Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I glcl,, za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa inredniatvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" ii&-tisniti dati, plača za dvostopno petit-vruto 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gositodarske stvari. Kako se ubranimo Židov?
(Konec.)
Iri sedaj je na vrsti tudi u/e naša mila dolenjska stran. I^red nekaterimi tedni je liotel Jjub-Ijaiiski Žid Ktjppniai)!) z nekaterimi dnig'imi židi kupiti kosamo v Novem mestu. Ilvaia Bogu, ni je dol)il!
Nedavno pa je knez Auersperg' prodal svoj Dvor pri Žužemberku zidu Tritscliu; takoj moramo pražiiti, v kak najnen seje to zjsrodiio? Morda bode Žid koval milijone, kjer je imel Auersperg izgubo? lies je, da se Židom danes marsikaj, — da vse posreři, kjer gre kristjanom vse rakovo pot, vsaj iaiajo židje kapital v rokah, Kog'ar oni hořejo uničiti materijehio, utiičijo ga g-otovo in brez usmiljenja. lit koga iioňejo un i řiti židje, ki tli od rodu A b r a li a m o v e g' a ? Tužna zgodovina poslednjih petdeset let iias uii, kako premeteno po posebnem nafirtu nieujejo oni vse, kar ne izvira iz njihove krvi.
Toda z ozirom na Dvor moramo Se posebe povdarjftti, da bas ta nakup leži v nažrtu uniŽe-vanja, in le morda prezgodaj se bodemo prepriř-ali, da T r i t s C h ni kupil Dvora zaradi Dvora, marveè zaradi — Dolenjske! Dolenjska zadišala je zidom, odkar je pritekel v Koèevje prvi vlak. To je najnovejši plen, kterl sije izbrala krvoloeua zver; naša m i 1 s Do lenjska mora izginiti v njeno zrelo, ker to leži v nažrtu vesoljne židovske /arote.
In kdo bode prvi, ki bode občutil navzočnost žida na Dolenjskem? Kmet, ubogi kmetll!
.\li je znal knez Auersperg, kako grozno nesrečo je poslal v našo milo domovino, ko je naselil žida med nami? Morda je to znal — — vsaj Kranjci poxnamo dobro Auersperge uže od nekdaj. Najlepši uzor Auerspergov je pač „pesnik" Anastazij Zelenec sam, katerega okoli Krškega že dobro pomnijo 1
Kako bode jel delovati Žid Tritsch, da si podjarmi v kratkem času kar največ Dolenjskih kmetov, to lahko povemo vže naprej. Baš po tistem re-
Moli in delaj!
(Datie.)
„Ho, od kod pa, gospod brez cilindra?"
Tako je nekega pomladnega jutra pozdravil vaèki oštir Tomaža, ki se je sedaj prvič njegove kržme ognil, ne da bi ga pozdravil.
„No, ta naslov bi lahko zase prihranil! — Hm gospod brez cilindra."
„Da, da, gospoda bi rad igral. Mislim pa, da ti ne gre dobro, kaj? Će se ne motim, Tomaž, ti bo jzpodletelo. Ti hočeŠ naso občino uničiti, da bi lačne židovske vrabce nasitil? Tako pravijo! Pod nič skupnjeB nase grunte; prodajaè jih v židovske roke. Kmete pa, ki ti prodajajo, za nos vodiš, Čeé, l>om plačal o sv. Jurju. Pa, TomaŽ, spoznali smo tel Povem ti kar naravnost, da od "as ne dobiá ne suhega dračja več na prodaj. Plačaj, potem bomo govorili! Možje smo se ze-dinili, in ti, dragi moj, boš se debelo gledal na
koncu komedije! V vodo si skočil pa plavaj, če znaS ! "
V Toma/.n je vse pokalo od jeze, toda sedaj se ne more muditi, mora naprej, da bo kaj pri-mesetaril.
Delal je namreč po nasvetu agenta! Skupoval je les po hostah kmetov, in s tem si je toliko opomogel, da je res zmagal grozne obresti in ludi tu pa tam je kaj primaknil h kapitalu, da se je vsaj za spoznanje manjSal. Toda hiša brez gospodarja je človek brez glave. Tomaževa kmetija iit domače delo je vedno bolj hiralo ter pešalo. Ni imel ne enega zanesljivega Človeka, da bi mu pazil na pohiltvo; žena je bolehala, ni se mogla ganiti iz postelje. — Klapci in dekle so polnili svoje žepe, kakor so mogli, ker Tomaž jim je le slabo in na nedoločene obroke plačeval; polje je le površno obdelano ; % eno besedo Tomaževo posestvo je Slo rakovo pot. Vsi kmetje in sosedje so z glavami zmajevali in naprej sklepali, dosledno sklepali, kara bo priàlo s Tomažem.
Eden le ni tega opazil — Tomaž sam ne!
ceptu bode deloval, kakor deluje na Gorenjskem baron Boru. Najprvo se bode proglasil dobrotnikom ; T njegovi tovarni in rudokopu inaelo bode nekaj ljudii zaslužek, nekaj družin kratko trajajoči vsakdanji kruh. Potem si bode zoal pridobiti „naklonjenost" in zaupanje ljudstva, ker to je brezpogojno potrebno in leži v nairtu, kmet ga hode hvalil in povzdigaval v tiebo kot svojega rešitelja in rade volje mii bode prodal svojo ped zemljišč zato, da ga sprejme za — delavca T tovarno itd. in cela družina kmetova služila bode „blagim" nameram gospođa Tritseha in njegovih „prijateljev", kterih bode izveatno pripeljal celo tolpo sčasoma ali tudi kmalo v Dvor. Tako bode Žlo to v jednem tiru dalje. — Naposled pa, ko bode ščuk dovolj v mreïi, potegnil bode zviti ribič mrežo iz vode in uboge bodo capljale v poslednjih vzdihih I
Tako in niČ drugače, pač pa Še mnogo huje se bode godilo. In rojaki ! bodite overjeni, da ne gledam preČrno, da nikakor ne pretiravam, marveč da govorim iz lastnega prepričanja in iz izpoznanja židovstva I
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Ze nekaj mesecev sèm je v naŘem cesarstvu najznamenitejša stvar razprava o civilnem zakonu «a (Hlažarskem. 10. maja letos je gosposka zbornica to predlogo zavrgla. Ministerstvo je zato odstopilo, a kmalu je ravno tisto le nekoliko izpre-menjeno prevzelo vlado. Predloga o civilnem zakonu je prišla v gosposki zbornici 21. junija zopet
In če je opazil kaj, vedel ni, kje je vzrok. Pustil je vse tujim rokam hlapcev in dekel, in bil je prav za prav sam pravi hlapec svojih hlapcev. Molčati je moral, ako ni hotel, da mu pobegne zadnje družinČe od liiše, pa ne tiho, ampak glasno zahtevajoč zgovorjetio plačo! PlaČo ... kje naj vzame ubogi TomaîÉ? Torej je molčal in trpel.
