrije niso neobhodno po¬ trebni. Tako postopanje je dokaz, da je zatrjevanje Nemčije, da reparacijske obveznosti presegajo njeno kapaciteto, neuteme¬ ljeno in neresnično in francoski zastopnik v reparaci ski komi¬ siji se je izrazil, da celo izgleda, kakor da bi padec marke bilo Nemčiji sredstvo, da »z absurd umom razreši repa¬ racijski proble m«. 3. — Francija je torej angleški projekt ostro kritikovala. Ta projekt ni nič drugega kakor temeljna revizija, da popolno porušenje (destruction complete) mirovne pogodbe, v kolikor gre za reparacije in za organizacijo in funkcioniranje reparacijskega dela. Morala bi se med pogod¬ beniki mirovnih pogodb delati in skleniti nova pogodba, katero bi morali razni parlamenti odobriti in države ratifici- Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 11 rati; in vse to le zato, da se da Nemčii nov kredit zaupanja (nouveau credit de confiance), in to brez vsake garancije. Kakor je ministrski predsednik izvajal v parlamentu, bi se po angleškem načrtu reparacijski dolg Nemčije znižal na 20 do 26 milijard zlatih mark, tako da bi Francija, ki je že dosedaj namesto Nemčije izdala 100 milijard frankov, končno dobila borih 11 iSijard zlatih mark odškod¬ nine (koliko bi pač od svote prišlo na Jugoslavijo?). Pa tudi za to reducirano reparacijsko terjatev angleški projekt ne pred¬ videva nobene garancije. Kljub tej redukciji nemške obveznosti bi pa ostalo v p r a - šanjevojnih dolgov med aliiranci in suspenso: le-ti bi morali eventualno te dolgove v polnem obsegu popla¬ čati, ne da bi se pa njihove reparacijske terjatve poravnale. Na mesto reparacijske komisije postavlja an¬ gleški načrt nov organ, ki bi sestojal iz Angleža, Francoza, Amerikanca, Italijana, Belgijca, odposlanca kake nevtralne dr¬ žave ter iz nemškega finančnega ministra. In ta kolegij bi o vseh vprašanjih, tudi o takih, pri katerih je po mirovni pogodbi potrebna soglasnost, sklepal z večino glasov, tako da bi se Francija s svojimi 52% terjatvami morala podvreči večin¬ skemu sklepu, ki bi morda ugotovil novo znižanje terjatve, Francija, Belgija in Italija so vsled tega v pogajanjih zni¬ žanje nemške obveznosti in revizijo mirovne pogodbe odklonile. Bile so voljne pristati le na kra¬ tek in delni moratorij, in tudi to le pod pogojem, da da Nemčija garancije, da se moratorij zares porabi v popravo nemškega kredita in da bo po poteku moratorija Nemčija zares efektuirala svoja plačila. V prvem pogledu naj bi se v smislu mirovne pogodbe nemško finančno gospo¬ darstvo postavilo pod učinkovito nadzorstvo, ki naj bi pazilo, da se inflacija nemškega papirnatega denarja ustavi, da se izvedejo davčne reforme in da se zabranijo ne¬ potrebni izdatki in izvažanje nemškega kapitala v inozemstvo. V drugem pogledu pa naj dobijo aliiranci zastavila (g a g e s) v roke, V to svrho se naj odpošlje v Porurje inter- aliirana komisija inženirjev, ki bi naj nadzoro¬ vala, da se od reparacijske komisije določeni program glede odpošiljanja premoga, koksa, lesa itd. izvršuje. Aliiranci bi naj 12 ’Č a s«. dobili pravico in možnost, da odredijo, če bi bilo treba, v dr¬ žavnih gozdovih sekanje lesa, da izvršijo pri zasebnikih rekvi- zicije, da zasežejo določene carinske dohodke itd. S takimi ekonomskimi zastavili bi se mogel v primeru potrebe izvršiti pritisk posebno na veliko industrijo, »to ne¬ zaslišano silo, ki se je dosedaj najodločneje upirala izvršitvi versailleske pogjll>e, ki je pospeševala izvoz deviz in zlata in ki se je vzdržavala