GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE "E L K R O J" MOZIRJE
Številka: 3 Leto 1981
Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka.
ZA NAMI JE PRVO TROMESEČJE
Poslovanje v letu 1981 se odvija približno tako, kot smo načrtovali. Izjemo predstavlja izreden skok cen osnovnih surovin, kar je odločilno vplivalo na rezultat poslovanja za prvo tromesečje 1981. Vse kaže, da prihaja obdobje, ko se bomo morali navaditi računati oziroma zadovoljiti z manjšimi številkami. Zaradi tega dejstva moramo štediti na vseh področjih, da bodo poslovni stroški čimmanjši. Posebno pozornost moramo posvetiti osnovnim surovinam, ki so porasle za približno 9 % nad načrtovanimi. Do 20. maja morajo strokovne službe ugotoviti vzroke tega nenormalnega porasta porabe surovin.
Uspešno smo izvedli referendum o sprejemu splošnih aktov, ki so pogoj za registracijo temeljnih organizacij pri gospodarskem sodišču. Rezultati referenduma pričajo o samoupravni zavesti delavcev Elkroja, saj je velika večina delavcev Elkroja glasovala za sprejem splošnih aktov, s čemer je omogočeno normalno delo v obeh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb.
V	TOZD Šoštanj teče proizvodnja hlač od 3. novembra 1980. V letu 1981 smo kljub dejstvu, da nismo v tej TOZD dosegli normativov časa, zaključili prvo polletje s pozitivnim finančnim rezultatom. Izdelali so nekaj več kot 40.000 komadov.
V	TOZD Konfekcija Mozirje smo izdelali le 0,8 % hlač več kot leto poprej, kljub temu, da smo zaposljeva-li 4,6 % več delavcev kot v enakem obdobju leta 1980. Svetla točka v našem poslovanju je bistveno povečanje izvoza, saj je izvoz vrednostno povečan z indeksom 303.
Vsi zaposleni prispevajo k uspehu — tudi učilnica.
V tesni povezanosti z gibanjem proizvodnje in produktivnosti dela je rast osebnih dohodkov, ki so višji od lanskoletnih v enakem obdobju za 13,8%. Glede na rast dohodka 6 % bi smeli po družbenem dogovoru izplačati le 12 % višje osebne dohodke, ker pa smo bistveno povečali izvoz, nam to da še 2 %, torej skupno 14 %. Osebni dohodki so torej vsklajeni z rastjo ' dohodka. Za višje osebne dohodke pa bomo morali ustvariti višji dohodek.
Na področju investicij smo bolj aktivni v pripravah. Investicije se bodo pričele izvajati v drugem in tretjem tromesečju. Usmerjene bodo v prvi vrsti v strojno opremo in transportne naprave, to se pravi na področja, ki bo imelo za posledico dvig
produktivnosti dela.
Obdobje je značilno tudi po veliki družbenopolitični dejavnosti tako DPO kot samoupravnih organov. Sprejeli smo pomembne splošne samoupravne akte, ki bodo urejali naše medsebojne odnose v naslednjem obdobju. Pohvaliti moramo našo mladino, ki je posadila breze in prispevala k polepšanju našega okolja.
V mesecu maju nas čaka zelo pomembna naloga in sicer volitve v samoupravne organe DO, TOZD in DSS. Prepričani smo, da bomo tudi tokrat dokazali svojo samoupravljal-sko zavest in izvolili delegate, ki bodo s svojo aktivnostjo kar največ prispevali k razvoju in k dobrim medčloveškim odnosom v Elkroju.
Ivan Kramer, dipl. oec.
OB MEDNARODNEM
LETU INVALIDOV
INVALIDOM, IN ŠE POSEBEJ TEŽKIM INVALIDOM, JE POTREBNO USTVARITI TAKŠNE POGOJE, DA SE BODO ČUTILI KOT KORISTNI ČLANI DRUŽBE.
NA PRVEM MESTU MORA BITI SKRB ZA ČLOVEKA, POSEBEJ TISTI DELAVCI, KI SO BILI POŠKODOVANI NA DELOVNEM MESTU ALI SO ZARADI TAKŠNE POŠKODBE OBOLELI, MORAJO BITI NAŠA PRVA SKRB.
TITO
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO
JUTRI?
Vsem nam je znano, da smo s svojim srednjeročnim in letnim programom začrtali smernice našega nadaljnega razvoja. Opredelili smo kapacitete, ki jih potrebujemo za doseganje teh ciljev v letošnjem in prihodnjih letih. Eno od ključnih vprašanj je preskrba s surovinami.
S sezono spomlad poletje, ki je v teku, smo imeli veliko težav:
a)	za tkanine in pomožne materiale so se povišale cene veliko bolj kot smo pričakovali.
b)	dobavitelji se ne pridržujejo sklenjenih pogodb iz česar sledi, da enostransko odpovedujejo dobavo blaga, zamujajo z roki in dobavljajo slabšo kvaliteto, kot je bila zaključena.
c)	poleg tega bomo za del dobav blaga morali združevati tudi devizna sredstva.
Ker nam je situacija znana, smo se od-ličili da vršimo intervencijske "nakupe" povsod tam, kjer lahko vsaj približno zadovoljimo kriterijem kvalitete. To je za našo delovno organizacijo dražja pot vendar še vseeno boljša če primerjamo, da bi se nam v nasprotnem primeru dogajalo, da bi nam v določenih obdobjih zmanjkalo surovin.
Vse bomo poskušali storiti, da s proizvodnimi organizacijami sklenemo dolgoročne sporazume, ki bi nam garantirali preskrbo s surovinami. Že danes pa vemo, da je neobhodno potrebno, da povečamo izvoz in s tem tudi devizne prilive, saj je to po novi gospodarski usmeritvi osnovni temelj in garancija za nadaljno uspešno preskrbo in povezovanje z dobavitelji.
REFERENDUM JE USPEL
Delovna organizacija Elkroj ni več enovita delovna organizacija, temveč je sestavljena iz
—	Temeljne organizacije Konfekcija Mozirje (TOZD)
—	Temeljne organizacije Konfekcija Šoštanj in (TOZD)
—	delovne skupnosti skupnih služb (DSSS)
In kateri bivši sektorji oziroma organizacijske enote spadajo v temeljni organizaciji in kateri v DSSS ?
1.	V TOZD Konfekcija Mozirje spadajo:
—	krojilnica
—	šivalnica
—	likalnica
—	kontrola
—	skladišče surovin
—	skladišče gotovih izdelkov s šofer-
—	tehnološka priprava dela s tehnologi in analitiki časa
—	industrijska prodajalna
2.	TOZD Konfekcija Šoštanj
—	ostane kot je z določenimi organizacijskimi in kadrovskimi dopolnitvami
3.	In DSSS ?
—	splošni sektor
—	komercialni sektor
—	finančno računovodski sektor
—	sektor razvoja, investicij in priprave dela
DSSS, ki so mnogokrat na "tapeti" in na njih največkrat letijo določene pripombe, zato bi na kratko obrazložila delo, ki ga bodo opravljale za oba TOZD in za DO kot celoto:
—	dela ekonomike, financ, informatike in AOP
—	dela nabave in prodaje
—	splošno — kadrovska dela
—	razvojno investicijska dela
Posamezni sektorji pa bodo opravljali naslednja dela:
1.	Finančno-računovodski sektor:
—	vodi finančno in materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo gotovih izdelkov in ostale evidence, sestavlja zaključne in periodične obračune
—	obračunava osebne dohodke in opravlja finančne, blagajniške in kreditne posle
—	izdeluje načrte poslovnih ciljev, analizira izvrševanje vseh planov
M. P.
Nabava surovin je povezana z velikimi težavami.
Informiranje — osnova za odločanje.
in drugih pomembnih poslovnih dogodkov, izdeluje investicijske elaborate z ekonomskega vidika, planira dela in delovne naloge v skladu s poslovnimi cilji DO ter
vodi politiko nagrajevanja po delu ■ — izdaja informativno glasilo KROJ
2.	Komercialni sektor raziskuje tržišče organizira prodajo na domačem in tujem trgu, vodi nabavo reprodukcijskega materiala, določa cene gotovih proizvodov
3.	Splošni sektor vodi splošne in kadrovske zadeve, pravne posle, izobraževanje delavcev, organizacijsko tehnične posle za organe upravljanja, zavarovanja ljudi in premoženja.
Sem spada tudi organizacija družbe-
ne prehrane, čiščenje proizvodnih in poslovnih prostorov, vratarska in čuvajska služba, ter' dela v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
4.	Razvojno investicijski sektor priprav Ija investicijske programe v tehnič-no-tehnološkem smislu, razvojne programe, skrbi za vnašanje in aplikacijo najsodobnejših tehnoloških postopkov v delovno organizacijo, oblikuje modele in izdeluje kolekcijo.
To so na kratko opisana dela in naloge, ki naj bi jih opravljala DSSS za obe TOZD. Od nas vseh in od prizadevanja vsakega posameznika pa je odvisno, kako se bodo naši cilji realizirali.
IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
Na volitvah, ki so bile dne 18/5—1981, smo izvolili naslednje samoupravne organe:
1.	DS DO Elkroj Mozirje
1.	Bric Ivanka
2.	Gludernik Marija
3.	Kramer Ida
4.	Naglič Pepca
5.	Pahovnik Štefka
6.	Reberčnik Jelka
7.	Štrukelj Ludvik
8.	Zagradišnik Štefan
9.	Ferenčak Erika
10.	Jurkovnik Olga
11.	Meh Majda
12.	Ošlak Ana
13.	Marovt Ela
14.	Potočnik Ančka
15.	Žunter Marinka
2.	SDK DO Elkroj Mozirje
1.	Kajba Danica
2.	Kolenc Darinka
3.	Zager Slavka
4.	Žebelj Milica
5.	Žnidarko Anica
3.	Skupna disciplinska komisija
1.	Kolenc Francka
2.	Skornšek Mija
3.	Šimenc Alojz
4.	Dešman Jana
5.	Poznič Jožica
6.	Stermšnik Martina
7.	Čirič Zdenka
8.	Kajba Danica
9.	Nagode Irena
10.	Britovšek Boža
11.	Žagar Venčeslav
12.	Blagotinšek Marija
13.	Pleterski Vili
4.	DS TOZD KONFEKCIJA Mozirje
1.	Čopar Poldica
2.	G rudnik Erna
3.	Irman Marija
4.	Mandelc Ivanka
5.	Mikek Fanika
6.	Miklavžin Pavla
7.	Pintarič Gizela
8.	Planovšek Majda
9.	Rebič Ana
10.	Solar Marta
11.	Šemenc Branko
5.	SDK TOZD Konfekcija Mozirje
1.	BrezovnikTončka
2.	Kramer Marija
3.	Mandelc Zvonka
4.	Navodnik Francka
5.	Planovšek Pavla
6.	Zagožen Anton
7.	Žagar Anka
6.	DS TOZD KONFECIJA Šoštanj
1. Apat Fanika	77
2. Drev Olga	80
3. Ferenčak Erika	86
4. Grudnik Silva	84
5. Huskič Božica	72
6. Kajba Albina	82
7. Kumer Ivana	76
8. Plešnik Francka	80
9. Polak Marija	83
10. Verdev Štefka	73
11. Zager Ana	73
7.	SDK TOZD KONFEKCIJA Šoštanj
1.	Mohorko Ida
2.	Navodnik Magdalena
3.	Pušnik Marija
4.	Rednak Marija
5.	Režen Justina
8.	DS DSSS
1.	Dobrovc Olga
2.	Levar Stane
3.	Kržan Franc
4.	Ocvirk Mija
5.	Pečnik Danica
6.	Prek-Veršnik Ivanka
7.	Puncer Draga
8.	Steblovnik Valentin
9.	Štrucl Zora
9.	SDK DSSS
1.	Hriberšek Anka
2.	Pečnik Vera
3.	Podsedenšek Miha
4.	Remic Ančka
5.	Toplak Darinka
Želimo jim mnogo delovnih uspehov !
ČAS JE VELIKI UČITELJ. NESREČA JE V TEM, KER UBIJA SVOJE UČENCE
C AN DO LIN
Temelji plana-
vaša osnovna samoupravna odločitev
Obravnavali smo temelje plana 1981 — 1985 za TOZD Konfekcija Mozirje in TOZD Konfekcija Šoštanj. Delavci se moramo zavedati, da z njimi potrjujemo osnovne usmeritve razvoja naše delovne organizacije kot celote in posameznih temeljnih organizacij za razdobje 5 let. Ob koncu 1985. pa bomo lahko s ponosom — ali pa tudi ne — ugotavljali, kaj smo uspeli in seveda ali so bile naše usmeritve pravilne. Osnovne usmeritve iz temeljev plana obeh TOZD pa so sledeče:
I.	TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE Temelji plana TOZD Konfekcija Mozirje vsebujejo usmeritve, ki jih bodo delavci s svojim delom dosegli v prihodnjem planskem obdobju na področju osnovne dejavnosti, ter pri razvoju gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev svojega dela ter življenja.
Temelji plana TOZD so sestavljeni na osnovi analiz uresničevanja srednjeročnega plana 1976—1980, analize razvojnih možnosti v obdobju 1981 — 1985, smernic in elementov, upoštevajoč osnovne razvojne usmeritve naše panoge, razvoj in usmeritev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ter vseh nosilcev planiranja, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj in delo ter ustvarjanje dohodka v temeljni organizaciji.
Pri predlaganih temeljih plana so usklajeni in opredeljeni razvojni cilji, pogoji in naloge, ki so v procesu usklajevanja kot realne in uresničljive v ožji in širši obliki združevanja dela in sredstev.
V samem usklajevalnem postopku so nastale določene korekture v primerjavi s smernicami in elementi; glavne spremembe so sledeče:
—	izloči se gradnja dislociranega obrata v Gornjem gradu
—	stopnja zaposlovanja se zmanjša zaradi izpada gradnje dislociranega obrata v Gornjem gradu
—	pri investicijskem planu se poveča vrednost zaradi znanih predračunov za izdelavo avtomatskega visečega transporta in strojne opreme
—	v investicijski plan se vključi priključitev na tehnološko paro iz Glina v letu 1981
—	vključi se asfaltiranje do kupljenega dislociranega obrata v Lučah, ki bo začasno zaradi usmeritev razvoja naše panoge skladišče
—	v smernicah je poseben poudarek na razvoju lastne maloprodajne mreže.
Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja in dane situaci je na tržišču načrtujemo, da bomo investirali samo po temeljiti analizi odziva naših kupcev, zato tega v tem srednjeročnem obdobju ne načrtujemo
—	uvajanje novih proizvodnih programov ne bomo realizirali v tem srednjeročnem obdobju
II.ZASNOVA TEMELJNIH CILJEV
11.1. Sortiment proizvodnje Temeljna organizacija Konfekcija Mozirje je specializiran proizvajalec moških, fantovskih, ženskih, dekliških in otroških hlač. Proizvajamo masovno, vendar pokrivamo s svojo proizvodnjo le okoli 5 % jugoslovanske proizvodnje hlač.
Cilji temeljne organizacije za obdobje 1981 — 1985 so:
—	masovna proizvodnja
—	povečanje produktivnosti zaradi:
a)	modernizacija proizvodnje
b)	organizacijskih izboljšav
c)	večjih serij
Načrtujemo, da bo v obdobju 1981 — 1985 struktura gotovih proizvodov sledeča:
Artikel	struktura v %
moške hlače	56
fantovske hlače	26
ženske hlače	14
dekliške hlače	4
Delavci samoupravljale! odločamo.
TOZD Konfekcija Mozirje bo ostala v tem srednjeročnem obdobju specializirana za proizvodnjo vseh vrst hlač, kar utemeljujemo s sledečim:
— kvaliteto izdelkov, konkurenčne cene in temeljita obdelava domačega in tujega tržišča nam kažeta, da je še vedno možen prodor z zgoraj navedenimi predpostavkami
— količinski obseg proizvodnje bo naraščal v prihodnjem srednjeročnem obdobju s 2,5 % letno stopnjo rasti in sicer zaradi:
a)	načrtovane modernizacije strojnega parka
b)	standardizacija proizvodov in izboljšanje organizacije dela
II.	2. Fizični pokazatelji za srednjeročno obdobje1981 — 1985
III.	ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
LETO	v 000 kom
Artikel	1981	1982	1983	1984	1985
MH	220	199	204	204	219
FH	101	92	98	110	110
ŽH	55	50	52	55	55
DH	14	14	16	16	16
Skupaj	390	355	370	385	400
IZVOZ	200	250	250	250	250
Skupaj	590	605	620	635	650
—	priagoditi se moramo družbenim ciljem in usmeritvam iz družbenega plana Jugoslavije ter družbenega plana socialistične republike Slovenije za obdobje 1981—1985, da se gospodarstvo oblikuje v usmerjen izvoz
—	sistematično bomo razvijali proizvodnjo, ter raziskavo zunanjega tržišča, da bomo povečali prodajo na tujem trgu
—	letno bomo povprečno izvažali do 40 % izdelanih količin
—	nadomeščali bomo uvozne surovine z domačimi
II. 3. Kadrovanje in izobraževanje
LETO
Kvalifikacija	1981	1982	1983	1984	1985
ozek profil	303	303	303	303	303'
širok profil	95	100	118	118	118
srednja šola	35	35	36	36	36
višja šola	12	12	12	12	12
visoka šola	10	10	11	12	12
Skupaj:	455	460	480	481	481
—	zaposlovanje se bo vršilo v skladu z ravojem TOZD Konfekcija Mozirje in v skladu z družbenimi usmeritvami
—	delavcem moramo nuditi zdrave pogoje dela in socialno varne pogoje dela
—	podpirali bomo izobraževanje ob delu in sicer tiste profile, ki kratkoročno in dolgoročno odgovarjajo programski usmeritvi TOZD
II. 4. Investicijska dejavnost
Dinamika investicijskih vlaganj bo usklajena z razpoložljivimi denarnimi sredstvi in s finančno politiko poslovanja delovne organizacije kot celote ter z usmeritvami razvoja panoge.
Glavna usmeritev investicij v TOZD Konfekcija Mozirje bo sledeča:
—	viseči transport in modernizacija strojne opreme
—	priključitev na tehnološko paro delovne organizacije Gorenje Glin
—	izgradnja zaklonišča
—	pralnica za jeans program z mehanično delavnico
—	razvojni oddelek z opremo
—	skladišča (ob koncu srednjeročnega obdobja)
Viri za investicijsko dejavnost bodo sledeči:
—	lastni viri 40 %
—	bančni krediti 30 %
—	sovlaganja poslovnih partnerjev 18 %
—	krediti poslovnih partnerjev 12 %
Specifikacija investicijske dejavnosti je razvidna iz sledeče tabele:	(tabela 1)
III.	1. Uresničevanje skupnih nalog ter medsebojne obveznosti v DO
—	TOZD Konfekcija Mozirje opravlja svojo osnovno dejavnost — proizvodnjo hlač, vrši pripravo dela za TOZD Konfekcija Šoštanj in nastopa samostojno na notranjem in zunanjem trgu
—	obe temeljni organizaciji združenega dela določata in sprejemata letni načrt nabave osnovnih in pomožnih surovin, storitev in prodaje gotovih proizvodov zaradi skupnega nastopanja na trgu. TOZD Konfekcija Mozirje vrši nabavo in prodajo v imenu obeh TOZD
—	vsaka TOZD odgovarja z vsemi svojimi sredstvi za izvrševanje obveznosti, ki izhaja iz načrtov in samoupravnih sporazumov
—	TOZD, ki v skupnem ali v medsebojnem poslovanju povzroči drugi TOZD škodo, je dolžna, da tej TOZD povrne dejansko škodo in izgubljeni dohodek
—	TOZD Konfekcija Mozirje dobavlja osnovni in pomožni material TOZD Konfekciji Šoštanj po dejanskih nabavnih cenah
—	TOZD Konfekcija Mozirje zaračunava TOZD Konfekciji Šoštanj naslednje stroške:
1.	cena dela trgovine
2.	rizik
3.	stroške financiranja
4.	stroške prevoza na relaciji Šoštanj — Prihova in nazaj
5.	stroške likanja in končne kontrole
6.	stroške skladiščenja
7.	stroške prevoza do kupca
—	delavci obeh TOZD v sestavi DO pridobivajo dohodek za izdelane proizvode in storitve na podlagi skupnega prihodka
—	delavci obeh TOZD so se sporazumeli, da nosijo skupni poslovni rizik v okviru samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Elkroj Mozirje n. sol. o.