Nastopila je meglena jesen 1
Bolna žena Tomaževa postajala je zmirom slabeja, Zdravnik je obupal da Še kedaj okreva! Napadla je revo plučnica, ter jo je pripravila na smrtno postelj. Pa áe hujši udarec je zadel Tomaža, Edini sinček, brez prave postrežbe in hrane, je zbolel. O vseh svetih pokopali so najlepši up Tomažu v grob. Grozno hudo mu je bilo pri srcu, ko je stal ob grobu svojega otroka, katerega je toliko ljubil, da bi dal kri do zadnje kaplje zanj! In zdaj —! Ni ga več! Otožen je zapustil gomilo svojega ljubljenca, in Še bridkejSe miali so ga napadale, ko je sel objokan proti domu! Oli, če Še ona umerje, kaj potem? Doma nima miru. Njega, na katerega je vse upanje stavil, ni več.
na glasovanje. Sedaj pa je bila sprejeta z le Štirimi glasovi večine. Ako âe cesar potrdi ta predlog, pride na Mažarskem civilni zakon v veljavo. To bo iiud udarec za katoliško cerkev, ker njej je civilni zakon sam na sebi — divji zakon. In koliko takih zakonov bo poslej ! In take zakonske zveze se bodo za vsako pra/,no stvar laliko razdirale. Iz tega pa se tudi lahko uvidi, koliko bo ta zakon škodoval nravnosti. Največjo èkodo bo imel od tega mažarski narod sam. Ze sedaj peša in propada zaradi nenravnosti. Kaj bo še le poslej, ko bo ta pregreha celo s postavo zavarovana in potijeiia? Ćuje se, da mislijo katoličani in pravoslavni poslati k cesarju deputacije, da ga preprosijo, naj tega sklepa ne potrdi. Vsekako pa se začne sedaj na Mažarskem hud hoj med liberalno in konservativno stranko, ki se ne bo kmalu polegel. Kakor kažejo najnovejši dogodki, vodijo mažarsko vlado le židje in framasonl. Uboga dežela !
Na Moravském se bo vršil zadnje dni meseca julija katoliški .shod za moravske Óehe. Čeprav se bo vršilo vse v narodnem duhu, vendar liberalci delajo nasproti, ker bo shod „katoliški". Mlado-čehi močno rujejo zoper njega; StaroČehi pa se ga tudi kot stranka ne udeleže. Vkljab temu rovanju pa se bo shod brez dvoma veličastno vršil, ker razmere so iste, kakor pri nas. Ljudstvo je ěe verno in zanesljivo, le sem ter tje nahujskano po slabih vodnikih. Shod pa bo razmere pojasnil in narod razdelil po načelih, in na taki trdni podlagi se bo potem lahko dalo delati uspešno.
V Pragi se še vedno plete prepir zaradi uličnih napisov, ali naj bodo le češki ali čeŠko-
In ona. oli, ni je mogel pogledati, kajti videl je, da koščena žena tudi po njej stega svojo mrzlo roko — ! Skrival se je torej in na skrivnem je dajal duška svoji žalosti v britkih solzah. In zopet se je vrnil k svoji bolni ženi, da bi ji kaj postregel.
Toda ni ji bilo treba dosti postrežbe.
Keva ni mogla več dosti govorit. S silnim trudom je spravila iz eebe kakšne besede, sape jej je zmanjkovalo. Bila je reva v smrtnih težavah. Polagala je le svojo mrzlo roko na rame svojega moža; pogledovala ga je s steklenimi mrtvaškimi očmi proseče, naj spozna svojo krivo pot, ki ga tiri v propast.
Toda vse to ga ni ganilo, ostal je trd kakor kamen.
„Hm" rekel je nekoč sam pri sebi „mislil sem, da bom še enkrat bogat, srečen človek v srečni družini, imeniteii oče; namesto tega pa zijajo iz vseh oken mojega stanja le dolgovi in prihodnje siromaštvo. Mislil sem, da bora srečno živel ž njo in otrokom, in zdaj, umira mi eno za drugiiri; jaz pa naj ostanem sam kakor staro velo
nemški. Docim se v takem bojevanju potrati nnio^o árajiega casa, mnogo denarja, pa si ljudski zastopniki ne domislijo, da je treba pred vsem gmotno stanje narodu zboljâati in nadloge, ki ga tarejo, olajšati. Toda Mladořebom resno, vstrajno delo za narod ne prija; vsa njih politika so prav za prav le neprestane burke, s katerimi se hočejo zabavali, druge pa strahovati. Ko bi se vender enkrat tudi íeŘkemu navodu oiSi odprle, da bi videl, kaki moije ga vodijo I
Kaj je norega po Širokem sretu?