in razvijala na račun in škodo nemške države in nemškega naroda«. Ker je pa bila Anglija mnenja, da je kontrola nemških financ in zasega zastavil nezdružljiva s smotrom, da se vpostavi zaupanje v nemški kredit, pogajanja niso vedla do sporazuma. Francija, Belgija in Italija so se torej odločile, da si iščejo pravico z lastno akcijo. V. Zasedba Porurja, 1, — Dne 11. januarja 1923 sta Francija in Belgija ob ude- ležitvi Italije poslali misijo inženirjev in funkcio¬ narjev v Porurje (na desnem bregu Rena, severno od Kolina, z mesti Essen, Oberhausen, Bochum itd.), da nad¬ zorujejo delovanje premogovnega sindikata (Kohlensyndikat) in prometno obratovanje. Obenem so vko¬ rakale v ozemlje francoske in belgijske čete v količini dveh pehotnih in ene konjeniške divizije, da ščitijo misijo in zasigurajo izvršitev njenih odredb, V noti, ki se je dne 10. januarja z dvema prilogama izro¬ čila nemški vladi, 5 da se ji naznani sklep omenjenih držav, se izjavlja, da ima misija nalogo, da nadzoruje točno izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima po versailleski mirovni pogodbi Nem¬ čija glede stvarnih dajatev. Misija je dobila polno moč, da daje upravnim organom, trgovskim in industrijskim korporacijam, zvezam delodajalcev in delojemalcev naročila glede razdeljevanja pre¬ moga, koksa itd. in glede uporabljanja prometnih sredstev. Posebno mora misija gledati na to, da premogovni sindikat zasigura najprej pošiljatve, ki jih določa reparacijska komisija, ter zadovolji potrebe zasedenega Porenja in Porurja in da razpolaga le z ostankom po svojem preudarku. 5 Besedilo note in prilog v »Le Temps« z dne 12. januarja 1923. 13 Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. Misija je pooblaščena, da si pridobi vse podatke, ki so ji potrebni za izvrševanje njene naloge. V to svrho se sme podati v pisarne, rudokope, tovarne, kolodvore in vpo- gledati v listine, dokumente in statistike. Sicer pa ostane uprava lokalnih oblastev nedotaknjena in se misija nikakor ne bo vmešavala v normalni potek gospodarskega in socialnega življenja. Tudi ni smatrati čet, ki misijo spremljajo, za vojno za¬ sedbo; njihov namen je le, da ščitijo misijo in da zasigurajo izvršitev njenih odredb. Nota končno poziva nemško vlado, da izda lo¬ kalnim oblastvom in gospodarskim organizacijam in činiteljern potrebna navodila v svrho primernega sode¬ lovanja z misijo. Ako bi pa oblastva, organizacije in činitelji skušali m i ■ sijo in njeno stražo ovirati v izvrševanju naloge, ki jim je naložena, ali ako bi skušali povzročati ne¬ mire in motiti normalno življenje in delo, si prizadete države pridržujejo pravico, da uveljavijo vse potrebne sankcije. Motivirale so se te odredbe z dejstvom, da je repa- racijska komisija v smislu § 17. in 18. aneksa II (v 8. delu vers. pog.) ugotovila, da Nemčija ni izpolnila obveznosti, ki jih je po pogodbi imela glede oddajanja premoga, lesa itd. in da je nastopil primer, v katerem imajo po navedenih določilih oškodovane države pravico, da uporabljajo prisilna sredstva. 