—	pri oblikovanju meril in razporejanju ter delitvi prihodka in dohodka, ter delitvi sredstev za osebne dohodke izhajamo iz enotnih stališč, ki temeljijo na enakopravnosti obeh temeljnih organizacij združenega dela
—	poleg glavne proizvodne dejavnosti vrši TOZD Konfekcija Mozirje n. sol. o. še sledeče stranske dejavnosti:
a)	izdelava in popravilo tekstilnih predmetov
b)	neomejene storitve na področju prometa
c)	trgovina s tkaninami in konfekcijo
d)	restavracija družbene prehrane
e)	sodelovanje s kooperanti
—	TOZD se medsebojno obvezujeta, da bosta usklajevali svoje delo in razvoj tako na notranjem kot zunanjem tržišču
III.	2. Obveznosti TOZD Konfekcija Mozirje do samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje:
A)	Zaradi nemotenega poteka poslovanja, zaradi potreb po storitvah, ki nam jih nudijo posamezne samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje nastajajo obveznosti, ki jih temeljna organizacija obračunava ali akontira po posameznih obračunskih obdobjih:
—	SIS elektrogospodarstva Slovenije
—	SIS za nafto in plin
— SIS za vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest
—	SIS za železniški in luški promet
—	SIS PTT Slovenije
1980. so bili iz Šoštanja na obisku, danes pa že skupaj načrtujemo razvojno pot.
2.	Občinski davek iz BOD delavcev
3.	Zveza skupnosti otroškega varstva
4.	Občinska skupnost otroškega varstva:
—	po domicilnem principu
—	po delovnem mestu
5.	Izobraževalna skupnost
6.	Kulturna skupnost Slovenije
7.	Občinska kulturna skupnost
8.	Telesnokulturna skupnost Slovenije
9.	Občinska telesnokulturna skupnost
10.	Skupnost socialnega skrbstva
11.	Skupnost zdravstvenega varstva
12.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
SR Slovenije
13.	Za Črno goro
—	Zveza komunalnih skupnosti Slovenije
—	območna SIS PTT Celje
—	Elektrogospodarstvo Celje
—	SIS vodne skupnosti Slovenije
—	Območna vodna skupnost Savinja — Sotla
—	SIS za stanovanjsko gospodarstvo
—	Samoupravna komunalna interesna skupnost
—	Skupnost za požarno varnost
—	Skupnost za preskrbo na celjskem območju
—	Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Mozirje
—	Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino
—	Klub samoupravljalcev
—	Občinska skupnost za cene
—	SS z Beograjsko in Ljubljansko banko
B)	Obveznosti TOZD Konfekcija Mozirje do republiških in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti; prispevki se plačujejo zaradi izvrševanja storitev, ki jih opravljajo posamezne SIS za našo TOZD, prispevki se plačujejo iz dohodka TOZD, osnova za izračun pa je bruto masa osebnih dohodkov:
—	Skupnost za zdravstveno varstvo
—	Skupnost za zaposlovanje
—	Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji
—	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije
C)	Prispevki, ki jih tudi plačujemo iz dohodka TOZD in smo jih obravnavali na samoupravnih organih in zborih ter sprejeli; nudijo nam določene usluge, ki so bile pred sprejemanjem delavcem samoupravljalcem obrazložene:
1.	Izobraževalna skupnost Slovenije
2.	Posebna izobraževalna skupnost
3.	Raziskovalna skupnost Slovenije
4.	Posebna raziskovalna skupnost za tekstilno in usnjarsko industrijo
5.	Občinska raziskovalna skupnost
6.	Prispevek za štipendiranje
D)	To kategorijo predstavljajo prispevki, ki jih delavci plačujemo iz bruto osebnih dohodkov in sicer:
1.	Republiški davek iz BOD delavcev
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN INFORMIRANJE
—	razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov mora temeljiti na popolnejši uporabi zakona o združenem delu
—	samoupravno organiziranost moramo prilagoditi razvojnim načrtom poslovanja delovne organizacije
—	plan naj bo osnovni element za oblikovanje osnov in meril za osebne dohodke
—	delavci morajo biti seznanjeni s strani poslovodnih organov o vseh odločitvah in informirani pravočasno ter objektivno o vseh dogodkih, ki se nanašajo na poslovanja temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote
V.	PREDVIDENA POSLOVNA USPEŠNOST TEMELJNE ORGANIZACIJE V OBDOBJU 1981 - 1985
II. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ
Temelji plana temeljne organizacije Konfekcija Šoštanj so zasnovani na smernicah za plan temeljne organizacije in elementih srednjeročnega plana za leto 1981 - 1985; so zasnova samoupravnega planiranja. Z njimi so opredeljeni interesi in cilji znotraj temeljne organizacije, cilji in interesi združevanja del in sredstev s TOZD Konfekcija Mozirje na nivoju delovne organizacije ter združevanje dela in sredstev z ostalimi asociacijami združenega dela.
Delavci v TOZD določajo interese, potrebe in naloge, ki jih uresničujejo v medsebojnih odnosih v delovni organizaciji El kroj ter okvire za materialne in finančne obveznosti gospodarskega in socialnega, prostorskega in obrabmno—varstvenega značaja, ki jih usklajujejo z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih.
Upoštevane so osnovne usmeritve razvoja naše panoge kot celote, na osnovi predhodnih analiz obstoječega stanja, razvojnih možnosti in ocene potencialnih razmerij med TOZD ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi s katerimi se bo TOZD Konfekcija Šoštanj poslovno in delovno povezovala.
II. ZASNOVA TEMELJNIH CILJEV
II. 1. S o r t i m e n t proizvodnje
Temeljna organizacija Konfekcija Šoštanj bo postala specializiran proizvajalec otroških hlač in jeans programa. Cilji
TOZD so v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 sledeči:
—	ustrezna izbira otroškega in jeans proizvodnega programa glede na proizvodne in tržne možnosti ter glede na velikost serij
—	uvajanje novih tehnoloških postopkov v že obstoječi proizvodnji; sistematična izdelava študije organizacije dela, tehnologije in analiza delavcev po izgradnji nove investicije
—	letno izdelati okoli 300.000 komadov gotovih proizvodov odvisno od zahtevnosti proizvoda v strukturi izdelkov
—	večanje obsega proizvodnje z modernizacijo proizvodnje in organizacijskimi ter tehnološkimi izboljšavami
—	začetek uvajanja izvozno interesantnih otroških in jeans proizvodnih programov
—	s pravilno izbiro proizvodnega programa, ki ga načrtujemo v srednjeročnem obdobju glede na proizvodne in tržne možnosti ter glede na velikost serij posameznih proizvodov iz otroškega in jeans programa, načrtujemo zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda
—	količinski obseg proizvodnje bo naraščal v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 po 2 % povprečni letni stopnji
II. 2. Fizični pokazatelji za srednjeročno obdobje 1981 - 1985
Artikel	1981	1982	1983	L E 1984	T C 1985
- volna,diolen	64000	70.000	70.000	110.000	110.000
-jeans	29.000	30.000	60.000	80.000	80.000
- žamet	32000	38.000	38.000	40.000	40.000
- prosti čas	50.000	32000	35.000	40.000	40.000
- izvoz	-	90.000	90.000	120.000	120.000
Skupaj	175.000	260.000	293.000	390.000	390.000
A.	Uporabne možnosti za izračun kapacitet:
a)	1981 — priučevanje in obstoječe stanje v TOZD Konfekcija Šoštanj
b)	1982 — obstoječe stanje v TOZD Konfekcija Šoštanj, z organizacijskimi in tehnološkimi izboljšavami
c)	1983 — v drugi polovici leta preselitev v novo proizvodno halo
d)	1984, 1985 — doseženi optimum organizacijskega, tehnološkega in kadrovskega značaja
B.	Tudi v TOZD Konfekcija Šoštanj se moramo prilagoditi družbenim ciljem in usmeritvam iz družbenega plana Jugoslavije ter družbenega SR Slovenije, da se gospodarstvo oblikuje v usmerjen izvoz
—	sistematično moramo razvijati proizvodnjo, da bomo povečali prodor na tuje tržišče
—	letno bomo izdelali za izvoz okoli 30 % celotne proizvodnje
II. 3. Kadrovanje in izobraževanje
—	zaposlovanje se bo vršilo v skladu z začrtanimi cilji razvoja TOZD; zaposlovali bomo le produktivne delavce in sicer po dokončani investiciji
—	v fizičnem in finančnem obsegu poslovanja moramo doseči toliko, da bomo sposobni izplačati osebne dohodke tako visoko, da bomo delavcem nudili nadpovprečne pogoje osebnega standarda
—	TOZD bo podpirala izobraževanje ob delu in sicer tiste profile, ki kratkoročno in dolgoročno odgovarjajo programski usmeritvi razvoja TOZD
TABELA: Zaposleni po kvalifikacijski strukturi
LE T O
Kvalifikacija	1981	1982	1983	1984	1985
ozek profil	81	81	111	111	111
široki profil	36	36	30	30	30
srednja šola	2	2	6	6	6
višja šola	1	1	1	1	1
visoka šola	1	1	2	2	2
Skupaj	121	121	150	150	150
II.	4. Investicijska dejavnost
Glavna investicijska dejavnost bo usmerjena v izgradnjo nove nadomestne proizvodnehale z moderno organizacijo dela in tehnološko opremo. Predračunska vrednost je
52.000.	000 din. 50 % virov sredstev se načrtuje iz lastnih sredstev, 50 % pa z bančnimi krediti. (Specificiraj
32.000.	000 zgradbo, ostalo oprema!)
