Tedenska priloga „Slovenca" z dne 5. julija 1925, štev. 148.
Stcv. 28.
Ilustrirani Slovenec
Zanimiva   slika   Iz   naSe   politične   in   kulturne   zgodovine«
predstavljajoča najodli^nejšo družbo Ijubljansldli rodoljubov iz sredine sedemdesetih let, ki se je zttirala okrog Jos. Jureiea v tedanjem hotelu >Europac in v restavraciji pri Auru. Na sliki, ki je bila posneta 1. 1877. pred Šukljetovim odhodom v pregnanstvo na Dunaj, sede v spodnji vrsti (od leve proti desni): koncipist dr. Jos. Stare, prof. Fr. Wiesthaler, prof. M. Pleterenik, tajnik trg. zbornice J. Murnik, zdravnik dr. E. Šavnik, Jos. Juirčič in zdravnik dr. Fr. Ambrožič; zadaj pa stoje (od leve proti desni): prof. J. Hafner, prof, F. Leveč, avskultant Fr. Višnikar, not. kandidat Janko Kersnik, av-skultant J. Polec, prof. F. šufclje, prof. J. Celestina, zavarov. zastopnik F. Dreaik, odvet. kandidat dr. Rojic, avskultant J. Mmida, odv. kandidat dr. V. Štempihar, avskultant Nosan, zlatar Simonetti, not.
k^didat V. Globočnik, zdravnik dr. J, Šifrer in kontrolor V. Valenta.
K težkim protievropejskim nemirom na Kitajskem,
za katerimi stoji baje sovjetska vlada in ki jih vodi kitajska mladina. Slika nam kaže angleške, ameriške, francoske ia japonske topovske čolne v Sanghaju, središču evropejskih naseljencev, kjer so
tudi najprej izbruhnili nemiri
K Tojnim dogodkom t Marokn.
Slika nam kaže francosko-špansko konferenco glede maroškegd vprašanja, ki se je vršUa te dni v Madridu in kjer sta ee obe državi sporazumeli o skupnem postopanju.
t La Folette,
taani ameriški politik, prvoboritelj za demokrati-^m in kamdidat pri zadnjih predsedniških volitvah, je pred kratkim umrl.
Dr. Josip Marželie,
dubrovniški škof in senior jugoslov. episkopata, star 82 let in že 32 let škof.
Velja Popovic,
predsednik imunitetnega odbora nar. skupščine in eden vodilnih mlajših radikahiih politikov Pašičeve smeri.
Dr. Ante Dulibié,
sodni svetnik v Šibeniku in predsednik bratske >Hrv. pučke stranke< za Dalmacijo.
Ob 80 letnici J. Aljaža.
Slika nam predstavlja jubilarja kot starešino na >Zlatorogovi ofcetic na Dunaju (L 1908.).
Turneja ljubljanskega slovenskega nar. gledališka po Sloveniji,
ki se je udeležujejo (od leve proti desni) : Drenov ec, Vida J., Smerkolj, Rogozova, Rogoz, Juvanova, Medvedova, Jerman, Cesar in Skrbinšek ter nastop ijo v času od 13. junija do 14. julija t. 1. v Kaplji, na Vranskem, v Rujii, v Murski Soboti, v Dol. Lendavi, Gor. Radgoni, Ljutomeru, Dravogradu, Gu-atanju, Brevaljah, Slovenigradcu, Šoštanju, Žalcu, Konjicah, Rogaški Slatini in Radečah.
Najnovejše delo kiparja Napotnika.
Portret sopr(^e odvetnika dr. B.
Najvažnejša   slovenska   gospodarska   Institucij a
Ljubljanski velesejem: Razstavišče kmetijskih strojev. Ljubljanski velesejem: Pogled od glavnega vhoda.
Ljubljanski velesejem, ki bo obhajal letos svojo petletnico in bo otvorjen v 5asu od 29. avgus-ta do 8. septembra ter stoji pod kraljevim protektoratom, je velevažnega gospodarskega pomena zlasti m slovensko indiKtrijo, obrt in trgovino. Kaikor čujemo, bo nudil letos zopet nove sainimivosti, radi česar opozarjamo že sedaj tudi mi nanj ra2stavljalce, kupce in posetniLe. ^
K  straišni  povodiiji  v  Poljanski  dolini.
Opustošeni travniki in polja
pri Žireh.
Razrušena cesta
pri Zireh.
Porušena cesta v Jurežu
pri Brekovcah, ki veže Žiri z Logatcem.
Naplavljeni tram!
na cesti v Steri vasi pri Zireii.
Razriti in zasuti vrt
čevljarskega mojstra L. Mlinarja sredi Žirov.
Kos odti^ane ceste
nasproti električne centrale na Fužinah.
Po   slovenskili   pl^itinaili.
Izlet preko Velike planine — Konja - Ojstrice - mimo Rlnke — Okrešlja — na Kamniško sedlo.
Panorama   Kamniških   planin   z   Velike   planine.
