. ' - ■' •. ■■ / . . • ■ ■ - \ ■ . , - , v ■ - ‘ v ' , ■ v' V- , v • •. , u , , . - . ' ' ■ V- -• . - 4 : , ''V . - . ' ■ - : >*S i ' , i ' , ■ . >*'■ ' * .. ' V : v ■ . • ■ > ■ ■' * ; J . V ' 1 ■,A': t JDRJEV KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1886 DREDOVAL: , JURI S PI SO ‘ S POMOČJO DRUGIH VELIKIH IN MALIH JIJRJEV. xx. Cenil 50 soldičev. ‘ TRST Natisnila tiskarna K. Amati-ja sinov 18Š5. Na svitlo dal in založil „Juri s pušo“ z dovoljenjem Jurjevcev. ' 46349 S^I^TXT/"X JTJRJEV KOLEDAR za navadr\o leto 1886. . . % ' T Jurjeva no vole trlica taro leto če jemlje slovo, Naj vzame kmet svoj svinčnik v roko, Dohodkov vsili naj račun napravi, In spodaj naj vse stroške postavi, Da rajtenga mu natanko pove, Kako gospodaril čez leto je. In zdaj vas „Juri“ še poduči, Kako se kak račun naredi: Dohodki so to, kar Bog ti da, Kar zemlja rodila ti je blaga; Med stroške pa to zapiše se, Kar vzeli so ti potem ljudje; In kar popiješ in pa poješ, Le to za dobiček šteti smeš. Kar si semena na njivo vsejal, To boš med svoje stroške djal; In če si poleti, kaj nažel, To boš pa mej dohodke vzel, Od tega pa bode še odšteto, Kar posli zajedli so celo leto, In če o božiču jim plačo daš, Potem prav lahek račun imaš, Ker v žepu solda več ne dobiš, Iz tega lahko sklep narediš; IV. Da tvoj dobiček je šel po vodi; Če nemaš zgube, vesel še bodi! K dohodkom vsako tele zapiši, In če ti crkne, ga zopet zbriši. Kar snejo Ti miši in podgane, Kar piskrov potrejo dekle zaspane, Za kar so te ljudje goljufali, In kar so ti berači pobrali, In kar je v škodo ti šlo pri hiši, Vse skupaj to med zgubo zapiši. Glej, kaka sreča, da pisati znaš! Da lahko sam svoj račun peljaš, In da poduči račun te tak, Da si in ostaneš siromak ! * * * Tako smo se rajtati naučili, In bomo še drugod poskusili, V politiko se ozrimo še mi, Kako nam žito, kaj tam zori? V Ljubljani je zmirom dosti prepira, Na mejah pa nam slovenščina vmira ? Po listih se Šuklje preveč usti; Pa Dežmana že bolijo čeljusti; Še nič se »narodni dom“ ne zida; Kar „ WochenbIatt“ piše, ni dosti prida; Dolenjci imajo prtene hlače; Po zimi so dobre svinjske krače; Urednik navadno po nemško piše; Po Trstu so menda lepe hiše; Hranilnica Kranjska je bogata; Po ceni v K rakovem je sala ta; Komarjev Franc se nemško uči; Korošcem se prav slaba godi; v. Na Štajerskem tiska se „lisjak“; *) Na Ogerskem raste pa tobak; Učitelj Stotz zdaj ni več na Rudi; V Slovenski Bistrici hlapci so hudi; V Ljubljani je pivo po desetici; Celjanom so zoperni živio — klici; Krvave klobase so prav fajn; V Tržiču je nemški šulferajn; V toplice pridejo tud postopači; V Trnovem po zimi se zelje tlači; V Ljubljani so vse sorte ribe; Po šolah zlo pogrešajo šibe; Gorjanci se po cokljah poznajo; Bogati za narod nič ne dajo; V vinogradih rada pobije toča; Z »Ljubljanskim Listom* se ravsa »Soča*; Po Kopru se vozijo lahoni; Otrokom se sladki zdijo bomboni; Od ravnopravnosti ni še sence; Za .repo so škodljive gosence ; Na tlako hodijo naši poslanci; Okusni so zabeljeni žganci; V