2, — Nemčija je drugi dan (12. januarja 1923) odgo¬ vorila z noto, v kateri izjavlja, da odločbe reparacijske komisije ter navedena določila ne vsebujejo nobene pravne pod¬ lage za akcijo v Porurju in da je ta akcija kršenje mednarodnega prava in versailleske po¬ godbe. Po mirovni pogodbi imate Francija in Belgija v pri¬ meru, da se od reparacijske komisije naročena dajatev premoga in lesa ni izvršila, le pravico zahtevati odškodnino v denarju. Izključeno pa je, da bi se na podlagi § 17. in 18. smele uve¬ ljavljati druge odredbe. Pa tudi če bi bili dani pogoji navedeni v § 17. in 18., bi mogle priti v poštev le ekonomske in finančne odredbe, ne pa take, ki posegajo v teritorialno suvereniteto Nemčije, Nadalje ne morejo po pogodbi poedine države 14 Č a s«. uveljavljati represalij radi kršenja reparacijskih obveznosti, ampak ta pravica pristoja aliiranim državam le skupno. Nemška vlada protestira torej slovesno pred,vsem svetom proti nasilju, ki se vrši proti narodu, ki se ne more braniti in tudi ne mara rabiti sile, da ne bi s tem kršil svetovnega miru, Vlada odklanja sodelovanje pri izvrševanju fran- cosko-belgijskega načrta in izjavlja končno, da ustavi vse nadaljnje prestacije Franciji in Belgiji, dokler bo trajal ustvarjeni položaj. Istotako označuje vlada v svoji proklamaciji na nemški narod zasedbo Porurja kot »nov čin nasilja«, kot »kršitev miru, prava in pogodb«, V noti, naslovljeni na tuje vlade, protestira vlada proti »nezaslišanemu nasilju, kršitvi mirovne pogodbe in mednarodnega prava«. Obenem je nemška vlada poslala svojega pariškega po¬ slanika na dopust, vendar pa ni prekinila diplomatičnih vezi s Francijo in Belgijo. 3, — Odslej gnedo dogodki svojo pot. Nemška vlada je res ustavila vse prestacije Franciji in Belgiji. Za ekspedicijo že pripravljene količine premoga so se razdelile železnicam, plinarnam in elektrarnam, vlaki z živino (reparacije in restitucije) so se na meji zadržali. Podjetnikom in delavcem, ki so na podlagi sporazuma z misijo bili voljni nadaljevati pošiljanje blaga v Francijo in Belgijo, je vlada prepovedala izvrševati naro¬ čila misije. 6 Vsled tega je premogovni sindikat odpovedal vse pogodbe ter zapustil s svojim arhivom Porurje in se premestil v Hamburg. Vlada je nadalje skušala povzročiti zastoj vsega železniškega, poštnega, telegrafskega obrata z uprizoritvijo splošne stavke. Na drugi strani sta pa Francija in Belgija naložili pod¬ jetnikom, ker niso hoteli efektuirati dolžnih dajatev, globe, ki so se stopnjevale po vrednosti namenoma opuščenih prestacij. 6 Komunike belgijskega ministrskega predsednika z dne 7. marca 1923. Journal des Debats«, Ed. hebd. str. 442. Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 15 Radi obstrukcije in sabotaže je bilo do 20. fe¬ bruarja 1923 izgnanih iz Porurja 283, iz Porenja 55 višjih funk¬ cionarjev, ki so se nadomestili z nižjimi. 7 Ker sta Francija in Belgija ugotovili, da je poset in nastop nemškega državnega kanclerja v Porurju povzročil nevaren pokret med velikimi industrijci in državnimi funkcionarji, sta obvestili nemško vlado, da v svrho preprečitve »krvavih ne¬ mirov« ne dovolite ministrskih posetov v zasedeno ozemlje. s Dalje sta Francija in Belgija prepovedali izvoz pre¬ moga in metalurgičnih izdelkov iz Porurja v nezasedeno nemško ozemlje. 9 Analogno odredbo je Visoka interaliirana komisija uveljavila za Porenje glede blaga in izdelkov tega ozemlja. 10 Ker je Nemčija ustavila vse reparacijske prestacije za Francijo in Belgijo, je reparacijska komisija v seji z dne 16. ja¬ nuarja 1923 ugotovila daljne »namerne neizpol¬ nitve« reparacijskih obveznosti in o tem obvestila vlade. Tudi je rep. komisija odločila, da je s splošno ustavitvijo pre- stacij prošnja Nemčije z dne 14. novembra 1922 za moratorij zapadla (caduque) in da stopijo vsled tega vse določbe plačilnega načrta z dne 3. maja 1921 zopet v veljavo. Na to je nemška vlada odgovorila, da je prestacije ukinila le napram Franciji in Belgiji, in sicer, »radi invazije teh sil v Porurje, ki nasprotuje pogodbi« in le za dobo te »invazije«. To pa je njena »nedvomna pravica«, radi česar se ne more govoriti o kaki neizpolnjeni dolžnosti in nemška vlada protestira proti konstataciji take neizpolnitve. * 11 7 »Journal des Debats«, Ed. hebd, du 23/2 1923, str. 339. 