Dr. Marin Gabrovšek, dipl. inž. Železarna Jesenice
DK : 669.15 — 194 : 669.26 '24' ASM/SLA: AYn
Mikrolegirana finozrnata jekla za varjenje konstrukcije*
V članku so podane teoretske osnove vplivov posameznih elementov na višino meje plastičnosti in opisano laboratorijsko in industrijsko raziskovalno delo v zvezi z osvajanjem finozrnatih mikrolegiranih jekel s povišano mejo plastičnosti v železarni Jesenice.
Mikrolegirana finozrnata jekla za varjene konstrukcije.
Pod imenom mikrolegirana finozrnata jekla razumemo jekla, katerim dodamo posamezne legurne elemente v minimalnih količinah, stotin-kah ali tisočinkah procenta, ki ob dodatku drugih spremljajočih elementov bistveno vplivajo na fizikalne lastnosti jekla, bodisi na mejo plastičnosti, bodisi na krhki lom itd. Meja plastičnosti je povezana z velikostjo primarnega, oziroma sekundarnega zrna. Z ozirom na to, da mikrolegirani elementi vplivajo tudi na kristalizacijo jekla, imenujemo ta jekla tudi finozrnata jekla.
Bistvo mikrolegiranih finozrnatih jekel je torej, da imajo zaradi finega zrna povišano mejo plastičnosti in nizko temperaturo prehoda iz žilavega v krhki lom.
Napredek v tehniki gradenj jeklenih konstrukcij je pa tesno povezan z razvojem ustreznih jekel v obliki pločevine ali profilov, ki imajo čim višjo mejo plastičnosti. To je konstruktorju eden izmed osnovnih elementov pri projektiranju konstrukcije.
Razumljivo je, da je tudi Železarna Jesenice spremljala razvoj teh jekel v svetu in pričela z osvajanjem finozrnatih jekel s povišano mejo plastičnosti do 50kp/mm2.
Kakšen je razvoj teh jekel v železarni in kaj smo na tem področju dosegli?
Preden se dotaknem konkretnega raziskovalnega dela, povezanega z osvajanjem jekel, se bom povrnil na pojem meje plastičnosti in na elemente, ki vplivajo na njeno izoblikovanje. Naredimo raztržni preizkus čistega železa. V trdnostnem diagramu ne zasledimo nobenih abnormalnosti. Pojav ostane nespremenjen, če dodamo tudi elemente substitucijskega tipa (Mn, Si itd.). Če pa dodamo čistemu železu le 0,005 % C, pa ta že bistveno vpliva na izoblikovanje raztržnega diagrama, pojavi se izrazita meja plastičnosti, (si. 1).
E (%) Slika 1
Diagram trgalnega preskusa
Fizika kovin nam daje za ta primer naslednjo razlago:
Kristalna mreža železa ni idealna, je polna nepravilnosti — dislokacij.
že enostavni pregled kotne dislokacij e kaže (si. 2), da je pojav dislokacij povezan z deformacijo mreže. Zgornji del kristala je torej obremenjen na tlak, spodnji na nateg. Prisotnost teh napetosti vpliva tudi na difuzijo in razporeditev intersticijskih atomov in se s pravilno porazdelitvijo prisotnih atomov različnih premerov te napetosti do neke mere tudi izenačijo.
V primeru, ko dodamo čistemu železu inter-sticijske atome ogljika, bodo le-ti difundirali v bližino dislokacij, kjer je njihova razporeditev v energetskem pogledu najbolj ugodna. V fiziki kovin rečemo, da se nam je stvoril Cotrellov dislokacijski oblak, ki zavira nadaljnje gibanje
n
Predavanje na strokovnem posvetovanju metalurgov v Mariboru oktobra 1971
Slika 2
Prikaz kotne dislokacije v kristalni mreži
dislokacij tudi pod vplivom zunanjih napetosti. Rečemo torej lahko, da tvorba Cotrellovega dislokacijskega oblaka pomeni zasidranje dislokacij, ki se lahko osvobodijo šele pod vplivom večjih zunanjih obremenitev.
Pri raztržnem preizkusu se osvoboditev dislo-kacije pokaže kot zgornja meja plastičnosti. Pri nadaljevanju raztržnega preizkusa lahko pride do ponovnega enkratnega ali večkratnega pojava tvorbe urejenega dislokacijskega oblaka, kar se odraža v izraziti zgornji in spodnji meji plastičnosti. Ko pa atomi ne morejo več slediti gibanju dislokacij, se le-te popolnoma iztrgajo iz dislokacijskega oblaka in do popolne porušitve poskusnega vzorca — probe ne zasledimo v raztržnem diagramu nobenih abnormalnosti.
Iz navedenega sledi, da je višina meje plastičnosti odvisna od sile, ki je potrebna, da se dislokacija iztrga iz dislokacijskega oblaka, in od splošnega pojava drsenja kristala, kar je odvisno od velikosti zrna. Oba elementa je povezal Petch v obrazec za višino meje plastičnosti
i
ffs = t7b + k X d T
pri tem pomeni
—	sigma 0 odpor kristalne meje za gibanje dislokacij
—	d povprečna velikost kristalnega zrna
—	k konstanta
Razumevanje pojava gibanja dislokacij in difuzijskih sposobnosti posameznih elementov v jeklu pa dajejo odgovor, kako lahko metalurg vpliva na mejo plastičnosti jekla, ali z drugimi besedami, kako lahko vpliva na gibanje dislokacij, da bi dosegli čim višje meje plastičnosti.
Na mejo plastičnosti vplivamo lahko:
—	z dodatnimi elementi
—	s strukturnimi vplivi
Z elementi vplivamo lahko direktno ali indirektno.
Direktno vplivajo elementi intersticijskega tipa C in N, ki vplivajo direktno na tvorbo Cotrellovega dislokacijskega oblaka.
Indirektno pa vplivamo na mejo plastičnosti z dodatki:
—	Mn, Si, Cr, Mo, Nb, V, ki imajo vpliv na difuzijsko sposobnost ogljika in dušika
—	določeni elementi vplivajo na utrjenje ferita, kot na primer Si, ali utrjujejo ferit s fino dispergiranimi izločki, kot na primer Nb in V
—	z elementi lahko vplivamo tudi na neposredno tvorbo fine primarne sekundarne strukture.