Celovcu so hudi tajčarji; Slovenske šole v Trstu še ni; Iz Vrhnike pridejo močni podplati; Madžare pa kolnejo Hrvati. Sicer pa novega nič ne vem ; Le to bom povedal še, če smem: Kdorkoli na „Jurja“ se naroči, Mu vošim, naj še sto let živi. Da bo dočakal veseli dan, Ko časten in močen bo Slovan! *) Ni ga več! Kakovo živenje. takova smrt; zamrl je lia sušici. Juri. VI Rodopis cesarske rodovine Cesar avstrijanski: Franc Jožef Prvi, rojen na Dunaji 18. avgusta 1830., je prevzel cesarstvo 2. decembra 1818. Cesarica : Elizabeta Evgenija Amalija, hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena v Fosenhofenu 24. decembra 1837. poročena 24. aprila 1834. na Dunaji. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Frane, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858, poročen dne 10. majnika 1881. z belgijsko princezinjo Štefanijo, roj. dno 21. majnika 1864. Cesaričino: 1. Sofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1 8S 5, umrla v Budi 30. maja 1857. — 2. Gisela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z Bavarskim kraljičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija (Matilda, Amalija, Valerija), rojena 22. aprila 1868. Hči cesarjeviča naslednika: Elizabeta (Marija, Ilenrijeta, Štefa¬ nija, Gisela), rojena 2. septembra 1883. Bratje Nj. Veličanstva cesarja 1. Nj. vel. nadv. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schliiibrunu 6. julija 1832, poročen v Brtlselu 26. julija 1857 s Ka¬ rolino, hčerjo kralja belgijskega — cesar Mehikanski, umrl 19. ju¬ nija 1867. 2. Nadvojvoda Karol Ludorik (Jožef, Marija), rojen v Schiin- brunu 30. julija 1833, poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, rojeno 2i. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858 ; vdrugič poročen z Anuneijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijanskega, rojeno 24 marca 1843, umrlo 4. maja 1871; tretjič poročen z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljica Don Mi- guela 23. julija 1873. Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaji 15 Maja 1842. Starši Nj. Veličanstva Franc Karol, rojen na Dunaji 7. decembra 1802, umrl 8, marca 1878 na Dunaji; poročen na Dunaji 4. novembra 1824. s Sofijo, rojeno v Monakovem 27. januvarja 1805, umrlo 28. maja 1872. Očetov Brat Ferdinand Prvi, rojen na Dunaji 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. decembra 1848, umrl 29. junija 1875. Poročen je bil z Marijo Ano Karolino, sardinsko kraljičino, rojeno 19, septembra 18'3, umrlo v Pragi 4. maja 1884. VII I>TstT7-ad.rLO leto 1QQS ima 365 dni in se začne s petkom in konča s petkom. Začetek leta 1886 Občno in dtgavno leto se začne novega leta dan, 1. januvarja. Cerkveno leto se začne s 1. adventno nedeljo, 28. novembra. Godovinsko število Zlato število.6 Rimsko število .... 