III.	ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
III.	1. Uresničevanje skupnih nalog ter medsebojne obveznosti v delovni organizaciji
Temeljna organizacija združenega dela Konfekcija Šoštanj vrši svojo osnovno dejavnost "Proizvodnjo hlač", kot stranski dejavnosti pa ima:
—	restavracije družbene prehrane
—	trgovina s tkaninami in konfekcijo
—	TOZD Konfekcija Šoštanj soglaša, da bo skupno s TOZD Konfekcija Mozirje določala program dela in razvoja TOZD ter delovne organizacije kot celote
—	vsaka TOZD odgovarja z vsemi svojimi sredstvi za izvrševanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz načrta in drugih samoupravnih sporazumov
—	TOZD tudi soglašata, da bosta vodili skupno investicijsko politiko
—	TOZD, ki v skupnem ali v medsebojnem poslovanju povzroči drugi TOZD škodo, je dolžna, da tej TOZD povrne dejansko nastalo škodo in izgubljeni dohodek
—	medsebojno poslovanje urejata TOZD s posebnimi pogodbami v skladu z obveznostmi določenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo Elkroj
—	TOZD Konfekcija Šoštanj priznava TOZD Konfekcija Mozirje:
1.	ceno dela trgovine
2.	rizik
3.	stroške financiranja
4.	stroške prevoza na relaciji Prihova — Šoštanj — Prihova
5.	stroške likanja in končne kontrole
6.	stroške skladiščenja
7.	stroške prevoza do kupca
—	delavci obeh TOZD nosijo skupen poslovni rizik
—	stroški skupnih služb se plačujejo v razmerju ustvarjenega dohodka
—	pri oblikovanju meril in razporejanju ter delitvi prihodka in dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke, izhajamo iz enotnih stališč, ki temeljijo na enakopravnosti obeh temeljnih organizacij združenega dela
III.	2. Obveznosti TOZD Konfekcija Šoštanj do samoupravnih interesnih skupnosti
A.	Obveznosti do SIS materialne proizvodnje
Potrebe, ki jih imamo po določenih storitvah in nam jih nudijo samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, da lahko naše delo nemoteno poteka, akontiramo oziroma obračunavamo po posameznih obračunskih obdobjih. Samoupravne sporazume pa smo podpisali s sledečimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi:
—	SIS za elektrogospodarstvo Slovenije
—	SIS za nafto in plin
—	SIS za vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest
—	SIS za železniški in luški promet
—	SIS PTT Slovenije
—	Zveza komunalnih skupnosti Slovenije
—	Območna SIS PTT Celje
—	Elektrogospodarstvo Slovenj Gradec
—	SIS vodne skupnosti Slovenije
—	Območna vodna skupnost Savinja — Sotla
—	SIS za stanovanjsko gospodarstvo
—	Samoupravna komunalna interesna skupnost
—	SIS za požarno varnost
B.	Pod točko naštevamo obveznosti TOZD Konfekcija Šoštanj, ki jih ima do občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti; prispevki se plačujejo zaradi izvrševanja storitev, ki jih opravljajo posamezne SIS za TOZD Konfekcija Šoštanj. Prispevki se plačujejo iz dohodka TOZD, osnova za izračun pa je bruto masa osebnih dohodkov:
—	Skupnost za zdravstveno varstvo
—	Skupnost za zaposlovanje
—	Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije
—	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije
C.	Tretja skupina prispevkov, ki jih tudi plačujemo iz dohodka TOZD, sprejeli pa smo jo na zborih, je sledeča:
—	za izobraževalno skupnost Slovenije
—	posebna izobraževalna skupnost
—	raziskovalna skupnost Slovenije
—	posebna raziskovalna skupnost za tekstilno in usnjarsko industrijo
—	občinska raziskovalna skupnost
—	prispevek za štipendiranje
D.	To kategorijo pa predstavljajo prispevki, ki jih delavci plačujemo iz "Svojih" bruto osebnih dohodkov in sicer:
—	republiški davek iz BOD delavcev
—	občinski davek iz BOD delavcev
—	zveza skupnosti otroškega varstva
—	občinska skupnost otroškega varstva
a)	po domicilnem principu
b)	po delovnem mestu
—	izobraževalna skupnost Slovenije
—	kulturna skupnost Slovenije
—	občinska kulturna skupnost
—	telesnokulturna skupnost Slovenije
—	občinska telesnokulturna skupnost
—	skupnost socialnega skrbstva
—	skupnost zdravstvenega varstva
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
—	za Črno goro
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
—	plan TOZD naj pomeni temeljno samoupravno odločitev delavcev
—	samoupravno organiziranost prilagoditi razvojnim načrtom temeljne organizacije
—	plan naj obsega vse kazalce, ki razrešujejo družbenoekonomski položaj delavcev glede pridobivanja in delitve dohodka, združevanja dela in sredstev, svobodno menjavo dela, elemente za oblikovanje osnov in meril za nagrajevanje po delu
—	vsi delavci morajo biti pravočasno in objektivno informirani o vseh poslovnih dogodkih in odločitvah na nivoju TOZD kot na nivoju DO
VI.	ŽIVLJENJSKI STANDARD, KADROVSKA POLITIKA
—	po dokončanju nadomestne investicije povečati število delavcev za 26 %
—	vsem zaposlenim zagotoviti zdrave pogoje dela in večati osebni in družbeni standard
—	v skladu s srednjeričnimi usmeritvami TOZD nuditi možnost izobraževanja ob delu
—	z izpeljavo nagrajevanja po delu morajo biti vsi zaposleni nagrajeni po svojem živem in minulem vloženem delu
—	v skladu z zakonom o združenem delu morajo delavci upoštevati načelo solidarnosti in sicer tako, da prispevajo k zadovoljevanju socialnih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki
VIL DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN SLO
—	krepiti sistem družbene samozaščite, seznanjati ljudi z negativnimi vplivi, ki se lahko pojavijo in z ukrepi, ki se morajo izvajati, da se negativni pojavi omilijo ali pojavijo
—	pripraviti delavcu, da vsak hitro in premišljeno ukrepa, če se pojavi nepredvideni dogodek
Osnova za izdelavo predloga temeljev plana so opredeljeni in usklajeni cilji razvoja temeljne organizacije Konfekcija Mozirje s TOZD Konfekcija Šoštanj in delovno organizacijo kot celoto.
Temelji plana temeljijo na organizacijskih in statusnih spremembah.
Predlog temeljev plana je izdelan na osnovi elementov, smernic in analize razvojnih možnosti delovne organizacije El kroj.
VERA PEČNIK
ČAS NI ZANESLJIV ZA VEZNIK; NIKDAR NI MOGOČE VEDETI,
ZA KOGA DEJANSKO DELA
ALBERTO MORAVI A
NE GOVORI ZMEROM, KAR VEŠ,
TODA ZA VE DAJ SE, KAJ GOVORIŠ!
CLAUDI US CAECUS
Varnost - včeraj, danes jutri
V začetku junija smo si lahko v Celju ogledali razstavo "Varnost in družbena samozaščita". Razstava je zveznega značaja in je bila organizirana v naši republiki v dvanajstih pokrajinskih središčih
—	doslej je bila že v vseh republikah in jo je obiskalo že več kot dva milijona občanov.
Vsebinski namen razstave je bil, da predstavi:
—	zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah,
—	ključna varnost vprašanja posameznih obdobjjhnašega razvoja (NOB, obračun s koloboracijo in bandami, informbirojska izdaja, aktivnost skrajne politične emigracije, akcije tujih obveščevalnih služb in notranjih sovražnikov, zatiranje kriminalitete itd).
Na razstavi je bila SR Slovenija ustrezno predstavljena tako z vidika razvoja in aktivnosti VOS — OF, kot z vidika deleža naše republike pri zagotavljanju varnosti SFRJ. Razstavo je prevzela naša republika v tem letu, ker sovpada s 40-letnico ustanovitve VOS, OF, NZ in 40-letnico vstaje slovenskega naroda, s čimer je pridobila jubilejni in aktualni značaj, obenem pa je ohranila svoj vsejugoslovanski značaj.
Delovna skupina v RSNZ je pripravila spremembe in dopolnila za postavitev razstave v naši republiki.
Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 4500 fotografij, ki so bile vsebinsko bogato opremljene s spremnimi teksti, dokumentov, shem in grafikonov, orožja in tehničnih naprav. Skupine obiskovalcev so vodili demonstratorji, ki so nam podali ob vsaki temi kratko informacijo in nudili potrebna pojasnila.
Delavci iz naše delovne organizacije so si razstavo ogledali 2. 6.
NAŠE MNENJE
Delavska sveta TOZD in DSSS naše delovne organizacije sta na sejah dne 5. in 6.junija 1981 obravnavala tudi osnutek resolucije za 3. kongres samoupravljal-cev Jugoslavije. Delavci naše DO se strinjajo z določili resolucije in menijo, da bi bilo potrebno za določene zadeve izdelati rokovnik, da ne bi ostale le na papirju. Zelo so bili kritični do tako visoke emisije denarja in tako velike inflacije. V končni fazi je pri takšni politiki najbolj oškodovan delavec, ki varčuje in si s svojimi prihranki ne more nič kupiti. To je v resnici veliko odtujevanje dohodka od tistih, ki so ga ustvarili.
Nadalje so menili, da ni mogoče delavcev v administraciji metati vseh v en koš. Pomisliti bi morali, zakaj se je administracija tako razširila in načrtno odpravljati vzroke za to/torej najprej delo racionalizirati in nepotrebnega odpraviti ter na ta način zmanjševati režijo. Ni pa pošteno, da tudi tiste delavce v administraciji kritiziramo in jih nazivamo z gospodičnami ipd., ko že davno vemo, da smo vsi delavci, ki tudi intenzivno delajo ves delovni dan. Če
ugotovimo, da je tudi delo v administraciji družbeno potrebno in da delavci dobro delajo, jim je prav tako treba delo priznati, kot pa delavcem v proizvodnji. Potenciranje tega problema negativno vpliva na delo in medsebojne odnose delavcev v DO .
Nadalje so na DS menili, da je treba kongres opozoriti na preveliko obremenitev združenega dela z raznimi prispevki za SIS in nepravilnim načinom zbiranja sredstev.
Delavcem Elkroja se zdi nelogično, da moramo prispevati preko
4.000.000 din za železnice letno, po njih pa prevozimo letno za 20.000 din. Menimo, da bi morali spremeniti politiko cen tako, da bi železnice financirali porabniki, ne pa tisti, ki ne koristijo teh uslug.
Na delavskem svetu je bila poudarjena tudi sočasnost planiranja. Menimo, da ni primerno, da prispe enkrat en samoupravni sporazum, drugič drugi in nekateri še taki, ki nimajo predpisane stopnje.
To otežuje delo v DO, zato bi
morali stremeti za tem, da bi sprejemanje organizirano in čimbolj racionalno speljali.
Kongresu želimo uspešno delo.