(Slikal fotograf g. Grabjec iz LJubljane, Miklošičeva ceftta,)
Na Presedljeja, t ozadju Konj.
Velika planina.?
Dedec — KoroSica.
Koča na Koroši«i pod Ojstrico.
Pogled z vrha Ojstrice
na Grintovec, Skuto, Savin^ko sedlo in Okrešelj.
Slap Rinka.
Okrešelj z Brano.
Kamniško sedlo s kočo.
FrischanfoT dom na Okrešlju,
v ozadju Ojstrica.
Kamniške planine so poleg očaka Triglava zaradi svoje izredne lepote in pestrosti najbolj priljubljen dlj planincem in izletnikom. Med vsemi izleti v to pogorje je pa eden najlepših zopet ta, ki ga prinašamo danes v slikah ter je z lahkoto premagljiv tudi za docela neizvežbane planince, ženske in krepkejšo deco.
Če se odpeljemo s popoldanskim vlakom iz Ljubljane v Kamnik in jo mahnemo skozi Mekinje mimo znamenitega Sv. Primoža (892 m) čez Pasje peči (1300 m) in mimo Male planine, smo v 5 urah na Veliki planini (1666 m), kjer v sijajno oskrbovani in vse leto odprti koči prenočimo. Velika platina je znana po svojem bujnem rastlinstvu in jako razvitem zimskem športu. Naslednje jutro zgodaj odidemo preko planine Rže ni k po izborno zavarovani poti na Konja (1803 m), od koder imamo naj-krasnejši razgled na vse Kamniške planine. S Konja odidemo na Presedljej (1610 m), odkoder vodi leva pot v Bistrico in desna v Luče. Mi jo mahnemo po srednji na Korošico (1808 m) pod Ojstrico, kjer se v lepi, v švicarskem slogu zidani koči po 5 umi hoji odpocijemo. Tudi ta pot je brez vsake nevarnosti, zanimiva pa je dasti po svojem pestrem rastlinstvu. Po primernem odmoru se napotimo še tisti dan npprej preko Škarij (2240 m) na Ojstrico (2349 m) ali pa pod njo 5ez Grlo po jako položni poti do prekrasnega slapa pod Rinko. Četrt ure nad slapom stoji Frišau-f ov dom na Okrešlju (1378 m), M leži v bajno lepi kotanji med samimi gorskimi velikani ter nalikuje ptravemu planinskemu hotelu. Tu zopet prenočimo (od Korošice do Okrešlja je 5 ur) in jo mahnemo potem na Kamniško sedlo (1844 m), kjer se oglasimo v Kamniški koči, nato se pa podamo navzdol v Kamniško Bistrico (601 m), odtod pa v Kamnik na večerni vlak. Od Frischaulovega doma do Kamnika smo hodili 6 ur, v naslednjih dnevih se bomo pa z največjim zadovoljstvom spominjali prekrasnega izleta. Najprimernejši čas za ta izlet je od začetka julija do srede septembra. — Slike št. 3 do 9 je posnel g. J. Skerlep, št. 1 in 2 g. Grabjec, sliko št. 10 pa g. Tavčar.
Križem    Slovenije.
Ob tridesetletnici gasilnega društva v Komendi
pri Kamniku, ki so jo slavili 24. maja,    bilo odlikovanih 14 članov s svetinjo za zasluge, med temi tudi ustanovitelj in 25 letni načehiik društva g. A. Mejač ter sedanji načelnik g. J. Kern.
Moštvo sportn^a kluba »Celje« ob priliki svoje petletnice. Od leve proti deflui stoje: dr. Perper, Natek, Wagner, Regner, Vrečko in
KopuEar.
Letošnji gg. novomašniki ljubljanske škofije,
ki so bili posvečeni 29. junija t. 1. Spredaj sede (od leve proti desni): Jeraša Fr., Studen Fr., Slapšak Julij; zadaj stoje: Cunder Vilko, Kristane L., Lamovšek M. in Glinšek Fr.
Znana slovenska božja pot Sv. Višarje,
ki so bile med vojno skoro popohioma razdejane, a so jih sedaj zopet popravili. Dne 24. junija so prenesli z velikimi slovesnostmi tudi čudodelno Marijino podobo nazaj; s tem je bila ta priljubljena
božja pot zopet obnovljena.
Trije naši najbolj znani čebelarji,
v sredi A. Žnidei^ič, na levi A. Bukovec, na desni M. Humek. (Iz knjige: Žnideiršič >Naš panje, ki jo ob tej priMki toplo priporočamo.)
Zgoraj: Andrej Vrsnik, posestnik v Robanovem kotu in nasilno odstavljeni župan solčavski. S p o d a j : Ign. Aiman, župan v Kropi na Gorenjskem, ki je odstopil radi denuncijacij in intrig tamošnjih komunistov.
Dr. Artur Gavazzi,
profesor geograf je na ljubljanski univerzi in znani naš meteorolog.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.