14 Epakta ali lunino kazalo XXV Nedeljska črka . . . , C Solnčni krog’.19 Letni vladar: Merkurji, Letni časi Pomlad se začne 20. marca. Poletje se začne 21. junija. Premakljivi Septuagesima 21. februvarja. l’ust 9. marca Pepelnica 10. marca Velikanoč 25. aprila. Križev teden 31. maja, I. in 2. jun. Od Božiča do pepelnice je Jesen se začne 23. septembra Zima se začne 2i. decembra. prazniki Vnebohod Kristusov 3. junija Binkoštna nedelja 13. junija. Sv. Trojica 20. junija. Sv. Kešnje telo 24. junija 1. adventna nedelja 28. nov. 10 tednov in 5 dni. Kvaterni in drugi posti I. kvatre, pomladanske ali postne 17., 19. in 20. marca, II. « letne ali binkostne 10, 18. in 19. junija. III. «: jesenske 15., 17. in 18. septembra. IV. « pozimske ali adventne 13., 17. in 18. decembra. Kvaterni in. drugi posti so s f zaznamovani. Znamenje za lunine krajce Mlaj 0 | Sip ali polna luna 1 S'* %m4 o O D Q ■Z 'g'2' 25 ^ ^ S I* Jh H53 Pi N * 'V a * l p N 2 s S c “ i 53 S jO ® „ -ta. ‘5* >32 £ © s c3 OP g ^ o •s S O (D s « rs rž Tf 3 © 55 >55 e © X. Marec ali sušeč ima 31 dni. Dnevi , Godovi in nedeljski evangelji Zn 1 Pondeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 0 Sobota Albin, šk.; Svitbert, šk. j 5 Simplicij, p.; BI. Karol. j 5 Kunigunda. ces.; Avsterij, in.J Kazimir, sp.; Adrijan, m. Friderik (Miroslav), spoz. X Fridolin, op.; Katarina B. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. / Ned. C. 3. predpepeln. Tomaž Akv. 8 Pondeljek Janez od Boga, spoznov. 0 Torek (Pust); Frančiška vd. 10 Sreda (f Pepelnica); 40 muc. 11 Četrtek Heraklij, m.; Čozim, m. 28 Ned. C. |3. postna. Janez, pušč. 29 Pondeljek|Ciril, šk.; Avgusta, m. 30 Torek jKvirin, m.; Jona in Barahjez. 31 Sreda jModest, ,šk. ; Gvido, op. o« S S ro O (M O o 'd -c a c O e-.g e:> 3 © •T S © I ^ OJ rt o .!f > -3 S .w d •S 5 s S 0 N ~ s rS -+-> co V.-S p -C d> *0 O 1 S ^ r3 O sv 25 c, S>'Ji • © O ^S5 VJl © -C © ^4 -5 o> S » Sl d) »O , rt | N t»- d o C

c ^ d 'o CQ XI. ima 30 dni. XII. Maj ali veliki traven ima 31 dni. * Mlaj V dne ob štirih 48 min. zjutraj. — jj Prvi krajec H. dne ob treh 20 min. zjutraj KO Šip '18- dne ob dveh 53 m. zjutraj. — C Zadnji krajec 20. dne ob dvanajstih 42 o poln. Nebeško znamenje Solnce stopi 21. dne v znamenje dvojčekov, — Dan zraste za 1 uro 15 min. XIII. ima 30 dni. So S ~ O co o" rt rt- NJ . rt rt O •2 U rt -Ji -> o o ce rt NI N • -rt O u > -»-j r rt rt rt? o o s 2 «3 rt * S 7} Ž rt : Hrt XIV. Julij ali mali srpan ima 31 dni. O farizejskej pravičnosti. Mat. 5. ■n t-. ** 'c? 2 •r' ~ H ^ co © h a js r*\ N © ^ •i - s:: S i g* CZ -t- sa £ i : i < ~ Sl rt 2 £% rO O <=> O ^£2 o O t- ^ g ^ o ^ GO .H D a 2 Ja © 5*5 <33 r C> k r 3 s-t C3 ?4 N l><5 S I nž ._, o3 ro ©< XVII. Oktober ali vinotok ima 31 dni. 0 največej zapovedi. Mat. 22 . Jezus ozdravi rartvoudnega. Mat.. 9. Prilika o kraljeve.]' ženitnim. Mat. ‘22. •- 5C 24 Ned. C 119. pobink. Rafael, arh. •25 Pondeljek Krišpin, m.; Bonifacij, p. 2i> Torek lEvarist, p. m.: Demetrij, m. 27 Sreda (Sabina, m.; Frumenoij, šk. 28 Četrtek Simo.n in Juda, apost. 29 Petek Narcis, šk.: Hijacint, m. JO Sobota jf Klavdij, m.; Marcel, m. Ul ni / Jezus ozdravi kraljice vega sina. Jan. 4. 