IZDAJA ZA GORIŠKO IM BEMEČIJO PHM0HSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VIII. - Stev. 37 (2033) Prispevajte za Kulturni dom Poštnina platana v gotovini Spediziotie in abbon. post 1 er TRST. torek 12. februarja 1952 Cena 20 lir Nauk krvavih PonOVIll protest FLRJ HadŽarSkiPriPravevKairuinlondonu dogodkov 1902 n delavstvo ni namreč 0b0Hrift emkih tn taj-lo jvto. f0> temveč se je voli-lah. , ako imenovanih ekuri-in ij. 0 ni bilo svobode tiska 12 Ur le delovni umik trajal V DaČe seveda ni bilo dni-3e ij« p1 tržaška buržoczija "»»do« Izkoristiti tedaj še ttn0 . ‘n° organizirano de’at-^°Vi<,n ao-n~darji tržaškega *eI’ |tUn*2 preko svojega rama-IderjL. ze konec leta 1S01 za-1*1 kurjačev zep-slepih te tx,n lih lad'ah da mora- ’*r ^,9 obveznih 12 delovnih brttoriii dietno še štiri ure te tlf^nine. Zahteva je bi-*e ne-ramna, da so ^teslcj k'! tiprU t« st^-ili v •M jo je hotel Vcyd ca N s- . *to zlomiti. Toda scli- Ju -%sf l^,da v Trstu ni (i tafr^-bkazov, ki bi kurja- teiiji,, te bila tolika, da ravno-l l londa • »m?*® \ in je rx>klica’o 300 mesto turške kurja- ošh^i bi omogočili trenutno Vt„ ,ca Klndi*ai>- »o Vogdovl kurjači od- •t«^1 b'ko, da so rozHili teot ^ »se Ll' y‘ove ladje ijdui^^bVnle v luko: čim je tejj noia lad’a, s0 se kur- Jlj n s tem cn-m-go n° r.odaijnjo plovbo. _________________ toOUičn,^!*Vo 'rtogda Pa še ni mo 7* ? *nrh^0oi’h na PdnoHi ;n jih u TrfmN°kai’tva priprl]a-k’>r pr so kurjači ^'■tteriv w0c,on{!■ delo in se S1 W7, w°j'i7li tir?o4fci- os iny<1 ir tedaj za-, Hutv- ?v'troogrrl-e vlade Iflne m eskrbi kurjač.» z ladii "♦to^jT^rfce. Mate potezo un-%ol V Pr’M » strani 'ater*& 8 P^lefariata odgovor "i tedanig buržcnzija 1% r^vVa. Tržaško delav-’’ ?"a,c fo'tdarnos‘1 s j?* a Z splošno Stiv- ll fchJ?'?dnik Lfovda je NI zatet, s te, •* delavstva pogaja tel° J1 «rolemi' veliko zmago Zbnlo je v veeh lukah kurjače *° *r jS,u^ arfat oe! je skl’ralo r b! zborovanje 8 je biVi ta zmaga ,a,' Jod<2> ko *o se v 'lihem v mesto pro ***. jim je ore S(,>* vojaštvo »**r'l7a Ufcaz- da »a delne v krvi 17 tržaških k 0 r/ st?*01-'« b--?es opominjamo le S' Ite Ct tržnifce9“ delav-;J liste znnV”^ hlfrat* POudn-•fch? sthern: t!' tiste poli- oblice borbe in 1 zavest, ki je irščakom praoilno pot ;«Nd» "ice- obl ^ trinl.^vsko__________ r-tet; Potnorš jokom pred X prauil"° Pro^ ‘1”. Tr*tu Mrianou- O1 Peiifc, i« fco je Trst B,l^mor»fci emporij tron,. 80 njegov C? mala. Jd^en. .. fdnja Industrija in ves nadaljnji razvoj odnosov med socialnimi sloji v Trstu in v njegovem neposrednem zaledju. Zato je bilo nujno, da je pri obrambi pravic delavcev ene stroke prišlo do splošne stavke, s katero so ®ol darizirali tudi dunajski delavci ter češkoslovaški in angleški pomorščaki: ln namesto poraza tržaškega proletariata, ki ga je tedanja avstro-ogrska fevda’no - buržoazno cesarska vlada nameravala doseči je mučeniška smrt tržaških delavcev na okrvavljenih ulicah, pomenila veliko prelomnico v Življenju tržaškega delavskega gibanja. Bila je velika spodbuda za u:tanovi-tev cele tv*4? delavskih s‘nrlikalnih, političnih in kulturnih ter gospodarskih organ.acij. Izkušnja je bila tako učinkovita, da so p razdobju, ki je sledilo delavci v Trstu vedno izbojevali zmago, kadar koli so se braitsko, ne glede na narodnost združil i in nastopali v vsej avstroogrski monarhiji solidarno. Ta solidarnost je postala tradicija. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj italijansko delavstvo Trsta v prvi svetovni vojni ni stopilo na stran italijanske države, katere intervencijo v vojni je odločil finančni kapital in italijanska nacionalistična in vojaška klika, da bi začela z osvajanjem prvih strateških pozicij, ki jih je nato začel fašizem utrjevati. Tržaško delavstvo — tudi tisto italijanske naredno-ti, ni nasedlo italijanskemu ired niizmu in je italijansko oblast smatralo kot rezultat pustolovkih podvigov italijanskega cunja-stega imperializma. In iz krvavih dogodkov pred SO leti si tržaško delavstvo najde la ko ponovno potrdilo za dva nauka: da si bo le s svojo lastno borbo in ne s pc m čjo tujih bajo-etov, pa čeprav bi bili io spvjejfki, priborile socialno ln narodnostno svob dr, in drugič, da bo zmagalo vedno le tedaj, kadar bo ne glede na narodnost v svoji borbi črvslo strnjeno in solidarno, pri čemer ne bo kakor tudi ni doslej nikoli nasedlo italijanskemu iredentizmu in bo spregledalo tudi vidalijevsko kominfzrm^v sko agenturo, ki ga hoče odkrito zapeljati v te iredentistične vode. obnovitev pogajanj silnega izsaliavanj« Jngoslnsanav na Madžarskem ter aretaeije delarelra 1 Belgariji. Izmenjava |jja9e PrimArto TVh coHni ia r« n _ c-4 _ I _ ». 1 mu'ar. skega Primorja. Do sedaj je dalo že 18 predstav. BERN. 11. — Švicarski zve zn' svet je danes spr’ jel angleško tranccsko-ameriško povabilo, naj se rd l:ži 28 februarja konference v Londonu, na kateri bodo govorili o rremških dclgovih. sta se sestala egiptovski guverner s tega področja in britanski poveljnik general Erskine in sta se s-craaumela. da bedo egiptovski policisti v Ismailiji lahko zopet nosili crcžje. V Kairu go mnenja, da bo gotovo prišlo v kratkem do obnovitve pogajanj ined britansko in egiptovsko vlado. Bivši egip- Francoski parlament odloča o bodočnosti evropske vojske Schumtm roti skupščino, naj ne zavrže Plevenovega načrta in ne izolira Francije - Pomisleki pred* stavnikov političnih skupin Ugibanja o vabilu za Adenauerja - Angleški tisk svetuje previdnost Mam II postavlja vedno nove zahteve Včeraj niso pogajanja v Pan Mlin Jomu nič napredovala • Severni zahtevalo, naj hi na poznejši konferenci sodeiovna tudi Kitajska ^*b?uaistnt>st ni^čno raz- Zač T6'*" Se }e Vn * le K«,-, s° priha- "kfc *aiedja obrtnikl iz teti “bi i,” ,c. v "*čOu v Hri13 Vehu- ^Tah. To so ki 11 slM,encl in Zatirani^ tudi tedaj tfazre/°C,alno >n ■nzredna borba se ^ostrila do naj- t w -■ -»imj pn * ^czatflo ‘a nači. Ared”a borba se •tok*, ^erP „ uw uu r Sit« delau,tiv,*°tn0S£ ita"- •ura, aui ie dala tej K ‘"»ražmJarodn' značaj: t UtŽo02(^ >e hi la vlada tertf >) l£a telor0dobr,at ie M' 0 razumet % **l Je1 ‘n »uoje — S». *?• rora >a , alr,e naniza- Sl t!reb»a neobhod S* •*» t*LX*«h »larort 8* de- valo tudi ne PAN MUN JOM, 11. — Vse kaže, da bodo mirovna pogajanja na Koreji zadela ponovno na mrtvo točko zaradi tega, ker vztrajajo Severnokorejci na tem, naj bi se na konferenci, določeni v 90 dneh po podpisu premirja, obravnaval ves obširen kompleks problemov vsega Daljnega vzhoda. Kakor znano, pa so zavezniki proti temu in mnenja, dp bi na tej konferenci prišlo v. poštev- le vprašanje Koreje. Nihče noče pri tem popustiti niti za la;, in na današnji seji se je pokazalo, da se spor v tem vprašanju vedno bolj zaostruje. Danes-je bilp že četrta seja, na kateri so razpravljali o vprašanju bodoče konference, vendar tudj tokrat brez uspeha. Zedinili so se le v tem, da se bodo ponovno sestali jutri. Takoj zatem so se sestali častniki glavnih poveljstev k o-bravnavanju vprašanja nadzorstva nad izvajanjem premirja tn izmenjpve ujetnikov. V teku današnje konference je severnokorejski general Nam II izjavil, da posledice premirja ne sme biti le prekinitev sovražnosti, marveč tudi umaknitev vseh tujih sil s Koreje. Prav zaradi leg?, trdi Nam II, ni mogoče izolirati korejskega vprašanja od ostalih azijskih problemov. Spričo takšnih in podobnih Izjav so zavezniški opazovalci mnenja, da skuša severnokorejska delegacija doseči pritegnitev Kitajske na konferenco in prisiliti udeležence, da bi se na konferenci razpravljalo ludi o priznanju pekinške vlade. Poleg tega poudarjajo omenjeni opazovalci, da je tudi peta točka dnevnega reda odvisna od rezultatov, doseženih pri reševanju ostalih točk. Admiral Joy Je izjavil, da bi Kitajska »e imela pravice sodelovati na morebitni konferenci, ki bi zadevala Korejo, češ da Kithjci v bojih na Koreji niso sodelovali uradno, marveč le s prostovoljci, kakor stalno poudarjajo. Glede zavezn ikih držav Pa Je Joy dejal, da bi bile na bodoči kon-ferenc itak zastopane le preko OZN. Častniki glavnih poveljstev, ki so se posvetili danes vprašanju izmenjave ujetnikov. Sporazumeli so se za sestavo člena, ki bo določal, do kdaj morajo biti ujetniki vrnjeni. Komisija OZN pojde v Burmo? LONDON, ll. — Obveščeni krogj izjavljajo, da je britanska Vlada posredovala pr; vladi čDa in Burme v zvezi morebitnega odhoda posztont komi-sije Združenih narodov na meje Burme. Pretekli teden je namreč Eden v spodnji zbornici predlagal tako- komisijo, ki rva,i b| ugotovila število kitaj-»kih nacionalističnih čet. njiho. ve namen« in od kod dobivajo orožje. Zdi se. da se v Londonu bojijo delovanja kitajskih na-ctenalietičnih čet, zaradi kaite-rih b; lahko pekinška vlada imela pretvezo za intervencijo V Siajnu in Indoklni. Truman zahteva podaljšanje nadzorstva nad mezdami in cenami \VASHINGTON, 11. - Pred. sednik Truman je dane* v posebni poslanici pozval kongres, naj izglasuje zaikon. ki bi podal išal za dve Iste veljavnost nadzorstva nad nj zdsmi ;n cenami. V svoj; poslanici poudarja Truman nujnost preprečitve «raizširjenja inflacije«. Truman je zahteval tudi uki. nttev nekaterih dodatkov k nadzorstvenem istemu PARIZ, 11. — Medtem ko se je v Lisbcni 3 sestankom vojaškega odbora začela pripravljati atlantska konferenca, je francoska narodna skupščina začela razpravljati o evropski vthki — e zamislj -tors-i. ki pravkar preživlja krizo zaradi francosko - nemških trenj. Debata je po francoskih par lam n-tarnih tradicijah neko iko neobičajna, ker vlada ni p edlcži-la skupščini nobenega tek'ta, o katerem bi razpravljali in glasovali, temveč hoče samo slišati njegovo mnenje o zcm.sli evropske vojske v sedanjem trenutku. Prav zarrdj te»a pa bo debata — kot pričakujejo — posegla precej globoko v problematiko in se oo'akn'la vseh političnih, gospodarskih, vojaških in tehničnih plati vprašanja. Debat0 je začel zunanji minister Robert Schuman, na seznamu govornikov pa je zaenkrat osem poslancev: član MRP Andrč Monteil, radikal Edou-rd Daladier. komunist Eticnne Fajon, »napredna« poslanca Pier-re Cot in Gilbert de Cnam-brun, dva golista in alžirski neodvisni poslanec Adelphe Au-meran. Menijo, da bodo poserli v diskusijo, ki bo trajala do srede, tudi ministrski predsednik Edgar Faure, mŠJi^ter narodne obrambe Georges B doult in nadaljnji govorniki vladne večine m opozicije. Robert Schuman, ki je s svojim poročilom začel debato, je dejal, da se je vlada hotela obrniti n« parlament, ker se približuje konferenca v Lisfconi, pa tudi »zaradi resnosti in novosti iniciative evropske vojske«. Prikazal je zgodovino zamisli evropske vojske in poudaril, da je Francija men.la, da se Nemčija ne bi smela oborožiti «Tega stališča ni narekovalo toliko nezaupanje kot želja, da se mednarodna napetost ne poveča. Vendar Francija ni mogla vztrajati pri tem svojem negativnem stališču, ne da bi tvegala v?llk razdor med z vezniki, ki poleg tega na noben način ne bi preprečil nemš e oborožitve«. Tako je nastala zamisel evropske vojske, ki se ji je, poleg Franclje, pridružilo še pet držav, O sedanjih francosko - nemških odnosih Je Schuman dejal, da Je bilo imenovanje veleposlanika v Posarju najavljeno že pred dvema letoma in da tudi ne prejudicira bodočnosti tega | ozemlja. »O Posarju se bo treba pogajati na konferenci za nemško mirovno pogodbo; rešitev, ki bo tam najdena, bo predložena posarskemu prebivalstvu v odobritev«. Poleg tega je najavil skorajšnje volitve v Posarju. Nato je Schuman govoril o Končal je 2 zatrdilom, da Je na kocki v-a francoska polhika. Poslanci, ki so govorili za Turčije v atlantski organizaciji in položaju, ki ga bo trne la v evropskem obrambnem sistemu Schumanom so vsi izr;žali več- Nemčija. Menijo, da se bodo Je ali rmojie pomisleke preti dotaknili tudi evropske letal načrtu evropske vojske, koli-1 ske proizvodnje, kor .liso — i.ov .(mu.!>,-<**mte.. i —•-—- in goliali — z vso ostrino nastopili proti njemu. Pomis eki, ki so jih izražali general Aume-ran, Monteil (nekdanji minkt r za mornarico) in Daladier, so v glavnem enaki. Vsi se boje ■■ oborožitve Nemčiie. ki bi se iz- v* «a italijansko noto ZSSR o vršila pod plaščem evropske odpovedi obveznosti, izvirajočih Mednarodni odtmvi italijanske note ZSSR RIM, II. — Inozemski odme- Leon Nicole pozvan naj umakne ostavko ŽENEVA XI. - Glavni odbor švicarske delavske strar ke. ki se je sestal dane« v Ženevi, je pozval Leona Nicole ki ie. kakor znano, podal ostavko na rav a'.e js.i sklep ter naj zopet pievz m? »vi j? mesto in ;p š uie ois plino stranke. Odbor je mnenja, da bi Ni-co’a če bi vztrajal na svojem stališču, rap avil veliko rensko. zaradi katere bi m< ral ne- Z izb 110 ji p istitt stranko druge strani te alavni odbor «I sklenil skllcrU za 25 leb uarj« obravnavajo četrto točko, | državno konferenco stranke. vojske. Vznemirjajo se, k- c bi francoska vojska izgubila svojo samostojnost in se sprašujejo, ali nemška oborožitev ne bo poglobila razdora med obema blokoma in povečala nevar. o t vojne. Montiel jn Daladier sta poudarjala, da bi enakost pravic med Francijo in Nemčijo povzročila dejansko neenakopravnost, kajti Francija da mora skrbeti tudi za varnost svojih prekomorskih posesti. V političnih krogih računajo, da bo skupščina s tesno večiro odobrila vladno politiko giede evropske vojske in si obetajo od diskusije predvsem dokaz, da Francozi le stežka pr:stajajo na kakršno koli oborožitev Nemčije j«, s tem posreden pritisk na nemške zadeve. Pričakujejo, da se bo bonn-*ka vlada y kratkem aestala in proučila najnovejši razvoj francoskega stališča. Pri tem tne mislijo samo na današrji Schuman v govor, temveč tudi na manov govor, temevč tudi na nanjepolitično debato in na članek, ki ga .1* objavil nt-kH-nji ministrski predsednik Rene p'e-vesn. in ki zahteva angloameri-ška jamstva za Fra-cijo pred zahodnonelško republiko. Kanclerja Adenauerja Je danes nepričakovano obiskal a-meriški visoki komisar Mac Cloy. Kasneje se je Mac Cloy sestal z ansleškim visokim komisarjem Kirkoatrickom in s francoskim visokim komisarjem Francois - Pon.cetem. Menijo, da je ameriški visoki komisar govoril z Adenauerjem o nedavnih nosojih, ki jih je rahod-nc-nemški parlam nt post-vil za sodelovanje v evropski vojski. Vprašanje povabila kanclerju Adenauerju na konferenco v Londonu še vedno ni rešeno. Včeraj se je razširila vest, da so zahodni visoki komisarji v Nemčiji priporočili svojim vladam; naj Adenauerja povabijo. V londonskih uradnih krogih danes riso hoteli ne zanikati ne potrditi te vesti. Zadnje u-radne izjave angleškega zunanjega ministrstva so dale razumeti. da bo Adenauer p(> vabljen samo, če bodo poprej Acheson, Eden in Schuman do- iz mirovne pogodbe, je bil proti pričakovanju vladnih krogov dokaj mršav. Tudi nekateri resnejši italijanski listi so objavili vest z neprevelikim poudarkom. Komentarji v inozemstvu so pičli in večinoma poudarjajo, kot na primer londonski «Daily Telegraph«, da bo ime’a odpoved »majhno praktično vrednost«, ker da ZSSR tako ali tako nima možnosti — razen vojne — da prisili Italijo k spoštovanju določil mirovne pogodbe. Veliki ameriški list . «New York Times« piše danes, da ne namerava kritizirati Italije zaradi tega dejanja, da pa je »težko videti, kaj je v tem trenutku pridobila, ko je rekla Rusiji, da Italija ne bo izpolnjevala svojih obveznosti do nje, dokler bo ZSSR blokirala italijanski sprejem v OZN«. List nadaljuje: «Sklepati moramo, da si je De Gasperijeva vlada hotela privoščiti zadoščenje, da Rusom posredno pove to, kar si o njih misli«. Londonski listi menijo, da se Italija ni niti za ped približala sprejemu v Združene narode. Več zavzetosti za italijansko stvar kažejo izjave nekaterih ameriških senatorjev, ki se že dalj časa zavzemajo za revizijo italijanske mirovne pogodbe. V Italiji se je razvnela debata med vlado oz. upravo državnega monnppla in si.ndiksir.imi ozfaikVitL.