Predsednik DS Ela Marovt
Predsednik IO OOZS Fanika Marovt
PRENOS IZPLAČEVANJA DENARNIH NADOMESTIL S PODROČJA ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IN SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V OZD IN DELOVNE SKUPNOSTI
Na podlagi samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 6/81) je dogovorjeno, da uporabniki delavci, zaposleni v TOZD, uveljavljajo pravice do denarnih nadomestil in povračil zase in za svoje družinske člane v svoji OZD, kjer delajo tudi v primerih, ko gredo denarna nadomestila in povračila v breme sredstev skupnosti.
To pomeni, da v TOZD in delovnih skupnostih obračunavajo in izplačujejo tudi nadomestilo osebnega dohodka za boleznine nad 30 dni in druge primere zadržanosti, ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti (nega obolelega ožjega družinskega člana in spremstvo), kakor tudi denarna povračila (potni stroški, pogrebnine in posmrtnine).
Enako je sklenila skupnost otroškega varstva tudi za izplačevanje nadomestil osebnega dohodka za nosečnost in porodniški dopust, ki gre v breme skupnosti otroškega varstva.
S to spremembo se želi doseči to, da bo delavec prejel denarno nadomestilo in druge stroške, kijih priznava skupnost za pretekli mesec že ob izplačilu OD. Delovna organizacija bo zahtevala od skupnosti povrnitev sredstev, ki so bila izplačana v njihovem imenu. Za delavce pomeni to pomembno spremembo, ker bodo že naslednji mesec prejeli vsa nadomestila OD, za delavce, ki delajo na obračunu OD, pa dodatno obremenitev.
Marija Miklavc
Več pozornosti do požarne varnosti
V naši družbi ima požarna varnost ter zaščita pred požarom posebno velik pomen. Pomen te dejavnosti pa postaja vse večji, saj narašča število požarov, kateri uničujejo privatno ali družbeno lastnino. Predvsem v zadnjih časih smo priča večjemu številu požarov širom domovine, od katerih so nekateri zelo obširni in zahtevajo zraven velike materialne škode še človeška življenja.
Vzroki za nastajanje požarov so lahko zelo različni. Analize in preiskave skoraj vedno pokažejo, da je člo-
vek povzročitelj; včasih vsled svoje malomarnosti in neupoštevanja požarno varnostnih predpisov ali pa vsled neznanja.
Tudi v naši DO imamo nekaj delovnih mest, kjer je nevarnost za izbruh požara nekoliko večja. S svojim člankom bi želel v našem Kroju posebej poudariti pozornost na ta delovna mesta. Predvsem so to vsa delovna mesta, kjer se uporabljajo električna grelna telesa (električni likalniki, stroj za fiksiranje in kuhalniki). Omenjena sredstva pa sama po sebi ne predstavljajo nevarnosti za požar v koli-
Nikoli ne razočarajo.
kor z njimi pravilno ravnamo. Ne smemo jih preobremenjevati s pretirano temperaturo in še pozabiti, da so vklopljena, saj lahko pride do poškodbe termostata, kar je pa lahko vzrok za povzročitev požara.
Mnogo večje nevarnosti za požar so pa predvsem v prostorih, kjer je dovoljeno kajenje. Tu je potrebna večja pozornost in previdnost, da se cigaretni ogorki dobro ugasnejo in odvržejo v za to pripravljeno posodo, ne pa v karton ali posodo, kamor se odmetavajo papirnate brisače.
Kajenje je dovoljeno tudi v pisarniških in mehaničnih prostorih, kjer moramo biti ravno tako pozorni na nevarnost, katera lahko povzroči uposto-šenje vsled nepravilno odvrženega ogorka ali cigarete.
Sleherni član kolektiva se mora zavedati svoje odgovornosti za ogroženost pred požarom, ter v tej smeri delovati med svojimi sodelavci, jih poduče-vati in opozarjati na nepravilnosti, kajti samo na ta način bomo ohranili naš drugi dom neokrnjen tudi poznejšim rodovom.
Milan Gaberc
REKLI SO .. .
IZKUŠNJE SO NAJBOLJŠA ŠOLA. SAMO ŠOLNINA JE ZELO DRAGA.
SARTRE
OTROK GOVORI PRI SOSEDIH TO, KAR OČE IN MAT! GOVORITA DOMA
TALMUND
ČAS MINEVA IN VENDAR JE EDINI, KI-OSTANE
HUMBOLDT
ZDRAVJE-pogoj za uspešno delo
Na željo delovne organizacije ELKROJ smo v dispanzerju za medicino dela Nazarje pregledali 334 članov kolektiva in tako opravili obdobni zdravstveni pregled.
Pri vsakem pregledu smo izvršili sledeče storitve:
1.	Vzeli smo delovno anamnezo, socialno in osebno anamnezo.
2.	Izvršili antropometrijske meritve.
3.	Opravili klinični pregled.
4.	Opravili pregled vida na aparatu Ro-denstoc — R7.
5.	Opravili rentgenski pregled pljuč in srca
6.	Opravili osnovne laboratorijske storitve
Poleg tega smo izvršili še:
7.	Ginekološki pregled pri vseh ženah, ki niso bile ginekološko pregledane v zadnjem letu.
8.	Elektrokardiogram — pri vseh starejših od 40 let in pri mlajših, ki so anamnestično navajale težave s srcem.
9.	Avdiogram pri vseh, kjer smo pri kliničnem pregledu našli zmanjšano ostrino sluha.
Če smo opravljenem pregledu ugotovili patološko stanje, smo ukrepali na več načinov:
—	za manjše patološke odklone smo takoj predpisali ustrezna zdravila in po določenemu času kontrolirali uspeh.
—	če so bili odkloni takšni, da so zahtevali daljše zdravljenje, smo te delavce z vso zbrano dokumentacijo napotili k njihovem lečečemu zdravniku, kjer se tudi sicer ambulantno zdravijo.
—	po potrebi smo jih napotili tudi k ustreznemu specialistu. Največ smo iskali okulista, potem rentgenologa za slikanje hrbtenice in udov, internista za testiranje ščitnice, manj pa ortopeda. Ostalih specialistov smo se posluževali v zelo zmanjšanem številu.
Po opravljenih pregledih smo nekaj značilnih anamnestičnih podatkov in kliničnih podatkov zbrali in obdelali v pregledni obliki: a) Kakšno je zdravstveno počutje pregledanih?
173 delavcev se je v času pregleda počutilo zdravih, brez večjih težav.
161 delavcev se ni počutilo zdravo in so navajali različne vzroke.
Delovni pogoji naj bodo vsakdanja skrb že v času priučevanja.
b)	Kako je s kajenjem?
Nekadilcev je 268, kadilcev pa 66, torej skoraj četrtina.
c)	Kako dosegajo normo?
178 delavcev normo v glavnem dosega, 29 jih po lastnih navedbah norme ne dosega, 127 delavcev pa norme nima.
Tiste, ki norme ne dosegajo, so kot vzrok v glavnem navajale tri razloge: da je za njih norma previsoka, da morajo prepogosto menjati delovno operacijo, druge pa spet krivijo slabo organizacijo dela.
d)	Kako so delavci zadovoljni s svojim delom?
Kar 324 pregledanih je zadovoljnih s svojim delom in jim delo odgovarja. 10 delavcev navaja, da jim delo ne odgovarja.
Če pregledamo ugotovljene patološke odklone po organskih sistemih, je slika takale:
—	Bolezni oči:
Pri 174 pregledanih smo ugotovili odstop od normale. Tu gre predvsem za slabo ostrino vida, kar se da korigirati z ustreznimi očali. Sem smo zajeli tudi tiste, ki slabo ločijo ali ne ločijo barv. 91 pregledanih smo napotili k specialistu, bodisi, da jim je potrebno očala menjati, ali pa, da očala prvič dobijo.
—	Bolezni ušes:
Pri 43 pregledanih smo ugotovili patološka stanja. Tu gre predvsem za primere z zmanjšano ostrino sluha, zelo malo pa je primerov kroničnega vnetja ušesa. Zmanjšana ostrina sluha je posledica prebolelih bolezni poškodb in ne gre za poklicne okvare.
—	Bolezni ust in zobovja:
Večina preiskanih ima zobovje sanirano, oziroma so defekti le v posameznem zobu, ki ga še ni uspelo sanirati. Pri 16 pregledanih pa je stanje
zobovja zelo slabo in smo jih naročali na takojšnje zdravljenje.
—	Bolezni ščitnice:
Povečano ščitnico smo našli v 58 primerih. Skoraj polovica je za stanje vedela in so že bile testirane, ostale pa smo naročali na ustrezne preiskave prvič.
—	Bolezni kože:
Javljajo se le v manjšem številu in v blagih in v lokalnih oblikah. Pri 23 primerih smo po pregledu predpisali ustrezno terapijo.
—	Bolezni hrbtenice in udov:
Ta obolenja smo ugotovili pri 129 pregledanih. Na srečo nismo našli hujših odklonov, čeprav smo jih pričakovali na stalno sedeče delo, v več ali manj prisiljeni drži in pri ponavljajočih se gibih. Vidi se, da je kolektiv še sorazmerno mlad in da se te okvare še niso pojavile. Čeprav je število ugotovljenih odklonov sorazmerno visoko, so patološki odkloni v glavnem v obliki krčnih žil, ploskih stopal. Pri tistih z obolenjem hrbtenice in išijasom pa spremljamo te težave že več let nazaj, tudi že pred vstopom na delo v Elkroj.
—	Bolezni srca in ožilja:
Pri 20 preiskanih primerih smo našli obolenje srca. V glavnem gre za lažje prekrvavitvene motnje. Pri 20 osebah je krvni pritisk povečan in smo uvedli zdravljenje, izrazito prenizek pritisk pa smo ugotovili pri 7 osebah.
—	Bolezni pljuč:
Samo 5 pregledanih ima obolenje, ki je v zvezi s pljuči oziroma z dihalnimi potmi. V glavnem gre za primere kroničnega bronhitisa ali astme.
Nismo mogli ugotoviti primerov astme, ki bi bila v zvezi z poklicem (blago).
—	Bolezni dojke:
V	4 primerih smo pregledane napotili na nadaljnjo obdelavo. Spremembe so bile benigne (ne nevarne).
—	Bolezni prebavil, sečnih in spolnih organov:
V	117 primerih smo v tej skupini bolezni ugotovili patološke odklone. Od tega je zelo malo bolezni prebavil. V glavnem gre za obolenje sečnih in spolnih organov. Od teh je večina lažjih primerov, nekaj pa jih bo potrebno tudi operativno zdraviti.