8 Komunike z dne 10. februarja 1923, ibidem str. 289. 9 Komunike z dne 10. februarja 1923, str. 289. 10 Komunike z dne 13. februarja 1923, ibidem str. 291. 11 Besedilo note v »Journal des Debats«, Ed. hebd. z dne 9. febr. 1923, str. 256. _ Ministrski predsednik je podal v francoskem parlamentu 20. fe¬ bruarja 1923 sledečo statistiko: zasedeno Porurje: površina 2800 km 2 , pre¬ bivalcev 3 milijoni, rudarjev 450.000, letni premog 90 milijonov ton, koksovih peči 14.200, koks na dan 90.000; nezasedeno Porurje: površina 500 km 2 , pre¬ bivalcev y 2 milijona, rudarjev 50.000, letni premog M mlijonov ton, koksovih^ peči 300. Tehniško osobje šteje približno 1000 do 1200. Okupacijske sile vršijo samo kontrolo nad obrati, in sicer potom 60 inženirjev. 16 > Č a s Po tem pregledu dejstev nastane vprašanje, kako je pre¬ sojati zasedbo Porurja s stališča mednarodnega prava; ali za¬ sedba odgovarja pravu ali pa jo je smatrati, kakor trdi Nem¬ čija, za »čin nasilja, prelom mednarodnega prava in mirovne pogodbe«? VI, Pravna razlika med zasedbo Porenja in Porurja, Po nespornem mednarodnem pravu je le v dveh pri¬ merih dopustno, da država stopi s svojimi funkcionarji in četami na ozemlje tuje države in tam vrši upravne čine: prvič, če je tuja država sama v to privolila, drugič, če je opravičena, da na tak način reagira proti storjeni mednarodni krivici (represalija). 1, — V prvem slučaju gre za čin samoodločbe prizadete stranke, ki ga more storiti iz kateregakoli vzroka. K zasedbam te vrste spada tudi zasedba nemškega ozemlja ob levem bregu Rena. V to zasedbo je Nemčija v versail- leski mirovni pogodbi izrecno privolila in po pravnem vzroku se ta zasedba nanaša na dejstva, ki so se zgodila pred sklenjeno pogodbo. Ta zasedba je ena izmed prav¬ nih posledic, ki jih mora Nemčija trpeti, ker je vojno započela s protipravnim »napadom« (par 1’agression, čl. 231) in prelomom mednarodnih pogodb in ker jo je vodila na na¬ čine, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu. Po določilih versailleske pogodbe (čl. 428—432) tvori za dobo 15 let predvidena zasedba Porenja splošno »garancijo izvrševanja« (garantie d'execution) mirovne pogodbe Zasedba bodi predvsem pritisk na Nemčijo, da vestno izpolnjuje pogodbene obveznosti. Ima pa tudi namen, da kot vojna straža (garde militaire) prepreči nov vpad v sosedno ozemlje. Tem različnim smotrom so prikrojene določbe mirovne po¬ godbe o zasedbi. Na eni strani je določeno (čl. 249, 431), da se zasedeno ozemlje izprazni stopnjema v 3 etapah od 5 do 5 let ali sploh docela še pred potekom 15 let, ako bo Nemčija v teh dobah »vestno izpolnjevala« pogodbene obveznosti, oziroma kadar je t \ izpolnila »vse obveznosti« (tous les engagements). Na drugi strani jh pa določeno (čl. 429, zadnji odst,), da se more, če bi po preteku 15 let po mnenju aliiranih držav »ne Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 17 bilo zadostnih garancij proti neprovociranemu napadu Nem¬ čije«, zasedba v oni meri podaljšati, ki bi bila v svrho takih garancij potrebna. 12 Poleg tega je pa za izvesten primer zasedba Porenja pred¬ videna tudi kot represalija proti kršenju specialnih reparacij- skih obveznosti (čl, 430), o čemer se bo pozneje govorilo. 