£t> \jank £’Ar«iUji bačnih delavk. Uprava monopola Je sklenila znižat) plečo diilavlcarn, ki delajo v njegovi lastni režiji, obenem Pa pritisniti kof pravi, na zekupoike, naj plačujejo svoje delavke pc sindikalnih predpisih. Sindikati obtožujejo Vlado, d-a r,dža plačo tobačnim delaiVkstr., vlada pc-trdi, da bo s tem dosegla povišanje plač skoraj 100.000 (,e-lavk v zakupnih obratih, medi. tem. ko je v neposredni režiji monopola samo 970 delavk, k: bedo odslej dobivale plačo po d.Jovni pogodbi. Vladni izgovori n€ morejo prikriti dejstva, da 30 dclai\ke v režij,- monopola doslej dobivale 890 lir dnevno, medtem ko bodo odslej po delovni pogodbi prejemale komaj 570 lir. in da je ta r-~ča. ki je večina zakupnikov niti ne plačuje v celoti, sramotne nizka. Obenem tj-rvovidCva državni proračun, da bo imel državni monopol «san»» 200 milijard čistega dobička. RIM, 11. — Italijanski uradni list je objavil zakonski odlok o obliki novih kovancev za 100, 50. 10, 5 in eno liro. Si-lirski kovanci bodo imeli 29 mm premera ia bodo tehtali 10 gramov, petdeset lirski 25 mm in 6.25 g, desetlirski 23.3 mm in 1.6 g, petlirski 20.2 mm in 1 e, enolirski pa 17,2 mm in 0.625 g. fcvski poslanik v Londonu, ki bo danes cdšel y London na p«, ifreb kralja Jurija, bo nedvomno izrabil t>o priliko, da stopi v stJjj z angleškim zunanjim ministrstvom. Včeraj ge je že sestal z britanskim poslanikom v Egiptu Stevemsonero. Domnevajo, da bodo pogajanja v Kairu in da st besta okoli 25. februarja prvič sestala britanski pcslan-ik ;n egiptovski ministrsk) predsednik in o tem sestanku bodo objavili poredilo. ki javlja začetek pogajanj. SLedili bodo drugi razgovori, na katerih bedo razpravljali o dnevnem redu. Prav tako domnevajo, da brdo Angleži predlagal; ustanovitev vejaike ga poveljstva za Srednji vzhod v thika obliki, kakor so jo že predlagali štiri zahodne države; dalje bedo predlagali postopno znižanje britanskih sil na področju Sueškega prekopa Cer o-skrbevanje in oboroževanje c giptovskih čet', o Sudanu pa bodo razpravljali med priprav. Ijanjem dnevnega reda. da vi-dijo, a'.) naj se to vprašanje vključi rva dnevni red. Prav tako so v pclitičmih krogih mnenja, da boefo pozneje povabili na razgovore tudi ZDA, Francijo in Turčijo in kot opazovalce tudi delegate Avstralije. Nove Zelandije in Južne Afrike. Verjetno bo tedaj Egipt zahteval, nai se pogajanj udeležijo fud) predstav, nik] ostalih šestih držav A rab. ske lige. V krogih blizu vlade trdijo, da Maher paša ne bo čakal angleškega odgovor® na predloge Iraka in Saudove Arabije za začetek pogajar.i z londonsko vlado. Ministrski predsednik ž? več časa proučuje položaj in je imel že več razgovorov z bivšimi ministri in diplomati, k) so se udeležil) zadnjega dela pogajanj z Angleži, ali so predstavljate Egipt v OZN. V okviru teh razgovorov se je Maher paša dolgo razgovaria! s stalnim delegatom v OŽN Fawzi b-jem. Prav tako se jc sestal z bivšim zunanjim ministrom. ki mu >e izročil več do. kUiiit.iHov Tu ;.. . r. „,mA . 7 Veliko Britanije. Današnji »Journal d''E2yprte»» oiše s tem v zvezi; «Maher paša je mnenja, da sedanje okoliščine zahtevajo začetek pogajanj kolikor mogoče hitro. Nič ne ovira sodami« vlade, da ne bi začela pogajanj o nekaterih posebnih vprašanjih, že ker bo lahko računala na soglasni pristanek glede temeljnih načel morebit. nega, s-sorazaima. izrrsenttev in sriotacist Nilove doline«. Po nalogu egi>r*cvek» vlsde nebo wafdigtični list »Al Misli« »utri izšel Včeraj je bil namreč ta IM. zapleni en. ker jc obia-vil odgovore bivšega notranje, »a min istra Fuadh S'ra ga El Din paše prah w?frTstičnemu listu «Akhbar El Yom», ki je navedel bivšega ministra kot enega od odgovornih za nrrtve 26. januarja Iz Berlina Je odpotoval v Keiro predstavnik «Bar.lc. Deu* tscher Lacnder«, da tam vidi. ali je mogoče ustanoviti nemško egiptovsko banico, za kaf 80 baje dali pobudo egiptovski finančni kregi. Namen banke naj bi bil finansirat) dol egiptovskega izvoza bombaža v Nemčijo, z druge strani pa izvedba važnih namakalnih načrtov v Egiptu po nemških podjetjih. V spodnji zbornici počastitev spomina Jurija VI. LONDON. 11. — Danes so truplo pokojnega kralja Jurija »BELA SMRT" ZANJE Iv Švici« Avstriji in Nemčiji Do seda) jc zaradi Nnežiiih plazov v alpskih kra)ili zgubilo življenje nad 50 ljudi - Kevarnont novih plazov položaju, ki ga bo zavzemala segli popolno enotnost mnenj Nemčija v evropski obrambni lin če bodo rešena nekatera skupnosti, jn dejal, da ji bodo vprašanja, ki se tičejo pogod- CURIH, 11. — Iz Švice po-1 V bližini Kauneb:rga na Ti-ročajo. da so snežni plazovi v rolskem pa je nocoj snežen priznane enake pravice, medtem ko bo v odnosih med Nemčijo in ostalimi sodelujočimi državamj potrebno skleniti pogodbe. ki bodo morale upoštevati tudi dejstvo, da je nemško ozemlje trenutno razdeljeno na dva dela. Nato jc Schuman dejal. d>a sodelovanje v evropski vojaki ni vezano na članstvo v atlantskem paktu, in d dal da bi sprejem Nemčije v pakt »utegnil zaostriti mednarodni položaj zaradi razlage, ki bi Jo temu dogodku lahko dala Rusija«. Končno je Schuman postavil zbornico pred dve možnosti: ali odobriti vladno tezo in dovoliti nadal mja pogajanja, ali pa zahtevati od vlade, naj op stl načrt evropske vojske. O >«zoril j« na nevarnosti, ki bj jih druga možrios) pome” 11» za Frrn-cijo; ZDA )n druge dTŽave bi 'e obrnile drugam in »Nemčija bQ prevzela mesto Francije*. benih sporazumov med zavezniki in Nemčito in načrtov za sodelovanje Zahodne Nemčije v evropski vojski. Vsekakor pa bo Adenauer v Londonu, ko se bo konferenca začela, ker se bo udeležil! poareba angleškega kralja Jurija VI. Današnji londonski tisk skoraj soglasno poudarja, da je Plčvenov načrt v krizi, in svetuje veliko previdnost pri obravnavanju kočljivih francosko - nemških odnosov. V Lizboni se je sestal vojaški odbor atlantskega pakta ki ga sestavlja 12 načelnikov glavnih stanov držav članic, da pu-pravi vse potrebne vojaške predloge za konferenco atlau:-skega sveta, ki se bo začela v glavnem mestu Portugalsse 20 februarja. Med drugim bodo govorili o skupnih strošk h evropske oborožitve (govorijo o 66 mtlijardah dolarjev v treh letih), o funkcijah Grčije in Alpah povzročili smrt 31 ljudi. Najhujša nesreča s« je pripetila sinoči, ko je ogromen plaz snega zasul gorsko kočo v bližini Melkoede v Avstriji, pri čemer je našlo smrt 19 ljudi, deset pa jih je bilo poškodovanih. Nekaj tu- prej je snežni plaz na mestu ubil dva švicarska delavca, ki sta čistila železniško progo v bližini Rottenthur-na. Na planini Alpicellp v bližini Švicarske meje pa so našli trupla štirih Italijanov, zasutih pod več plazovi. Planoto VValserlal, kjer leži Melkoede, so popoldne ogromni snežni plazov) popolnoma ločili od ostalega sveta. Vremenske napovedi ne kažejo na zboljšanje vremer-a in bati se je že, da se bo sprožila veriga nadaljnjih plazov z en®5'0 ^ra' gičnim) posledicami kakor lani, ko je «bela smrt« rtVila vse na svoji poti t gora ter pokopala cele vasi. Švicarski radio najavlja nov sneg in močne vetrove, medtem ko že sedaj poročajo o prekinjenih prometnih zvezah tako iz Švice in Francije, ka-kor tudi iz Nemčije ir* Avstrije. plaz zesul dve osebi. Področje Ebensae v pokradni Sa'zburg je danes ostalo ves p p.ldan izolirano zaradi velikega plazu Ne ve se. ali je bilo kaj žrtev. Iz Bregenza v Vorarlbergu pa javljajo, da b -do reševalne skupine ki danes ves dan skušajo priti na kraj. kjer je vče-rai ponoči zgubilo življenje 19 nemških turi-tov. pri.Ie žele jutri v KI invval-Seital verjetno preko Nemčije. Ponesrečenci ro skoraj vsi nemški študenti. Letalo z 62 potniki padlo na stanovanjsko hišo ELIZABETH, 11. - včeraj nekaj pred polnočjo je treščilo v E'izabeth potniško letalo na štiridesetstanovanjsko hišo in se preklalo na dvoje. Polovica letala je padla na ulico, druga polovica pa na dvorišče bližnjega »irotišča. V zrakoplovu vrste BC 6 je potovalo 62 ljudi. Od teh so doslej potegnili izpod ruševin 36 ranjencev in 22 trupel. Vendar še ni znano, koliko oseb je našlo smrt pri tej r.esreči, ker je pebitih tud) nekaj stanovalcev hiše, na katero Je letalo priletelo,’ Ena izmed preživelih oseb pripoveduje, dp se je letalu nenadno pokvaril motor v višini okrog 300 metrov. Medtem ko se 3e V prvem trenutku zdelo, da bo pilot lahko popravil okvaro, «se Je začelo vse vrteti in znašli smo se z glavo navzdol«. Vsekakor je pomembno, da je to že tretja letalska nesreča v pičlih dveh mesecih v tem kraju. Do prve je prišlo 16. decembra, ko se je zrušilo letalo, ki se je dvignilo prav tako na letališču v Newarku. D0 druge nezgode pa je prišlo 22. januarja, medtem ko se je potniško letako spuščalo na isto letališče Oblasti so zaprle letališče v Newar-ku in uvedle preiskavo. Zanikanje govoric o razvrednotenju franka PARIZ, 11. — Glede govoric o razvrednotenju franka, ki jih je objavil zlasti tuji tisk. izjav, ljajo francoska pristojni kTogi da »o neutemeljene in da jih širijo edinole s špekulativnimi nameni. V istih krogih pripominjajo. da so prav te govorice povzročile v zadnjih dneh zvišanje cene zlata in devi* na francoski borzi. pripeljali iz Sandringhama v London, kjer je izpostavljeno v Wertminstrski palači, v dvorani. kjer je abdiciral Rihard II. in kjer -je bil ebsojen na smrt Karel I.; v tei dvoran, so ležali na parah vsi umrli angleški kraiji. Pogreb bo v petek 15. februarja in ob tej priliki bo po vsej Angliji dvominutni molk. Dšnes se je sestala tudi spodnja zbornica na seji, ki je bila posvečena počastitvi spomina umrlega kralje. Govoril je Churchill, ki je prečital tudi poslanico nove kraljice. Govorila sta nato še voditelj opozicije Attlee in voditelj liberalne stranke Davits. Danes go proglasili Elizabeto za kraljico tudi v Belfastu na Severnem Irskem. Iz Dublina Pa javljajo, da je izpustitev iz proglasa besed »kraljica Severne Irske« povzročila nezado-voljčtvo v unionističnih krogih šestih grofij v Ulsterju. Dopisnik l.sta «Sunday Indiperdent* iz Dublina piše: »Splošni vtis v Belfastu Je. da so tisti, ki so sestavili proglas mnenja, d« bo prej ali slej prišlo do združitve Severne Irske z Eire in za-to so rajši napravili spremembo že sedaj.« Nekateri Skotj bi hoteli, da bi nova kraljica nosila naslov »Elizabeta I. škotska in Elizabeta II. angleška«. Pripcm nja-jo namreč, da je prva kraljica Elizsbeta vladala samo nad Anglijo in ne nad Škotsko ki je bila takrat še pod dinrrtijo btuart. Sele Elizabet.n naslednik Jakob L je združil obe kraliestvj. »Gibanje škotske konvencije« je že protestiralo in zaradi tega so besedi »druga« izpustili iz proglasa v raznih škotskih mestih. V Teheran prispela komisija Mednarodne banke TEriERAN, 1!.,— prišla z letalom v Teh.ran delegacija Mednarodne bank« pod.' vodstvom podguvernerja R^ber. ta Garnerja. Ta je ob prihodu izjavel, mzd drugim; »Prišli smo v Iran, da iz' olnimo željo MhJ.-rarodne banke, da stavi brezplačno na razrolgco Irana svojo pomoč v sedanjih okoliščinah, ki so velike važnost) za dve, državj čl-nic) bneke in posredne za stolne druge države.« Dejal Je dalje; »Stopili bomo v stik z iransko vlado in bomo iskali možnost sporazuma, na podlagi katerega bi Mednarodna barka lahko prier-evala k obnovitvi r»etrol«’«ke proizvod, nji? v Irenu. Upam, da bodo naši razgovori imel) "speh in da bomo lahko rešili resno vprašanje, ored katerim se je Iran znašel.« Obv-f.torč krogi izjavbajo. da se bodo č*ami de-fesacije nocoj ali jutri zjutraj sestal) z Mcsadčkcon. Petletni program za razvoj Iraka BAGDAD. 11. — Komisija »a gospodarska vprašanja v iraškem parlamentu je odobrila dogovore, ki jih Je vlada sklenila s tremi petrolejskima družbami. Posebna komisija izvedjneev Mednarodne banke pa je predlagala vladi petletni program za r?zvoj Iraka, zaradi česar bi bili potrebni izdatki 470 milijonov 400.000 dolarjev. Pro-sram predvideva razna namakalna in Izsuševalna dela povečanje kmetijske proizvodnie, agrarno reformo in izboljšanje šolstva. Poročilo pravi tud), da povečanje dohodkov iz petrolejske industrije daje vladi možnost, da začne obsežen program za razvoj. Predvidevajo namreč, da bedo dohodk) Iraške petrolejske industrije dosegli 1956. leta 165,200.000 letno in da bodo skunni dohodki od letos do leta 195« znašal) 599.200 000 dolarjev. Poročilo priporoča končno, naj se z razdelitvijo zemlje izboljšajo življenjski pogoji kmetov. Kominformovski napadi na Magnanljevo zborovanje v Mestrah BENETKE. 