Ker gre v glavnem za ženski kolektiv in je bilo 140 pregledanih pri ginekologu, je število ugotovljenih odklonov nekoliko večje vendar obolenja niso težja in se sprotno pozdravijo.
—	Nevropsihiatrična obolenja:
V	117 primerih smo ugotovili patološka stanja, ki spadajo v to skupino. Gre v glavnem za nevroze, psihonevroze, ki se manifestirajo v različnih oblikah, tudi kot telesne bolezni.
Ne moremo reči, da gre za težje odklone; odkloni so v glavnem v lažjih oblikah, ki pa jih je mogoče večkrat tudi z ustrezno psihoterapijo dobro sanirati. Za zdravljenje pa ne pridejo v poštev samo zdravila; večkrat je bolj važen poglobljen razgovor s socialno delavko, skupinovodjo, sprotno odpravljanje kriznih situacij znotraj delovne skupine, kot pa jemanje zmeraj večje količine zdravil. Če vemo, da so v Elkroju zaposlene predvsem mlade žene, matere, ki so razpete med družino in zahtevami delovnega mesta, se ni čuditi, da je teh obolenj več. Mlade družine imajo zmeraj dovolj problemov — od stanovanja, varstva otrok, medsebojnih odnosov — z leti pa se problemi tudi umirijo in s tem tudi pogostnost nevrotičnih reagiranj.
—	Bolezni krvi.
Samo v 8 primerih smo ugotovili obolenja iz te skupine. Največkrat je obolenje — slabokrvnost, ki smo mu našli vzrok in se da z ustreznimi zdravili tudi pozdraviti.
—	Prekomerna teža.
Za vrednotenje prekomerne teže smo vzeli zelo blag kriterij, saj smo to diagnozo postavili šele takrat, če je teža prešla 18 % pričakovane teže (višina v cm—100). Takih primerov smo našteli 90, kar pa je odločno preveliko število. Ta podatek bi bilo potrebno upoštevati pri sestavi jedilnikov za malice. Preveč kalorična hrana in sedeče delo sta dobra podlaga za nove kandidate te skupine. Sama debelost pa ima kvarne^ posledice za ožilje, srce, oporna tkiva.
Delo je zanimivo, toda z leti se pojavljajo okvare, ki so najpogostejše: oči in hrbtenica.
OB ZAKLJUČKU BI LAHKO REKLI:
1.	Preventivni zdravstveni pregled celotnega kolektiva je bil gotovo potreben, saj to dokazujejo zgoraj navedeni podatki o zdravstvenem stanju.
2.	Ob pregledih nismo ugotovili težjih nepopravljivih bolezenjskih stanj. Mislimo, da je mogoče v glavnem vsa bolezenska stanja ustrezno zdraviti in to ali z zdravili, dieto, ali z ustreznim načinom življenja. To pa je tudi smisel preventivnih pregledov, da se bolezni odkrijejo v fazi, ko se dajo uspešno zdraviti.
3.	Delovni organizaciji predlagamo,
Že vrsto let, žal, ugotavljamo, da nekateri občani neodgovorno netijo in požigajo na travniških površinah ter ob robovih gozdov različno dračje, suhljad, Ustje in posušeno travo. S takšnim ravnanjem in zlasti ob suhem in vetrovnem vremenu, spravljajo s tem v veliko nevarnost gozdne in druge površine na katere se lahko razširi požar.
Zavedati se moramo, da so v preteklem obdobju zaradi takšnih neodgovornih ravnanj posameznih občanov žal že bile potrebne intervencije gasilskih enot, da so preprečile ali omejile izbruhe požarov v večje razsežnosti.
Da bi v bodoče preprečili vsakršno neodgovorno požiganje na
da v svoje samoupravne akte sprejme sklep, da se bodo preventivni zdravstveni pregledi celega kolektiva ponavljali vsaj vsaka tri leta, za bolj izpostavljena delovna mesta pa vsako leto, kot je bilo sedaj v navadi.
4.	Prav tako predlagamo, da delovna organizacija da možnost delavkam aktivno organiziranega odmora v obliki prostih vaj ali drugega načina razgibavanja in da razmisli o uvedbi več krajših odmorov med delovnim časom.
travniških in drugih površinah oziroma na mestih, kjer obstoja zaradi vremenskih in drugih razlogov verjetnost, da se ogenj razširi, opozarja oddelek za notranje zadeve skupno z občinsko požarno inšpekcijo vse občane:
—	da ne požigajo listja, ruš, suhljadi, dračja in drugih gorljivih materialov na travniških in drugih površinah zlasti v bližini gozdov ali drugih objektov, ki bi na ta način lahko postali ogroženi;
—	da bo pristojni organ požarne inšpekcije najstrožje ukrepal zoper kršilce požarne varnosti, ki se ne bi ravnali po tem opozorilu.
Oddelek za notranje zadeve in požarna inšpekcija SO Mozirje
KAKO SMO BILI AKTIVNI?
SKLEPI S 21. SEJE DELAVSKEGA SVETA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje.
2.	Sprejme se načrt poslovnih ciljev za leto 1981 v besedilu, kot je bil predložen DS (glej prilogo!).
3.	Razpiše se referendum za odločanje o spodaj navedenih vprašanjih v četrtek, dne 26. 3. 1981, od 12. do 15. ure v jedilnici DO.
4.	Vprašanja, o katerih se bo odločalo na referendumu, so naslednja:
1.	Ali ste za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo? (na vprašanje se odgovori z “ZA” ali "PROTI”)
2.	Ali ste za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD? (na vprašanje se odgovori z “ZA” ali “PROTI”)
3.	Ah ste za sprejem sprememb statuta TOZD? (na vprašanje se odgovori z “ZA” ali “PROTI”)
4.	Ali se strinjate, da se spremeni 6. člen sporazuma o združitvi izločene TOZD Konfekcija Šoštanj, ki je v sestavi DO Toper Celje k Elkroj — proizvodnji modne konfekcije Mozirje p. o., ki določa datum združitve 1/1—1981 v tem smislu, da se določi datum združitve 1/4—1981? (na vprašanje se odgovori z “ZA” ah “PROTI”)
O vprašanjih od 1 — 3 glasujejo le delavci, ki bi ,naj sestavljali novo TOZD, o 4. vprašanju pa vsi delavci Elkroja.
5.	Za izvedbo referenduma se imenuje komisija v sestavi:
Žagar Alenka — predsednik Miklavc Marija — namestnik Kolenc Darinka — član Rojten Jelka — namestnik Pečnik Danica — član Franko Marija - namestnik
6.	Za sestavo volilnih imenikov se imenuje komisija v sestavi:
Stermšnik Martina — predsednik Toplak Darinka — član
Žunter Marija — član
7.	Pri Rep. komiteju za delo SRS je treba zaprositi za podaljšanje dovoljenja za občasno delo žensk v nočnem času za leto 1981.
Zdravnik: dr. Franc Širko (spec. med. dela)
OPOZORILO OBČANOM!
8.	DO E Ikro j Mozirje bo pristopila k SS o ustanovitvi skupnosti za cene občine Mozirje, kar so sklenili delavci na zborih delovnih ljudi. V svet skupnosti pa se delegira tov. Ivan Kramer, dipl. oec. direktor DO.
9.	Kot delegat skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje se imenuje tov. Peter Sirko, oec.
10.	DO Elkroj Mozirje p. o. pristopa k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za tiskarsko dejavnost pri DU Mozirje v znesku
300.000.	00 din.
11.	PTT — TOZD Velenje se posodijo obveznice sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih rep. in pokrajin v nominalni vrednosti
1.000.	000 din s pogojem, da PTT — TOZD Velenje vrne obveznice za enak znesek takoj, ko jih dobi iz sklada v letu 1981.
12.	Potrdi se nastala razlika v vrednosti 589,49 ČOS, ki predstavlja dinarsko proti vrednost 16.412,65 din v dobro Elkroja po uvoznem zaključku št. 60046 z dne 25. januarja 1980.
Ta sklep velja takoj.
SKLEPI Z 22. SEJE DELAVSKEGA SVETA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih z zadnje seje DS in izvršitvi le-teh.
2.	Delavski svet ugotavlja, da so bili naslednji samoupravni splošni akti:
—	samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo ELKROJ Mozirje n. sol. o.
—	spremembe statuta, ki se nanašajo na TOZD Konfekcija Mozirje n. sol.
o.
—	samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD Konfekcija Mozirje n. sol. o.
veljavno sprejeti na referendumu dne 26. marca 1981 in 27. marca 1981 in se objavijo.
Navedeni akti se objavijo na oglasni
deski od..............do............
1981 in pričnejo veljati 8. dan od dneva objave, to je............1981.
3.	Razpišejo se volitve v naslednje organe upravljanja:
—	delavski svet TOZD
—	samoupravno delavsko kontrolo TOZD
—	delavski svet DSSS
—	samoupravno delavsko kontrolo DSSS
—	delavski svet DO
—	samoupravno delavsko kontrolo DO
— skupno disciplinsko komisijo Volitve bodo 11. maja 1981, od 12. do 15. ure v jedilnici delovne organizacije.
4.	Za izvedbo volitev se imenuje komisija v sestavi:
Žagar Alenka — predsednik Miklavc Marija — namestnik Kolenc Darinka — član Rojten Jelka — namestnik Pečnik Danica — član Franko Marija — namestnik
5.	Za sestavo volilnih imenikov se imenuje komisija v sestavi:
Stermšnik Martina — namestnik Toplak Darinka — član
Žuntar Marija — član
6.	Razpis del in nalog za vse individualne poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se bo objavil čez nekaj mesecev in ne takoj.
7.	V razpisno komisijo za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo:
Marovt Ela
Štrucl Zora Hriberšek Anka Steblovnik Zdravko Dobrovc Olga
Komisija si izmed članov izbere predsednika.
8.	Trg. delovni organizaciji NAMA-TEKS iz Subotice se odobri dolgoročno posojilo v višini 1.000.000 (en milijon din) za dobo 6 let po 9 % obrestni meri. Dospelost anuitete (prve) je 1. januarja 1983.
9.	ŠD Vrbovec Nazarje se odobri
1.000.	00 din iz sredstev reklame, kot finančna pomoč pri organizaciji nogometnega maratona “Nazarje 81 ”.