2. — Zasedba Porurja pa ima povsem drug pravni značaj kakor zasedba Porenja. To v pogodbi n e predvideno zasedbo sta Francija in Belgija enostransko izvedli in to pod naslovom represalije proti kršenju mirovne pogodbe. Iz tega sledi, da je zasedba Porurja le tedaj pravno upravičena, če je Nemčija kršila mirovno po¬ godbo in s tem storila mednarodni delikt in če se more zasedba po načinu in obliki smatrati za dopustno mednarodno represalijo. Sicer bi zasedba sama bila mednarodni delikt, čin nasilja, kakor zatrjuje Nemčija, in bi bila le-ta upravičena, zasedbi se upirati. VII. Je zasedba Porurja mednarodno upravičena? V noti, izročeni nemški vladi dne 10. januarja se kot vzrok zasedbe navaja dejstvo, da Nemčija ni poslala Franciji in Belgiji od reparacijske komisije določenih količin premoga in lesa. S tem se zasedba označuje kot represalija proti kršenju med¬ narodnih obveznosti. Zasedba je torej upravičena prvič pod pogojem, da je Nemčija v resnici zagrešila mednarodni delikt in drugič da sta Francija in Belgija upravičeni izvršiti represijo delikta na način, kakor sta to storili. Kar se tiče najprej kršitve obveznosti, ki je pogoj uveljav¬ ljanja mednarodne sile, je ugotovljeno, da je reparacijska komi¬ sija količine premoga in lesa, ki ga naj odda Nemčija, pravilno in v mejah mirovne pogodbe določila in Nemčiji notificirala. Predpisala je manj kakor predvideva pogodba in je v vsakem 12 Versailleska pogodba, čl. 429, zadnji odstavek: »Si a ce moment, les garanties contre une agression, non provoquee, de 1‘Allemagne netaient pas considerees comme suffisantes par les Gouvernements allies et associes, 1'evacuation des troupes doccupation pourrait etre retardče dans la mesure jugee necessaire a Tobtention des dites garanties. 2 primeru uvaževala lastno potrebo Nemčije in faktično možnost oddaje (prim. spredaj, str. 268, 270 ss.). Po mirovni pogodbi (§ 14. aneksa II k čl. 233) so odločbe, ki jih reparacijska komisija ukrene v okviru svoje kompetence/ končno veljavne in »so takoj izvršilne« (seront aus- sitot executoires, shall forthwith become binding), ne da bi bila dopustna daljnja pravna sredstva ali druge formalitete (sans autre formalite, without further proceedings). Z odločbami reparacijske komisije, da mora Nemčija poslati v določenih rokih določene količine lesa in premoga, so se torej v smislu mirovne pogodbe ustvarile za Nemčijo končnoveljavne in p r a - vomočne mednarodne obveznosti. V saka kršitev mednarodne obveznosti je mednarodni delikt, ki ima za državo, ki je prekršila obveznost, mednarodno represijo za pravno po¬ sledico. 11 Nemčija svoje obveznosti ni izpolnila. Sama ne taji tega dejstva ter je to dejstvo pravomočno ugotovljeno po repa- racijski komisiji, ki je izrekla, da je v smislu § 17. in 18. aneksa II neizpolnitev »namerna« (manquement volontaire). S tem je pa pravomočno in končno veljavno tudi ugotovljeno, da so dani pogoji za prisilno postopanje proti Nemčiji. Nemčija pa v svoji noti uveljavlja, da imate Francija in Belgija le pravico, da terjate za izostale dajatve odškod¬ nino v denarju, nimate pa pravice do uporabe prisilnih sredstev, ter se sklicuje pri tem na reparacijsko komisijo, ki se je baje dne 21. marca 1921 izjavila v tem smislu. To naziranje je brez dvoma pogrešno. Nasprotuje sploš¬ nemu mednarodnemu pravu in posebnim določbam mirovne po¬ godbe. Ako se je reparacijska komisija res kdaj v tem smislu izrazila, je s svojo izjavo prekoračila določbe mirovne pogodbe. Naziranje Nemčije bi bilo le v tem primeru upravičeno, ako bi šlo za alternativne obveznosti, pri katerih ima zavezanec izbiro prestirati ta ali oni predmet . 