11. — V nedeljo je poslanec Valdo Magnani pri-rsdil v Mestrah zborovanje, ki so ga hoteli kominformisti na vsak način razbiti in onemogočiti. V ta namen so od blizu m daleč mobilizirali skupine pretepačev, ki so naiprej poskusile preprečiti številnemu občinstvu dostop v mestno gledališče, kjer je govoril Magnani, nato pa motiti govor. Po zborovanju so napadih člane in simpatizerje Magnanijevega gibanja, ki so prihajali iz gledališče. Vendar so se vsi ti poskust ponesrečili. Zaradi tega so kominformovski pretepači zvečer začeli napadati osamljene aktiviste in člane Gibanja italijanskih delavcev. Pri tem je bil ranjen delavec Virgllio Sferza, ki so ga prepeljali v bolnico. O neuspešnih poskusih motenja Magnanijevega zborovanja v Mestrah je tajništvo MLJ izdalo poročila rri p. ž3k pSI sl Ifl 1 flf 1 ■^ ETI■ 1 M Danes torek 12. februarja Damijan, Cvetna Sonce vzide ob 7.14, 17.26. Dolžina dneva 10.12. Luna vzide ob 19.05, zatone ob 7.«i. Jutri, sreda 13. februarja Katarina. Ljuboslava KDO J E Karabinjerji v Terski dolini pred poginom? so Pre®ove:Sa5i fan,om PBtje slovenskih pesmi GORICA, 11. — Kljub velikemu boroforatskemu aparatu, id ga vzdržuje goriška podružnica italijanske kcroinfonni-stione partije, kljub stalnim ineciniranim provokacijam proti zavednim Slovencem in Italijanom, ka ne verujejo v pravilnost komtafarmistične po. litnke, kljub premeščanju partijskih funkcionarjev na druga mzata, ker sc vanje izgubili za-uoanje. kljub posvečanju velike pozornosti na podružniško delo-vanije s strani samih vladnih kcrminfo rmrstpčnih poslancev kot je Beltrame, ki je bil, mimogrede oorvedamc izvoljen tudj s slovenskimi glasovi v narla-roenit. kljub stalni protislovenski in proti ju goslovanski gon ji moramo ugotoviti same eno dejstvo. da kcnanfOrmistična misel na Goriškem »z dneva v dan izgublja tla pod nogami in da se pojavlja v vrstah kaminformi-stičnih celic vedno manjša discipliniranost in predanost njihovim voditeljem. Pred to naraščajočo nezadovoljnostjo so voditelji izgubili glavo in sedaj je že nekaj časa, odkar se sploh ne morejo razgledati po svojem torišču. Kamer koli pridejo, povsod se jim reži v obraz nezaupanje in posmeh. kako je sploh mogoče, da se ie pehajo za neke cilje ki so neuresničljivi. Seveda se tega tudi ram; voditelji prav dobro zavedajo in hodijo poleg kot so. potniki. N im konec koncev tudi ni vedno mnogo mar. vsaj na tihem tako mislijo, kako ere. Važnejše te. da se krčevito držijo bireferatičme pozicije in prejemajo na račun svojega dela potrebne plačo, ki jim omogoča dobro življenje. Biti na tej biro. kratični poziciji pa je važno tu. dj iz drugega razloga- komin-farmistični voditelji kot nekateri vodStelii SDZ. namreč sanja, jo. da se bo v Jugoslaviji »režim spremenil)) in da bo tedaj nastopila njihova era. V pričakovanju uresničitve te pobožne želje vztrajajo pri svojem. U-božcj pa ne vidita. kako jalovo, je njihovo vojskovanje, boj •brez upa zmage». V tej svon zaslepljenosti ko minfermistični voditelja popolnoma izeubjjajo izpred oči najosnovnejše interese delovnega ljudstva, to je boho za osnovne pravice. Šovinistične organizacije in delodajalci so kot šakali planili na nezaščiteno delovno ljudstvo. Delavci se veliko raje zatekajo po porneč k žoltim sindikalnim orgaotzaci jam kot k Delavski zbornici tor pri tem ftestc prodaiajo svoje prenriČanje. Delavca organizacija je zaradi »vrije poslušnosti komin-formtsiičor nartih in zaradi dejstva. da jo vodijo ljudje, ki jih je r»a Ifo mesto postavila partija, pontalg odvisna od politične stranke. Zasledovat; mora samo tisti cilj. ki ga ti diktirajo par. tijski voditelji; ali ie potem nie-no delovanje v skladu z interesi delavcev km«tov in vsega zatiranega ljudstva, to prav goto vo nri vprašanje, ki bi mučilo »fanatrzirane komi riform'stične butlce. Tako so razo naročili in tako rrtara biti; «GK ordini non sg disoutonol* Zlasti veliko takih »ordinov* so v zadnjem času dobili glede »titovskih izdajalcev*. Porv»-id »o celo vse Slovence in Italijane, naj se enotno borilo proti njSm in tudii za «mir». V ta na-men sc- v poluradnem glasilu KPI »Delfi*, napisali cel katekizem, ki vsebuje navodila za borbo. V praksi pa se njihovo delo. vanje zrcali tudi v samerr. časopisu. Tako so pod naslovom •Titovci pred poginom)) napisali. da je bil tovariš Oskar Vižintin izključen iz cdbora DFS Seveda )e to neresnično in vredno samo komtnfcrrrri stičnih tožnikov, ki se morajo v po. manjkanju boljših dokazov o-prijemrtj laži. Takšna je torej toominfoTmi-stična borba proti »titovskim izdajalcem*, na laži zgrajena delavnost, gamo da bo goriška podružnica postola »avantgarda v borbi proti titizmu*. Da je vse to izraiz onemogle. gti tn izčrpanosti, tega menda ne bo treba znova poudarjati. ZbU te Um po pMlehlohti GORICA. U. — Zadnja številka »Katoliškega glasu* z ialo6tnim glasom naznanja vest da je konec slovenskega Karmela (niso mislili na Karmel — juho, ampak na red karmeličank). * * * Karmeličanke so namreč brnele svoj samostan v Mostah, v ljubljanskem predmestju. Okoliški prebivalci so govorili o njih kot o bitjih, ki »o se odpovedala vsemu in žitrljo v svoj h celicah. Vsaka je imela v cel ci tudi rakev, v kateri je spala In še cela vrsta takih in podobnih govoric so se širile na ta račun tako da ie bilo njihovo življenje zavito v kopreno m rteriozvosti, ki je kai čudno učinkovalo na okoliške prebivalce. Otroci so v večernih urah rajši hodili po pločniku na drunl strani ceste kot pa ob samostanu. Po dobr h šestdesetih letih je tud vanj pos'jala luč napredka Med samostanom in bhičo poboliševalnico pelje namreč Zaloška cesta ki veže z Liubljano obsežno predmestje. Ha tem kraju pa je tako ozka da se nista mogla srečati niti dva roza. Iz tega razloga so poslopje podrli tK G.s skuša to resnico zanikati, toda brez uspeha. Moderna urbani-Stika se ne bo ustavljala pred tak’mi srednjeveškimi ostanki cJilik> in tilnjiv Pumbihki dmmikl Pri tem so de}ali „Kdor hoče peti slovenske pesmi, naj gre v Jugoslavijo, kdor pa hoče ostati tu, mora peti le italijanske' GORICA. — Kot povsod tako je tudi pri nas v navadi, da čimbolj veselo preživimo pred. pustni čas. Tako so se pred nekaj dnevj v Mitootiscvem lokalu zbrali zvečer rrmpgj mladeniči jz vse Terske doline, da bj veselo preživeli večer. To je bila ena izmed prvih predpustnih zabav, ki bodo vse do pusta. Na tej zbavi so mladeniči prepevali slovenske narodne pesmi, kar je tebko lepše, kajti politika denacionalizacije je povzročila da so posebno mladj ljudje marsikatero narodno pes'm že pozabili. Treba je poudariti, da so prepevali samo narodne pesmi jn nobene politične. Toda nenadoma so v lokal prišli karabinjerji, ka so skušali preurediti, da bi mladeniči prepevati slovenske pesmi. Med drugim so tudi dejali, da kdoT hoče peti slovenske pesmi ta naj gre v Jugoslavijo, kdor pa hoče estati tu. mora peti le italijanske. Vendar se mladeniči niso ozirali na karabinjerske proteste in so preoevah naprej Ta vest zasluži komentar, kaj. ti na žalost nam kaže mentaliteto nekaterih ljudi, ki so poza. bili, da ne živimo več v dobi fašizma. Po vseh pravilih bi petje pesmi v meterinem jeziku n« smelo predstavljati greha. temveč ie to stvar, ki bd jc vsakdo moral spoštovati, V tem primeru gre za kršenje človeških pravic, kot se ie to dogajalo od leta 1920 naprej in ko je n. pr. oetje pesmi «Bandiera rossa* pomenilo orožniško intervencijo. O tem najnovejšem primeru bi opozorili karabinjerje. da niso v službi zato, da pazijo ah se v gostilnah pojejo slovenske pesmi, temveč da je njihova funkcija taka, kot jc določa policijski pravilnik in zakon. V tem pravilniku pa ni govora o slovendkih narodnih pesmih, niti nam ni znano, da bi bil slovenski jezik v Italiji postavljen izven zakona. Zato naj se ne vmešavajo v zadeve, M jih ne brigajo. Pohvale za vestne izpolnjevani e svoje služ. be naj si fščejo pri delu. ki ga kot karabinjerji imajo, ne pa s Pred časom potopljena v bližini Grčije in jo sedaj v tukajšnjih ladjedelnicah popra vij-, jo. Delavci, zaposleni pri delih na tej ladji, so svojčas zahtevali od vodstva, naj jim da delovne obleke in rokavice. To ;ahteva-jo zato, ker je bila ladja več let potopljena in mor jo zato imeti delavci dobro obleko. Pred dnevi so te svoje zahteve skušali uresničiti s triurno protestno stavko, vendar je vodstvo, kot že tolikokrat poprej, zavrnilo njihove uporavičene zaht.ve. Delavci pa se z odklonilnim odgovorom niso zadovoljili in so zato odšli skupaj s predstavnikom notranjega odbora k vodstvu podjetja, ki je odobrilo v®e njihove zahteve. Zdj se, da je v CRDA prišlo nekaterim ljudem že v kri. da ne smejo delavskim zahtevam ustreči, pa naj bodo še tako u-pravičene. Sele na nonovne intervencije in proteste so toliko omajejo, da kakšni zahtevi ugodijo. Med delavstvom povzroča tako obnašanje nezadovoljstvo in obsojanje. V četrtek seja gonškega tbčnskega sveta GORICA, 11. — Kot napovedano se bo v četrtek 14. t. m. zvečer ob 20.30 sestal občinski svet v dvorani deželnih stanov na gradu. Na tej seji bodo svetovalci proučili sledeče zadeve: nadomestitev pokojnega občinskega svetovalca Marca Pu-stetta; najem štirih prostorov za strokovno šolo; prodaja občinskega zemljišča v Pevmi Primožiču Karlu: nabava zemljišča Lewentzov - Lantieri za gradnjo ljudskih hiš; nakup hiše Mischou za razširitev Ul. Parcar; nadomestitev odtočnega nabiralnika v Ul. Favetti in za Ul. Alviano ter na Trgu sv. Antona; popravek prejšnjega sklepa o izgradnji novega nabiralnika v Ul. Favetti; odobritev večjih izdatkov za zvišanje zavoda »Oddone Lenas-si» in večjih stroškov za grad-I njo hiš za občinske nameščence. KRATKE TESTI iz beneških »asi Fojda V petek so se pred čedadskim sodiščem zagovarjali člani desetih dTuiin iz v'le. ki so bili obtoženi, da so iz gozda, last gospoda Borgnola iz Fojde, odnesli nekaj drv in drugega lesa. Obtožence so spravili pred sodišče gozdni čuvaji približno pred letom dni. Na razpravi so se obtoženci zagovarjal., d^ ži vijo v slabih ekonomskih razmerah, kajti vsi so brez zaslužka. Obtoženci so kolcni gaspo-da Borgnola. ki je lastnik večine zemlje okoli naselja Vila. Na majhnih njivicah, ki jih ima kakšen kolon, pridelajo le bore malo pridelkov, s travo, ozi-ma senom, pa zaslužijo le toliko, da se nekako prebijajo skoz, življenje. Kdor si hoče zaslužiti kakšen tisočak, mora na sezonsko delo v rudnike v tujino. Čeprav so vsi obtoženci iz tega gorskega naselja koloni gospoda Borgnola. jim ta ne dovoli, da bi sekali les. ki ga rabijo za domačo uporabo, to je za kurjavo in za popravilo svojega orodja. Ker je v naselju vsega skupaj samo 20 dru- Policija aretirala razpečevalca ponarejenih nakazil za bencin Nakazila je tiskal tiskar iz Vidma • Pri preiskavi je policija našla 265 nakazil GORICA, U. — Na opozorilo Trgovinske zborrice, da so pri nekem bencinskem razdeljevalcu v Gorici prejeli ponarejeno nakazilo za bencin proste cone, je policija takoj pričela s preiskavo. Že po nekaj dneh je neki agent naletel v neki mestni slaš&.čgrni na moža. ki je ponujal nakazila za bencin proste cone. Agent je ugotovil, da so nakazila ponarejena in moža, 38-letnega natakarja Petra ________________________ - Betinija iz Vidma, Ul. Di Mez- nreganjenjem slovenske besede I zo, aretiral. Cim je policiji uspe- in poročanjem c »uspehih* na terr. področju. Protestna stavka v tržiški ladjedelnici TR2IC. 11. — V tržiških ladjedelnicah je v popravilu ladja »Mario Rosselli*. ki je bila lo ujeti razpečevalca, se je še bolj posvetila preiskavi, misleč, da ima z natakarjem v roki samo člen dolge in zamotane verige. Pri zasliševanju pa je natakar z lahkoto pojasnil, da se s takim delom pečata samo on in Pa 42-letm Viktor Melchior iz Vidma, Ul. Magrini 16, tiskar m obenem solastnik ti- skarne »Aldo Munzio* v Vidmu, ki sam tiska nakazila. Na podlagi Bettinijevih izjav je policija takoj odredila aretacijo Meichiora in preiskavo njegovega stanovanja to tiskarne. Po podrobni preiskavi je policija v tiskarni našla 96 ponarejenih nakazil za 20 litrov bencina vsako. Toda glavni del inkriminiranega blaga so iztaknili v Melchiorjevem stanova- Podaljšanje veljavnosti voznih dovoljenj GORICA, II. - Finančno ministrstvo je s telegrafsko poslanico z fine 29. januarja t. 1. določilo, da je veljavnost voznih ploščic za avtomobile, ki so zapadle 31. decembra 1951. podaljšana do 31. marca t. 1. od kolkcvanja pa do 10. marca. nedeljski Športni dogodki luventina porazila San Sotlardo z 2:0 Preteklo nedeljo je Juventi- na v lepi tekmi premagala eki Po iz San Gottarda s_ preprič- ljivim rezultatom 2-0. Za to tekmo je vladalo v vrstah navijačev Juventine veliko zanimanje, ker imajo ekipo San Gottarda za zelo dobro jn ker j« bilo potrebno, da moštvo Juventine, pokaže, da jih izgubljena tekma v Manzanu ni potrla. Moštvi sta nastopili v sledeči formaciji: Juventina: Sil-vestr, Radigna, Duiz. Malfstti, Cattaneo. Zatti, Dis^egna Giu-seppim, Bavcon, Trampuš iti Kogoj San Gottardo: Turchet-to Benotti, Zilli. Bulfoni, Lo-dolo, Fattori, Pasinato. Sandri, Sgobbino, De Gregorio in Ciol-do. Sodil je g. Pennino iz Trsta. Juventina je v prvem polčasu igrala proti soncu. Začetek igre je bil zelo hiter to že v prvi minuti je Juventina dosegla stranski strel, ki se je ponovil pet minut pozneje, ker je napad Juventine stalno igral pred vrati San Gottarda V 10 to 11’ je manjkalo le malo, da bi Juventina zabila prvi gol. ko je Kogoj streljal za malo ven. V 12’ pa se je posrečilo Trampužu, ki je igral v napa du z lepim strelom s 30. metrov presenetiti vratarja Turchetta Zatem se je pognalo moštvo San Gottarda v besen protinapad in je doseglo v 14’ to 16’ dva stranska strela. Nato Da i* Juventina prenesla iero ponovno pred nasprotnikova vrata to njenim napadalcem sta bili dani dve lepi priliki za povečanje števila golov. V 41’ pa ie vratar Juventine krasno ubranil svojo mrežo pred zelo nevarnim strelom in vrgel v komer Malo pred zaključkom prvega polčasa pa se ie napadalec Kogoj nekako zamaknil v žogo in zgrpšil strel, ko je bil že č!sto sam pred vratarjem San Gottarda. Tudi drugi polčas se je začel 9 hitrim tempom in čeprav je moštvo San Gottarda izvedlo tu pa tam nevarne napade pro-ti Juventini, je igra b’la pove-čini pred vrati San G tta da in vratar Turchetto ie imel obilo dela. Tako je bila mreža San Gottarda v nevarnosti v sledečih minutah: v 3’, 4’. 