10.	Odločanje o vlogah osnovnih šol za denarno pomoč za šolo v naravi se predloži in se naj pripravi predlog za eno naslednjih sej.
11.	Zgornjesavinjskemu študentskemu klubu se odobri 10.000,00 din za pokroviteljstvo nad brucovanjem, ki je bilo 21. marca v Lučah. Finančna pomoč se odobri iz sredstev reklame.
12.	Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se odobri ob priliki Delovnega srečanja invalidov v letu 1981 finančna pomoč v znesku
3.000.	00 din iz reklamnih sredstev, s tem, da objavijo našo firmo v biltenu, ki ga nameravajo izdati ob tej priliki.
13.	Odboru za gradnjo ceste Lepa njiva se sporoči, da naj pošljejo prošnjo za finančno pomoč preko krajevne skupnosti Moziije, ki ima žiro račun.
14.	Za delegata v volilno telo, ki se formira v občinskem merilu za izvedbo volitev delegata za III. kongres sa-moupravljalcev se imenuje tov. Marija Fludemik.
15.	Tov. Janez Kolar, roj. 15/2-1950 po poklicu strojni ing., stanujoč v Bočni št. 23, ki bo sklenil delovno raz-meije v Elkroj Moziije za opravljanje vojaških del in del civilne zaščite, družbene samozaščite ter varstva pri delu, se pooblašča, da opravlja naslednje naloge: (glej prilogo)
Ta sklep velja z dnem, ko bo tov. Janez Kolar pričel delati v Elkroju, t.j. najkasneje 1/6—1981.
16.	Imenuje se koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja za izvedbo volitev v naslednjem sestavku:
Kuster Pavla
Špeh Jožica Puncer Draga Fludemik Marija Štrucl Zora Miklavc Marija
Člani izberejo izmed sebe predsednika.
Za evidentičaija se imenuje tov. Zora Štrucl, ref. za kadre in socialo.
17.	Določi se predlog pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev v DO Elkroj Mozirje (glej prilogo).
18.	Za podpisnika TOZD se imenuje vodja TOZD, nadomešča pa ga vodja sektoija kooperacije, podpisniki DO pa so direktor in vodje sektorjev.
SKLEPI Z 20. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Peter Širko, vodja FRS se zadolži, da do 3. 3. 1981 sestavi strokovni del programa pripravnice Ane Satler. V kolikor v predpisanem roku ne sestavi programa, bo komisija tov. Satleijevi imenovala dragega mentoija.
3.	Tov. Andi Jelaš se odobri izredni neplačani dopust 21. in 23. 2. 1981 za potovanje v domači kraj.
4.	Tov. Eli Matko se odobri izredni neplačani dopust od 20. 2. do 4. 3. 1981 — za varstvo otrok.
5.	Tov. Janezu Tavčaiju, ki opravlja dela in naloge mehanik I., se izredni neplačani dopust ne odobri.
6.	Pri skupnosti za zaposlovanje Moziije se ponovno objavijo dela in naloge za snažilko (ena delavka).
SKLEPI Z 21. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Za opravljanje del in nalog kon-fekcionar se s 1.4. 1981 sprejmejo: Nada Pangos, administrator
Helena Bibič, NK delavka Persa Garič, NK delavka Milka Čengija, NK delavka Jožica Krevzel, natakarica.
Vse delavke se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
3.	Za mentoija tov. Ani Satlerjevi je določena tov. Vera Pečnik, ekonomist, ki mora do 23. 3. 1981 izdelati strokovni del programa pripravnice Ane Satler.
4.	Tov. Darinki Toplak, ki opravlja dela in naloge tajnica, preneha delovno razmerje z 31. 3. 1981, v kolikor bomo uspeli v tem času zaposliti drugo delavko za opravljanje teh del in nalog. V kolikor pa ne, ji delovno razmerje preneha s 30. 4. 1981, ko poteče odpovedni rok.
5.	Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavi potreba po zaposlitvi ene delavke za opravljanje del in nalog tajnica.
SKLEPI Z 22. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
1.	Sprejme se poročilo o izvršitvi sklepov z 21. seje komisije za delovna razmerja.
2.	Sprejme se umik odpovedi delovnega razmerja tov. Darinke Toplak, ki dela kot tajnica direktorja delovne organizacije.
3.	Janezu Tavčarju preneha delovno razmerje pri Elkroj Mozirje z 20. 3. 1981 zaradi prestajanja zaporne kazni.
4.	Francka Miklavc se razreši delovnih dolžnosti in ji preneha delovno razmerje s 30. 4. 1981. Dela in naloge vodje knjigovodske službe se objavijo.
5.	Za ref. za varstvo pri delu, LO in družbeno samozaščito se izmed prijavljenih kandidatov izbere Janez Kolar, strojni inženir iz Bočne.
SKLEPI S 23. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Majda Žagar se razreši delovnih dolžnosti in ji preneha delovno razmerje s 9. 5. 1981. Dela in naloge blagovnega knjigovodja se objavijo pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje.
3.	Tov. Marija Strgar se razreši delovnih dolžnosti in ji preneha delovno razmerje z 31.3. 1981.
4.	Tov. Agica Laznik še naprej ostane v skladišču gotovih izdelkov za opravljanje del in nalog prevzemnik gotovih izdelkov, do vrnitve tov. Cvetke Poznič na to delovno mesto.
5.	Tov. Peter Sirko, Vera Pečnik in Stane Debevc se zadolžijo, da se do 15. 4. 1981 pogovorijo o nadaljnjem usposabljanju tov. Ane Satler in na podlagi le-tega tov. Peter Sirko, vodja finančno—računovodskega sektorja izdela strokovni del programa pripravnice Ane Satler do 20. 4. 1981.
NADURNO IN POGODBENO DELO
Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Celja je dal pobudo za omejitev dela po pogodbah o delu in nadurnega dela.
Pobudo je dal zaradi tega, ker je po ugotovitvah na eni strani precej pogodbenega dela, delajo tudi delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, po drugi strani pa se veča število nezaposlenih mladih delavcev, ki so prijavljeni pri skupnostih za zaposlovanje. V občini Mozirje je takih delavcev, ki iščejo delo 70.
To pobudo sta obravnavala delavska sveta TOZD in DSSS. DS sta ugotavljala, kakšno stanje je na tem področju v naši delovni organizaciji.
V lanskem letu je bilo opravljenih v proizvodnji	10.373 nadur, ostali de-
lavci pa so opravili 7.695 nadur, skupaj torej 18.068 nadur. Vrednostno znašajo te nadure:
—	produktivni
delavci	711.485,75 din
—	režijci	823.848,84	din
od tega proizvodna režija
437.780,78 din upravna režija	391.068,06	din
Delo po pogodbah o delu se je v letu 1980 zmanjšalo glede na resolucijska
določila in omejena sredstva za te namene. V letu 1980 so bile sklenjene pogodbe o delu predvsem za naslednja dela:
—	opravljanje vojaških zadev in zadev s področja družbene samozaščite
—	pranje hlač
—	streženje strank na sejmih
—	vezava uradnih listov
—	poučevanje pripadnikov CZ gasilske enote
—	opravljanje nadzora nad zunanjo ureditvijo
Za delo po pogodbah o delu je bilo izplačano v letu 1980 din 158.166,80.
DS sta v zvezi s tem sprejela naslednje ukrepe:
1.	Nadurno delo se naj odobrava le izjemoma in to v tistih primerih, ki jih dopušča pravilnik o delovnih razmerjih
2.	Kjer je možno, se naj razporedi delovni čas tako, da se določeno obdobje, ko je veliko dela, dela več kot poln delovni čas, v obdobju, ko je malo dela, pa manj kot poln delovni čas.
3.	Kjer se na enem delovnem mestu stalno pojavljajo nadure, je treba proučiti o zaposlitvi novega delavca s tem, da opravlja v delovnem času dvoje ali več del.
4.	Stremeti moramo za tem, da je pogodbenega dela čimmanj in to le v upravičenih primerih.
Marija Miklavc
Natečaj
delavske
fotografije
"NAŠ DELAVNIK"
Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, registraotrske, često "družinske" narave, jih veliko presega okvir zanimanja primarnega človekovega kroga.
Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljen, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih utripov časa je zabeleženih brez
takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtorju in njegovim. In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastanek ali vsaj družbeno dostopnost.
Natečaj naj bo spodbuda
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom "Naš delavnik". Tako bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku, delu.
Opredelitev pogojev natečaja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom "Naš delavnik".
Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno—belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za:
—	razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob
10.	kongresu ZSS,
—	stenski koledar,
—	objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah.
V žiriji bodo:
—	predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
—	predstavnik Delavske enotnosti,
—	dva mojstra fotografije iz Foto-kino zveze Slovenije (Kerbler, Smer-ke),
—	predstavnik Društva novinarjev Slovenije, član sekcije fotoreporterjev.
Naši fantje, nogometaši . . .
Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-
kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene.
BP
Za pojasnila se oglasite pri urednici!
„SUSRET11981
Bilo je megleno jutro 25. aprila. Domenjeni smo bili, da počakamo avtobus, ki nas bo popeljal v Zagreb, pred občinsko zgradbo v Mozirju.
Zbralo se nas je malo. Preštevali smo se in še enkrat preštevali, ugotavljali kdo navadno zamuja in kdo zaspi, vendar število udeležencev je ostalo nespremenjeno.
Pot proti Zagrebu je bila dolgočasna, saj nam dež ni prizanašal. Vendar naši fantje so kmalu poskrbeli za razvedrilo. Začeli so namreč pogo-
vor o nogometu, nogometaših in se končno ustavili pri "SUSRETIH", nogometnem srečanju, kateremu smo se peljali nasproti.
Nekako ob 8,30 uri zjutraj smo prispeli v Zagreb, kjer so nas pred tovarno "POB JE DA ZAGREB" pričakali predstavniki DPO te delovne organizacije.
Po krajšem pozdravu so nas odpeljali na ogled tovarne. Enoglasno smo ugotovili, da so delovni pogoji v
Naša ženska ekipa.
"Susreti 1981" bodo ostali v lepem spominu.
Dosegli so odlično 3. mesto.
tej DO mnogo težji kot pri nas. Delo poteka v velikem hrupu tkalskih strojev in zadušljivem vonju kemikalij, ki spremljajo končno obdelavo tkanine.