Ce sem govoril o vplivu elementov, naj omenim še vplive strukture na višino meje plastičnosti, in sicer:
—	velikost avstenitnega in feritnega zrna, kar je povezano s Petchovo enačbo
—	dodani elementi vplivajo na volumsko razmerje ferita in perlita v strukturi. Povečanje deleža perlita v strukturi povzroči povečanje trdnosti, vendar spremlja to povečanje tudi zvišanje temperature prehoda iz žilavega v krhki lom. Prav ta lastnost se pa pri finozrnatih jeklih največ zahteva;
—	velikost perlitnih lamel in njih oddaljenost. Cim finejše so lamele, čim krajše so, višja je meja plastičnosti, oziroma trdnost. Ta strukturni efekt je povezan s kemično sestavo, v glavnem pa s hitrostjo ohlajevanja jekla po toplotni obdelavi.
To je bilo torej nekaj teoretskih vplivov posameznih elementov in strukture na višino meje plastičnosti in trdnosti jekla.
Kakšne zahteve se postavljajo
za finozrnata mikrolegirana jekla?
—	meja plastičnosti min. 40 kp/mm2,
—	raztezek 5 d min. 20 % ali
1200 trdnost'
—	nizka temperatura prehoda iz žilavega v krhki lom,
—	žilavost na probi z ostro zarezo min. 3,5mkp/cm2 pri temperaturi —20°,
—	garantirana varljivost in deformacij ska sposobnost z uvijanjem v hladnem.
Od vseh teh zahtev, ki so dovolj jasno formulirane, se moram dotakniti le varjenja. Poleg različnih metod določevanja varivosti jekla, mora biti izpolnjena tudi zahteva, da Cekv ne preseže vrednosti 0,40 za konstrukcije, katere varimo brez predgrevanja, oziroma 0,45 za konstrukcije, pri katerih je predgrevanje več ali manj obvezno.
Za določevanje Cekv je najbolj razširjen obrazec
Mn , Cr + Mo + V Ni + Cu
Cekv = o/« C + — +■----+ — -
Cekv je torej pokazatelj, ki združuje nagnjenost jekla k tvorbi martenzita in ki določa tehnologijo varjenja, t. j. kdaj material predgrevamo, kdaj ne.
Iz enačbe za Cekv vidimo, da ogljik v jeklu ni zaželjen, da njegov vpliv izredno hitro narašča in da moramo pri razvoju jekel s povišano mejo plastičnosti uporabiti različne elemente, ki vplivajo ne le na tvorbo in gibanje Cotrellovega dislokacijskega oblaka, ampak tudi na izoblikovanje strukturnih komponent.
Z ozirom na to, da sem o vplivu intersticijskih elementov C in N že govoril, se bom v kratkem dotaknil vpliva substitucijskih elementov na fizikalne lastnosti mikro legiranih finozrnatih jekel, in to Mn, Si, Ni, Mo, Nb in V.
Mangan
Mangan znižuje točko Ac3 in dosežemo pri 2 % Mn čisti evtektoid že pri 0,65 % C. Mangan torej vpliva na
—	utrjevanje ferita
—	povečuje delež perlitne komponente v strukturi.
Silicij
Vpliv Si je omejen v glavnem na utrjenje ferita. Ko se začne transformacija avstenita in se začne pojavljati pri prekristalizaciji v strukturi že perlit, narašča delež silicija v avstenitu zaradi ne-topnosti v cementitu. Ta koncentracija narašča predvsem v okolici cementitnih kali, torej lahko silicij zavira tudi izločevanje ogljika v obliki ce-mentita. Vpliv silicija je torej omejen le na utrjevanje ferita. Ima pa v splošnem slabo lastnost, da povzroča grobozrnato kristalizacijo, zato je njegova koncentracija omejena na 0,50 %.
Lastne raziskave pa kažejo, da vpliv Si na grobozrnatost strukture pri mikrolegiranih jeklih ni tako velik, lahko rečem, da tega vpliva pri raziskavah nismo zasledili. Zato ne izključujem možnosti, da bo silicij v bodoče pri osvajanju finozrnatih jekel tudi v večjih koncentracijah normalen dodatek za povišanje meje plastičnosti.
Vpliv silicija na osnovne mehanske lastnosti jekla je razviden iz tabele 1.
Tabela 1 — Vpliv Si na mehanske lastnosti
0,17 % C 1,40% Mn 0,045 % Al		aB	85 %	4 %	Žilavost (V notch)	
	kp/mm2				normaliz. starano	
					— 2°	+ 2°
0,45 % Si	43	59	23	67	21	20 18
0,58 % Si	45	55	25	60	24	19
0,81 % Si	47	56	25	67	20	19 16
1,15 % Si	50	65	23	62	18	18 12
1,50 % Si	53	73	27	65	12	11
Upogib: d = 2 a = 1806
HV — prehodna cona zvara max. 230 HV
Z rastočo koncentracijo Si v jeklu narašča meja plastičnosti, ne da bi bilo opaziti bistven padec žilavosti jekla.
Varilno tehnični preizkusi jekla z nizkim in visokim Si niso pokazali nobenih abnormalnosti. Nasprotno, prehodne cone jekla z dodatkom Si niso pokazali nobenih abnormalnosti. Nasprotno, prehodne cone jekla z dodatkom Si dajo enakomernejši strukturni prehod zvara v osnovni material.
Slika 4
Struktura prehoda zvar — osnovni material pri jeklu z 0,45 % Si, 200 X
Slika 5
Struktura jekla z 0,81 % Si, 200 x
Slika 3
Struktura jekla z 0,45 % Si, 200 X
Slika 6
Struktura prehoda zvar — osnovni material pri jeklu z 0,81 °/o Si, 200 x
Nikelj
Nikelj ne vpliva bistveno na razporeditev ferita in perlita in je njegov vpliv omejen na višino točke transformacije jekla in s tem utrjenje ferita.
Molibden
V jeklu povzroča tvorbo kombiniranega FeMo karbida. Vpliv Mo na mejo plastičnosti in trdnosti je pomemben v glavnem za jekla, namenjena uporabi pri visoki temperaturi.
Navedel sem torej v kratkem, kako vplivajo dodatni elementi individualno na fizikalne lastnosti jekla. Seveda so ti vplivi pri različnih koncentracijah zelo različni, kar dokazujejo naslednji diagrami:
Slika 7
Vpliv elementov substitucijskega tipa na mejo plastičnosti (Pichering — Gladman)
Iz diagramov vidimo, da posamezni elementi vplivajo močneje na mejo plastičnosti (si. 7),
Nizko ogtjično jeklo
Slika 8
Vpliv elementov substitucijskega tipa na trdnost (Picke-ring — Gladman)
drugi imajo bistveni vpliv na trdnost (si. 8). S tem je pa podana možnost kombinacije elementov z ozirom na zahteve.