14 Toda v našem primeru ne gre za alternativne obveznosti. Mirovna pogodba postavlja dajatve in natura izrecno na¬ sproti dajatvam v denarju in jih utemeljuje s tem, da je treba, 13 Cfr. Ž o 1 g e r , »Kršitev mednarodne obveznosti in njena pravna posledica«, v Zborniku znanstvenih razprav jurid. fakultete v Ljubljani II, str. 10 ss. 14 Cfr. moja izvajanja 1. c., str. 14. Univ. prof. dr. Iv. Žolger: Repar, problem in zasedba Porurja. 19 da v izvestni meri Nemčija s svojimi ekonomskimi sredstvi »direktno« pripomore k »materialni obnovitvi opustošenih pokrajin«, in da nadomesti (rem- placement) uničene ali take predmete, ki si jih ententne države vsled opustošenja svojega ozemlja ne morejo dobavljati. 15 Ravno na stvarno dobavo merijo vse določbe čl. 236 in aneksov III—VI. Sicer bi bile vse te minuciozne določbe brez smisla in bi bilo zadostovalo reči vobče, da je Nemčiji na izbiro, ali poplača dolg 132 milijard v denarju ali v blagu. Te določbe nikakor niso le v prid in korist Nemčije- dolžnika, ampak predvsem v prid in korist aliirancev, da dejansko in pod pogoji, ki so v pogodbi določeni, dobijo in natura reči, ki so jim neobhodno potrebne za obnovitev gospodarskega življenja. Iz tega pa sledi, da je Nemčija s tem, da ni oddala teh reči, v resnici kršila svojo obveznost in sto¬ rila mednarodni delikt in da je zapadla pravni po¬ sledici mednarodnega delikta, ki je uveljavljenje mednarodne sile. V trenutku, ko je reparacijska komisija delikt ugotovila končnoveljavno in pravomočno (§ 14 aneksa II), se je mogla započeti prisilna akcija. 2, Kar se tiče načina prisilne akcije, je treba uvaževati, da je represalija, ki v mednarodnem pravu vrši isto funkcijo kakor v državnem pravu eksekucija in kazen, pravni institut in da se vsled tega sme vršiti le v onih oblikah in mejah, ki jih določa pozitivno mednarodno pravo. 16 Kot take meje pridejo v poštev čas izvrševanja represalije, prisilna sredstva, katera se smejo v danem primeru uporabljati ter subjekt, ki je po¬ klican vršiti represalijo. Vprašanje časa je s pravomočno ugotovitvijo reparacijske komisije, da je Nemčija kršila svojo obveznost, že razjasnjeno. 15 Čl. 236: »L‘Allemagne accepte, en o utr e, que ses ressources eco- nomiques soient directement affectees aux reparations (restaurations materielles).« — Aneks. IV, § 1.: »Les Puissances alliees et associees exi- gent et 1‘Allemagne accepte, que 1'Allemagne, en satisfaction partielle de ses obligations definies par la presente Partie, a p p 1 i q u e ses ressources economiques directement a la restauration ma¬ teri e 11 e des regions envahies . ..« Prim. dalje § 2 aneksa II, §§ 2, 10 aneksa V. 16 Glej moja izvajanja 1. c. str. 105 ss. 20 Č a s«. Ostane še vprašanje, ali je bila zasedba Porurja pravilno sredstvo represije, in ali sta Francija in Belgija upravičeni, da sami uveljavita prisilno akcijo. Nemčija trdi, da bi prisilna akcija, tudi če bi bili dani zanjo pravni pogoji, mogla obstojati le v odredbah, s katerimi se ne posega v suvereniteto nemške države čez njen teritorij. Le gospodarske in financialne odredbe, ki se vršijo izven nemškega teritorija, bi v smislu § 17 in 18 aneksa II bile po nemškem naziranju dopustne. Dalje trdi Nemčija, da morejo ukreniti take odredbe aliirane