V sedanjih viharnih in nevarnili řasih nas kak nov zločin že veé ne iznenadi posebno. Toda tako hudodelstvo, kakersno se je zgodilo na yeŽer kresnega dne v Lijonu na Franccskem, mora pretresti človeka do dna duse. Neki 22 letni delavec, rodom Italijan, je smrtno rajiil predsednika republike, Oarnota, da je kmalu na to umrl. Ljudstvo po celi deželi je silno razburjeno na Lfihe. Mnoge njih hiše so napadli in oropali. Vojaki jib morajo varovati, da ne jim kaj hujšega ne pripeti. Truplo so pripeljah' v Pariz, Carnota je res škoda, ker je bil v primeri z drugimi Iran-coskimi veljaki že dokaj zmeren in trezeti mož. Morilec je anarhist. Najbrže, da ga je anarhistična družba k temu prisilila v maščevanje za one kazni, katere so anarhisti zadnji čas prestali, zlasti Hevry in Vaillant. Tak umor ni prvi in gotovo tudi ne — zadnji. Dokler bo francoska vlada tako zatirala katoliško vero in pospeševala nevero, ni mogoče, da bi se obrnilo na bolje. — Naslednik Carnotu je la izvoljen. Imenuje se Kazimir Perier,
drevo. Če ^e njo zaneso iz hise, poten pa tudi z mano „adijo". Kaj ceni sam na syetu? Skrb in trud zato, da ae bodo drugi z mojimi žulji mastili? To je za obupati!" — Te svoje grozne misli razodel je tudi svoji umirajoči ženi.
Kazala mu je zopet in zopet z drhteio roko proti nebu, naj zaupa v Boga, Toda to je bilo zopet, kakor bi Tomaža z ostrimi noži zbadal. Le o Rogu nići — —
O novem letu je končala svoje trpljenje To-mažfva žena; Umria je in zadnje besede njene so bile: „Božja volja naj se zgodi! Tomaž, moli in delaj!" In njene evareňe ustince eo se zaprle sa vselej!
Celo noč je prekleral Tomaž zraven mrtvega trupla. IJpil je kot bi bil nor, jokal kot dete, a tudi klel od jeze. Le molil ni.
Ko ee je drugo jutro na vse zgodaj raznesla žalostna novioa, da Tomaževe žene ni vež, drli so Sosedje skupaj, da bi molili za dobro ranjko. Radi 80 jo imeli, in marsikteri je natihoma vzdihnil : rjHeva, dosti je pretrpela I Bog ji daj veřno lu6I"
ki je bil ée pred par tedni predsednik zbornice poslancev.
Na Laškem sedaj vlada le to prerokuje, kako in kje bi mogla Še kaj denarja dobiti, ker dolgov že ne more vei delati, sicer propade vse. Nedavno je neki mlad Človek Oriapija napadel in ranil. To je vsoda vlade, katero je krivica spravila v življenje. liazmere med Vatikanom in vlado 80 se zelo poo.itrile. Papež je že pripravljen poseči po skrajnih pripomočkih, da iztirja cerkvi pravice, katere jej vlada neprestano krati. Ako vlada ne bo toliko previdna, da se vklone, utegne zabresti v velike zadrege.
Plàe se »am:
Iz šmihela prt Novem Mestu, Kakor so „Dol. Novice" že poročale, obhajal se je tukaj od 16—24. junija sv. Jiiisijon. Vodili so ga Ča.st. gospodje laza-riati Fr. Javšovec iz Celja, ter Karo! Held rich in Urban Nežni ah iz Ljubljane, Vsak dan so bile po tri pridige. Spovedovalo je vse dni po 12 do 13 spovednikov, ki so imeli vedno obilo opravila, Obha-janih je bilo nad 3000 žnpljanov. Vdeležba je bila vse dni ogromna, tako, da je bila cerkev mnogo pretesna. Pridige ao segale poslušalcem globoko v srce; Bog daj, da bi dosegle tudi obilno uspeha. Křesnu nedeljo popoludne je bil aklep niisijona. Mil, gospod prost Peter Ur h so blagoslovili misijonski križ ter potem Todili velikansko procesijo, katere se je udeležilo tudi iz okolice mnogo ljudi. Hvala preí, gospodu žnpniku, ki ao far! naklonili to veliko daliovno srečo ! Bog daj velikemn iu tmdapolnema delu obilno blagoslova !
Iz Leekovca ~ Znano je, da so naši vrli Les-kovèani prsd nekaterimi uieaeci ustanovili gasilno društvo, ter si preskrbeli brizgaluico, katero je vč. g.
Tomaž pa se je skrival pred prihajajočimi in odhajajočimi kakor ponočna sova. Nemirna vest mu je upila; „Ti si vzrok nje zgodnje Hmrti!" In, ko so jo odnesli čez prag domaěe hiše, je gledal Tomaž s pobesenimi očmi kakor hudodelec, morilec svoje žene —! Sel je s potrtim srcem za trugo blage ranjce.
In — sedaj nje ni veČ; sedaj je sam, popolnoma sam. Na vsem svetu nima ga, ki bi ga tolažil! Obupati mu je! Pač ga je Še eden tolažil in mu ponujal, da je pripravljen mu zmirom pomagati v djanju in z dobrim svetom, in to je bil g. župnik, ali — ta, ta ni zame — mislil je Tomaž. Gospod župnik in ljudje so odšli. Tomaž je zadnji — kleči, morda . . • moli! Bilo je videti kakor da bi se pogovarjal s pokopano ženo! Na tihem jo prosi odpuščanja, in slednjič udero se mu britke solze! Bile so solze žalosti, toda prepozno 1 —
„Naj bo" zaječi ter odide.
(Dftlje iledi.)
dekan 18. sveè&na blagoslovil. Dolgo Jïaaa je počivala brizgalníca, Šele v soboto 16. junija so jo morali rabiti. Ob kakej 8. un zvečer začel je namreč goreti z krmo napolnjeni kozolec gospodarja Ivšiča v ure oddaljeni Veliki vasi. Ko ao nasi ognjegasci zvedeli o nesreči, prihiteli so z nenavadno liitrostjo na kraj nesreče, omejili ogenj in tako prvič pokazali svojo spretnost. Pravijo, da je zažgal neki postopač, ker mu gospodinja ni mogla postrečl z mlekom.