Povrnili bi se k osvajanju jekel s povišano mejo plastičnosti nad 40 kp/mm2 v Železarni Jesenice. Vse raziskave smo izvršili najprej v laboratorijskem obsegu. Šarže v teži 6 kg so bile izdelane v visoko frekvenčni peči, prekovane v palice ustreznih dimenzij, toplotno obdelane in izdelane trgalne probe mikro, za določevanje trdnosti na stroju S. A. D. A. M. E. L.; žilavostne probe so bile normalnih standardnih dimenzij. Poudariti moram, da smo vse žilavosti določevali vedno na probah z ostro zarezo.
Ko smo na osnovi eksperimentalnega dela preiskav VF šarže prišli do določenih rezultatov, smo prešli na naslednjo fazo polindustrijskih preiskav. Odlili in izvaljali smo v pločevino 8-tonske šarže posameznih optimalnih sestav jekla in v zadnji fazi smo preizkusili še industrijsko osvajanje. V tej fazi so bile izdelane šarže v 60-tonski elektro peči in predstavlja pravzaprav že redno proizvodnjo jekla teh kvalitet.
Za kontinuiteto dela odnosno lastnosti iz-hajajmo iz čistega železa ARMCO: 0,001 % C 0 % Si
0,20—0,30 % Mn
Fizikalne lastnosti takega železa so: meja plastičnosti 12—15 kp/mm2 trdnost	20—25 kp/mm2
raztezek min. 30 %
\
\
\
\ Cr
Nizko ogljicno jeklo
a Gs kp/mrr? 20 dodatek 1 % (utežni) elementa
C * UO N * UO P * 86,6 Si * 13,5 Cu * 3,92 Mn * 3,3 Mo* 141 Ni 0 Cr - 3/
Dodajmo Armcu nekaj ogljika in silicija za pomirjenje jekla pri sestavi 0,07—0,10 % C 0,15—0,30 % Si 0,20—0,35 % Mn maks. 0,050 % P maks. 0,050 % S 0,020—0,040 % Al
dosežemo fizikalne lastnosti in sicer: meja plastičnosti min. 18 kp/mm2 trdnost	37—45 kp/mm2
raztezek min.	20 %
Še vedno je nizka meja plastičnosti. Povišamo jo lahko z dodatkom ogljika. Z ozirom na Cekv, na drugi strani pa zaradi deleža lamelarnega perlita v strukturi je pri konstrukcijskih jeklih višina ogljika omejena z maks. 0,20 %. Dodamo torej prej omenjenemu jeklu 0,20 % C.
Pri sestavi 0,20 % C 0,15—0,35 % Si 0,20—0,35 % Mn maks. 0,050 % P maks. 0,050 % S 0,020—0,040 % Al
dosežemo lastnosti:
—	meja plastičnosti min. 24 kp/mm2
—	trdnost	41—50 kp/mm2
—	raztezek	min. 20 %
Omenil sem že, da predstavlja meja 0,20 % zgornjo mejo za ogljik, ker sicer zaradi naraščanja deleža lamelarnega perlita v strukturi zvišuje temperaturo prehoda iz žilavega v krhki lom.
Zgornji podatki povedo, da smo do kraja izkoristili vpliv tistega elementa v jeklu, ki vpliva direktno na izoblikovanje Cotrellovega dislokacij-skega oblaka in s tem na višino meje plastičnosti.
Za dosego višjih vrednosti meje plastičnosti moramo torej poseči po elementih substitucij-skega tipa Mn, Si, Ni, V, Nb, Mo.
Dodatek mangana: 0,15—0,18 % C 0,25—0,50 % Si 1,30—1,50 % Mn maks. 0,045 % P maks. 0,045 % S 0,020—0,040 % Al
S tem dosežemo fizikalne lastnosti:
mejo plastičnosti min. 36 kp/mm2 trdnost	52—62 kp/mm2
raztezek 5 d	min. 20 %
To je tako imenovano jeklo St 52, oziroma č 0562 po JUS, ki je osnova za nadaljnje raziskovalno delo na področju osvajanja jekla s povišano mejo plastičnosti, oziroma mikrolegiranih jekel.
Ker je torej meja plastičnosti 36 kp/mm2 nekak start za nadaljnje delo, bom poizkušal vpliv posameznih elementov do te vrednosti meje plastičnosti prikazati tudi grafično. Glej sliko 9!
1

40
30
20
	
	~~~ ~ """" ! 6o —1-.. 1. .. . .. v ^ ■ \ \ v v ' '.
	
///////	'///////z
v/////	////V/V <220 c
///////	
Dodani element Mn,Si,Nb,V, Al % Slika 9
Vpliv nekaterih elementov na mejo plastičnosti
Zaključimo torej lahko, da z dodatkom ogljika do 0,20 % dosežemo maksimalno mejo plastičnosti, odgovarjajoče dodanemu elementu. Vsako nadaljnje povišanje meje plastičnosti je pa povezano na dodatek elementov, ki vplivajo indirektno na gibanje dislokacijskega oblaka, to je na »sigma 0«.
Pomemben vpliv na »sigma 0« in vlogo pri osvajanju finozrnatih mikrolegiranih jekel imata elementa Nb in V. Zato bom vpliv teh elementov obdelal bolj podrobno:
NIOB
V jeklu tvori ob prisotnosti ogljika in dušiKa kubični Nb(C) odnosno kubični NbN. Z ozirom na to, da imamo v jeklu vedno oba elementa, je razumljivo, da se bo z ozirom na koncentracijo ogljika in N delež kombiniranega Nb(CN) spreminjal.
Vpliv Nb je naslednji:
—	v trdni raztopini avstenita zavira difuzijo ogljika
—	lahko se izloči v avstenitu, pogosto tvori inkoherentne izločke, ki zavirajo rast avstenitnih kristalnih mej, predvsem v normaliziranem stanju
—	izloči se v feritu v koherentni obliki, vedno takrat, kadar jeklo relativno hitro ohladimo iz temperature topnosti Nb v avstenitu v feritno področje. Posledica tega je močno utrjenje ferita.
Izločki, ki se pojavljajo ob progresivni transformaciji gama-alfa, imajo karakteristično obliko; izločeni so v regularni obliki, kot to kaže slika 10.
IT

lis

1
.V
■ §1 p " ;

/ m
Slika 10
Izločki Nb (C, Nt) — normalizirano pri 1200" C (Econom-poulos — Greday)
Vpliv Nb je torej povezan z njegovo topnostjo, oziroma obliko izločkov karbonitridov, oziroma karbidov. Topnost Nb v odvisnosti od ogljika prikazuje naslednji diagram na sliki 11.
