Nezlomijiva oofranja frontfa Oznaka sedanje vojne je njena totalnost (cp^ost). Ne vojskuje se samo vojska proti vojski, kakor je to bilo v preteklosti, mar.eč narod se vojskuje zoper narod. Vojskuje se na kopnem, na vodi in v zraku. Vojskuje se z modernimi pripomočki propagande, ki naj vpliva na duha in ,voljo posameznih ljudi v vsakem narodu. Vojškuje se z vsemi tehničnimi sredstvi sodobnega napredka, kojih dobršen in najbolj učinkovit del preteklost ni poznala. Sedanje vojskovanje se ne briga za pisane in svečano podpisane pogodbe. Ne priznava načel naravnega in tudi ne mednarodnega prava. Z vsemi sredstvi in brez vsakega ozira stremi samo za enim ciljem: za totalno zmago, ki pomenja popolno uničenje premaganega naroda. Sedanja vojna kaže teženje (in v tem se tudi javi njena eelost), da hoče zajeti ves svet ter razširiti svoje krvave kroge na čim več narodov. Duhovno in gmotno je že itak potegnila v svoje območje vse evropske narode in v večjem ali manjšem obsegu tudi izvenevropske države. Zadnji čas je strahotni polip vojne potegnil v svoj pošastni objem skandinavski sever Evrope: Dansko in Norveško. Švedska je pripravljena, da bo pošast svoje krvave roke kmalu raztegnila tudi po njej. Belgija in Nizozemska nihata nestalno med mirom in vojno in s strahom pričakujeta tistega trenutka, ko bo to nihanje silovito ustavljeno ter bo nihalo udarilo na točko in ostalo na to.ki, kjer je s krvavimi pismenkami zapisano: vojna. To je memento za vse male države in narode: Spomni se usode Čehov, Poljakov, Fincev, Dancev in Norvežanov! Ta memento ne sme vplivati strašilno, raarveč budilno in bodrilno: Bodimo na oprezi! Ne dajmo se zaplesti v mreže, ki se mečejo proti nevtralnim državam zdaj z ene, zdaj z druge strani vojskujočih se taborov. Ne razvnemajmo se preveč v simpatiji (nagnjenjih) za eno in v antipatiji (mrzenju) za drugo stran. Poznajmo samo eno veliko simpatijo: svoj lasten narod in svojo narodno državo! Največja naša briga bodi: obvarovati svojo zemljo nesreče, svoje ljudstvo pogina, ohraniti in obraniti narodu neodvisnost in državi neokrnjenost! Predvsem velja: nevtralnost mora biti zavarovana. Beseda ni nobeno zavarovanje. To dokazuje usoda Danske, ki je zadnja leta izvršila svoje popolno razoroženje, da se niti ne bi mogla ustavljati vojaškemu osvajanju po tuji sili, s katero je imela prijateljsko pogodbo. Norveška je bila prej na istem pacifističnem (miroljubnem) stališču in je šele zadnje leto pred izbruhom sedanje vojne začela nekoliko izpopolnjevati svojo oboroženo silo. Dober primer zavarovane nevtralnosti pa nudijo Švica, Belgija in Nizozemska s svojimi utrjenimi ali drugače zavarovanimi mejami in z vsestransko vojaško pripravljenostjo. Poleg zunanjega zavarovanja je tudi potreben obrambni duh državljanov, to je pripravljenost državljanov, da žrtvujejo za obrambo naroda in države vse, kar je treba: gmotne žrtve, žrtve časa in če treba tudi kri. Vatikanski (v okolici papeža izhajajoči) list »Osservatore Romano« je nedavno z ozirom na dogodke na evropskem severu zapisal: »Napadena država se brani! Brani se, kakor more, a žrtvovanje za obrambo lastne zemlje ni nikdar zaman, četudi je neuspešno. Ta obramba je moralne vrednosti, ki je iznad vseh političnih koristi, ki bi mogle svetovati zelo lahke prilagoditve (namreč tujemu napadalcu). Vsak pošten človek, ki ljubi svojo domovino, ne more drugače kakor s spoštovanjem gledati na mali narod, ki skuša braniti svojo zemljo, pa čeprav le z neznatnimi silami in neznatnim uspehom.« Odločilna je obrambna volja naroda. Čim večja je ta volja, tem močnejši je narod. Ta volja se predvsem kaže v izgraditvi krepke armade. Naša armada je najbolj učinkovito varstvo naše domovine. Vredna je vse podpore, gmotne in osebne. Službo, ki jo mora vsak opraviti v armadi, naj opravi vsak V duhu tiste pripravljenosti in požrtvovalnosti, ki jo zahteva ljubezen do domovine. Mobilizacije v naši državi ni bilo in je tudi ne bo, ker za našo državo in njene sosede ni neposredne vojne nevarnosti. Potrebna pa je mobilizacija duha. Vsi državljani morajo biti pripravljeni storiti in prispevati vse, kar je potrebno, da se odbije vsak eventualni (mogoči) napad na našo državo, naj pride od kogar koli. Sarao takšen narod in takšna država uživa danes spoštovanje sveta. To je država s strnjeno notranjo fronto ljudstva, katera sega od enega konca države do drugega in je nezlomljiva. To je fronta mirne krvi, ki se ne da razburiti od nobenih lažnivih, še tako gorostasnih vesti, ki jih danes agenti tujih držav kar trumoma sipljejo med ljudstvo. To je fronta domovinske ljubezni in narodne zavednosti in odločnosti, ki stoji na braniku našega naroda in naše jugoslovanske države.