Dobrova 15. junija, — (Pomladanske novice). Škodljivi niajevec (Melolontha vulgaris) nam je letoa tukaj popolno prizanesel. Pri vsem iskanji in zasledovanji dobil sem do danes celiti Seat kebrov „majevcev". Koliko Škode je ta grdoba prednostran utiŠkega po-hribjft napravila, kjer ae sedaj mnoga drevesa stoje gola liki kakor v sredi zime! Kodno drevje bilo je s cvetjem kar obsuto; žal, da je bilo ob tem Času preveč deževja, kar je pospeševalo razvoj „cvetarjevej" zalogi, katera je obilico cvetja uničila ; pa, hvala Bogu, pri v«em tem bode brez posebne nesreče veuder le se precej dobra jabolčna sadna letina. S hruškami in češp-Ijami bode pa — reva. Od dué 17. aprila pa do danes imamo večinoma deževje; ves ta Čas smo imeli le prav malo vedrih dnij. Majeva zima nam tudi ni popolno prizanesla.
Dné 10. maja dobila je dobrovska tara novega duhovnega pomočnika, vrlega g. Antona H ribar-j a, ki ae je teg:i dné preselil tam iz Košane le sem na Dobrovo. Bog daj temu blagemu iti odkritosi-čnemu gospođu povBod blagoslov in pomoč svojo. Srečna je družina, katero vodi dober, krščanski gospodar — hišni oče ; áe veliko srečnejša je pa fara, v katerej skrbe za Časni in večni blagor svojih duhovnih ovči« skrbni, mili in vzorni duliovni pastirji. To srečo, reři se mora z vso odkritosrčnostjo, uživa sedaj lepa dobrovska fera. Le dobri Bog nam to srečo nekaljeno ohrani in v Bvojej milosti potrdi še mnoga, mnoga leta !
Dne maja padel je po nesreči v Brezji pri Gorjupu, il. št, 10, sedem let stari sinček Janez v jamo, v katerej bo apno gasili; čeravno so dečka takoj potegnili iz vrele brozge, se je revež vendar-le tako opekel, da je po pret^u 13 silno nmčnih ur časa — umrl. Deček je hodil od pretečene jeseni v šolo, ter je bil letos o binkoštih v Ljubljani pri sv. birmi.
Raflča na polji in travnikih je bujna in krasna. Bog daj le skoraj ugodnili in soinčnih dni, tla se blagoslov božji tudi srečno spravi pod streho!
Přetečeni teden sta bili vodi Gradasica in Hor-juiska ob vednem deževji tako narasli, da sta bili pričeli že po malem prestopati svoje bregove- Le se malo več naliva, pa bili bi napravili po travnikih in na polji silne škode. Za to put je dobri Bog tukajšnje marljivo prebivalstvo obvaroval večje škode po povodnji. Cast in hvala mu bodi za to!
Gromovitih dni bilo je tukaj od dné 13, febru-varija pa do sedaj vže celih dvajset.
Zdravstvo je, bodi Bogu čast. v našej iari prav povoljno v vseh alojevih, kar naj nam Bog in pa Dobrovská IVtati Božja tudi v prihodnje potrdita!
Še mali ocvirek. Je tnkuj stevilce dobrih dušic, katere mene in moje družine že od pretečene jeseni ne morejo se svojimi obrekljivimi jeziki pri miru pustiti, Ćesai' nas obrekujejo, naj tudi dokažejo, sicer ostanejo sami na cedilu — sramote. No, pa tako hudobni tudi nismo, če jim to kaj dobička nese, da bi ga jim iz srca ne privoščili; če pa le vragu tlako delajo, bodi jim — neoponošČeno. Modro in pa krščansko pa to ni; pometaj vsak pred svojim pragom, pa
bode povsod vladala lepa čednost, snaga in božji mir. Konečno se pa vsem tistim dobrim dušicam v svojem in svoje druSine imenu za njihova dela krščanske ljubezni, ki se pa z osmo božjo zapovedjo ravno najtesneje ne strinjajo, prav iz dna srca preiskreno zahvaljujem. Bog jih živi!
Iz La Salle III, Amerike. Drage „Dol. Novice!" Iz našega mesta morebiti malo kedaj dobite kaki dopis. Zato sem se namenil popiîiati jaz naš knapovski stan.
Več časa so pripovedovali, da se bodo knapi spuntali zavoljo male plače. In res, 21. aprila se pri-drvi čez 1300 knapov, ki so se spuntali. Titjali so, da tudi mi, kar je nas t La Sallu, ne smemo delati in nam naznanili, da nobeden ne sme delati, dokler nam boljàe plače ne obljubijo. Pobrali so vse mule iz jam. 24. aprila je pa zopet prišlo nekaj knapov iz Šprinkvale, ki so nas ktiape skup sklicali in naznanili, da se moramo 26. aprila brez izgovora zbrati, ob 3, uri pa se napotiti v Deluke, da tudi tamkaj delujočim črnim zamorcem, nigri imenovani, delo ustavimo. Ko smo omenjeni dan pojuznali, jeli smo se zbirati na določenem kraju, bili'smo pa že vsi v red postavljeni po štiri in štiri skupaj. Bilo nas je 1700, Hodili smo 1 uro, ko se nam pridruži zopet kacih 200 knapov- Od tod smo sli 3 ure skupno po široki cesti ter prišli do lepe ravnine. Tukaj nam vodniki velé, naj se oddahnemo, da si vsakdo svoj želodec malo pozdravi in da počakamo se drugo velikansko armado, ki šteje ^300 mož, s katero smo bili zmeiyeni. da se tukaj snidemo. Kar zagledamo v daljavi velikansko množico, ki se je valila kakor deroča voda proti nam. Zastave ao vihrale, bobni ropotali, godci pa godli vsakovrstne koračnice. Ko so bili že blizo, šla je naša godba unim nasproti, mi smo se pa razdelili v dva oddelka tako, da so med nami naprej Šli. Ko smo bili tako vsi enkrat skupaj, začeli so nam vodniki govoriti in nas komandirati v več jezikih, kako da se moramo vesti po poti in kadar v Deluke pridemo, kajti zvedeli smo, da se nam mislijo črni nigrini zoper-staviti. Naročevali so, da naj bolj tiho hodimo, posebno pa, da streljati nobeden ntí sme. Hodili smo še tri ure, potem pa do 3. ure zjutraj počakali.