Ta diagram velja za stabilno stanje, žarjenje jekla pri določenih temperaturah 100 min. Izločki Nb C v inkoherentni obliki dosežejo velikost 100—500 A, če se tvorijo pri nizki temperaturi, oziroma 2000 A, če se tvorijo pri visokih temperaturah. Vpliv Nb na višino meje plastičnosti pa kaže diagram na sliki 12.
Ta diagram velja za popolno stabilno stanje, to žarjenje jekla 60 min. pri določeni temperaturi, ohlajevanje na zraku in žarjenje 1 uro pri 600° C.
i
.o
utrjenje ferita. Do danes še ni precizirano, kakšen delež dušika je ob prisotnosti Nb in Al vezan na en ali drugi element. V praksi izkoriščamo Nb kot karbidotvorni element, zato pri izdelavi jekla pazimo posebno na to, da dodamo Al za dezoksida-cijo v peč in kot prvi dodatek v ponovco. Praksa nam ni dokazala, da bi Nb reduciral že stvor-jeni Al.
70
\J
.C
\J
N
				'r/ i/	F
			// // /' /	__1 z'-	1—
_ Nb	izločen		/ '	A eL	
Nb s	kupni	" / / ///'	/		
?	i -1 /	/ /			
				Q22%C U0%Mn Q035°/°Nb	
7 00
80
60
o o
40
20* I
c &
-T £
Temperatura zorenja v "C
Slika 12
Vpliv izločenega Nb (C, N) na mejo plastičnosti Vanadij
Vanadij se ponaša v jeklu v manjših koncentracijah pod 0,25 % podobno kot Nb. Ob prisotnosti ogljika in dušika tvori vanadijev karbid ali vanadijev nitrid.
7 00 80 60 40 20 0
		0.21 % C	
		0.035%Nb	
		\Topen Nb	
//Izločeni Nb\_			
//////y		//A	
piP^* * - -	* fiJfclll
900 1000 1100 1200 1300 900 1000 1100 Temperatura žarenja
Slika 11
Topnost Nb (C, N) v avstenitu v odvisnosti od ogljika
Poleg karbida je pomemben Nb tudi kot nitri-dotvorec. Afiniteta Nb do dušika je izredno visoka, podobno kot pri Al. Niobov nitrid, oziroma karbonitrid je zelo stabilen in vpliva na fino primarno in sekundarno kristalizacijo, kakor tudi
Slika 13
Izločki V4C3 — normalizirano pri 950° C (Econompoulas — Greday)
Vanadijev karbid (si. 13) je pri finozrnatih nizkoogljičnih jeklih dokaj nestabilen.
Krivulja topnosti vanadijevega karbida pri jeklu z 0,20 % C je podana z naslednjim diagramom na sliki 14.
Vanadijev karbid torej nad temperaturo 1000° C preide v trdno raztopino, kar je za toplotno obdelavo jekla vedno zaželeno.
Tabela 2 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — Nb
Šarža	%C	°/o Si	°/o Mn	% Al	% Nb
VF 190	0,16	0,30	1,40	0,038	0,09
					
Meja plastičnosti
Trdnost
s?
i. o P1
C Op •O
I
S
<b Q
100
80
60
40
20
900
950
1000
V50
W0°C
Slika 14
Topnost V,Ca v avstenitu (Mayer-
44,2 kp/mm2
56,3 kp/mm2
		Raztezek 5S	36 %
		Kontrakcija	72 %
	V topen	Žilavost — V Notch	18,4 mkp/cm2 (+20°)
/^//Izločeni V /	/ l/ /\ 1	s	
• Schanvvinhold)
Poleg karbidov tvori vanadij tudi nitrid. Vanadijev nitrid je pri osvajanju finozrnatih jekel manjšega pomena z ozirom na nestabilnost ob prisotnosti ostalih elementov Nb in Al.
Ponašanje dušika ob prisotnosti Al in V prikazuje slika 15
Kako opisano ponašanje Nb in V izkoristimo v praksi pri osvajanju finozrnatih jekel pa kažejo naslednji praktični rezultati:

Q.06mrn i--i
• \

Slika 16
Izločanje Nb C po kristalnih mejah, 200 X
1 Q
100 80 60 40 20
0,140 '/.K 0,0063 %N 0,085 %AI			%r\		
			<		■t. ■■v ••••• * # v-
	o /				6 ** Jk
• —<	J				
i ;	r x				
i


500 700 900 Temperatura v °C
1100
1300
Slika 15
Ponašanje dušika ob prisotnosti Al in V KOMBINACIJA Mn-Nb
Previsoka koncentracija Nb v jeklu ni zaželena; zgornjo mejo predstavlja dodatek 0,10 %. Pri višjih koncentracijah Nb se pri nepravilnem postopku valjanja jekla lahko izloči NbC na kristalnih mejah, kar seveda vpliva negativno na fizikalne lastnosti jekla. (Slika 16, 17.)

002mm i-1
Slika 17
Izločanje Nb C po kristalnih mejah, 500 X
KOMBINACIJA Mn-Nb-N
Pri šarži VF 511 dosežemo torej pri nižji koncentraciji ogljika višjo mejo plastičnosti. Dušik je nadomestil ogljik.
Tabela 3 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — Nb — N
■Sarža	% C	% Si	% Mn	°/o Nb	°/o Al	% N
VF 508	0,15	0,74	1,56	0,06	0,042	0,0079
VF 511	0,12	0,74	1,54	0,05	0,022	0,0234
Šarža . .	, fB ,	5S	%
kp/mm2	kp/mm2	5
VF 508 45,9 59,6	27	72
VF 511 47,8 57,6	25	73,4
Zilavost mkp/cm2 — zareza V Notch Šarža	Normalizirano	Starano
	+ 20" C	0°C	20° C	
VF 508	22,0	22,1	18,7	19,8
VF 511	25,3	22,5	21,0	22,5
VPLIV ALUMINIJA
Praksa kaže, da ima tudi Al svoj vpliv na mejo plastičnosti. Kako si lahko razlagamo ta vpliv? Dejstvo je, da pri šaržah 515 in 516 ni zaslediti staranja, torej je dušik vezan na NbN. Ni izključeno, da je povišanje meje plastičnosti pri šaržah z Al vezano na utrjenje ferita in ne na finozrnato primarno in sekundarno kristalizacijo, ki je posledica Al v jeklu. (Tabela 4.)