81 Ned. C 20. pobink. Volfgang, šk, / 3 Prvi krajec 4. dne ob enajstih 39 m. zvečer. — (v) Šip J H. dne ob štirih 29 m zjutral £ Zadnji krajec 20. dne ob treh 40 m. popold. — 0 Mlaj 27. dne ob osmih ,21. m. zjutraj' Nebeško znamenje Solnce stopi 23. dne v znamenje škorpijonovo. Dan se skrči za 1 uro 40 min. XVIII. November ali listopad ima 30 dni. Lunini spremim X Prvi krajec 3. dne ob šestili 11 m. zvečer — © Sip II. dne ob ošinili 12 m. zvečer. C Zadnji krajec 18. dne ob enajstih 46 ni. o polnoči — (g Mlaj 25. dne ob osmih 24 ni. zvečer. Nebeško znamenje Soluce stopi 22. dne v znamenje strelčevo. — Dan se skrči za I uro 18 min. XIX. December ali gruden ima 31 dni. j) Pivi krajec 3. dne ob treh 31 m. popold. — (v) Šip 11. dne ob desetili 30 m predpold. C Zadnji krajec 18. dne ob sedmih 45 m. zjutraj. •— Mlaj 25. dne ob enajstih 0 m. predpold. Nebeško znamenje Solnce stopi v_ znamenje kozlovo. Začetek zime 21 t. m. ob desetih 35 m. zvečer. Najkrajši dan in najdaljša noč. Dan se skrči do 20. za 19 m. in zopet zraste do konca mesca za o m. XX. Cerkveni prepovedani časi Obhajati ženitve je prepovedano od I. adventne nedelje do razglašanja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi Igre v gledališčih, javni plesi in bali so prepovedati: J. Ve¬ liki četrtek, 2. veliki petek, 3. veliko soboto, 4 . presv. Rešnj. telesa in 5. Božični dan. — Druge veselice, n pr. koncerti, be¬ sede, godbe itd. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. decembra. Sodnja opravila praznujejo : od Božiča do svetih treh Kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka; v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik • ^ I. Stempelj za menjice II. Stempelj za pisma III. Stempelj za pogodbe Uganke Kteri lovec ne vstreli nikdar nič? 'aoj bu e.i8 en JBpipu f |}six Kteri govor lovci najbolj rabijo? moaoSzj Kaj naredi lovec, ko zajca fali ? •BpejS raifu bz Kaj pa reče, ko ga ni zadel ? •[!ie.t)sqo ef b§ bq Kaj bi bilo pri lovcu na srne želeti ? •I[ISOn 0AB|§ 0[05[0 o^nr eujs m eqnqo[j[ e^osiA i5[B_[n.is iq bq Kaj je za raz’oček mej koncem in lovcem? •eZBJ 09A0[ ‘eze.i oesojf Iz česa obstoji srna? •JR q!Ji?§ n Kam zajec po zimi svoje noge deva? •Bil Zakaj so dnevi poleti daljši, ko po zimi ? •BSejZBA BU100.IA qtf JOJJ Kedaj je mačka — mačka? •ejjpBui os peA ef qif ep ‘buibs ef JBpB^ Koliko lesti a bi se potrebovalo do lune? 'B$]op Bd 'Btig Kaj je zakon ? •fefu bii zU3j ef Bitez ni iqsoqso.id eAezora Biimojc) Kedaj ima revež eno dobro uro ? •sed Bgj op euBjiqpf r i z ! 3J S 9 0 XI. Kedaj se bogatinu dobro godi? •eze.r)s osa ntn o>[ ‘oan onpims po.ij Kdo je imel največji klobuk v Ljubljani, ko je bil cesar tje prišel? ■ o a u p S olbeAfen ieun ef ijj ‘ijsij, Kaj jo to; boljše ko se narobe obrne, boljše je. •ef.io es ‘ufpne^ Kakšni podplati so najbolji ? ‘e“.qs en juprpn es B.ie^B5[ ‘erpzef nSe^snez ezorj zj •b8.i; 9 en .iBpjpn es Boe^BJf Kakšni urbasi so pa za čevlje najbolji ? •loouiejd en .inprpn es nj ‘epiS BSeAeonefid ezo^ zp Kaj je to ? Kateri človek ima, kar nema rad, pa če bi zavrgel, samega sebe bi pokončal ? 'iabjS Bti oseid oernig ta ■:: L...: mm MM?'!