države le skupno, ne pa le nekatere izmed njih. Glede teh vprašanj velja v mednarodnem pravu, če ni posebnih določil, načelo, da ima pravico reakcije država, napram kateri se je prekršila obveznost, in da drugič sme uporabljati v to svrho vsa sredstva, ki pravno niso iz¬ ključena, 17 Kot posebne določbe pridejo v našem primeru v poštev le §§ 17 in 18 aneksa II, na katere se tudi Nemčija poziva. Ti §§ se glase: § 17. V slučaju, da bi Nemčija ne izpolnila katerekoli izmed obveznosti, katere ji nalaga ta del pogodbe (sc. del VIII. reparacije), bo komisija (reparacijska) takoj javila to ne¬ izpolnitev vsaki izmed prizadetih držav ob¬ enem s predlogi, ki se ji bodo zdeli primerni, glede odredb, katere bi bilo potrebno odrediti vsled te neizpolnitve. § 18. Odredbe, ki jih bodo zvezne in združene države imele pravico odrediti v slučaju namerne neizpolnitve od strani Nemčije in glede katerih se Nemčija zaveže, da jih ne bo smatrala za sovražne čine, morejo vsebovati ekonomske in finančne prohibicije in represalije in sploh vsako- jake druge odredbe, ki bi jih dotičnevlade v danih okolnostih smatrale za potrebne. 18 17 Glej moja izvajanja 1. c. str. 116 ss. 18 Versailleska pogodba, Partie VIII, Aneks II, § 17 in 18: § 17. En cas de manquement par 1'Allemagne a l'execution qui lui incombe de l'une quelconque des obligations visees a la presente Partie du present Traite, la Commission signalera immediatement cette inexe- cution a chacune des Puissances interessees en y joignant toutes propo- sitions qui lui paraitront opportunes au sujet des mesures a prendre en raison de cette inexecution. Univ, prof. dr. Iv. Žofger: Repar, problem in zasedba Porurja. 21 Te določbe nam dajejo jasen odgovor na vprašanje, kdo sme uveljavljati represijo radi neizpolnitve reparacijskih ob¬ veznosti in s katerimi sredstvi. 3. — Glede subjekta, ki ima pravico uveljaviti repre¬ salijo, določa § 17., da ima reparacijska komisija o tem, da se obveznost dajatve ni izpolnila, obvestiti državo, ki je po ne¬ izpolnitvi prizadeta, in pravi dalje § 18., da imajo d o - tične vlade pravico do vseh odredb, ki bi jih v danih okoln- nostih smatrale za potrebne. 0 tem, da bi ententne države smele le skupno ali kolektivno storiti prisilne korake, ni nobenega govora. Ker bi taka omejitev tvorila izjemo od splošnega na¬ čela, bi morala biti v pogodbi izrecno ugotovljena. Obenem bi pa, kakor se je to glede kršitve izvestnih mednarodnih dolžnosti zgodilo v paktu Društva narodov, morale biti do¬ ločene modalitete, po katerih naj se izvrši taka kolektivna akcija, pri kateri bi sodelovalo kakih 20 ententnih držav. Dajatvene obveznosti so individualno določene, ker merijo na dobavo materiala, ki ga potrebujejo po e din e države. Glede nekaterih predmetov (premog, koks itd.) je ta individualizacija izvedena že v pogodbi sami (aneksa IV, V), v podrobnem pa vrši individualizacijo dajatev reparacijska ko¬ misija s svojimi naročili, ki odrejajo, da ima Nemčija ta in ta določeni material poslati tej in tej določeni državi in se v pogodbi (§ 10. aneksa V) izrecno naglaša, da vrši komisija ta posel kot posredovalka (intermediaire) med Nemčijo in do¬ ti č n o državo. 