9’. 12' 15’ in 24’. Za napadom proti Juventini pa se je zgodil inc dmt, zaradi katerega je moral igralec Fattori od San Gottardo zapustiti igrišče Juventina ;e stalno napadala, toda obramba San Gottarda je držala trdo; ebno se Je odlikoval vratar po*. Tui rchetto, ki je rešil mnogo daleč Juventine, je igra potekala lepo, brez trdega igranja. Zaslugo ima seveda pri tem tudi sodnik Penntoo, ki ie res mojstrsko sodil. Odličen je bil Fattori. Od Juventina so bili dobri vsi, toda odlikovali so se Giusep in, Trampuž in Radigna Tekma sama pa je pokazala, da je Juventina že prestala krizo to da upravičeno gleda na nrva mesta v prvenstvu. Položaj v lestvici pa je naslednji: San Lo-renzo 23 točk. Mossa 21, JUVENTINA 20, San Gottardo in Mamzano 19. o * s POROKA V VRSTAH JUVENTINE Preteklo soboto je igralec Juventine Gortoj Sergio zapustil trenutno žog« to peljal pred oltar svojo izvoljenko Ma-faldo Mlademu paru želimo o-bilo sreče. bes t vic a prvenstva je naslednja: Piacenza Serie C Parma Mantova Marzoli Trento P. Lissone ! Saici Pro Gorizia izgubila v Trentu Kriza v goriškl enajstorici je končno pokazala, kaj pomeni vztrajati na formaciji, kjer absolutno ne deluje napadalni kvintet. 2e več časa se vsi časopisi in vsi navijači »Pro Go-rizie* jezijo in predlagajo spremembo mož v napadu, a zdi se, da jih vodstvo društva noče poslušati. Trener Mian vztraja na svojem in vsako nedeljo vidimo vedno iste ljudi v moštvu, a le napad se polagoma spreminja, ne da bi pri tem žel uspeh. To se je pokazalo zlasti preteklo nedeljo, ko je Genero zamudil obilo priložnosti za lepe gole, predvčerajšnjim pa se je zopet napad proslavil po svoji nezmožnosti. Nasprotno od napadalcev pa se obramba Goričanov vedno izkaže in le nesreča ali premoč nasprotnikov je kriva, da njihovi streli dosežejo cilj. Prav tako je bilo tudi v Trentu. Domačini so se pokazali boljši in le blato na igrišču je bilo krivo, da niso zvišali rezultata. Cel prvi polčas so bili stalno v napadu pred goriškimi vrati in vratar To-masella se je moral potiti, da ni dovolil prehoda skozi svoja vrata. V drugem polčasu pa so se Goričani nekoliko zbudili in že v tretji minuti je Brumat streljal v vrata, pa je zadnji trenutek tridentinski vratar reši) gol. Domačini pa so se takoj znajdli in znova je bil To-masella tisti, ki je moral po-kazati, kai se pravi braniti krat svoje moštvo pred hujšim porazom. V 40* pa se je posre čilo centru Bavconu, da }e povečal rezultat z lepim strelom katerega vratar ni ntogel ubraniti. Proti koncu tekme pa je Juventina »e pritiskala, toda izid je ostal neizpremenjen 2-0 Gledali smo res lepo tekmo in kljub incidentu, kate' ego ni bil kriv niti ranjeni niti napa- vrata. Za kratke trenutke je luč zasvetila tudi Goričanom, a ko so se znašli pred vrati, ie žoga zavila to se jim umak-nial. V 34. minuti drugega polčasa pa je Negri podal žogo Mariju, ki jo je z glavo potisnil v vrata. Posledica 1-0 za domačine. V zadnjih minutah igre pa 9o domačini nadzorč-vall igrišče in pazili, da bi ,;e ne Goričani spozabili in morda izenačili. Ravenna Forli San Don5 Mestrina Ponziana Villasanta Parabiago Rovereto Trieste 2p 12 6 2 50 18 30 20 11 7 2 43 11 29 20 11 7 2 45 24 29 20 11 5 4 38 23 27 20 10 5 5 35 26 25 20 10 5 5. 43 2« 25 20 8 8 4 35 27 24 M 8 7 6 31 23 23 21 9 5 7 23 24 23 20 7 7 6 32 30 21 21 4 11 6 23 28 19 21 6 5 10 n 35 17 20 6 3 11 30 37 15 21 2 10 9 24 44 14 20 5 3 12 21 41 13 20 5 3 12 27 46 13 20 3 5 12 27 47 11 21 3 2 16 17 52 6 nju za neko pečjo. Pod nekaj klišeji so odkrili kliše za tiskanje ponarejenih nakazil, pod klišejem pa še 169 nakazil in pečat EAM iz Gorice. Po takem odkritju se ni Melchior niti skušal zagovarjati to je priznal, da je ponarejena nakazila sam t-skal in da sta mu pečat in kliše pomagala izdelati delavca iz tiskarne »Munzio*. Povedal je tudi, da mu je zamisel za tiskanje ponarejenih nakazil prišla preteklega januarja, ko je v hotelu «Friuli» srečal nekega Tržačana, ki mu je ponujal nakazila. Po tem srečanju je začel pripravljati material. potreben za tiskanje nakazil, in jih je nato začel tudi tiskati. Nekaj časa je tiskal nakazila le za lastno uporabo in sj privoščil le toliko bencina po znižani ceni, kolikor ga je porabila njegova «lambrctta». Nato pa si je od svojega dela zaželel večje koristi in povečal svojo «proizvodnjo», zavedajoč se, da so nakazila pravzaprav denar. Natakarju Belliniju je poveril prodajo nakazil po 30 lir za vsak liter bencina. Z dvajsetlitrskim nakazilom je zaslužil 600 lir. S tako trgovino, če bi mu policija ne pre-strigla načrtov, bi Melchior in tudi Bettini dobro uspevala. Samo v zalogi je Melch.or imel nakazil za 530Q litrov goriva. Trgovinska zbornica je zaradi tega odkritja razveljavila vsa nakazila za bencin, ki so sedaj v prometu. Tatovi na delu Medtem ko sta se Felice Drossi m Marino Saina, družbenika istoimenskega podjetja, zabavala v Ul. Diaz na sedežu AGI na pustnem plesu, so neznani tatovi odprli njuna avtomobila ter odnesli torbo z avtomobilskim orodjem in celo napravo za štetje kilometraže. Cesla Poljane-Ravno polje že dolgo čaka na popravilo POLJANE, 11. — Se ped lin 41-letna Marcella Bobba por, prejšnjo JtaHto je jmria fa-'- Godini, oba stanujoča v UL Fi- renze v Panzanu, vračala na njihovem motornem kolesu iz stična italijanska vojska svoje orožne va., ..« *>.i . si omogočili kretanje, so as.a -tirall cesto, ki se prične nekaj pred Poljanami to pelje do Ravnega polja. To je bilo 1936 Trsta proti Tržiču. Cim »ta prestopila blok pri leta. Od takrat dal> se za ce- Devinu pa se je Godini iz ne-sto ni nihče vej zanimal to ta- znanih vzrokov zaletel v težak to jo je zob časa močno načel. Samo enkrat so se je dotaknili, in sicer leta 1945 pod zavezniško upravo. Dandanes je precej luknjasta in katrsn se samo na nekaterih mestih zadržuje. Cesto bi b’lo tre^a •'red popolnim uhičemjem obvarovati in zato bi ne bilo treba kdo ve koliko denarja. V Poljanah je ksot v vseh slovenskih vaseh na Goriškem precej veliko število brezposelnih. Oblasti se jih tu pa tam spomnijo in jim dodelijo predvsem v zimskih mesecih majh- no podporo Tako je občina pred časom sporočila,dabo razdeljevala zimsko pomoč. Da pa bi te »a ne d*i» pozvala brezposelne Poljance, naj popr_v,jo v aj i.e aj c-st vasi. Pozivu se je odzvalo šest deklet i« sedem moških. Delali so dva dni in pometli ceste ter nasuli precej gremoza. Vozili so ga s svojimi vozmi, jn sicer iz gramozne jame, ki )e blizu vasi. Občina bo dala neporočenim po 500 lir na dan; ljudem, ki imajo še kakšnega člana v breme pa Do 800 llr na dan. Tako so si nekateri Poljanci prisluži-li tisočak in še kaj. ki b© sicer v majhni meri. vendar pa koristil družinam v teh tako hudih zimskih mesecih. Z motorjem v smrt Huda nesreča na mejnem bloku pri Devinu, ki Je zahtevala smrtno žrtev. Druga žrtev v bolnici. V nedeljo zvečer sta se zakonca 41-letni Giuseppe Godini tovornik, ki je vozil pred njim. Godini je verjetno silovito udaril z glavo cfb tovornik in je bil na mestu mrtev, medtem ko je njegovo ženo močan sunek vrgel na tla, kjer je obležala v nezavesti. Ranjeno ženo so takoj odpeljali v tržiško bolnico, vendar je njeno stanje izredno resno, ker si je žena med padcem prebila lobanjo. Šofer tovornika se verjetno ni niti zavedel nesreče, ker je nadaljeval svojo pot. Italijanska policija je takoj šla na lov za njim. vendar je malo verjetno, da bi šofer sploh kaj vedel o tem. Vozni red vlakov na goriškem kolodvoru PRIHODI Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49. 13.49, 17.21, 19.04. 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23 19.46, 21.31, 23.37. ODHODI Proti Trstu; 6.20, 7.25. 8.44, 9.57, 13.53, 15.56. 17.24, 18.05, 19.48, 21.33, 23.39. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Milan), 5.42, 6 36. 7.59, 8.28, 10.51, 13.52, 17.25, 191)9, 20.20, 22.57. žin, nastane splch vprašanje, kako naj si zaradi te prepovedi ljudje zakurijo ogenj na domačem ognjišču? Po zaslišanju obtožencev ter po govorih javnega tožilca in od sodišča postavljenega zagovornika. je sodnik vseh 10 obtožencev obsodil na plačilo 2 tisoč Ur kazni, vendar le pogojno. * * * V vas, Raščak. ki spada pod to občino, so do pred kratkim imeli kons 'rano zadrugo in mlekarno. Zadrugo so ustanovili domačini in je kaealo, da bo dobro’ delala. Toda zaradi razprtij med nekaterim,’ člana, ki so se kasneje prenesle še na druge, te zadruga pred nedavnim napovedala konkurz. To se prav gotovo ne bi zgodilo, če bi med člani bilo več solidarnosti. Gospod Aldo Bertolissi, k,- je ugotavljal stanje blagajn« ta premoženja zadruge, je končno ugotovil primanjkljaj oziro. me - "sivo 147.000 lir. Prosnid Zaradi zadnjih snežnih me-težev se je na pobočjih hribov. kj obdaja-jo našo vas, nabralo toliko snega, da obstaja nevarnost, da bi ta sneg lahko v obliki plazov pokopal hiše, ki stojijo ob vznožju hribov. Največja nevarnost ’je na kraju imenovanem Ostra Kras, kjer je že leta 1909 plaz zasul več gospodarskih poslopij in nekaj hiš pri čemer je bilo ubitih 9 oseb to več glav živine. Po predzadnjem snežnem metežu je zaradi hudega mraza sneg zamrznil, na ledeno skorjo pa je kmalu potem zapadel nov sneg in to precej na visoko. Ker je s tem nastala nevarnost plazov, so se člani družin. ki imajo svoje h;še na vznožju hriba, odločili, da bodo nevarnost odstranili. Z lopatami in krampi so na najbolj nevarnih mestih postrgali gornjo plast snega in trenutno preprečili morebitno katastrofo. Sovodnje Pred nekaj dnevi smo v našo občino dobili ndkai glav živine, da bi z njimi poživili domačo živinorejo. Posamezne živali so razdelili med kmete v različnih krajih občine in jih bodo morali odplačevati na obroke v reku petih let. Jasno je, da so kmetje, posebno oni, ki imajo nato denarja, z največjim veseljem sprejeli ponudbo, saj marsikdo medi njimi ni megel priti na drugačen način do živine. Toda lahko si tudi predstavljamo razočara, nje, ko so ugotovili, d'a živali bolehajo za slinavko. Z uvozom bolnih živali se je slinavka pojavila tudi v hlevih, kjer je dio takrat še niso poznali. Vprašanje je, kako boL do preprečili nadaljnjo okužbo in kakšne korake bodo podvze-li. da bodo slinavko zatrli. Pričekovali bi, da bi slinavka zašla v našo občino na kakršen koli način, da jo bo pa nesredno poslal ((Kmetijski in. špektorat* to Vidina z okuženimi živalmi in to že pod' znamko «za poživitev živinoreje*, to je vsekakor prehuda zadeva. Tako so nfmesto koristi napravili hote ah nehote ogromno škodo, ki jo bo le težko popra, viti. Grmek Pred kratkim so preizkusili vodovodne naprave, ki jih je zgradila tvrdka Giuseppe Martina. iz Ccdroipa skozi naselja Zgornja in Spodnja Brida. Spodnji ta Zgornji Grmek ter Topol cvo. O vodovodu smo že precej pisali, zato naj omenimo samo. da je preizkušnjo dobro prestal. Uspela Prešernova proslava v goriškem Dijaškem domu Proslavo so organizirali in pripravili dijahi sami GORICA, U. — V petek 8. februarja so priredili dijaki Dijaškega doma pros'avo sp m n-skega dne največjega slovenskega pesnika Prešerna. Dijak 3. razreda učiteljišču je imel ob tej prt iki zanimivo jreda-vanje, v katerem je orisal najpomembnejše dogoike iz pesnikovega življenja, zlasti pa nam. je skušal približati in pojas iti Prešernove poezije, v katerih je prvič zepelo slovensko srce j v tako izbranih in zvočni8 melodijah, da so temu prisluhnili še drugi ter nos PO njih oce..Li in uvrstili v krog kulturnih evropskih narodov. Prešere* 1 osebno ljubezen družil z domovinsko ljubeznijo, kar J mojjbrsko izrazil v ^°’ieniZ vencu in še v nekaterih druP“ pesmih. Iz njegovih poezij satiričnih verzov spoznamo venske družbene razmere nje dobe ter hlapčevstvo ** venske inteligence. Slove'1 dcfi( zgodovina, ki do njegove rtu. •to"! Brdo V soboto sta se v cerkvic-i v vasi Muzci poročila gos?. Paolo Marchio in gosp. Natalina Le-nardo, oba iz tega kraja. Kot je v teh krajih navada, se je zvečer po perekj razvila prijetna zabava, med katero je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo. Čeprav so gospodarske razmere ljudi vse prei kot rožnate, se ob poroki na to pozabi, taiko da se ljudje še dclgo spominjajo najlepšega drteva v J življenju. Tri družine zastrupljene zaradi uhajanja plina GORICA, 11. — Danes zjutraj so vsi rešilni avtomobili Zelenega križa imeli opravka s tremi družinami, katerih člani so bili vsi laže zastrupljeni s svetilnim plinom. Neki agent civilne policije, ki je danes zjutraj ob 5.30 hitel na postajo, je iz neke hiše v UiL Parcar zaslišal vpijoči ženski glas, ki je klical na pomoč. Približal se je k oknu, za katerim je bilo čuti klic in takoj mu je zadišalo po plinu. Zato je nemudoma obvestil Zeleni križ. Bolničarji so vdrli v stanovanje 40-letnega Emilijana Prodolut-tija in našli v spalnici družinskega glavarja, ženo, 13-lefno hčerko in 15-letnega sina, ležeče na tleh pred posteljami. Nemudoma so vse odpeljali v bližnjo bolnico pri Rdeči hiši, kjer so zdravniki ugotovili, da gre za zastrupitev. Zastrup-lienci so povedali, da so se od slabega vonja zbudili in hoteli odpreti okno, da pa so vsi že po prvem koraku padli na tila in si niso mogli prav ni4 pomagati. Nekaj časa nato se je prebu- dila v sosednji hiši na štev. 20 Ul. Parcar gospodinja Nerina vd. Fumelli, ki je v sobi zavohala plin. Tudi njej in njenim trem hčeram med 15. in 20. letom starosti je zaradi vdihovanja plina postalo slabo. Zeleni križ je tudi te skupno z njihovo sostanovalko 25-letno Marijo Lupieri, ki stanuje v prvem nadstropju, odpeljal v bolnico. Vsem so v bolnici nudili takojšnjo pomoč in so zato danes popoldne že vsi lahko zapustili bolnico. Zastrupitev je pripisati uhajanju plina iz cevi, ki je v popravilu na cesti proti Rdeči hiši. KINO VERDI. 