Tabela 4 — Vpliv Nb in Al na staranje jekla
Šarža	% C	% Si % Mn	% Nb	% Al
VF 513	0,15	0,76 1,39	0,08	0,042
VF 514	0,14	0,72 1,18	0,07	0,053
VF 515	0,15	0,64 1,39	0,06	0,00
VF 516	0,14	0,71 1,38	0,06	0,002
				
Šarža	kp/mm2	0-B kp/mm2	s5 %	
VF 513	47,2	59,0	28,3	69,8
VF 514	48,7	58,8	26,7	72,3
VF 515	45,8	58,3	28,3	69,0
VF 516 47,3	58,8	27,5	68,7
Zilavost mkp/cm2 — zareza V Notch Šarža	Normalizirano	Starano
+ 20° C — 20» C — 40° C + 20° C — 20° C — 40° C
VF 513	21,7	18,9	23,1	20,1	18,2	18,0
VF 514	20,4	20,9	21,8	20,4	20,1	20,5
VF 515	23,3	22,0	21,9	20,1	19,3	19,7
VF 516	22,0	21,1	16,8	14,1	16,4	11,3
KOMBINACIJA Mn-V
Tabela 5 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — V
Šarža	% C % Si % Mn % V % Al
VF 223 0,16 0,58 1,33 0,09 0,019 VF 225 0,15 0,63 1,26 0,16 0,038
kp/mm2 kp/mm2	S= °/o	* °/o
VF 223	46,8	62,5	23,3	66,5
VF 225	49,5 64,0	23,6	63,4
			
Šarža	Žilavost mkp/cm2 — zareza		V Notch
	+ 20° C	0»C	— 20° C
VF 223	15,0	18,1	15,7
VF 225	14,8	15,6	15,0
KOMBINACIJA Mn-Nb-V
Tabela 6 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — Nb — V
Šarža	% C °/o Si % Mn % V		% Nb % Al	°/o N
VF 518	0,14 0,65	1,44 0,07	0,035 0,020	0,0041
VF 519	0,14 0,66	1,45 0,08	0,023 0,030	0,0042
				
šarža	Ts kp/mm2	<TB kp/mm2	s5 %	l]; %
VF 518	48,6	60,4	26,7	71,2
VF 519 47,1	61,2	26,2	70,1
		Zilavost mkp/cm2	
Šarža	Normalizirano !		1 Starano
	+ 20° C	0°C	+ 20° C 0° C
VF 518	20,4	20,3	19,6 18,6
VF 519	21,4	21,0	18,5 18,6
Podobne rezultate meje plastičnosti smo dosegli pri šaržah z Nb. Zakaj torej še dodatek V?.
Jekla z Nb so občutljiva na pogoje valjanja in zahtevajo posebne pogoje predelave. Z ozirom na to, da v praksi teh pogojev ni mogoče vedno zagotoviti, poleg tega pa jekla z vanadijem niso tako občutljiva na valjanje, dosežemo s to kombinacijo mikrolegiranja v praksi bolj stabilne rezultate.
Kako vpliva ogrevanje Nb-V jekla
pri predelavi na mejo plastičnosti
Finozrnata jekla s povišano mejo plastičnosti se mnogokrat predelujejo s predgrevanjem. Potrošniki (se) sprašujejo do katere temperature lahko jeklo segrejejo za lažje preoblikovanje, ne da bi pri tem poslabšali mehanske lastnosti. Vpliv predgrevanja pri oblikovanju na fizikalne lastnosti je pa razviden iz naslednjih tabel, in sicer:
Tabele 7 za Mn-Nb jeklo
Tabele 8 za Nb-V jeklo
V obeh primerih torej zasledimo v dvofaznem območju padec meje plastičnosti in narastek trdnosti. Predpostavljam, da je to povezano s koagu-lacijo izločkov, povišana trdnost pa je posledica razmešanja trdne raztopine.
Predpostavljam, da je ponoven dvig meje plastičnosti pri višjih temperaturah povezan s homo-genizacijo avstenitne strukture in dodatno difuzijo Nb.
Te preiskave pa dokazujejo, da se morajo pre-oblikovalci jekla ogibati predgrevanja jekla v dvofaznem območju, to je 720—800°.
Nagnjenost jekla Nb-V k napuščni krhkosti
Določene konstrukcije moramo napetostno odžariti. Z ozirom na to se postavlja vprašanje nagnjenosti NbV jekel k napuščeni krhkosti. Rezultati tozadevnih preiskav so razvidni iz tabele 9
O vplivu Nb in V na mejo plastičnosti je postavljenih več teorij. Na osnovi teoretskega razglabljanja in praktičnega raziskovalnega dela lahko definiramo vplive obeh elementov na mejo plastičnosti, kakor sledi:
Vpliv Nb je dvojen: v obliki nekoherentnih izločkov vpliva na finozrnato primarno kristaliza-
Tabela 7 — Vpliv temperature žarenja na fizikalne lastnosti Nb jekla
Šarža	% C %	Si °/o Mn % Nb		% Al
E 3829	0,18 0,30		1,58 0,12	0,05
				
Temperatura °C	Os kp/mm2	oB kp/mm1	5S %	i|;%
20	45,9	62,8	25	61
550	47,8	60,5	32,5	63,4
600	47,4	60,1	30,8	61,0
650	46,2	58,0	28,3	64,0
700	45,4	57,3	27,5	62,7
750	45,0	80,9	16,7	17,6
800	43,4	65,3	26,5	58,0
850	48,6	62,0	28,5	64,4
900	47,5	60,8	29,0	61,8
čas žarenja	60 minut			
Tabela 8 — Vpliv fizikalne lastnosti Nb -		temperature žarenja na - V jekel		
Šarža 9	'a C % Si	% Mn	% Nb % V	% Al
E 3833 0,17 0,35		1,50	0,048 0,11	0,006
				
Temperatura °C	"s kp/mm2	OB kp/mm2	s5 %	^ %
20	48,4	62,5	29,5	60,2
550	48,6	62,9	29,2	60,2
600	48,4	62,6	28,3	63,8
650	48,2	61,5	26,6	60,8
700	47,4	58,5	28,3	63,8
750	42,8	70,0	23,3	49,4
800	44,7	64,0	27,6	61,0
850	48,0	63,4	28,0	63,3
900	49,4	63,0	28,0	63,5
Tabela 9	— Napuščna krhkost Nb — V jekla			
Šarža	% C % Si	% Mn	% V % Nb	% Al
EL 1426	0,18 0,35	1,38	0,05 0,046	0,036
	Žilavost mkp/cnr —		zareza V	Notch
Temperatura obdelave °C	Normalizirano	Starano	Normalizirano	Starano
	30 minut na temperaturi		60 minut na temperaturi	
20	13,5	8,0	13,8	5,8
450	13,1	7,0	14,6	5,9
500	15,0	5,75	14,4	6,4
550	13,8	5,6	13,8	6,7
600	14,4	6,35	13,8	5,1
650	14,1	5,60	15,5	6,0
700	15,3	5,60	14,9	5,6
cijo jekla. Drugi del Nb pa skupaj z V vpliva v obliki koherentnih izločkov na utrjenje ferita.