Sedaj je prišel čas, ko bi naj naši fantje pomerili nogometne moči z zagrebškimi kolegi. Predlagali smo, naj nam izroče pokal že kar v začetku, ker bo tako odšel z nami, vendar se s predlogom niso strinjali. Kasneje se je izkazalo, da so imeli še presneto prav.
Tekstilni kombinat Zagreb je osvojil prvo mesto, E Ikro j Mozirje pa odlično tretje. Pri tem moramo upoštevati, da so naši imeli tudi smolo, saj so po oceni prisotnih in sodnika igrali najboljše, pri številu zadetkov pa se je izkazalo drugače.
Sledilo je kosilo, ki se je zavleklo v pozne popoldanske ure. Izmenjali smo veliko mnenj, sklenila so se nova prijateljstva in ob koncu smo si bili enotni, da se jeseni zopet vidimo. V mesecu septembru ali oktobru bi naj bilo "STEČANJE" v naši DO.
Dan se je nagibal v zaton. Za nami so se poslavljale še zadnje lučice velikega mesta in nam klicale: "NASVIDENJE V VAŠI ZELENI DOLINI".
Anka
XIV.
TEKSTILJADA V KEGLJANJU
V organizaciji OOS Eikroj Mozirje je bila organizirana XIV. Tekstiljada v kegljanju na področju celjske regije.
Tekmovanje se je odvijalo 10., 11. in 12. aprila 1981 na kegljišču Z KZ v Mozirju.
Za sojenje smo najeli zvezne sodnike iz kegljaškega kluba Šoštanj. Svoje delo so opravili zelo dobro in tudi glede organizacije niso imeli pripomb. Tekmovanja se je udeležilo 10 podjetij, ki se ukvarjajo s tekstilno stroko.
Tekmovalo se je ekipno, v dvojicah in posamezno.
Naša ekipa se je dobro borila, vendar smo morali boljša mesta prepustiti drugim — sicer pa je pomembno sodelovati in ne zmagati.
Rezultati ekipno:
1.	Toper Celje
2.	Kor s Rogaška Slatina
3.	Tekstilna tovarna Prebold
4.	Tovarna nogavic Polzela
5.	Metka Celje
6.	Modni salon Velenje
7.	Ju te k s Žalec
8.	El kroj Mozirje
9.	Tkanina Celje
10.	Zarja Žalec
Za našo ekipo smo tekmovali:
Vovk Boris Zagožen Tone Bastl Dušan Šemenc Brane Zavolovšek Ciril Rajter Janez Farčnik Ivan
Potočnik Ana Stermšek Martina Mlinarič Zdenka Hlačun Marija
Zavolovšek Ciril
podeljene
nagrade
Na Mednarodnem sejmu "Cvetje — moda — lepota", ki je bil od 3. do 8. marca 1981 v sarajevski "Skenderiji", so naši modni ustvarjalci in oblikovalci dobili nagrado za celotno moško kolekcijo.
To je velik uspeh, kajti prodrli so v sam vrh, saj so med nagrajenci samo imena že dolgoletnih in znanih ustvarjalcev na področju kreacije in mode.
DELOVNI ČAS INDUSTRIJSKE PRODAJALNE
Od 1. aprila do 30. septembra od 8. d o 1 8. u re
ob sobotah od 7. do 12. ure
Od 1. oktobra do 31. marca od 9. do 1 6. u re
ob sobotah od 8. do 12. ure
NAGRADE
nagradne križanke
1.	nagrada
Ljubica Antinac — 150,00
2.	nagrada
Žmavc Ivana — 100,00 Č estitam o!
KINO „D0M” MOZIRJE
SPORED FILMOV V KINU "DOM" MOZIRJE
JULIJ
2. 7. ROCK'N ROLL - VVOODSTOCK ameriški film, rock koncert
4.	in
5.	7. ROJ, KI UBIJA — The Svvarm
ameriški film, grozljivka
Igrajo: Michael Caine, Catharine Ross
Henry Fonda
7.7. GRŠKE SMOKVICE - Die Griechi-sche Fiegen
Nemški film, erotična komedija Igrajo: Betty Verges, Olivia Pascal, Claus Richt
9. 7. POVSEM NAVADNA ZGODBA -Une Historie Simple francoski film, drama Igrajo:	Rommy Schneider, Claude
Brasseur
11 .,12.GRŠKI VELEKAPITALIST - The Greek Tycoon
ameriški film, ljubezenska drama Igrajo:	Antony Ouinn, Jacqueline
Bisset
14. SREBRNO SEDLO - Silver Saddle italijanski film, vvestern Igrajo: Giulaino Gemma, Ettore Manni
16. NEBO LAHKO POČAKA - Heaven can wait
ameriški film, komedija
Igrajo: Diana Cannon, VVarren Beatty
18. 19. LOVEC NA JELENE - The Deer Hunter
ameriški film, vojna drama
Igrajo: Roberd de Niro, Christopher
VValkin Robert
21. OD PEKLA DO ZMAGE - From Hell to Victory francoski film, vojni Igrajo: George Peppard, Anny Dupe-rey
23. KOCKARJI DRUGE VRSTE - II piato piange
italijanski pustolovski film
Igrajo: Agostina Beli, Aldo Machone
25. 26. ZADNJI KARATE UDAREC -The Last Strike Hongkongoški film, karate Igrajo: Bruce Lee, Kuan Lun
28. ZAKONSKE SKRIVNOSTI -Secrets angleški film, ljubezenska drama Igrajo: Jacgueline Bisset, Pierre Os-carson
30. KADAR PLAČA BOTER - La ma-zzetta
italijanski film, kriminalna komedija Igrajo: Nino Manfredi, Paolo Stoppa
AVGUST
1. in 2. ŽRELO 2 — Jevvs 2
ameriški film, pustolovski
Igrajo: Roy Scheider, Loraine Gory
4. ZADEVA ODESSA — The Odessa File
angleški film, vohunski
Igrajo: John Voight, Maximillian
Schell
6.	ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE argentinski film, komedija Igrajo: G ustavo Roja, Gloria Miliran
8..	9. LJUBEZENSKA ZGODBA 2 - Oli-
vers Story
ameriški film, ljubezenska drama Igrajo: Ryan 0'Neal, Cendis Bergen
11. PLAVI VOJAK - Soldier Blue ameriški film, vvestern Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss
13. SEDEM JANUARSKIH DNI - Sieto die de Enereo španski film, vojna drama Igrajo: Manuel Angel, Madeleine Robinson
16..	17.L'ANIMAL
francoski film, zabavno akcijski Igrajo: Jena Paul Belmondo, Raquel VVelch
18. KITAJSKI SINDROM - The China Syndrom
ameriški film, srhljivka
Igrajo: Jane Fonda, Michale Douglas
20. TELEVIZIJSKA MREŽA - Netvvork ameriški film, akcijska drama Igrajo: Faye Dunaway, Robert Du-vvall
22. 23. BEG V ATENE - Escape to Athena angleški akcijski film Igrajo: Elliot Gould, Roger Moore
25. ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC — Le Dernier amant romantique francoski ljubezenski film Igrajo: Dayal Headon, Zorica Lozic
27. PO SLEDEH IZSILJEVANJA - The Big Sleep
angleški film, kriminalka
Igrajo: Robert Mitchum, Sarah Miles
29.30. SUPERMEN
ameriški film, znanstveno fantastični Igrajo: Cristopher Reeve, Marlon Brando
Angleški kritik in dramaturg Richard See
Angleški kritik in dramaturg Richard Steele je prosil prijatelja:
„Posodite mi šesto funtov!”
„Kaj pa boste s tako veliko vsoto? ” „Poplačal bom upnike; želim se že enkrat znebiti vseh teh dolgov!”
Znana je tale Stendhalova misel o ljubezni:
„Ljubezen je prelepa cvetica, za katero moraš imeti toliko poguma, dajo utrgaš na robu strahotnega prepada.”
RAZPIS
stanovanjskega kredita v višini 4.000.000.00 din za delavce TOZD Konfekcija
Mozirje n. sol. o. in DSSS iz oročenih sredstev pri LB — TB Velenje.
Stanovanjski kredit se odobri pod naslednjimi pogoji:
a)	da je delavec v rednem delovnem razmerju,
b)	da delavcu ni izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja
c)	da delavec namensko varčuje pri banki ali da razpolaga z lastno udeležbo pri novogradnji — prva plošča oz. ima gradbeni material tako, da se sklepa, da ima resen namen graditi stanovanjsko hišo in da je lastnik zemljišča, če pa je zemljišče družbena lastnina, da ima pravico uporabe zemljišča,
d)	da se prosilec zaveže ostati zaposlen pri DO za čas, ki ga določa 106. člen •
spremembe pravilnika z dne 30. 7. 1980,
e)	da se prosilec obveže odobreno posojilo uporabljati v namene, določene v tem pravilniku.
Prosilci za kredit so dolžni predložiti naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
1.	osebni podatki delavca (priimek in ime, poklic, zaposlitev)
2.	število družinskih planov v skupnem gospodinjstvu	■"
3.	predračunska vrednost gradnje oziroma cena stanovanja ali članov hiše
4.	znesek zaprošenega posojila in podatke o že odobrenih sredstvih v ta nemen (bančni viri, odobrena sredstva zakonca prosilca)
5.	potrdilo o obstoječih obveznostih
6.	pismeno izjavo o vseh drugih finančnih obveznostih, evidentiranih zunaj delovne organizacije
7.	izkaz o višini lastnih sredstev ali sredstev ožjih družinskih članov
8.	potrdilo o prosilčevih dohodkih in dohodkih ožjih družinskih članov v zadnjem letu pred odobritvijo posojila
9.	veljavno gradbeno dovoljenje ali pogodbo
Pismene vloge na ta razpis je treba vložiti do vključno 3. 7. 1981 v splošnem
sektorju DO. Vlogo je treba napisati na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobite
v splošnem sektorju pri ref. za kadre in socialo tov. Zori Štrucl.
Našli bomo mir v naravi.
Celje - skladišče
D-Per
192/1981
5000001222,3
C0BISS s
VSEM DELAVCEM V E EK ROJU ŽELIMO MNOGO SONCA,
POČITKA IN SPROŠČENIH UR V DNEH DOPUSTA!
VRNITE SE ZDRAVI,
Z NOVIMI MOČMI ZA DELO!