16.30 «Pandora», Ava Gardner. VITTORIA. 17: ((Nemirna de- kleta*. CENTRALE! 17: »Zadnji pustolovec*. MODERNO. 17: SVs1 kraljevi možje*. beleži le dvoje slavnih ep^ Samovo kraljestvo in upore, je razvila pesnikov nos v tolikšni meri, da jo le'Zm lil v poezije za oglidilo ifl min bodočim rodovom. Pjv®' ren se je s svojimi nazoo ^ družbi, narodu in čk# dvignil nad tedanjo druibo. ko, da ima še danes vso besedo in veljavo. Njegove » je o svobodi so bile sle mu naredu v zadnji svet t vojni bojna gesla, s kateri^** se vrgli nad sovmšnike vedec‘ Da manj strašna noč jf v črne zemlje kot so Pod svetlim 80. cem sužnii d'°V!’ Predavanju so dijaki K no sledi i ter predavatelje’ * je občuteno in razločno P1*, val, nagradili med in V° ^ janju z b - rnim odobravalo^ Proslavo so poživile razne L, klamacije, kakor »Vrba*. * »Stone mento marin. dosti», semet eZivljenje je* iz ciklusa eScmetje nf*11 eV itd. S proslavo, ki so jo _ . dijaki sami in v tako krati času, smo bili vsi zadovol)n,‘ Želimo, da bi ostal našim dijakom zvezda v odgovornih in težkih slovenske zgodovine. Prevarani upi Po Gorici se je razširila v da bodo izplačali drž^' uradnikom predujem na j'3 bodočega poviška plač. Prl ,(8, naj bi še prav posebno tip®- jo vali geriško pokrajino, štejejo za pasivno področje-^, kateri so celo trdili, da bi ^ rali izplačati predujem te raj. Državni uradniki so se s ^ da že vesalili, da s preduj^^rir »zakrpajo* svojo pasivno žinsko bilanco, toda tudi “ijj,' so bili v svojih upih preva1^. ker so’ prelepo vest Rm*f° ’ mantirali. Nekaj zanimivih podatkov o pozabljivosti Tržačanov | Uspeh industrijskih pod na zagrebškem vzorčne® Pe st er seznam predmetov, pozabi jeniH v tramvajih Med statistikami o poslovanju v prejšnjem letu je mnogo takih. ki zanimajo vsakega Trža-čana; to so statistike, ki nam n. pr. povedo, da je bil lansko leto rekorden premet v našem pristanišču. Vsakega io zanima, saj je od prometa y pristaniščih v precejšnjem delu odvisno blagostanje našega mesta oziroma njegevih prebivalcev. Zanimive so statistike o padcih adi višanjih cen predmetov široke potrošnje. Po njih uravnavajo naše gospodinje mesečne izdatke in geveda tudi svoje manjše alj večje jadikovanje. V tem članku pa ne mislimo poda vati statistike o takih ali sličn'h stvareh. zanima nas samo, kai vse lahko Tržačani pozabijo v tram-vajskih vozovih, ko se vozijo na deto ali z njega ali vzameta tramvajski voz, da na hitrico opravijo svoje opravke. Pred seboj imamo sezname o najdenih predmetih, ki lih izdaja ACEGAT ob koncu vsakega meseca. Pregled teh seznamov je izredno zanimiv, saj nam poleg neke določene slike o pozabljivosti Tržačanov, nudijo tudj sliko predmetov, za katere si človek pač ne bj mislil, da jih nekdo Lahko pozabi v tramvajskem vozu. Razen te-ga se iz teh seznamov da ugotoviti. da ljudie raje pozabljajo nekatere beli določene predmete kot dTUge. Najbolje bo, da na hitrico prelistamo te sezname. Iz seznama za mesec januar 1951 lahko takoj ugotovimo, da je v Trstu precej deževalo. U-službertci so namreč v tramvajskih vozovih našli 7 moških ta 3 ženske dežnike, dalje svileno pokrivalo za dežnik in kapuce dežnega plašča. Rekordno število dosegajo rokavice: našli so nič manj kot 19 parov volnenih, 15 parov usnjenih. 2 para rokavic iz bombaža in 2 para iz semiša. Poleg tega so potniki po. zabili; 8 listnic, 10 denarnic. 4 nalivna peresa. 4 usnjene aktovke, 4 ženske torbice, 2 para cčaJ, 1 klobuk. 1 prstan, 2 ogrlici, 1 par copat, 1 odlikovanje. 2 sponki, 2 knjigi itd. Med predmeti ki rih človek ne vidi zlepa na seznamih C izgubi ie-rrih predmetih na tramvajskih vozovih, sta v januarju lonec, kompas in rožni venec V februarju se začenja seznam še vedno z rokavicami. Potniki so jih izgubili skupaj 23 parov. Dežnikov so pozabi li 9, poleg tega dve kapuci cd dežnega plašča in 5 nepremočljivih klobukov. V seznamu sc šc naslednji najdeni predmeti: 2 vžigalnika. 4 usnjene aktovke 3 listnice, 13 denarnic. 5 naliv, nih peres, 3 knjige, 2 uri. 1 hlače. 1 sponka, raven z ženskim perilom, 1 pair čevljev, 1 par nogavic, not, ogrlica, vetr. ni jcpdč. 2 glavnika itd. Vprašanje je, kako je neki pozabljiv; potnik lahko pozabil v tramvaju spodnje hlače? V marcu in aprilu so ljudje še nadalje prvenstveno pozabljali rokavice. V teh dveh mesecih so jih pozabili skupaj kar 61 parov. Sledijo dežniki, ki so jih pozabili skupaj 14, dalje 4 nepremočljive kapuce to dežni plašč. Toda proti koncu aprila je posijalo sonoe. Ljudje so pri. čeli nositi očala protj soncu in takoj sta se našla dva, ki sta vsak svoj pur cčal pustila v tramvajskem vozu. Drugače «o pa potniki pozabili- 4 ure, 2 zapestnici 12 nalivnih peres, 3 prstane. 11 listnic, 4 pare uhanov, 12 denarnic, da ne govorimo o posameznih robcih, hlačah, fo. tografijah, knjigah, aktovkah, svili, Škarjah itd. Nč.ka ženska je pozabila komblnežo. nekdb pa celo šotor za taborjenje na prostem. .. V maju in juniju so dežniki končno izginili s seznama. Ven-dar zavzemajo rokavice še vedno prvo mesto, kajti našli so jih nič manj kot 26 parov. Dru go mesto zavzemajo očala proti soncu, ki so jih potniki pustih kar 17 parov, dalje so naši) 11 glavnikov in pet parov kopalnih hlačk. Ljudje izgubljata stalno nalivna peresa, ki sc jih našli 7, potom pa sledijo posamezni predmrti: pipa, kosi blaga, slovarji, volna, nož. torbice. koHge. zaponke, zaipest mtce, spodnje hlače, dva druga pa sta nudila na tleh bankovca po 1000 in 500 lir. V jullru so se pojavili zopet dežniki: 7 jo iih pozabili. Dru. gače je naiveč očal prot* soncu — 15 parov —. 6 nalivnih peres 4 vžigalniki, 6 torbic, 5 listnic, slamniki, brisače, robci, glavniki, nasi, itd. V avgustu ie samo ena ženska pozabita svoi dežnik. Ljud je so pozabili še 13 parov očal. 8 listnic, 7 denarnic. 5 nalivnih peres. 1 uro. 1 dežni plašč. 1 prstarn, 2 srajci itd. V septembri! in oktobru prihajajo na dan zopet rokavice, ki so ?ih potniki pozabili kar 38 parov. Sledijo dežniki s 7 kosi dal1- 18 oarov očal, 3 vži calniki, 22 torbic različnih vrst 8 listnic. 10 denarnic, knjic rožni venci n odloga za oHeko. zavoji s perilom. 14 nalivnih peres, glavniki ure, nakit itd Samo v novembru so ljudi'’ doz" bili 24 na rov rokavic Poleg tega običainih 14 dežnikov 4 nalivna K ttarbac. ctro- ški plašč, lonec. 3 uhane, maš no knlien. 3 listnice, 8 denarnic brisačo, 3 -/«ioeetnice itd. V decrimbru lanskega leta se lkištie še rt*m»»roma najman' nozahili; 16 parov rokavic. 3 ure. 3 nahvn« peresa. 7 dežnikov. 9 listnic. 13 denarnic, ne- kaj igrač, 5 torbic itd. Zato je pa konec leta neznan petnik pustil v tramvajskem vozu kai čuden paket: ko so ga namreč cdVili, jo v njem našli nečne posedo. Ce seštejemo izgubljene in seveda tu«; najdene predmete v tramvajskih vozovih, tedai vidimo, da so potniki pozabili naj-več rokavic, jn sicer 222 parov. Takoj za rokavicami pridejo po vrstneir. redu denarnice, ki so jih pozabili 82, dalje 81 dežnikov, 78 parov očal, 64 listnic. 60 nalivnih peres itd. Vse te številke nam povedo, dg je pozabljivost Tržačanov precejšnja, kajti če bi imeli na razpolago sezname izgubljenih predmetov nh vlakih, policijske zapisnike itd., tedaj bj prišli pač v številke, ki bi nekai domenile. Zanimivo p-a je-, da kratkovidni ljudje pozabljajo v tramvaju svoja očala in če pomislimo, da taki ljudje niso v večini, tedaj ie to prav goto. vo zelo visoka številka. velesejmu Industrijska podjetja l ga okrožja so zaključila grebškem vzorčnem v®.1" rtc pogodbe za prodajo svojih i-jo-izvodov v vrednosti 34 nov dinarjev, podjetje * f export>: v Umagu je proda .„8l , v«’*' oharjev. ^ p 33 milijonov g-o«1 j«' ^ p podjetje »VINO* v Koprd PJg-o sklenilo pogodbe za večjih količin raznov kerjev. ■ Skupno »o podjetja I3”*' okrožja pridobila na škem vzorčnem velesejta^ novih klientov - odjem»lcev’ Prst mu je odščipn^ Nekatere ameriške., ^ ce imajo na srednjem d^jjigpif. ko os s katero jih pi"7 ftr k vozilu in pod katero majhno kolesce, ki ga efjliop- majhno kolesce, ki ga trenutku, ko se vozšlo Med delom pri taki Pr}*\, l)\ ITI C O JJI C šriVTol y J. j. Vj ameriški vojaški garat' Carpison, je včeraj m„ndcli 8. uro zjutraj 39-letni, Zuccolin iz Seal a Bonglu tl no zašel s prstom rnfd at kolo katera sta mu ž1» oolnom® odtrgala zaal1}1 kazalca leve roke. Usodno preizkušanji najdenega samokres^ Policijskemu inšpektorju se je po nesreči spr^ -1 , I___1..______:l„ ■jolitll”^ žilo avtomatično orožje in hudo ranilo pt Kljub temu, da je preteklo precej let po končam vojni, se po našem ozemlju še vedno nahaja prtcej orožja in raz tre-llva, ki je že večkrat povzročilo večje ali manjše nesreče Skoraj ne mine d n, da ne bi kdo prijavil najdbo ročnih bomb, samokresov in drug ga orožja, oziroma razstreliva vstal od mize ter se Pr . du, proti kateremu je ° cf K ; mokres. ttotel ga je n ' skusiti če je v dobn®^ w t* toda smola je hotela, K Včeraj popoldne pa se je pri- [ naslonjalo (lat ušli eden ”» 'LLmato ,»> mokres je namreč avto kar štirje izst.e ki. cd č«. -ta se trije zabili v st ie\ ti pa se - >n * ^ je odbil -n 3 ge*3 i! 3 stola, °d k ,e menze mejnega bloka v bližati Sv. Bartolomeja huda nesreča, ki ie spravila v nevarnost življenje človeka, ki je mirno sedel pri mizi in ki got vo ni pričakoval, da ga bo zla usoda tako kruto zadela. Toda poglejmo raje, kako je do nesreče prišlo Neki policijski' agent, ki je bil službeno na inšpekciji na mejni črtj med cono A in Istrskim okrožjem, je med *voj'm sprehodom našel na tleh še do-bi’o ohranjen samokres. S;ve-do je nevarno orožje takoj pobral in se oddaljil z namenom, da ga ponese svojemu pred toj-niku Ob povratku na povelj-stvo je poiskal predstojnika, nekega inšpektorja, ki je bil v menzi, kateremu (g ranortiral o najdbi jn orožje izročil. Inšpektor je orožje sprejel in petila v notranjosti polici.ske \ je ponovno odbil to kaplarju Marcellu *" trcD»čj stanujočemu v Gon01 ^ t k Zaradi neva ne ra® poklicali rešilni kaplarja odpeli0! kjer so ga sm-ejeli v ()(gte stanju na I. kirurškem ZAHVALA GEN. W:NTE komandantu VUJA za ob smrti angleške** se^ Jurija V1 Komandant Sto* „ STO vojaške uprave => u VVtaterlon, se je p| hvalil komandanta uprave jug osl° v 3!’sl^ ,1 [ STO polkovniku »' c„ s^j, | za izraženo sožaUe | angleškega k ral J* Važnost Jadranskega morja za Srednjo Evropo Razvoj jugoslovanske trgovske mornarice gradnja ladij in pristanišč ob Jadranu ladranslt0 morje, ki je vi čakal na rešitev. Od lakote to| ga blaga za potreba države to resnici globok zaliv Sredozem-1 bolezni jih je polovico pomrlo, j okrog 0,6 milijona ton za tuje *8a morja, ima za razvoj | Ko s o bili preživeli po na- j koristnike. Prav tako je pod-'n napredek Srednje Evrope iz-, ključju rešeni, so zahtevali od l Jetje lani dobilo pet novih oce-*n pomen. Vsem državam družbe, lastnice ladje, svojo ] anskih ladij z nosilnostjo 37.700 »nje Evrope je najbližji do- j plačo. Ti so jim odgovorili, da: ton, kar je povečalo nosilnost 5 Po morski poti, kar znat-1 jim plača pripada le do dne, jugoslovanskega trgovskega bro- dovja 322.000 ton to moč mo- zmanjšuje transportne stro- ko je bila ladja potopljena, e ns kopnem. Prevoz po mor-; in to žele v primeru, če doka-le neizogiben, če gre za tr- ’ Sovske odnose z drugimi kon-Pa tudi za evropsko tr- — na. flaIl traja. Avstro-Ogrska je zgradi-Tmu veliko pristanišče z , Itolj modernimi napravami skladišči, seveda v merilu žejo upravičenost svojih zahtev z veljavnimi dokumenti. —----------------- - Le-teh pa seveda brodolomci yino najbolj prikladen, saj j niso mogli predložiti, zato ni- Polovico cenejši od železni-; sn dobili nikake odškodnine s.??9. transporta, četudi malo Družba pa je prav v tem času z vojaškimi naročili služila velikanske vsote. Vojna je povzročila jugoslovanskemu pomorskemu gospodarstvu in tr- j, seveaa v meruu govski mornarici veliko škodo ‘“‘ega časa. Trst ima namreč I v znesku pet in pol milijarde ^ veliko pristanišče zelo u- predvojnih dinarjev. Po vojni, | ve že ima Reko, ki ima tudi] lego in je bil najbližja ko so se preostale ladje vrni-1 zadovoljive železniške zveze t le — nekaj jih je FLRJ dobila . zaledjem. Pravega izhoda na tudi od Ttalije — je imelo jugo-! Jadran pa nima vzhodni del torjev za 150.000 KS. Podjetje Jugolinija danes redno vzdržuje proge v Sev. Evropo (Anglija, Holandija, Nemčija, Danska, Norveška, Švedska), z Bližnjim vzhodom ter Severno in Južno Ameriko. Jugoslovanska morska obala je dolga 900 km In je zato treba urediti in zgraditi nekaj ! pristanišč, ki bodo mogla spre- ] jeti tudi največje oceanske ladje. Severozahodni del drža- luka vsem bivšim avstrijskim •"krajinam, zato je stara Av-N zgradila tudi ugodne >jrSetne zveze med Trstom in iv ver*01’ P8 sp si ,)r‘* tiuLi! ^ko in 1° Ptlto10 i^ko-ali. Južnejši luki Šibenik in , ‘ Pa sta bili pastorki črno-'f rnonarhije in v vsakem ?!edu zapostavljeni, j-cta 1919 je dobila Jugosla-Si? starih, neekonomič- ni ■ kot dediščino za po-- 'm cesarstvom. Te ladje se zdaleč niso zadovoljile ji !n potreb. Boljši in več-<151 avstrijske flote so seve-^.^grabili Italijani. To kaj- *PlomatovaSlUgi <,Zraag°Vitih,) slovansko brodovje skupno 16 ladij. Vse luke so bile uničene, ladjedelnice porušene, vsi stroji odpeljani. Začeti je bilo tre- države, ki je pred vojno težil k solunskemu pristanišču, ker pač ni imel ugodnih železniških ] zvez z našim morjem. Sedaj ba povsem na novo, na čisto pa bo tudi ta del države, pred-drugi podlagi. vsem z izvoznimi produkti naj- Skienjeno ie bilo, da bodo! bolj bogata Bosna, dobil svoje to precej manj zma-j. - vojske. Največja izguba ugoslavijo, ne samo v na- lovite ** Jut.. ^nosti nem, pač pa tudi v S°" Lem pogledu pa te bila Gan?ren4n° luko Benetkam in k*1 m bi bil zato v rokah Bkim avi‘e severnim italijan-*> 'u.