Velikost teh izločkov je 200—400 A. Ti izločki vplivajo na mejo plastičnosti z blokiranjem dis-lokacij in omejujejo sposobnost za drsenje kristalov. Čim manjši so ti izločki, večji je vpliv na mejo plastičnosti. Zato dobimo optimalno velikost in razporeditev izločkov s posebnim načinom valjanja in deformacijo jekla neposredno nad točko Ac3.
Vpliv strukture na fizikalne lastnosti je razviden tudi iz primerjave metalografskih struktur. Medtem ko ugotovimo pri navadnem jeklu kvalitete Č 0445 grobozrnato strukturo ferita in perlita (si. 18 X 200), pa kaže finozrnato jeklo na bazi mangana značilno trakasto strukturo z izredno gostimi perlitnimi lamelami (si. 19 x 200)
mr
-j r
^v r £
A* t-^ A-Jk

Slika 19 Struktura jekla Nioval, 200 X
Na osnovi laboratorijskih in polindustrijskih preizkusov smo osvojili dve vrsti finozrnatih jekel, in sicer:
—	Niobal 43, na bazi Nb z mejo plastičnosti min. 43 kp/mm2
—	Nioval 47, na bazi Nb-V z mejo plastičnosti min. 47 kp/mm2
Poleg omenjenih jekel z mejo plastičnosti 43, oziroma 47 kp/mm2 pa uvajamo v železarni tudi že industrijsko proizvodnjo jekla Nioval 50 z mejo plastičnosti min. 50 kp/mm2 na bazi Ni in V. Fizikalne lastnosti so razvidne iz tabele 10.
Tabela 10 — Fizikalne lastnosti jekla Nioval 50 na bazi Ni in V
C	0,16 %	5S min. 50 kp/mm2
Si	0,40 %	SB 60—85 kp/mm2
Mn	1,40%	1200
		S5 min. =------ trdnost
P	maks. 0,020 %	
S	maks. 0,020 %	
Ni	0,50 %	Žilavost DVM mkp/cm2
V	0,15 %	+ 20° 0° —40° —60°
Al	0,40 %	9 5,5 5 4
Slika 18
Struktura jekla z 0,18 % C in 0,55 % Mn — 200 x
Jeklo je izredno občutljivo na toplotno obdelavo in je poleg normalizacije potrebno občasno vpeljati dodatno operacijo — napuščanje jekla. Vpliv toplotne obdelave na fizikalne lastnosti je razviden iz diagrama na sliki 20.
Istočasno smo pa preiskave usmerili tudi v osvajanje jekla s povišano mejo plastičnosti in povečano obstojnostjo proti atmosferski koroziji z drugimi dodatki.
KOMBINACIJA Mn-Cr-Cu-Ni-Nb
Tabela 12 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — Cr — Cu — Ni — Nb
Šarža	% C °/o Si % Mn% Cr°/o Ni % Cu °/o Nb % Al
VF 1633 0,15 0,29 1,00 0,63 0,50 0,34 0,06 0,045
Meja plastičnosti	47,9 kp/mm2
^ Trdnost	62,0 kp/mm2
Raztezek	28 %
Kontrakcija	76 %
žilavost inkp/cm2 + 20° C 0° C — 20° C — 40° C	— 60° C
20,0	21,1	19,3	19,7	18,75
Temperatura C )
Slika 20
Mehanske lastnosti normaliziranih in na različnih temperaturah popuščanih vzorcev
1	Meja plast
2	Trdnost
3	Kontrakcija __ 4 Žilavost_
KOMBINACIJA Mn-Nb-Cu
Tabela 11 — Mehanske lastnosti jekla pri kombinaciji Mn — Nb — Cu
Šarža	% C °/o Si	% Mn	% Nb % Cu	% Al
VF 917	0,14 0,38	1,21	0,053 0,14	0,038
VF 935	0,16 0,47	1,40	0,065 0,37	0,060
VE 936	0,16 0,46	1,38	0,060 0,56	0,057
Normalizirano 910° C				
Sarža	Cs kp/mm2	kp/mm2	s5 %	ip %
VF 917	42,0	52,5	32	72
VF 935	45,0	57,5	30	72,4
VF 936	44,5	55,0	26	61
				
Sarža		Žilavost m kp/cm2		
	+ 20" C		o°c -	• 20" C
VF 917	18,2		19,2	18,1
VF 935	22,0		15,8	17,5
VF 936	17,8		16,9	18,8
Ob konstantni toplotni obdelavi, to je normalizaciji z narastkom Cu, narašča meja plastičnosti ob zadovoljivi žilavosti
18,0 — deformacija 5 % žilavost — starano ttt-, . " ~ 1f, „.
17,0 — deformacija 10 %
Vidimo lahko, da ob dodatku Cu in ostalih elementov dosežemo relativno visoko mejo plastičnosti ob istočasno močno povečani obstojnosti jekla proti atmosferski koroziji. Na teh osnovah je osvojena proizvodnja jekla s povišano mejo plastičnosti in povečano obstojnostjo proti atmosferski koroziji v kvalitetah:
—	Nionicral 40 z mejo plastičnosti min. 40 kp/mm2
—	Nionicral 45 z mejo plastičnosti min. 45 kp/mm2
Jekla so dobro varljiva.
ZAKLJUČEK
V referatu sem se dotaknil teoretskih osnov in vplivov posameznih elementov na višino meje plastičnosti. V drugem delu sem poizkušal povezati teoretske vplive s praktičnim delom osvajanja mikrolegiranih finozrnatih jekel v železarni Jesenice. Rezultat tega dela je sedem vrst konstrukcijskih jekel s povišano mejo plastičnosti in garantirano varljivostjo. Določena jekla pa imajo tudi povišano odpornost proti atmosferski koroziji.