Ob 8. uri 30 pa že začeli vodniki na svojih bistrih konjičih tekati in nam naznanjati, da moramo marširati. Bobni ao začeli ropotati, godci piskati, knapi pa vriskati in peti, da se je kar vse treslo. Zdaj smo se začeli pomikati po velikanski ravnini med samim poljem; le na kake pol ure se je pokazala kaka hiša bogatega Amerikanca brez vsega druzega poslopja.
Akoravno so naročevali, da naj tiho korakamo, vendar ni bilo tako. Knapi so vriskali, peli ali kar je kateri mogel. Vvrsteni smo bili večjidel tako, da smo bili enega jezika skup; zato ao se slišale pesmi v vseh jezikih. Ali nobene pesmi niso bile tako gladke in mile, kakor kadar so Slovenci zapeli: „Lepa naša domovina" itd. Med potjo sem premišljeval vsegamo-gočnost božjo, zakaj kadar sem se ozrl na jasno nebo, sem zagledal nad seboj ravno tiste svetle zvezde, tako imenovale „liirman" ali „veliki voz", „šmarni križ", „večernica" itd. Bile so mi ravno tako nad mojo glavo, kakor kadar sem sedel jasnega večera pred svojo rojstno hišo na Dolenjskem, Okolu 10. ure je priplavala bleda luna ter vzela svetlim zvezdicam nekoliko svetlobe ; mislil sem si, do zdaj si svetila mojim rojakom na Dolenjskem, ker ravno tačas se je pri vas že danilo ; zdaj pa sveti nam ubogim trpinom, ki pa moramo tako v daljnem kraju kakor na vojni
biti. — Ob 11. uri smo dospeli do velikega prostora, na katerem je bilo velito liun?a. V velikih krajih BO naredili ogenj ter ae greli, ker Ćakati smo morali Štiri lire.
Ko je bila 3 ura, so začele trompete peti, bobni ropotati, vodniki pa na čilili koiijiiih med nami letati; dajali so znameaje, da moramo vstati in naprej marširati, da pridemo v Ueliike tisti ćas, ko bojo knapi na delo sli. Zdaj smo se jeli spravljati v vi'Ste po štiri in štiri skupaj. Naprej so jaliali konjiki, za njimi godci z zastavo. Tako smo korakali et eu za drugim 8 petjem in vriskanjem dobri 2 uri. Přišedši v mesto okoli 6. nre, je ljudstvo Bkupaj vrelo, moški, žene in otroci ter klicali; „alo ! alo!" Tudi tisti knapi, ki so ae mislili vstaviti, so na-n roke podajali v znamenje, da so prijatelji naši.
Ko smo se malo skupaj spravili (seveda kmalu Sft ni bil'1 mogoče, kajti dve uri so nepretrgano vedno v mesto hodili) smo zbor naredili in jim prepovedali, da ne sme nobeden premoga kopati, ako bi še dalje delali, bomo zopet prišli ter vse razbili, jame zasuli, če bodemo pa katerega kiiapa dobili, bode prejel pa plačilo.
Ura je bila že deset, ko so se nam želodci oglasili, da bi v sé radi kaj dobili, ali žalibog vse gostilne bile 80 zaprte; ni bilo moč niČ dobiti. Povelje je prišlo, da če ne odprejo, bodo s silo dobili kar bodo potrebovali. Na to so' se odprle gostilne, da se je vsakteri malo pokrepćal. Ko so nam delavci obljubili, da ne bodo delali, začeli smo se pomikati proti kolodvoru, kjer 80 niis že čakali velikanski vagoni, v katere smo se natlačili, da smo bili kakor vžigalice v škatljici. Ko smo se tako vrediU, je zažvižgala lokomotiva ter nas z veliko hitrostjo pripeljala domov v La Salle. Pozdravljeni rojaki; Jože Debevc.
(Opomba uredništva.) To pismo spričuje, kako bridka je oaoda mnogih naših rojakov v Ameriki. Namesto da bi si služili doma pošten kruh, pa morajo V tujini služiti in robovati brezvestnim Židom, ki delajo le za svoje žepe. Ta dopis je glasen opomin vsem: „Ne liodite v Ameriko!"
(Dos t a vek.) Dobili smo se neki dopis iz Auie-rike in sicer iz mesta Crested Butte, Collo. Le-ta nam poroča, da se tamošnji Slovenci prav dobro počutijo, da pri njiii ni štrajkov iu dragih nadlog, katei'e stiskajo slovenske Amerikance drugod, ker je dovolj dela, a tudi plača taka, da se lahko shaja. Čeprav ta dopisnik svoje razmere jako hvali, vendar tudi on priznava, da v Ameriki ni več tako dobro, kakor je bilo še nedavno, a upa tudi, da se kmalu obrne na bolje, Bog daj! Dotlej pa: „Ne v Ameriko!
Domaće venti.
(Premesčenje). Ô. g. Ignacij Žitnik, deželni poslanec in stolni vikartj je imenovan kaznilnič-nim kuratom na ljubljanskem gradu, Cast, gospod Martin Kerin, kapelan v Črnomlju je šel zaradi bolezni v začasni pokoj. Namesto njega je prišel v Črnomelj čast, gosp. Anton Medved, kapelan v Semiču in gospod administrator Sa m i d e je dobil župnijo Reko na Kočevskem,
(Promoviranje.) Niis rojak, deželni poslanec g- Ignacij Žitnik je bil danes teden 24. junija promoviran za doktorja lilozofije, Slavnost se je vršila T cerkvi 3. Maria sopra Menerva pri oltarju svetega Tomaž» Akvinskega, Isti gospod je imenovan za duhovna pri jetnikih na ljubljanskem Gradu. Castitamo!