žab ustvarila vodno not helKjjJl^burga. Galicija, tudi klient Trsta, pa je *ke ju,a ve* promet prek pnlj-Jtsll^ * Gdinja. Reka je pod ko ^cživela popolnoma ena-a', Kako pa je bdo v 'ali«, i ■ oziroma tedanji Tp SHSJ bo tu? *ečeli z veliko udelež-LrgOVjj,Sa kapitala ustvarjati ? tocrnarico. Tuji in do-tr»ve tPitalisti so ugan/sii kis°v l?8^6 izigravanja -.red b«, ^ Zakonov. Male druž- OB OBLETNICI ROJSTVA VELIKEGA IZUMITELJA EDISONA 10 tet deta, - icditc. babnice- r _ ____________________ laitaj^ Ve®ini povsem v tujih •S jt 80 kupovale v inozem-la<3ie, ki so jih ‘uje Dos ®‘°vn ?*°i. Dr, t Vs za to je, da so Zazett rjy.jU80slovanske ladje, fažtetj ?_'.vpisane v najnižji Svetovno znani ameriški izumitelj Thomas A. Edison se je rodil 11. februarja 1847. v mestu Milan v ameriški zvezni državi Ohio. Edison je živel v Menlo Parku v New Jerseyu, kjer se je posvetil svojemu znanstvenemu delu. V tem mestu je tudi umrl 18. oktob. 1931. Od leta 1868 do 1930 je Edison prijavil pri ameriškem patentnem uradu nič manj kot 1.097 svojih iznajdb, kar je najboljši dokaz za piodovitost njegovega veleuma. Saj skoraj ni človeka na svetu, ki danes ne uživa sadov neumornega dela za 'navadne tega moža’ ki ®pada med naJ' večje tehnične izumitelje, kar jih .poznamo. Edison ni bil le velik znan- —‘vvne j .■ 3‘h 3* podjetje «Brodospas», °boj. £ družbe že poslale v^^gj-egu de]0 zaslužilo pose-11« az i#, ,e do so ben j2Vleklo zopet na beli dan aV1 davkov spl°h ‘‘onj - a‘e. češ da z defi- sb<> trg^?2*31811)®)« jugoslovan- iv itioroiS mornarico in da 1^'nic« , , Plačevati davkov. S4ni družb so bile v v,“ vh.t)V lašt inozemskih kon-taVijsk!?^1 del pa ie b.l v tiL^in, , namene razdeljen iL.01’', ki D“alistom to poii->, d81o» n8‘ bi Prikrili vazne ?!bi, e mahinacije z devi ■, "»iiiuacije z aevi- tr 60 Postale le preveč 5* »DraviiJe bila ta r,lorna- b‘ia . a 0,1 zonai, ‘udi u, *Vo i 'Sansko povezana z ]<, *• Dač p" služ!,a na,i trg°-Pl?® Slste? 80 VSe ladie P,u" ki a »o ? P°‘ePuških ladij. brV‘ v ni?i Ukazu tuiib lastni-j»eZ načrta °?em interesu in k, ^ način plovbe I0*8®«* fi®1 lastnikom vse J.^Dispv zi«ravanja valutnm deviznih špekula-m jugoslovanskih državi kot taki aža Uu-," akega dobička. a ie bil?8 ln ‘zvozna trka Stl se usi Primorana posluje^ 'r«*!! T?®,AUjlh lad!i Ta‘ JO Llint)Skr, 8 l 8 8Vf>'° Ure* ba«?41- vse° Plovbo v rokah » rsk'ga JUgos‘<>vanskega lMStvo V°Za ln 'zveza. Sleh ie ž‘ivelotUtlOSlOVanskih bl»* skih '?l0 v najslabših JSi so K M Trah’ P0 Uldi Itk’- kak„r ' d<) 200 °dst. bijv? čeprav znornarji drugih V ? Pnvlem ^ blli 5tro- C?narodnm . Priakovredni. S, b pla- indeksih mor-Vojno 's?,ed drugo sve-C«, ,* Piacane naSli kot nai' “V nilnii Ind|m°rCe Arab‘ 6t,JUg0s|ovtme ”a,a Da| bat^arj?^ °dnos tedanjega1 l»M "asiednii ia dobro j v td'rt .primer: Leta !" trt* Kus-'ka'°C'eanu Potop;)a dJa napad-eleblt» . )u8°slovansko r‘» „ ' "jeli, d\.Del Posadke so je pa rp5i| b®v5ety,^iu in ? v Andaman-1 r®C? ,pel mesečevi Pnsko živel ter nja in 90 odstotkov potenja.« Edison bi lahko postal zelo bogat mož, če bi hotel, toda njegove zahteve so bile zelo skromne in ni imel časa za «nore» užitke. Priznanje in -slava ga nista vznemirjali. Mnogi vladarji to državniki so mu izkazovali visoke časti. Leta 1922 ga je ljudski referendum v Ameriki označil za največjega živečega Amerikanca. Toda vse te časti se ga niso prijele. Pravzaprav se je zdelo, da so ga izrazi velikega spoštovanja prej motili pri njegovem vztrajnem delu. kot pa razveselili. Od vseh njegovih izumov je najbolj znana električna žarnica. Preden se mu je posrečila ta iznajdba, je Edison preizku- zanj. Med drugim je Edison 1 višje duhovne delo, za delo za tudi iznašel tako imenovani mir, ki bi moral vendar konč-fluoroskop, to je cev ali škatla no zmagati, s projekcijsko ploščo, ki jol Značilen za Edisonov značaj Pri patentnem uradu prijavil Edison 1.097 iznajdb - Genija napravi 10 odst. navdihnjenja in 90 odst. trdga dela - Najti resnične prijate je je največji uspeh - Velik prijatelj mladine stvenik, marveč tudi človek, ki se je strogo držal svojih visokih življenjskih nazorov. Svoj izredno bistri in podjetni duh je znal izkoristiti z neumornim trdim delom, Tistim, ki so hvalili njegov veleum in ga občudovali kot »čarovnika Menlo Parka« je smehljaje odgovoril: «Neumnosti. pošteno in trdo delo napravi to«. Ce se je lotit! kakšnega važnega poskusa, je včasih nepretrgoma delal 24 ur in celo 48 ur brez hrane in počitka. Ko mu je njegova skrbna žena tedaj poslala po enem ali drugem sinu v laboratorij košek s hrano, sploh ni odprl vrat, če pa jih je odprl, je nekako razdraženo pozdravil sina s pripombo: «Zakaj moram ravno sedaj jesti, ko imam važnejše delo?« Znana je Edisonova krilatica: «Genija napravi 10 odstotkov navdihnje- ševal sto in sto snovi, da odkrije tisto, ki je žarela v električni žarnici. Ro so ga začeli nagovarjati njegovi pomočniki, naj vendar opusti te poizkuse, češ da ne bodo uspeli, je Edison dejal: «Zakaj naj neham, ko sem ravno začel«. Pomočniki so ga vprašali: «Kaj je doslej dosegel vaš trud?« «Zelo veliko smo se naučili,« je odvrnil Edison. ((Spoznali smo, da 8.000 načinov ne odgovarja«. Rabil je deset let in preizkusil je 50.000 raznih kovinskih zlitin preden je končno uspel. Edison nam lahko služi kot primer dolžnosti izumitelja, da dela v korist svojega bližnjega. Zato si je prizadeval, da so prodajali izdelke, ki so jih izdelovali po njegovi zamisli, po taki ceni, ki je bila poštena in pravična za potrošnika in prevlečejo z določeno svetlikajočo se snovjo. S to napravo preizkušajo predmete, ki so izpostavljeni rentgenskim ali drugim žarkom, ki jih osredotočijo na omenjeno projekcijsko ploščo. Tega izuma se zelo uspešno poslužujejo v medicini, zlasti v kirurgiji. Edison ni tega izuma patentno zaščitil. da lahko služi vsem bolnikom. Italijanskemu izumitelju brezžičnega bizojava, Gugliel-mu Marconiju, je dal Edison na razpolago tiste svoje lznajd: be, ki so zadevale področje, na katerem je delal Marconi. Razen za znanost se je Edison moroa najbolj zanimal za mladino. Posebno je to pokazal s tem, da je ustanovil štipendije, s katerimi so nadarjeni učenci lahko dovršili svoje študije. Veliki ameriški iznajditelj je poudaril, da naj njegove štipandije predvsem bodrijo ameriško mladino, da bistri svoj um z znanstvenim delom in sledi vzvišenim nazorom. Thomas A. Edison se najbrž sam ni zavedal, koliko je pripomogel k mednarodnemu razumevanju in sodelovanju. Njegovi izumi so dali velik razmah znanstvenemu delu in industrijskemu napredku. S tem je v največji meri pripomogel, da so se izboljšale življenjske razmere ne le v Ameriki, ampak tudi po vsem ostalem svertu. Tako je s svojim umom in delom prispeval k blagostanju vseh narodov in pomagal odstraniti vzroke splošnega nezadovoljstva in vojn. Izumi kot so Edisonovi dajajo človeštvu na razpolago tehnična sredstva, ki olajšujejo človeku težka dela tako, da ima čas to moč za je ta-le dogodek: Nekoliko let preden je umrl so v velikem in važnem ameriškem industrijskem mestu Detroit slovesno obhajali obletnico izuma električne razsvetljave. Ob tej priliki je neki časnikar vprašal velikega ameriškega učenjaka, kaj ima za *voj najVečji uspeh v življenju. Edison je nekoliko razmišljal in nato odgovoril: «Po mojem mnenju je moj največji uspeh v tem, da sem v svojem življenju našel nekoliko resničnih, iskrenih prijateljev«. •4. Poročilo je govorilo enostavno o težavah pri pouku italijanskega jezika, in če je to res, kako je potem napravila, da je olajšala otrokom poznavanje italijanščine? Vi.je šolske oblasti, ki imajo naU go, da vodijo šole ter nadzornik, ki tudi zanje skrbi bi morali upoštevali v teh krajih potrebo po slovenskih šolah. Z njimi piav tako onorevole Carron. Toda ta poslanec se je do dosedaj zanimal bolj za probleme poitalijančevanja le pok ajine, za kar ga je resen videmski dnevnik t udi kritiziral. Vsakdo torej lahko presodi, da je priznano dejstvo, da so prebivalci Predalpske Benečije Slovenci. Zato predstavlja vsiljevanje italijanskega jezika v njihove šole raznarodovanje, ki pomeni genocid, in pa, kot trde Italijani, le plod fantastične propagande slovenskega «iovi- nizmas, Todg, dejamsko stanje je tako kot je. Bolje kot da bi proučevali to, kar bi mo. alo biti je, da proučujemo stvarnost Otroa, pr.dejo v šolo, kjer ne razumejo učiteljice in mnogo casg je zaradi tega izgubljenega, kot priznava učitelj.ca v svojem poročilu. «V prvem razredu se ne moremo naužiti drugega kot pisali in citati, v drugem in tretjem ne uspemo predelati učnega por grama». To po. meni, da beneških šol ne moremo primerjati nobeni italijanski šoli . Da bi rešili to neugodnost, priporoča poročilo način, kako bi to stanje izboljšali. «B lo bi potrebno ustanoviti v vsaki vari pripravljalni razred, ki bi težil predvsem za učenjem jezika ter pzletne šole, na katerih bi poučevale mlade učne moči.« In to samo zato, da bi učenci prišli v šu'o z nekaj znanja jezika, «mlade učiteljske moči pa bi se privadile domači govbricis. Da bi se ti otroci \a\ko naučili italijanskega jezika kot oni italijanske narodnosti, bi morali hoditi v šolo eno leto prej, poleg tega pa obiskovati poletne šole Po končani šolski obveznosti In dodajmo, potem bodo mogoče le bili enako z italijanskimi otroki. Toda v danih pogojih «se mora učiteljica prilagodili in napraviti vse kar mpre. in kakor moren, tako da. «z desetimi ati enajstimi leti, ko za-puste otroci šolo. slede staršem pri delu na polju ter v gezdu. Zbogom šola. Se tisto malo. kar so se raučili, se v poznejših letih izgubi. V {Kznejšlh Zelik se pri marsikom pojavi želja za učenje, toda v pozne,ši dobi zalpravitelj dovoli učiteljem, da hribovca ni časa za učenje, kaj- stanujejo izven vati, in če jim ti trdo delo vsrka vse njegove, dovoljenja ne da, si ga sami moči in ves njegov čas«. j vzamejo. In končno, učitelji se Učiteljica, ki je posvetila vse\ne T™*? pP>il!!!- da bi sta/ svoje življenje šoli. obžaluje to. to da. vladi ni prav nič mar, če to ljudstvo po treh letih šole zna malo ali nič, kajti tisto malo se je naučil v italijanščini. Tu učitelj lahko prav malo opravi. Povsod je pomanjkanje, razen v jezikovnem presojanju. Ni šolskih poslopij, 90 odst. šolskih prostorov in še več, gostuje v sobah Po gost lmh, v privatnih hišah ali v kakšnem socialnem poslopju kot so mlekarne. Vse te sobe so neprimerne, tudi maloštevilne občinske šolske sobe. ker so bile zgrajene pred mnogimi leti po starinskih načrtih. Sole so popolnoma brez didaktičnih potrebščin. da ne govorimo o šolskih knjižnicah in šolskih muzejih. Celo klopi so neprimerne. povsod stare, obrabljene. Učitelji, razen redkih izjem, so la prehodno v vasi. lasta-vice. Pridejo zjutraj in odidejo takoj po končanem pouku. Pridejo utrujeni od potovanja, ki je v večini primerov nad 10 km in odbrenkajo svoje ure, samo da bi se čimprej vrnili domov. Je predpis, da. morajo u-iitelji stanovati v kraju, v katerem poučujejo, toda za Benečijo ta predpis ne velja. U- tako slabi. Treba bi bilo resnično preskrbeti učiteljem stanovanja, potem bi bili primorani, da. žive v kraju in šola bi postala kulturno središče vasi-So sicer načrti za grrdnjo Šolskih poslopij, tod nikakega tipanja ni, ds se bodo uresničili. V sk.oro vseh vaseh so samo po petrazredne šole. V teh prvih treh razredih uče navadno mladi učitelji, ki so večinoma začetniki. Lahko si predstavljamo, kakšen bo uspeh v razredu, v kaferem poučuje učitelj vse tri skupaj, potem ko je končal učiteljišče, kjer se je učil latinščine in filozofije namesto didaktike in pedagogike. In poleg tega še učencev ne razumel Problem enorazrednic so obravnavali na sestanku v januarju 1948, Na. splošno so učitelji izjavili, da je tako delo silno težko in da je potrebno Za uspeh mnogo, izkustva in sposobnosti. Šolski svet ni uvd-ževai dejstva, aa ima učitelj pred seboj otroke različne stopnje in da jih mora zato po* učevati po skupinah, to se-pravi, da medtem ko enim razlaga, pišejo drugi nalogo, temveč kot da bi bil to enotni razred, v katerem bolj odrasli pomagajo učitelju pri poučevanju manjših. Z\vVenska šola, samouprava. Same lepe fraze za tistega, ki pride iz Vidma in nima niti. pojma o težavah pri pouku v v .tednu našega dijake, SS li, kaj se da napraviti. PRISPEVKI Petelin Justina 500, N. N. 100? Smeraldi Olga 300, Smeraldi Anica 200, Smeraldi Ivan 100, Taučer Ema 100, Zlobec Anton 100, Stariha Zora 627, Boštjančič Karel 627, Brus Marija 627, Pečar Miro 627, Cok Antonija 627, Pahor Marija 627, Verk Vida 627, Škabar Ljudmila 627, Casagrande 627, Sancin 627, Rijavec 627, Turko 627, Zega Ernest 200. Fišer Josip 300, Starc Lojze 150, Cesar Božo 500, Pertot Franc 100, Gabrijelčič Nada 200, Srečko Košir 200, Rodošek Zlata 200, Rado Nakrst 500, Rakar Angela 400, Požar Anton 100, Cibic Vlasta 200, dr. Budal Andrej 500, Hutter Liljana 100, Peta ros Meri 200, Mezgec Slava 200, Prelc Albin 200, Vončina Franc 200, Castelani 150, Mihelj Gabrijel 1000, Kobal Silvij 300, Barbič Elza 300, Dovšak Marko 250, Reinchard 200, Sedmak 200, 200, Kokošar Ferdo 250, Guštin Julij 400, Marsič Marij 200, Ratfioitelegrafska kabina velike ladje, opremljena z najmodernejšo radijsko oddajno postajo Pri tem je treba takoj poudariti, da učitelji, ki poučujejo v šolah te pokrajine, absolutno niso kos svoji nalogi. Sko-ro s-m? mladi so, v prvem letu službovanja, kajti starejši si po prednostni lestvici izberejo mesta v nižini, bolj udobna. Za take šole, m*d sloven;k'm pre-bivals‘vom bi morali biti drugačni učitelji, s prakso in spo-sobnestmi za ta svoj pOkHc. Treba bi bilo tud1, da bi učitelji b'li stalni, mnogo let rta istem mestu, da bi si pridobili za" nanje prebivalstva, da bi se naučili niihoo°ga jezika. ■Tako bi se tudi liuriie začeli bol- zanimati za šolo. Te učitelje bi bilo treba po m-žc-Vi izbi ati med doma~ini, kad’ le ti res lahko razumejo Ibidi in otroke. ki so jim zaupani. Sistem šolanja v Ben^šk’ Slo-v oniji jei za drugo pok>v:co dvajs°iega stoletja nemrsroč. Ko otroci končalo šolo. v glavnem ne znajo niti gladko čitati ne pisati. Ni čuda, če kmalu po končani šoli še to pozabijo. Treba, bi bilo doseči vsaj minimum: petrazredne šole o vseh vaseh. Ne~-bi bilo nemogoče, če bi se oblasti za to resno zanimale. Nasprotno, lahko bi bilo uresničiti, kajti hi majhnih vasi, kot so n. pr. po drugih pokrajinah v Italiji ali na Koroškem. Najmanjše vasi imajo po 300 prebivalcev, torej tudi primerno število učencev, posebno če upoštevamo, da je mnogo odraslih drugod na delu in je torej odstotek otrok v vasi velik. Dva učitelja, ki bi morala imeti prakse in sposobnost učiti po več razredov naenkrat, bi zadostovala za petrazredne šole. Kjer pa vasi presegajo 1000 prebivalcev, je naravno, da bi moral imeti vsak razred svojega učitelja. J. A. (Nadaljevanje sledi) KDO SO BILI AGEMTJE GESTA PA “NAČRT TEODOR,, je mora! propasti Na vabilo SS-obersturmflrerja Vaneka so se sestali na Dunaju, v prvi polovici februarja 1. 