Pregled tega kvalitetnega asortimenta in fizikalnih lastnosti je razviden iz naslednjih tabel. (13, 14, 15)
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali predstavljajo omenjene kombinacije elementov pri določenih kvalitetah jekel optimalno rešitev glede lastnosti in ekonomike proizvodnje. S tem v zvezi moram dati naslednje pojasnilo:
Tabela 13 — Kemične sestave finozrnatih jekel
	°/o C	% Si	% Mn	% Cr	% Ni	% Cu % Mo	°/o P Nb	V	Al
Niobal 43	max. 0,20	0,40	1,50	—	—	— —	0,05		+
Nioval 47	max. 0,20	0,40	1,50	—	—	— —	0,04	0,06	+
Nio val 50	max. 0,20	0,40	1,50	—	0,50	— —	—	0,15	+
Nionicral 40	max. 0,18	0,40	0,70	0,50	0,50	0,35 —	+	—	+
Nionicral 45	max. 0,19	0,40	0,50	0,50	0,65	0,35 —	+	—	+
Nionicral 60	max. 0,15	0,30	0,40	1,50	2,50	— 0,40	—	—	+
Je-Kor 35	max. 0,14	0,50	0,40	0,50	0,50	0,40 —	0,09 —	—	+
Tabela 14 —	Mehanske	lastnosti finozrnatih jekel							
Kvaliteta	do 10	Meja raztezanja v kp/mm2 za pločevino debeline v mm 10—15 15-25 ,na,d 25, kp/mm2				Trdnost v kp/mm2	Raztezek 5d%	Upogib, kot 180°	
Niobal 43	44	43	43		42	55—70	min. 19	2,5a	
Nioval 47	48	47	46		45	57—75	min. 18	3a	
Nioval 50	50	50	49		48	62—75	min. 17	3a	
Nionicral 40	41	40	40		39	50—65	min. 20	2a	
Nionicral 45	46	45	45		44	55—70	min. 20	3a	
Nionicral 60	60	60	60		60	70—85	min. 18	3a	
Je-Kor 35	35	35	—		—	50—65	min. 20	2a	
Tabela 15 — Žilavostne vrednosti finozrnatih jekel mkp/cm2 (Proba V —Notch) v smeri valjanja
Nestarano stanje
Starano stanje
	o	o	o	o	o	o	u o
Kvaliteta	o CN	s	&	o	&		
	+		1	1	1	+	i
		mkp/cm2				mkp/cm2	
Niobal 43	8	7	6	4,0	-	6	5
Nioval 47	6,5	6	5	4,5		6	5
Nioval 50	7	6	5	4		6	5
Nionicral 40	6	6	5	3,5		6	4
Nionicral 45	6	6	5	3,5		6	4
Nionicral 60	15	15	15	15	15	7	7 6
Je-Kor 35	6	6				3,5	
Dosedanje raziskovalno delo je bilo usmerjeno v osvajanje proizvodnje jekel v normaliziranem stanju, brez druge dodatne obdelave, ki bi pospešila utrjevanje ferita. Brez dvoma bi lahko pri jeklih, legiranih z Cu pa tudi z Nb in V dosegli z napuščanjem dodatne efekte. Vprašanje pa je, če je to ekonomsko upravičeno. Vsekakor je naslednja faza raziskovalnega dela na tem področju usmerjena na to, da na osnovi množice podatkov iz redne proizvodnje s pomočjo matematičnega modela in elektronskega računalnika postavimo optimalne meje v pogledu kemične sestave, fizikalnih lastnosti in seveda tudi ekonomike proizvodnje.
Literatura:
1.	L. Meyer — F. Schmidt — C. Strassburger: Einfluss von Niob und Vanadin auf das Gefiige und Eigenschaften perlitarmer aluminiumberuhigter Stahle. Stahl u. Eisen No 22-1969.
2.	W. Dahl — H. Hengstenberg — H. Adrian: Einfluss von Legirungszusatzen auf die Festigkeitseigenschaften von hochsten schvveissbaren Baustahlen im normalge-gluhten und luftverguteten Zustand. Stahl u. Eisen No 12 1970.
3.	J. M. Gary — W.Webster — J. H. Woodhead: Precipita-tion in mild steels containing small additions of nio-
bium. Journal of The Iron and Steel Institute, avgust 1965.
4.	W. E. Duckvvorth: New Steels and their Applications. Steel times annual revievv & Centenary Number 1966.
5.	H. Vogel — P. Konig — K. Heinz: Einfluss der Abbin-dung von Stickstoff durh Aluminium und Vanadin auf die mechanischen Eigenschaften von hochfesten Bau-stahlen. Archiv fiir das Eisenhiittenwesen 1964 No 4.
6.	P. Mandry — R. Namdar — C. Wache: Precipitation de
carbonitrures de niobium dans les aciers de construc-tion soudables. Revue de Metallurgie No 7—8 1969.
7.	M. Economopoulos — T. Greday: Recherches sur les aciers de construction soudables a haute resistance. C. N. R. M. No 1 1964.
8.	B.Morrison — H. Woodhead: The influence of small niobium additions on the mechanical properties of commercial mild steels. Journal of the Iron and Steel Institute No 1. 1963.
ZUSAMMENFASSUNG
Fiir die Stahlkonstruktionen werden in immer gros-serem Masse Feinkornbaustahle mit einer holieren Plastizitatsgrenze und garantierter Schweissbarkeit angevvendet. Auch im Hiittenwerk Jesenice ist eine umfangreiche Ent-wicklungsarbeit iiber die mikrolegierten Feinkornbaustahle durchgefiihrt vvorden.
Die theoretischen Grundlagen der Plastizitatsgrenze und die Einflussgrossen der mikrolegierten Elemente auf die physikalischen und Gefiigeeigenschaften der schvveiss-baren Konstruktionsstahle werden beschrieben.
Die Versuchsschmelzen fiir die einzelnen Zusammen-setzungen sind in einem Hochfrequenzofen gemacht wor-den. Einige der charakteristischen chemischen Zusammen-setzungen mit den physikalischen Eigenschaften sind angegeben.
Auf Grund der laboratorischen Untersuchungen und der vorhandenen Anlagen fiir die Erzeugung und vor allem fiir die Verformung des Stahles ist die Produktion der mikrolegierten Feinkornbaustahle mit einer Plastizitatsgrenze von mindestens 43 kp/mm2, 47 kp/mm2 und 50 kp/mm2 auf folgender Basis entvvickelt vvorden-
—	Feinkornstahle mit Niob Zusatz, wobei die Konzen-tration dieses Elementes den Verformungsbedingungen, das heisst, dem moglichen Deformationsgrad des Stahles beim Walzen angepasst ist.
—	Feinkornstahle mit Niob und Vanadium mikro-legiert, wobei die Vanadiumlegierten Stahle auf die Walz-bedingungen weniger empfindlich sind.