(Mestna hranilnica v Novem mestu) je prejela od 1 maja do 30. jauija na vlogah na 100 knjižic 18418 gld. 65 kr., izplačala je nt 9 knjižic popolnoma 102 gld in na 1 delni znesek 19 gld. 33 kr. Prošenj za posojila je bilo do 30, junija rešenih 61, in sicer, nekaj se jih je odklonilo, drugim pa dovolila primerna posojila. Posojil se je izplačalo 19 strankam 7420 (rld.
(Dijaška kuhinja v Novem Mestu). Potrebna zidarska dela so skorej dovršena; do srede tega meseca bode nov oddelwk liiáe popolnoma izvršen. Stavba je lepa, gotovo v olepšavo mesta. Troski za prizidanje bodo znašali okoli pet tisočakov; ali potem bode skrbeti še za kuhinjsko opravo, omizje itd. Podporno dijaško društvo ne bode zmoglo tolicih troškov ; radi teça izreka odbor za vstanovitev dijaške kuhinje najtoplejšo zahvalo vsem blagim prijateljem mladine, ki so doslej vže vslisali niegovo prošu o za podporo, a prosi ob jednem: ne pozabite ubog h novomeških dijakov še drugi, katerim je Bog dal časnega premoŽenja! Spominjajte se dijaške kuhinje v Novem Meatul — Darovi se bodo naznanili v „Dol. Novicah" in pozneje tudi po druzih listih slovenskih,
(V Šmihelu) pri Novem Mestu so obhajali sveti misi on, Vodili so ga skozi deset dni oo. Laza-risti iz L ubijane z najboljšim vspehom. Dasi je bilo ta Čas de a le preveč, zlasti še radi slabega vremena^ se je vendar le pobožnega ljudstva kar trlo pri vnetih govorih častitih gospodoy. Bog daj, da ostane trajen obilni plod, kojega je rodila ta pobožnost!
(Posebni vlak) pojde iz Novega Mesta do postaje Otoče pri Brezjah v nedeljo 8. julija zjutraj ob pol tretji uri. Plača se za tje in nazaj samo 2 gld. to je skoro samo polovica navadne vozne cene. Sveto mašo bode opravil na Brezjah ob 8. uri duhoven, ki bode vlak spremljal. — Odhod iz Brezja, to je iz postaje Otoče ob 1. uri popoldne, ter dospe vlak v Ljubljano ob pol 3. uri; v Ljubljani se pomudijo romaiji lahko tri ure Ob polu 6. uri odrine vlak zopet iz Ljubljane, ter dospe v Novo Mesto ob 9. uri. — Karte se dobivajo pri gosp, Anton Kosu v Novem Mestu in tudi v bukvami J. Krajca in na kolodvoru pa pred odhodom vlaka. Vstopi se lahko v Novem Mestu ali pa v Mimi Peči. Vozil bode tudi L in II. razred; umé se, da primerno po viïi ceni. — Porabite lepo priliko za romanje na znamenito Božjo pot!
(Božji rop.) Pretekli teden so neznani tatovi po noči vlomili v farno cerkev na Snhorju. Odprli 80 tabernakelj, ukradli ciborij s sv. hostjaml, iz cerkvene omare pa so vzeli kelih in čolnič s kadilom.
(50 letnico) svoje poroke sta obhajala na kresni dan tukaj dobro znani zidar Kok, Zagore, v 83, letu in njegova žena Ana pa 7f> let. Oba sta še trdna.
(Birma.) Prevzvišeni gospod knezo-ákoť bodo biřmovali: 8, julija v Šmartnem pri Litiji, 9. pri Sv. Križu, kjer bodo posvetili tudi novi veliki oltar, 10 v Štangi', 11. v Zagorju ob Savi, 12. v Bostajnu.
(Strelne vaje) se z&čuo pri Krškem v začetka
julija.
(V Topli Rebri) nad Žužemberkom je bil od 10. —17. junija sv, misjon. Vodil ga je jeznit o. Fran-Čt,šek Doljak. Udeležba je bila jako velika, ne samo iz domaČe (are, temnč tudi iz sosednih,
(Cesta Sodražica-Hrib se je jela graditi.
(Slavnost desetletnice) slov. delavskega pevskega društva „Slavec" in sestanek narodnih pevskih društev višil se bode 7. in 8. julija v Ljubljani.
Kapelica Božjega groba pri Novem Mestu.
Mnogim faalitiiii bralcťm „Dol, Xovic" je gotovo znan» kapela Jiožjeg-a groba, ki stoji tik Grniskeffn jfradu blizu Novega Mesta ob cesti, ki pelje v Metliko. To kapelo je postavil I, lO'S grinski posestnik baroti Volbeiik Ferdiuainl Moi'-dax. Pred nekaj leti se je ta krasna stavba i^recej poškodovala iti poslej razpada vedno bolj. íkoda velika bi bila za to kjipelo, ki Je lepa središčna stavba, kakorŠtiih na Kranjskem ni mnogo. Da se otme razpadu, kupil jo je nedavno g, J Krajec, tiskar v Novem Mestu, ki jo bo akusal popraviti, da se bo zopet, moglo v njej mašev.^ti, /.e pred sedmimi leti je v družbi uekateriii novonm.-ca ov resno na to delal, a zaradi nekib neprilik se je stvar opustila. Gospod Krajec pa bo v to .^ivrlio potreboval precejšno svoto di-iiarja. Za;o ojjozar' jamo vse čí, bralce „Dol, Novic" in dnige prijatelje cerkvenega aiavbarstva in sploh vse Dolenjce, da mu blagovolijo pomagati s kakim doneskom pri tem lejiem podjetji. Popravilo se bode najprtîje toliiío, da bo ka)>ela pod vanio str^lio; potem pa se bo «lelalo poĚasi naprej. Čini veŽ milodarov dobi kapela.