1944, SS stai.dartenfirer Hermann, SS-sturmbantlrer Hans Helm, SS-hauptsturmflrer Mandl. SS obersturmfirer Schrems in »novinar« Adalbert Kungel. Mandl je prišel Iz Berlina, osta li, razen Schremsa, ki Je stalno živel na Dunaju, so se pripeljali iz Zagreba. Spričo prisotnosti Vaneka, Hermanna in Helma in spričo kraja sestanka, ki so ga imeli v poslopju urada varnostne službe v drugem nadstropju, kjer je i-mela skupina VIE berlinskega glavnega urada za varnost rajha svoje prostore od novembra 1943. leta dalje, lahko slutimo, da je šlo za večje obveščevalne teroristične kombinacije, In to, naravno, na ozemlju Jugoslavije in proti Jugoslovanskim narodom. V čem drugem ti esesovci tudi niso mogli razpravljati. Helm si je, že iz dobe mecen h mesecev princa Pavla Karadjordjeviča In Stojadlnoviča s Hitlerjevo Nemči. jo, pridobil potrebna izkut.a v borbi proti jugoslovanskim narodom In KPJ. Pozneje, v začetku leta 11142, Je šel iz Beograda v Zagreb, da to izkustvo praktično prilagodi ustaški državi. Medtem, ko je Helm svojo delavnost skrival kot policijski ata še, Je SS standertenfirer Her mann bil legalni predstavnik nemške policije v Paveličev! državi in šef zagrebškega gestapa. rudi pančevski «volksdeutscher» Kungel, predvojni nemški vohun in član beograjske podružnice berlinskega Antikomlnternkomi-teja, je znan po svoji protijugoslovanski dejavnosti, tako pred vojno kakor tudi v času okupacije. Ce dodamo tem »specialistom« za jugovzhod še SS-hauptsturm-.irerja Mandla, čo.eka, ki je s prvimi nemškimi trupaml prišel v Beograd, šel nato na »delo« v Makedonijo, obrnil nase pažnjo berlinskih poglavarjev že v akciji na Gran Sassu, tedaj imamo vsaj približno sliko o družbi, ki se je prve dni februarja 1944 sestala, da se posvetuje, kako bi izpolnila Hitlerjevo zapoved: da uniči voditelja jugoslovanskih narodov in vrhovnega .komandanta vojske In partizanskih odre dov. Predmet njihovega razgovora je bil: kako bi pomagali SS-hauptsturmflrerju Mandlu, ki mu je bil poverjena izvršitev »načrta Teodor« (Načrt za atentat na maršala Tita je gestapo vodila pod š.fro »načrt Te dor»i. Ob koncu julija 1944 je na osvobojeni teritorij prišel iz Mostarja pripadnik mostarske organizacije TOT. Bil je plavolas, stasit, visok mladenič, star okrog petindvajset let. I ribežal Je, da bi se »boril« v partizanskih vrstah proti svojim včerajšnjim gospodarjem, tlačiteljem ne samo jugoslovanskih, temveč tudi njegovega, «olandskega naroda. Rodil se Je Lecnvardenu na Holandskem, v sedm -m letu pa je prišel s starši v Maastricht, kjer je končal osnovno Solo. Ko je dopolnili deseto leto, sta se oče in mati ločila, fant pa je do 14. leta ostal pri očetu, malem trgovcu, nato pa je pre*el k materi, ki se Je medtem ponovno poročila. Očim je bil socialdemokrat. Pod njegovim vplivom se je tudi on priključil socialdemokratski delavski mladini in že kot nata-karski vajenec aktivno delal v sindikatih. Vodil je mladinske skupine. S 17 leti je postal član komunistične partije Holandije. Prišlo je leto 1936. Španski fa šlsti poskušajo z obilno in vsestransko pomočjo Mussolinijeve Italije in Hitlerjeve Nemčije v krvi udušlti poskus španskega ljudstva, da se izgradi taka oblast, ki ne bo zastopala interesov le peščice veleposestnikov In cerkvenih dostojanstvenikov, temveč interese milijonov španskih kmetov, delavcev In meščanov. Napredni ljudje celega sveta so dvignili svoj glas v obrambo španske republike. Mnogi antifašisti so odšli v Španijo, da bi z orožjem v roki branili stvar španskega In istočasno svojega lastnega naroda, da bi uničili fašistično agresijo, ki je vse bolj vlekla človeštvo v drugo svetovno vojno. Toda poleg njih si lahko v teh mesecih srečal v Spanji tu in tam tudi nekatere avanturiste in špekulante. Čeprav je pripadal delavskemu razredu Holandije, je imel Andreas Engvuirda v bistvu zelo malo pravih stikov z najnapred nejš!m delom, z njeno avantgar do. Naklonjen avanturizmu je šel tja, kjer je mislil, da bi lahko zadovoljil svoje ambicije. Tako se je nekega dne znašel v Spanji. Precej časa Je bil v Albaceti, od tam pa so ga zaradi nekaj po-grešk poslali v H. Internacionalno brigado, v bataljon »Edvard Andrej«. Sodeloval je v borbah pri Gvadalajara, pri Brunete pa je bil ranjen. V bitki na Ebru je bil ranjen ponovno. Udarec za udarcem, ki so ga frankisti s pomočjo nemških in italijanskih fašistov prizadejali španski republiki, so se kmalu odražali na tistih posameznikih, ki so prišli v Španijo iz avanturističnih namenov. Dvomi, kolebanje, panika in demorallzadja so se jih lotile in niso prestale niti po koncu španske borbe. Napadalne sile so s tem dejstvom računale in zaradi tega se jim Je pogosto posrečilo, da so bile njihove zmage cenene. Po koncu španske državljanske vojne je bil med preživelimi Holandci tudi Engvirda, V decembru 1938. leta se je vrnil s skupino rojakov na Holandsko. Fašizem je napredoval in omahljivci co kmalu našli steze in poti, ki so vodile z antifašl stične fronte v zaledje. Po Češkoslovaški in Poljski je prišla na vrsto tudi Holandija. Hitlerjeva drhal jo je pregazila in okupirala. Odstranila Je vsakogar, ki b| nekega dne mogel nuditi organiziran upor proti «novemu redu« v njihovi »evropski trdnjavi«. Naravno Je, da so bili komunisti in španski republikanski borci, pripadniki slaynlh internacionalnih brigad prvi na vrsti. Vse, ki so jih Nemci kot take poznali, so jih aretirali. Med njimi je bil tudi Andreas Eng-gvirda. Engvirda ni imel dovolj moči, da bi ostal dosleden svoji preteklosti. Vplivale so nanj zmage nemških fašistov. Izgubil je vero v sile revolucije: svoje življenje je postavil nad čast komunista, nad interese svojega razreda in svojega naroda. Padel je v blato najbolj umazanega izdajstva. Po komaj leto dni zapora je bivši komunist in španski borec Andreas Engvirda prišel 24. julija 1941. leta na svobodo kot vohun gestapa ter začel svojo razbojniško In vohunsko delavnost. Takoj ko je prišel na svobodo, je «dal» Engvirda »idejo«, da ustanovi protiobveščevalno organizacijo, katere naloga bi bila. da »ščiti« holandsko komunistič no partijo pred gestapom. Čeprav Je gestapo spretno vodil tega vohuna, se je vendar «zaščitntk partijske organizacije pred policijo«, za kakršnega se je Engvirda izdajal, kompromitiral v vrstah KP Holandske kot izdajalec in vohun gcctapa. Po tem je bil primoran, da si poišče novo področje dela. Gestapo je uvidel, da ni več uporaben za domače holandsko policijsko tržišče in ga pritegnil v Berlin, da bi ga tam »strokovno pripravil«, nato pa ga Iskoristil na nekem drugem mestu svoje »evropske trdnjave«, kjer niso ljudje poznali Izdajalske in vohunske preteklosti tega »antifašista«. V oktobru 1943. leta je prišel Engvirda v Berlin. Od tu ga je vodila pot po avtocesti Scharlot-tenburg Van see, ob kateri so se na desni in levi strani nahajale številne ustanove glavnega urada varnosti. Avtomobil z Engvir-dom se je ustavil pred zgradbo, v kateri je bil «Van-see-institut» znan pod imenom »H fe -in t tu:«. Tu je glavni urad za varnost rajha šolal svoje agente za inozemstvo in Engvirda se je spoznal s svojim bodočim delodajalcem SS-haup stuimfirerjem M ndlom, ki je vodil šolo teh agentov. Ko je v začetku 1944. leta do bil Mandl vodstvo »načrta Teodor«, se je spomnil na bednega izdajalca holandskega ljudstva in partije. Tako je »zaščitnik partijske organizacije pred policijo« zapustil svojo »organizacijo zaščite partije« ter odšel na Balkan. Pred prihodom v Jugoslavijo se je, kot vsi, ki so šli na take naloge, ustavil na Dunaju, kjer so mu preskrbeli potrebne dokumente, da bi potem kot nov pripadnik organizacije TOT prišel preko Zagreba v Mostar. Prihod v Jugoslavijo je Eng-gvirda objasnjeval tako, da želi svoje »protiobveščevalno znanje« dati nesebično na razpolago partizanom ter preko njih tudi zaveznikom, kajti njegova partija ga ni iz »objektivnih razlogov« mogla uspešneje izkoristiti proti nacistični Nemčiji. »Ko sem dobil vse te podatke, cm se odločil, da se prebijem d zaveznikov«. Je pripovedoval •Engvirda, »da bi izkoristili podatke, do katerih sem prišel. Javil sem se organizaciji TOT. V aprilu letos sem b*l še enkrat na Holandskem, kjer sem govoril d svojem namenu. Končno mi je uspelo, da pridem na Balkan. V Zagreb sem prišel 4. julija. Od tod sem bil poslan preko Broda in Sarajeva v Mostar, kamor sem prišel 10. julija«. In tako je Engvirda končno prišel v Jugoslavijo. Toda kje je Mostar in kje vrhovni štab NOV in POJ in komandant Tito! Res je, da do Visa ni bilo tako daleč, vendar se je tja le težko prišlo, treba je bilo najti tehtne vzroke in Engvirda jih je že imel: dragocene obveščevalne podatke o sovražniku ter zvezo z ilegalnim gibanjem in s partizanskimi edi-nicami v okolici. Engvirda se ni bal, da bi imel neprijetnosti zaradi svoje propartizanske delavnosti«. »Na osnovi političnih diskusij, je pr povedoval Engvirda «in mojega zanimanja za partizane, sem kmalu vzpostavil zvezo s tovariši Jugoslovani. Kmalu je prišlo do razgovora o mojem prehodu k njim«. Naravno, da ni dolgo čakal. Prišel je na osvobojeno ozemlje, čim se mu je zato nudila prilika. Po prihodu do prvega partizanskega štaba je Engvirda zelo zgovorno pripovedoval o vsem, »...razen o svoji nalogi kontrašpl-jonaže«, ker je to hotel sporočiti «samo višjemu vojaškemu vodstvu«. Engvirda je, kot so bili. vsi Mandlovi atentatori*. bil pripravljen, da svoje »protiobveščevalno« znanje in informacije da do podrobnosti izključno le nekemu višjemu par.ižanskemu št,.bu. Verjel je, da je to najlažja in najverjetnejša pot, da pride do vrhovnega štaba. Informacije, ki so jih Mandlovi ljudje dajali, so bile vedno tako sestavljene, da bi lahko zainteresirale tudi najvišje vojaške in politične voditelje, člane vrhovnega štaba NOV in POJ. Res je, da je Engvirdi vse u-spevalo. Stab II. udarnega korpusa OV in POJ ga je uradno 6. septembra 1944. leta poslal k vrhovnemu štabu. Tako je Eng-gvirda, komaj dva meseca po prihodu v Hercegovino prišel na otok Vis. V spremnem aktu šta- ba II. korpusa je bilo med drugim naslednje: «Med zasliševanjem je imenovani dal vrsto zelo zanimivih podatkov Informativnega značaja predvsem s področja sovražnikove špijonaže. Med zasliševanjem je dajal konkretne odgovore na vsa stavljena vprašanja in ni padal pri tem v na-sprotstva. Prav tako je pri zasliševanju s sigurnostjo govoril o vseh stvareh, ki so nas zanimale, kakor tudi o tistih, ki jih je poznal, a za katere ga pa nismo vpraš .11. Poudarjamo pa, da bi bil lahko to tudi zelo prebr an človek, ki je v sovražnikovi službi«. Čeprav je Mandl dobro izbral, je bil Engvirda vendarle avanturist, zaradi česar Je tudi pred leti odšel v Spanjo. Bil je človek, ki Je de al za nemško obveščevalno službo ne tol ko iz grabežljivosti za denarjem, koMkor zaradi tega, ker Je obveščevalna služba z vsemi svojimi nevarnostmi zadovoljevala njegove a-vanturistične ambicije. Vendar ni Mandl z njim, kakor tudi z ostalimi svojim atentatorji, uspel, da doseže postavljeni ciij-atentat na poveljnika Tita. Čeprav je OZN imela za seboj šele tri mesece dela, je že v tej dobi znala ugotoviti, kdo je sovražnik in pravočasno preprečila njegove podle namene. In tako so propadli prej ali pozneje, bolj ali manj oddaljeni od cilja vsi poskusi Mandlovih atentatorjev, da bi ubili voditelja jugo. slovanskih narodov in vrhovnega komandanta NOV, tovariša Tita. Res se je prver-u Mandlovemu atentatorju posrečijo, da se je prebil do vrhovnega štaba. Eng-gvirda je 27. septembra 1944. leta prišel na Vis. Do vrhovnega štaba NOV in POJ, do Tita je bilo. le nekoliko sto metrov. Približal se .e svojemu cilju, vendar — kot ujetnik. t/Pj r lir Vremenska napoved za danes W It I" l\/l r obeta oblačno vreme s krajev- T I \ L. IV1 L. cimi padavinami. — Tempera- tura se bo nekoliko dvignila. — Najvišja temperatura v Trstu je včeraj dosegla 5.8; najnižja 2 stopinji. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA J2. FEBRUARJA 1952 I ‘i-lil:: mm m ■hH auMSMMttiiisa RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cone Trsta: 18.30: Pesmi našega juga. 20.00: G. Rossini: «Seviljski brivec#, opera v 2 dejanjih. — Trst II.: 18.40: Čajkovski: Hrestač 19.10: Dvorakovi Slovanski plesi. 