19 Če torej Nemčija ne izpolni obveznosti, ki jih dolguje Franciji in Belgiji, sta le Francija in Belgija oni prizadeti državi, ki sta kot »gouvernements respectifs« po § 18. upra¬ vičeni, započeti prisilno akcijo. § 18. Les mesures que les Puissances alliees et associees auront le droit de prendre en cas de manquement volontaire par 1'Allemagne, ef que 1’Allemagne s'engage a ne pas considerer comme des actes d'hosti- lites, peuvent comprendre des actes de prohibitons et de represailles economiques et financieres et, en general, telles autres mesures que les Gouvernements respectifs pourront estimer necessitees par les circonstances. 19 Prim. tudi določbo § 12. aneksa II, v kateri je rečeno, da je re¬ paracijska komisija zastopnik ententnih držav »za njihove d o - tične deleže« in tudi to le, v kolikor gre za prejemanje, razprodajanje, shranjevanje in razdeljevanje reparacijskih dajatev. 22 Č a s«. 4, — Kar se tiče prisilnih sredstev, ki se smejo uporabljati, določa § 18. izrecno, da smejo prizadete države uporabljati ekonomske in financialne represalije, razen tega pa »v s a k o j a k e druge odredbe, ki bi jih v danih okolnostih smatrale za potrebne.« Ne samo torej, da § 18. ne ugotavlja nobene omejitve v izbiri prisilnih sredstev, ampak nasprotno, on določa svobodo v izbiri teh sredstev. Nemška nftta torej stoji v diametralnem nasprotju z določbo § 18,, na katero se poziva. Vso neutemeljenost nemške teze, po kateri bi bila za¬ sedba nemškega ozemlja izključena kot represalija proti krše¬ nju reparacijskih obveznosti, pa kaže činjenica, da mirovna pogodba sama (čl. 430) predvideva tako zasedbo za sankcijo reparacijskih obveznosti. Če bi namreč Nemčija po tem, ko se je zasedeno Porenje že deloma ali do cela izpraznilo, ne hotela izpolnjevati svojih reparacijskih dolžnosti, za kar je, kakor zgoraj omenjeno, predviden rok 30 let, bi se izpraznjene zone »takoj zopet zasedle« (seraient immediatement occupees de nouveau). Iz vsega tega sledi, da je zasedba Porurja po Franciji in Belgiji v vseh ozirih, ki pridejo za pravno do¬ pustno represalijo v poštev, vskladu z med¬ narodnim pravom sploh in z mirovno pogodbo posebej in da so povsem neutemeljene trditve nemške note, po kateri se v zasedbi Porurja krši mednarodno pravo in mirovna pogodba, da je ta zasedba čin nasilja itd. 5, — Iz dejstva pa, da je zasedba Porurja po povodu, ka¬ kovosti in obliki povsem upravičena represalija, tudi sledi, da niti Nemčija niti druge države ne smejo mo¬ titi okupacijskih držav v izvrševanju represalije. Države, ki pod pogoji in v mejah, ki jih določa pravo, izvršujejo represijo proti kršenju mednarodne obveznosti, izvršujejo lastno pravico, ki jo jim jamči pozitivno mednarodno pravo, in se s tako pravilno izvedeno represalijo ne krati pravica nikogar, 20 Zategadelj Nemčija ni upravičena, da se stavi zasedbi v bran, da skuša organizirati odpor prebivalstva proti okupacijskim organom, da je ustavila nadaljnje prestacije. 20 Glej moja izvajanja 1. c. 110. Prof, dr. Ljubomir Marakovič: Ekspresionizam u Hrvatskoj. 23 S takim početjem krši dolžnost, trpeti upravičeno eksekucijo, in zagreši nov delikt, ki upravičuje okupacijske oblasti k represalijam proti deliktičnemu počenjanju, To že sledi iz bistva represalije in je še izrecno ugotovljeno v citiranem § 18., v katerem se Nemčija zaveže, da represalij ne bo smatrala »za sovražen či n«. Pa tudi druge države nimajo pravice, motiti izvršitev represalije z »nezaželjeno« ali »nenaprošeno« in¬ tervencijo. Upravičene so le do »prijateljskih« poskusov posredovanja v smislu haških konvencij (ponudba dobrih uslug itd.); ali vsako poseganje v zadevo, ki bi bilo proti volji pri¬ zadetih držav, bi bilo ravno tako kršenje mednarodnih obvez¬ nosti in torej mednarodni delikt, kakor je to upor Nemčije. 650 23