Gospod nadinženir in konservatoř Leinniiiller, kateri se je mej tem ňasom v Mariitor preselil, je, pripoznaje lepoto in starinsko vrednost stavbe, isto podpori C. kr. centralne komisije na Dunaju priporoĚi , ter podrobne načrte predložil. Tudi mnogo drugih dobrotnikov se je oglasilo, ki so darovali les za stnho, ali ga pa brezplačno vodili; njih imena se prioitČijo pozneje.
To poslopje .-itoji na nekolikem viaku, kjer bi se 8 Časoma utegnilo narediti lepo sprehajališče. Vsekako bo ta kapela lep kras novomeške okolice in zanimiv spominek iz starih časov, /ato zlasti Novomeflčanom, Smihelčanom in bližnjim okoličanom toplo priporočamo to podjetje v podporo. Jtožje plačilo za ta blag, svet namen ne bo izostalo.
V Novem Mestu, v praznik sv. Petra in Pavla 1894.
Uredništvo „Dol, Notic".
Loterijske številke.
Gradec 16. junija 76 49 1 53 70 Trst S!3, „_35 54 52 14 61
Oznanilo.
v Semiiu SB bo napravil nov oder na cerkev, katera se bo pokrila z vkladními strešniki (Falzziegel) turn jpa z belo ploščevino (Weissblecb). Vse delo je cenjeno 3411 gld. 78 kr. in sicer: tesarsko delo z vso pripnivo in vožnjo
vred............212i;-03 gld.
kovaško ozirotiia ključavničarsko delo 140-— „
kleparsko delo........ 1149 75 „
Licitacija vršila se bode 16. julija 1894 ob 10. uri dopoludne v občinski ln.ši v Semiču. Vadija položiti je 10 "/o- Načrt in iiataiičneji pogoji so na ogled pri g. županu Ivanu siušteraiču.
Nftčeliiik stsTb. odliorar (127)	Anton Ales, dekan.
Na prošnjo podpornega društva onemoglih du-hovuikov dijtceze ljubljanske se odredi prostovoljna [»rodaja poprej gospod dr. Janez Semeuovega zemljišča na Podgorici št, 12, obstoječega iz stanovalne liiae, gospodarskega poslopja, travnikov in njiv, na 12. julija t. I. popoludne ob 2, uri na licu zemljišč.
Skupilo se bode obrnilo v korist podpornega društva.
Posestvo je cenjeno na ]7u0gld. Uražbeiii pogoji se zamorejo upogledati v uradnih uraii pri podpisanem sodišču, in se bodo objavili pred prodajo.
C. kr. okrajno sodišče Mokronog
dne 26. rožnika 1894.	(132)
Zahvala.
Midva pOflpiHiina Matija in l^rša Vovko iz Zajčjega vrba sva imela svoja po,slopja pri banki „Slaviji" zavarovana. Ta poslopja sta dne 2, aprila 1894 pogorela iu slavna banka ,;Slavija" je nama odškodnino, ako-ravno po pravilih ' nisva imela do iste nobene pravice, ker nisva preinembe posesti naznanila, točno in brez odbitka izplačala.
Čutiva se torej dolžna banki „Slaviji" izreči tem potem najino naji»krenejšo zahvalo, ter njo kot skoz in skoz pošteno in solidno, vsakomur najgorkejae priporočava.
Novo mesto dne 21. maja 1894.
Bliitija Vovko, Irsa Titrli omuž, lovko. Jiiu« Klorjančii, priia,
Terto. priča.	(iSfi)
Zahvala.
Dne 2. aprila 1894 pogorela je skoraj vsa vas Zajčjivrh do ta, V tej nesreči je bila sreča, da smo imeli svoja poslopja, če tuđi za majhno svoto zavarovani pri banki „Slaviji".
Slavna banka „Slavija" je škodo takoj dala pregledati ter je brez odbitka vso odškodnino točno izplačala, Zatorej jej izrecimo tem potem najiskrenejlo zahvalo in jo vsacemu kot solidno in pošteno zavarovalnico priporočamo.
Novo mesto dne 30. aprila 1894.
Mirtin Lazur, Fran Turk, ťriin Saítli, kutija Um, Joîef Tnrl, Janez Miiur, J«žfr Turk, lua Idoric. Joie SaSd.
řerko, priiía, J, Kaatdit, prjía.	(12B)
Zahvala.
Podpisani se prav prigriiio zahvaljuje vrtim mesćanom in gospodom uradnikom iz Novega mesta za mnogobrojni dvakratni obisk, ter se prav uljudno priporoča prečastitetnu občinstvu še za daljno naklonjenost, zatrjevaje ga točne in cene postrežbe.
Velka Loka 17. junija 1894.
Miha Schleipach, (136)	gimtiliiiíBr.
Vabilo-
Za popravo župnijska cerkve v trgu Mokronog je za tesarske, zidarske, kleparske in kamnoaekarske dela odmenjenih fl. 984. — Podjetnike vabi na 5. julija ob 9. dopoludne k iicitandi ODBOR
WIT Wmêék
sprejme se takoj v špecerijsko in železninsko prodajalno pri Fran Kasteiicu v Kandiji ph Xovera mestu.
S
030)
{13S-1)
Opozarjam slavno občinstvo na veliko svojo zalogo slovenskih moiitvenikov, katere sem vsled razpusta gosp. Ign, Knitternove tvrdke v laomostu prevzel na ondotni razprodaji. Le na ta način mi je mogoče po jako znižani ceni oddajati :
Molitvenike za mladino z marmorn. obrezo, komad po 16, 20 in 24 kr. in z zlato obrezo po 30 kr. Molitvenike za odraščene z zlato obr., komad po 40 kr. in iste vrste kovane po 50 kr.