22.00: Beeiho-ven: Simfonija št. 9. - Tret I.: 17-30: Koncert tenorista Petra Pearsa. — Slovenija: 13.00: Slovenske narodne pesmi izvajajo zbori in solisti. SKRAJŠALI SO ZA 200 M PROGO V NOREFJELLU Organizacija zaradi višjih sil ne odgovarja taki prireditvi Izvršil odbor mednarodnega olimpijskega odbora je %at*edal - Prostovoljci neneliuo dovažajo na proge aueg H OSLO, Ji. — Posebna komisija je danes sklenila, da je treba skrajša, ti za približno 200 m progo v Norefiellu. Komisijo so sestavili iz funkcionarjev raznih moštev' zaradi nepresta-I nih pritoib nad kvaliteto spusta. Proga je bila rezana na točkah, kjer je bilo najmanj snega. Iz vršni odbor Medna rodnega olimpijskega odbora se je se-stal v Oslu Pod predsedstvom Sigfrida Etstroema in je PC dve-umem razpravljanju odložil se. *t Norefjellu. Komisi)a, fci je zaslišala tekmovalce, je slišala vsakovrstne komentarje, od katerih so se najbolj ugodni glasili takole: eZa-docvljen sem, da mi ni treba tekmovati na taki progi, ker sem na Norveškem kot spremljevalec francoskega moštva», je dejal bivši svetovni prvak Allais. Ob koncu je kljub temu predlagal milejši kriterij, da bi s tem pomagal nesrečnim norveškim organizatorjem. «Z dobro voljo je edino mogoče pre. magati vse težave, za nadalje pa naj bog pomaga*, so dejali. Specialni slalom je danes v malo boljšem stanju. Milejše c-zračje in urejevalna dela so pripravili progo Roedklejva spe sobno za smučanje. Priznal )e to tudi Zeno CM, ki je po nekaj spustih, dolgih 400 metrov, bil zadovoljen kot nedeljski smučar, ki mu po tolikih tednih uspe brez padca obvladati strm travnik. Tudi mnogi drugi tekmovalci so danes pre. izkušali progo, v glavnem iz enega samega razloga: hoteli bi izbrati prave može — zelo težak problem pri takih progah — kar bi znalo odločati. Pravilna izbira maž bo verjetno odločilna v tako močni zasedbi, kjer o zmagi odločajo desetinke sekunde. Na stadionu Biss-tett drsalci nizajo kreg za krogom. Po včerajšnjih in sobotnih tekmah na Haammar ju so od. padle mnoge iluzije. Norvežan Hialmar Andersen je človek, katerega bo skoraj nemogoče premagati. Ko so Rusi slišali za rezultate mladega Norvežana so dejali: Umag # ■^»Vssf.ssl ^-rsASfi. "us tom, ko ga je Corbatto kakih zvezda5 Novi gT8d 4 Buje 2. Sest metrov pred vrati gro- j Rezultati okrajnega prven- Croci Torti Rossi Giovanni; bo podrl. Enajstmetrovko je gfva; Jadran-Aurora 4:0, Medu- Brez hiš: Baroni, Giannelli, Ge- streljal Piskar ln dosegel drugi za-Smarje 1:1. Rdeča stri, Barontl. (gol za goste. Takoj po tem je, Izola 2:1. PNS BOMBAY, 11. — Japonska je osyojila tri naslove svetovnega prvaka v namiznem tenisu Med moškimi posamezniki je bil prvi Satoh, v dvojicah sta rmagala Futžu - Hajašl, v ženskih parih pa Narahara - Naši-mura. Romunka Roseanu je o-svojila naslov ženske svetovne prvakinje, skupno z Madžarom TRBIŽ, 11. — Na skakalnih | Sidom pa še prvo mesto v mešanih parih. Indijska novinarska agencija obvešča, da so ob koncu svetovnega prvenstva ustanovili azijsko federacijo namiznega tenisa. V novi organizem je vstopilo dvanajst držav, za predsednika pa je bil izvoljen bivši maharadža iz Barode. tekmah je med tekmovalci Italije, Avstrije in Jugoslavije zasedel prvo mesto Zidar. Vrstni red: 1. Zidar (Jugo- slavija) 214 točk (54, 56 m); 2. Penacchio (Italija) 204.1 (47.5, 55); 3. Mežik 203 točke; 4. Zalokar (oba Jugoslavija) 199.7 (50.5, 52.5). tovanje#, J. Stewart Fenlce. 16.30: »Zapuščena mb** na — žrtev ulice*. J. Fitodrammatico. 15.30: »PN*"* na soncu#, E. Tajdor. . . Arcobaleno, 15.30: «Polst olo#* Astra Rojan. 16.30: »IndlanoP«11® C. Gable. Alabarda. 16.00: «Mesallti**> ria Fel!x. Armonia. 15.30: «7. odd. S0 jev#, E. Flynn. .* Arlston. 16.0J: »Grešni« * 1 nrh morja#, S. VV.nter. a. 16,00: »Cesta sKiW0Sin> Aurora. R. Monialban, .„*, Garibaldi. 15.15: »Maščevani« ^ vidnega moža#, J. Hall. , Ideale. 15.15: »Prva žen**> Fontaine. umi Impero. 15.30: »En dan 4 ” Yorku», F. Sinatra. ^ Italia. 16.00: »Zaročenec *a ^ B. Hutton. ^ Kino ob morja: Danes Moderno. 16.00: «Ne žalujte “ di mene#. M. SuIIavan. f Savona. 15.00: «Evino ped*’ Mayo. t Viale. 16.00: »Zapuščena*. Padovani. Vittorio Veneto. 15.45: no mesto#, Mcntgomery. J Azzurro. 16.00: «Kismet», ~ Kolman. * Belvedere. 16.00: »Tarzan in nje#, Marconi. 16.00: »Belo R. Scott. jjA ' Masslmo. 16.00: »AntUskl B1® roparji#, D. 0’Conner. Novo cine. 16.00: »El Pa*”’ Wayne. u* Odeon. 16.00: »Pasje življ*1^ Gina Lollobrlgida. Radio. 16.03: «Kokain», H- ^ VittcFa. 16.CO: «Potepuh dlVJ R. Mitchum. .. p Venezla. 15.30: »Moje telo « segrelo#, J. Russell. bo#* RADIO JliliOSUOVAHSUf 43 O 36 K 1**1* lJ« TOREK, 12. februarja PO^ 7.00, 13.30 19.30 in 33-05 ,j.(5 7.15 Jutranja glasb*-i glasba. 14.00 Igra °.r TtlJ čila Lahka glasba. 14.00 Igra l'V»i5 KJCT. 18.C0 Valčki in tangi-V Kuiturnt preg.ed. 18,30 šega Juga. 19.00 Mojstri v s ^ in v anekdo-ah. 20.00 GiWc^j(» Rossini »Sev.ljski brivec# v 2 dej. 22.00 Lahka k: Kp na glasba. 23.10 Glasba # 1 noč. ■ iP^dM Uist 11. jni» 7.15 Poročila. 7.30 glasba. 11.30 Glasba lz ' «r 12.00 Novi svet. 12.10 Za ^ ga nekaj. 12.43 Poročila- JL, Glasba po željah. 14,00 17.30 Plesna glasba. 18-D ^ Bruch: Koncert št. 1. l8-*\. kovski: Hrestač. 19.10 KINO NA OPČINAH predvaja ta in prihodnji teden sledeče zanimive filme: V TOREK in SREDO 12. in 13. t. m. bomo predvajali (prvič v Trstu) jugoslovanski velefilm ZASTAVA« Epične slike iz narodnoosvobodilne vojne. Film zaključuje krasen balet. V ČETRTEK in PETEK 14. in 13. t. m, se bo predvaial obče znani film FEDORA« 55 1 V SOBOTO. NEDELJO in PONEDELJEK 16., 17. in 18. t. m. se bo predvajal na splošno zahtevo film ANA K AR ENI NA« 95 • t#i v K e VSI! □ Slovanski plesi. 20.90 S.avni pevci. za štiri klavirje. 21.00 Heyw.,jil Kon Tki, 3. nadaljevanj*- ^r Priljubljene melodije. 22.0“. ^ thoven: Simlonija št. 9. mance in nokturni. 23.13 ™ mance in nokturni. 23.1 la. trst i. -r lM*- 7.45 Jutranja glasba. mi vseh narodov. 13.25 “ RUs(> orkester. Vodi Franco jfoir 14.25 Straussov valček. D-” jgJl cert tenor.sta Petra Fcar^t Pesmi. 19.30 Orkester. Vo«, - Trendler. 20.30 Na dan * .,v«r jem. 20.45 Melodije b slryja. 22.45 ZvezdnikiJ-^ese' dulejo svoje zgodbe. 2^3° glasba. KLOVERilf^ 12.00 Lahek opoldanski K J**-Zabavna »e(Sji* (plošče). 12.30 13.00 Slovenske ______________ narodne jo v izvajajo zbori in sollsd. J^ij« eretne ln filmske pri* 15.10 Zabavna glasba. l3--ir)0jF II ste — poslušajtel 1*-°?. vsff orkestra 20. stoletja. l7->” pucc in mazurke. 18.30 Jun»*| nijevih oper. 19.00-19.30 “ If glasba. 19,30 Poročila. ‘A, itu bavna glasba. 20.00 Radi. f/f ton. 20.15 Koncert pi»i'fir'lJ nlque de la Brucholieujt- J nista Vladimirja Huldi* jli; klarinetista Mihe Gun***-^’ Igra Zabavni orke9,-«•' Ljubljana. 22.00 poročil*- um....................................................................................................................................... iiimuii...... .^ □□ Pri Musiču smo v veseli družbi izpraznili nekaj Štefanov vina in smo mislili, da smo srečni. Mušlfevo gostilno je proslavil že rajnki dedek. Hodil Je svoj čas o-koli gostov ln jim prigovarjal: »Demte sl popra, možakarji. denlte si popra -osolil bom že jaz!# In gostje so bili veseli. Toda takrat so bili zlati časi. zlasti za tiste, ki so znail osoliti. po dobn tovršiji me ni glava bolela, le preveč cest sem videl pred seboj. Ono na levo sem rgrešil na vrhu Gaberka in sem Jo mahal proti Divači. Takoj za vrhom sem naletel na Strbencarja. ki Je obtesova' borovce. Strbencar je kore-nja?ki fant, ki o- zna mnogo bridkosti na svetu. Svoj čas se je mlatil v Libiji z Arabci ln jih se zdaj mrzi Tam se je okužil z bacili kronične žeje, da Je zdaj neozdravljiv Pravi, da Je »alkohol# arabska beseda in zato ga Iz srda uničuje, kjerkoli ga vidi. Nekaj Časa sva razprav- ljala o najmodernejših načinih izdelovanja ognjene kapljice, potem ga pa vprašam: »Cuj, Jože! Tod nisem hodil še nikoli i-n ne poznam razdalj. Koliko računaš ti od tu do Divače?# Jože se globoko zamisli »Veš, tebi, ker sva velika prijatelja, ne bom računal nič. Kar lepo korakaj po sredi ceste naprej ln če te bo kdo ustavil, pridi ml takoj povedat. Boš videl, kako lepo mu bova vtaknila glavo med ušesa!* Z Jožetom ni nikoli dobro zobati češenj, V Divači, kjer Je pokojni Tentava trdil, da je vsak dan drugačl, ne najdemo nobenih posebnih Izjemnosti. Železniško križišče, s katerega se lahko odpeljete gledal Istro, vas morda ne bo niti zanimalo. Divafani imajo tudi svojo Jamo s kapniki in drugačnimi obeski. pa je nič ne znajo spraviti v promet Pravijo, da se je pred leti pogajal z D -va-'anl neki ameriški mili-Jonar, ki Je hotel Jamo kupi* tl ln bi bil pripravljen dati zanjo toliko dolarjev kot m sMiiiiMn« mm;»ii ima« F RAN C K MAGAJNA Nas pisalulj postaja krotkejši in nam prav lepo pripoveduje, kako se je Jože Štrbencar mlatil v Libiji % Arabci, kjer se je naučil uničevati alkohol • Itako jo hotel neki Amerikanec od Uivačanov kupiti jamo zavito v slamo m svojo taščo. U dvo in trugloditih v Skocijanski jami - 0 noumnih samomorilcih, ki ne poznajo jame «0kroglioe», ki j« sijajna bližnjica za oni svet in ki je v turških letopisih zapisurta s črnimi črkami - Zakaj? • L’o pa bomo najbrž zvedeli jutri sama vaga. Zahteval je pa, da mu jo morajo Divačani zaviti v slamo, da bi ne zmrznila po poti, in jo odposlati po zračni poti v A-moriko. Rad bi jo bil poklonil svoji tašči za god. Di vatami so se pa temu tako u* plrall, da se Je kupčija razblinila v mč. Od takrat niso jame niti enkrat več pobelili. Saj ta zgodba morda niti ni resnična, povedal pa mi Jo Je bil vrlo spoštovan Diva’an, ki se le tedaj zlaže, ko ga žena vpraša, če Ji je zmeraj zvest. Dvoje pičlih kilometrov od Divače domuje znamenita ^koc janska jama. Ni tako razbobnana v svet kot Postojnska, pa Je za mnoge še bolj zanimiva. Le vpra- šajte tov profesorja Kuna-1 pa le šla po živcih marsika- jamo. V enem prvih spod-1 koliko stotov Jamske Ilovi — — 1 -------*—<— molov, ki jih boste videli, |ce, vam bo vodnik, Prelož. verja ln povedal vam bo. teremu Junaku Postojnska jama je lep ir V Skocijanski umetnlčen podzemeljski vrt snežnobelimi z mnogimi kapniki, Skocijanska Je pa prava divjina, ki marsikomu pretrese živce. Lahko bi rekli, da Je to Vintgar pod zemljo. M mo bobnenja slapov naše Reke vodi stezica ob gromozanskih prepadih, ki jim m videti dna in ni videti po nekod niti stropa. Kapniki so pa povsod rjave barve, ker Je apnencu primešana rdečkasta in na železu bogata kraška zemlja. Pot skozi jamo Je tm kilometre dolga. Kdorkoli ima lenobne živce, naj sl jo pn-de ogledat, ko Je Reka nad normalno velika. Nevarno sti ni nobene, mrsčalica bo (I ___________ jami so pred mnogimi stoletji bivali naši predniki, ki so Jih nekaj tisoč let pozneje naši prtklatjeni pradell postrelili s flčefaji. Ti prvotni prebivalci Skocljanske jamo so se v svojem Jeziku imenovali troglodlti. Stavil bi, da niso bili vsi troglodlti, da je bilo med njimi tudi mnogo dvoglodltov, ki so bul bolj pla-nl in so glodali bolj malo. Vsi glodlti so radi glodali medvedje kosti, če so jih Imeli. Kadar ni bilo medvedjih kosti, so si glodali nohte tn si nategovali srobotov pas. Vsem ljubiteljem narave svetujem, da ob prvi prilož-nosta posetljo akoclJanško stoji velika gomila ilovice. Na njeni poševni strani vam bo vodnik pokazal plasti pepela s primerno bogatimi odstotki kalija ln apna. V sredi gomile leži še nekaj naših prednikov in potrpežljivo čakajo, kdaj bo zapela trobenta večne sodbe. 6ko-cijancl bi Jih morda že davno lahko premestili v bolj toplo ogrado, pa Jim znan-stvenlki tegia ne dovolijo. Saj res, čemu bi Jih presajali na krščansko pokopališče. ko pa niti krščeni niso bili. Povsem mogoče Je, da so bili vel'ki grešniki ln bi utegnili še danes povzročati Jezo in prezir pri ostalih mrličih. Ko boste premikastili ne- cev Pepi, pokazal jamo ml neralnlh posod. To je posebno čudo. V strmini vam Je nanizana velika zbirka kamenitih škafov, Jerbasov in brent. Ob velikem deževju so vse te posode polne. Najprej se napolni vrhnja, kar Je pravilno, potem ta oddaja prevlške vode nižjim, kar Je tudi pravilno, ker obratno ne bi šlo. Ko so polne vse, zavlada sploSno zadovoljstvo. Po heroičnem zatajevanju telesnega trpljenja pridete nekam, kar imenuje vodnik Pepi »Jamo netopirjev# Tu je lep od prirode obokan prostor v katerem se zbirajo na ljubezenske sestanke vsi kraški netopirji. Prav v bli- žini stezice na levi strani Je zelo pripraven prostorček. Tu prihajajo netopirji po zaključku seje kakat. Z nesebičnimi prispevki so tukaj zgradili tako veliko kopico umetnega gnoja, da se cedijo sline vsakemu vrtnarju, ki jo vidi. Cez deset ali petnajst minut vas vodnik povabi, da greste pogledat še «Rajsko jamo#. Ta jama je v nekem stranskem spodmolu, kjer stojijo številni kapniki, podobni hutaram koruzne slame. Prav lep pogled. Na o-polžki ilovici vam zletijo noge nekam v svetovni prostor m ko sedite v nežni luži na tleh, se vam zdi, da bi morali tudi vaši sovražniki biti tukaj. Pot od tu nas privede do železnih vrat, ki odpirajo izhod v Globočnjak. Znova vidimo nad seboj zlato sonce, znova vidimo v dolini Globočnjaka zelene livade in krlvuljaste kra>ke hraste. znova gledamo okoli sebe, kako cvete regrat in divja potonika. Nove nade v lepoto življenja se porajajo v naših srcih. Turisti posedejo po 'bil*- i njih zidcih in vtik*!®./' ve v nahrbtnike. dovcljni ln vsak svojemu bližnjemu: smo Jo pa le srečno “ & Vodniki pa hodil® Jj/ vseh ln sl prijatelj8*1 cajo roke... um V sami škocljanslrf Je navpična o,cr°S,ii1elidir ki ji pravimo Zdaj jo. ograjena z Z vi mi rantaml. 'ez k8“ ^ ko stegnete vrat. morilce je zelo P* saj je globoka skoro , IVA« CnioK itnniO etS*. trov. Sploh imajo c| in njihovi 80**“ipi $ sijajne bližnjice iejo .-4 Tisti, ki drugod ( bolno kislino, so ^ -HI r d si ne znajo P°lsiv^flju £ s SkoclJan. V tem K1 vi^» ste lahko v večn*^). malenkostnimi je V turskih cijanska Okrogli®8 s črnimi črkam*-dill Turki po teh e nabrali ptorte^tfj spevke za sultann so no in njegov hm drejčl*-cijancl včasih ^ (Nadalje^ ~ auiuu,, mamic - Orfu .ifMlmk STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI ŠX «, »I n*d. - telefon IU Gljvn. uredtUK “ANKO BABIC - O* uwb*A SV FRANČIŠKA «t 20 - Telefonsk. it 73-.18 - OGLASI: od 8.30 12 In O« 1» 18 cTn. otl*wv Z. vsik mm *iine v i rini I »tolpet »r.ov.ki 60, f.n.nfno-uprsvn, too. osn.rtnlee «0 Ur - Z* W » ™li mj M - Tisk* Tiskarski »vod 7.TT. - Podruž.: Gori«. Ul. S. Pell.ro HI , Te. 11 32 Koper. Ul BMIIKI SOL- II! nad. - Telefon ttev 93-tDa - T«l Širine I I Tel 70 NAROČNINA: Cona A: meaeCtia 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud. repub. Jugoelavija: Uvod lO.mes Postni tekoCI raCun xa STO . 2VU Zatožmltvo trt#8ke8# tlaka Tret 11.5374 - Jujoeiavuo: Agencija demokratičnega ,n“z" (,z tel 20-09 tekoCI ra«nn pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1 90332-7 — Uda la Založništvo trfaSktga tiska u Ljubljana T.vrSeva 34