—	Weiter sind Untersuchungen iiber den Einfluss des Cr, Cu und Ni auf die Plastizitatsgrenze und auf die Er-hohung der Korrosionsbestandigkeit durchgefiihrt worden. Die Folge dieser Untersuchungen ist die Produktion der Weterfesten Stahle, des Types »Nionicral« mit einer holieren Plastizitatsgrenze von mindestens 40 bzw. 45 kp/mm2 und hoherer Bestandigkeit gegen die Atmospharische Korrosion. Diese Stahle sind fiir hoherbeanspruchte Kon-struktionen bei welchen auch hohere Korrosionsbestadig-keit verlangt wird bestimmt.
Der Wetterfestestahl Nionicral 60 ist eine Spezialquali-tat mit hohen physikalischen Eigenschaften und eignet sich besonders fiir diejenige Konstruktionen, \vo eine hohere Sprodbruchsicherheit auch bei sehr niedrigen Temperaturen verlangt wird.
SUMMARY
Steels vvith increased yield and guranteed weldability are increasingly used for metallic structures. Also great corrosion resistance is demanded from these steels. In Jesenice Ironvvorks investigation vas made to produce high quality steels vvith addition of microalloying elements.
Theoretical basis of the yield point is given and basic influences of aded elements on physical and structural properties of vveldable structural steels are described.
Test melts of various steel compositions were made in high frequency electrofurnace. In the paper some cbaracte-ristic chemical compositions of steel and its physical properties are presented.
Based on experiments,available set-ups for production and especially for working of steel, the production of the folIowing microalloyed fine grained steels with increased yield of over 43, 47 and 50 kp/mm2 started under the con-ditions:
—	in steels vvith added niobium, concentration of this element vvas adjusted to vvorking conditions i. e. to the possible deformation step in hot rolling,
—	steels vvith combination of added elements niobium-vanadium vvere made under supposition that steels vvith added vanadium are less sensitive for the rolling conditions.
Experimentally mainly the influence of added elements Cr, Cu and Ni on the yield point vvas storied beside their influence on the increased corrosion resistance. Result of these investigations vvas the production of Nionicral steel type vvith yield points over 40 or 45 kp/mm2 and increased corrosion resistance. These steels are intended for more exacting structures vvhere the mentioned technological properties are demanded.
Nionicral 60 steel is a special steel vvith high physical properties and intended for structures vvith high resistance to fragile fracturing even at very low temperatures.
3AKAIOTEHHE
Aaa MeTaAAiiyecKHx kohctpykhhh Bce lame npHMeHHioiCH cteiah c nobbiniehhum npeAeAOM iia&cthmhocth h rapaHTnpoBaHoii CBapn-BaeMocTH. KpoMe 3Tora ot CTaAH Tpe6yeTCH nOBLluiemioe conpoTHB-AeHHe bahhhhio aTMOCcjjepHOH k0p03hh. MtoSm yAOBAeTBOpHTb Tpe-6oBaHHio b MeTaAAuprHHccKOM 3aBOAe EceHHue (2elezarna Jesenice) BeAocb hccaeaobahhe o ocBoeHHio coptob CTaAH BHeoKora KanecTBa npH AOSaBKH MHKpOAerHpyK>mhx 3AeMeHT0B.
IlpHBeAeHH TeopeTHiiecKHe ocHOBamm npeAeAa nAacTHiHOCTH H AaHO onHcaHHe ochobhux bahhhhh Ao6aBOiHbix 3AeMeHi0B Ha 4>H3nyecKHe h CTpyKTypHbie KaqecTBa cuapiiBafoiiiEix KOHCTpyKUHOH-Htix cTaAefl. OnuTHtie pacnAaBLi nepeMeHHora XHMHMecKora cocTaBa
nAaBHAH b bbicokoiactcmhos nem. B ctatbe noaahh hek0t0phe H3 3thx ciaAen, hx xhmmeckoe coaep>kahhe h cj>h3hheckhe CBOHCTBa. Ha OCHOBaHHH OnbITOB, B35IB1HII BO BHHMaHHe arperaTbl KOTOpbie SbiAH b pacnopaaceHHH AAa h3rotobaehhs a b ocosehhoeth aa» nepepaSoTKH CTaAH, b 3aBOAe EceHime ocbohah np0H3B0ACTB0 MHKpoAerapoBaHoii MeAK0-3epHHCT0H CTaAH npeAeAa nAacTHiHOCTH CBbime 43 kn/mm2, 47 iot/mm2 h 50 Kn/mm2 B3HB bo BHHMaHHe CAeAy-
lOHIHe OCHOBaHHH:
— cTaAt c AoSaBKoii Nb, c TeM ito KOHueHTpanna 3Tora 3Ae-MeHTa cootbetctbyet ycaobhhm nepepaSoTKH, t. 3. bo3mo>khoh cTeneHH Ae4>opMauHH CTaAH npn ropaqeii npoKaTKH,
— CTaAb Ha OCHOBaHHH KOMSHHaUHH SACMCHTOB Nb — V, B3HBIHH bo BHHMaHHe, hto AOČaBKa YMeHLmaeT HyBCTBHTeAbHOCTb CTaAH Ha yCAOBHH npOKaTKH.
OnBiTHoe HccAeAOBaHHe o6xBaTHAo TaKace Ao6aBOK sacmchtob Cr, Cu h Ni t. 3. hx BAHaHHe na npeAeA mvacranHocTH a TaiOKe h ha noBbimeHoe conpoTHBAeHHe achctbhio aTMOC<J>epHOH Kopo3HH.
Pe3yAbTaTLI 3THX HCCAeAOBaHHH npOH3BOACTBO CTaAH MapOK Nionicral c noBbimeHbiM npeAeAOM nAaeTHHHoeTH CBbiuie 40 kh/mm2
h 45 Kn/MM2 h noBbmienbiM conpeAHBAeHHeM Ha b AencTBHe aTMO-cc[)epHOH Kopo3HH. 3tot copT CTaAH npeAHa3HaHeH aah SoAee o6pe-MeHeHHbIX KOHCTPVKHIIH OT KOTOpbIX Tpe6yeTC5I MTOČbl OHH YAOBACT-BOPHAH ynOMJIHyTbIM TeXHOAOTHMeCKHM CBOHCTBaM. CTaAb MapKH Nionicral-60 npeACTaBAHeT cočoh cneHHHAbHbiH copT CTaAH c Bbi-COKHMH 4>H3HMecKHMH CBoiiCTBaMH; 3Ta CTaAb npeAHa3HaHeHa AAH coopy>KeHHH ot K0T0pbix Tpe6yeTCH BbicoKoe conpoTHBAeHHe Ha xpynKOCTb TaioKe npn noHH>KeHHbix TeMnepaTypax.