Dalje se dobijo pri meni po jako nizki ceni iste založbe molitveniki n. pr, „Marija naša pomoĚnica", „KljnĚ nebeški", „Tolažba nebeška. Vse krasno Izgotovljene. Z odličnim spoštovanjem
Anton Turk,
knjigovez it) kiiiigotržec v Ljnbijnni, Dimajska cesta.
Velika množina O v s a in veliko prav dobregavina Je ceno na prodaj na BajnoTu pri Novem mestu.
I Nazuanilo. |
Jednonadstropna hiša s prodajalnico z mešanim blagom vred, s tremi sobami, z vrtom, živinskim in prešičjim hlevom, poleg glavne eeate, jedno uro od trebanjske železniške postaje, se dA s 1. septembrom v najeru.
IV
I
Natančneje pove iipravniŠtvo „Dol. Novic''.


ii^JsT ff^š-
Gostilna pri Jiran
I( 1 ' a-ïï
I
na Jakobovem trgu àt. % t Ljubljani.
I
Podpisani priporoča avoje izvrstna vina, jedila in novo opravljene sobe za tujce po prav nizki ceni. Naznanja tudi, da k vsakemn vlaku (na Dolenjski kolodvor [Crriinberg] pri Ljubljani) pojilja hlapca, da prenaša tovore.
Velik vrt in kegljišče na razpolago.
K obilnemu obisku se priporoča s spoštovanjem
Avgust Weixel.
(133-1)

Manise stanovanie ^ sobama se isèe
_z-za di'užino brez otrok
Blagovoljne ponudbe se prosijo na opr. „Dol. Novic"
Fraxija Hopas
naznanja s tem, da je otvorila v Kutnarjevi hiši št. 78, svojo
proiajalaico z moko in irekajenino
ter «C priporoča slavnemu občinstvn s pri-stavkom, da bode vedno najboljše blago po nizki ceni na razpolaganje.	{i20-3>
V Podtiosti št. 12 pri Toplicah je na prodaj hiša, ki obsega dve veliki sobi, kuUinjo in vežo obokano, 2 kleti. 1 klet in hlev za par živine, tudi obokan, V Ëft'rnjem nadstropju 1 sobica. Pri hiši je l oral vrta s sadnjim drevjem in kegljiščem.
i
O) C
m
Opanke
po
najnižji ceni in velikej zalogi
Î (118-2)
T<me Vivant,
v Novem mestu.
aifuedo
o
TS
n>
CP
i

«I
Pivovarna bratov Koslerjev
v Ljubljani
priporoča Rvojo gj^ priznano izborno in najbolje vležano pivo katero je bilo pri mejnarodni razstavi živil na Diinajn 1894
l^iV z zlato svetinjo
odlikovano; kakor ^ viežano MïM iii ízvgzuo po i" po v ilâUM m
z zag-otovilom
točne in inijsolidneje postrežbe.
Mllin s 4 teča i, stopami in žago
J '	u
se dá v Št. Rupertu na Dolenjskem na 3 leta v najem.
Najemniki uaj se oglasijo do t. avgusta pri gospej Soflji Skeili, ođvetnikovej vdovi v Kuvem mestu.____(iiH-jj)
•«•••••••••••••••M
I)l*n fin prostovoljno tiiša v Novem mestu (Kandija) 1 rilUd	V njej je 7 sob, 2 kleti in de-
iavnica, okoli nje i)a blizo 700 vrta. Hiša je prav pripravna za kakega obrtnika, zlasti za nsnjarijo, katera obrt se je v njej veè let izvrševala, îiatanèni pogoji se izvedo v hiši aamej. (lu—2)
j^r Zemljišče na prodaj 'm.
v Razdrtem, Št. Jernejske fare, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij y dobrem stann, dalje nad
M. 20 oralOY lyiY, travnikov in hoste. ^
Več pove lastnik
Matija Kajer.
Razdrto, pošta Št. Jernej.
V najem ali na račun se da
gostilna v Metliki ^
ki obsega tri sobe, kuhinjo in klet. Naslov lastnika pove vredništvo „Dol. Novir,".	{i;i4—l)
(128-1)
proiia po ugodni ceni Stal cer v Kanctiji.
Nov luliii
iia prodiij pri Gracarjevem turnu, izvrstno delan, na eno kolo, 4 tečaje Notri eno kolo leseno, eno železno. Več se zve pri Anton Gornik, v Zapnžah poŠta Št. Jernej.	(124-1)
(79-B)	trgovec v Sevnici,
prodaja
iivic-ove škropilnice proti peronospori po i'a-
briâki ceni in pravo modro galico, tndi nože,	^
kleste ter gumi za cepljenje amerikanskih trt.	^
I^vno tam se tudi dobi vsakovrstno kme-	^
tíáko in rokodelsko orodje, kakor tudi vsako-	^
^ vrstna železnina po nizki ceni in lepi na-	^
grobni križi, na katere se tndi napisi preskrbe.	^
F. r. Vidic & Comp.
V Ljubljani, Sionovo ulice,
priporočajo po najnižji ceni "atJj
Zarezane strešnike (Falzzieg-el), pripoznano najboljše kakovosti.
Lončene peci v V8«b | Chamottneinportland-t 1,	, it^ cementne plošče za
tlak,
Asfaltni in terrazzo-
tlak, Carbolineum, Cevi odvodnice (drai- Stresni lepilni papir,
nage),	Neizgorijive opeke,
Romanski in portland- M P'o^e in moka,
ski cement,	T Stavbinski okraski,
isto tako vsi v stavbinsko stroko spadajoiil predmeti.	(128-2)
barvah in oblikah, fť Cevi iz kamenine za vodovode in stranišča,
Nasadi za dimnike iz j i
kiimenine,
NsTomarto : l>il(oTorni n»diii]c lotip Benkovlů. — Isd^jsUlii, idošitik in tiiku 1. Kr^ao.