Uhlja vsak ietrtsk ob 4. ari popoldne. Sokopiii n« rr»-e^jo. Hifrankoviuia pisma m d« »prelomijo. Cim Hita mala n nlo leto i krone, ta pol leta I krom. Za atanj premolno ca ealo leto I krone, ca pol leta K 160. Za Hemčijo Je cena Julu 6 K, u druge linlelo Uren Ati trije S K. Rokopi*jk| „EarcA tI. f' \ Jalov enaKovljuclatvoV)^^/, -,fy ■■ ■ r~ • ■ i ■ ’ , . i M - - \.v i • v\f '3 J c EsrssnraLrr % > UUU p>^. ^ •VlMi.f--- ' !f* it, --i1! ■, , ?■> >•* •; •• /Sr • . . <• • yf| '| | I’ " - t ■C.želZšSSM ' , T«- I ! < 11 i n in ji znanila » pr ej ema upravniJtvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Storilke »e prodajajo t tobakamah v Selški ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice ■e računijo po pelit vrstah in sicer: 4e «e liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v.,' trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. '—~As£db+ J Iidajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt r Gorici. Kako se dela za kmeta Tiska »Narodna Tiskarna** (odgov. L. Lukežič) t Gorici. ali odkritje najnovejšega škandala z državnimi trtami komenskem okraju. „ŽiveI I tako 86 dela za kmeta lu bil je naslovliberalnc-predrznemu članka t „Soči“ februarja t. I. Napredno inteligentni dopisnik pripoveduje v njem, da so ravnokar došle trle iz državne trtnice, da so lepe in v velikem števila, ter da so kmetje jako zadovoljni. Ker je pa pri tej pridobitvi in .veliki zašla g i“ pomagal Jože Štre-kelj, tedanji novoizvoljeni poslanec, zato 88 je todi na podlagi te „nove zasluge1* močno agitiralo zanj, zato da ne bt to „veliko srce za kmeta" bilo izgubljeno za ljadski blagor. Vspeh volitev kaže, da je res to agitacijsko sredstvo pomagalo. S. L. S. se je protivila njegovi kandidaturi, ker dobro pozna njegove zmožnosti. Še bolj se nam je pa ta kandidatura zdela Bumljiva, ker smo videli, kako so se zanjo ogrevali nekateri bližnji veljaki, o kojih vemo, da se ne ganejo brez gotovega dobička. Toda ikandal, ki je ravnokar odkrit, presega od daleč vse naše sumnje, in človek ne bi verjel, ako bi ne videl firno na belem, da je mogoče v nsiavni državi na tak način slepiti od ene strani davkoplačevalce in od droge pa vladne organe. Dokler nismo bili popolnoma na gotovem, nismo hoteli sami sebi verjeti, in zato nismo javnosti še ničesar poročali. Ponos naše S. L. S. je, da varuje povsod koristi reveže, ga obrani sleparstvu in očitno razkriva nečiste namene brezvestne agrarnc-liber&Ino-so-cialistične stranke. Zdaj imamo dokaze v rokah. Vsled tega objavljamo celo umazano zadevo volivcem agrarno - liberalnorsocialistične stranke v tej in prihodnjih številkah. Dobro teknilo I 1. C. k. namestništvo za Primorsko. Št. II.-229/36-07. Dne 8. jul. 1907. Predmet: Razdelitev trt v Primorju pro 1907—08. Na c. kr. okrajna glavarstva. Izpisek : a) glede cene : „Tarife cen »o : 6 K za 1000 reznic (kolči) do naj-višjega števila 4500; 14 K za 1000 korenjak (bilf) do najvišjega števila 2500. Za gornje število presegajoče množine je plačat i knona cena 16 K za 1000 kolči in 40 K za IOijO bilf. Za vsakih 100C kolči ali bilf jepla-čati 60 v za zaboj. Ker je namenjena državna trlna zaloga v prvi vrsti za male posestnike, oddajo se amerikanske trte po kupni ceni šele po preskrbi malih kmetov večjim posestnikom11, b) Točka glede opravičenosti za dobavo trt. »Posebno strogo je paziti na to,da se podelijo trte samo takim prosilcem, o katerih se lahko z največjo gotovostjo trdi da bodo porabili trte v lastni kmetiji, za to da se zabrani vsaka dobičkarija 8 prejetim materijalom. (... dasi sie die Reben in der eigenen Wirttchsft venvenden wer-wen, damit jedes gcwinn> iichtige Ge-bahren mit dem erhaltenen Materiale veri utet \verde). Prosilci smejo presiti le za tiste množine, katere v istini potrebujejo ; in bo naloga strokovnih organov poizvedeti, ali odgovarja prošnja potrebi prosilcau. Zi c. kr. n ames tn ika : Conrad, m. p. Tako nameBtništveni odlok. Postrežemo lahko z originalom. Namestništvo ja torej b tem odlokom vb0 potrebno ukrenilo, da se primorskega kmetu trpinu pomsga. Dolžnost županstev, ki bo izvoljena v to, da ščitijo koristi Občinarjev, bi bila točno vpoštevati in izvrševati ta odlok. Glasom istega odloka bi bila pa ravno tako dolžnost strokovnih organov strogo nadzorovati to izvršitev. Posebno bi bila dolžnost potovalnega učitelja za kmetijstvo in dež. poslanca Jožefa Š t r e k I j a, nadzerovati, če se odlok namestništva res vrš'. Vso to nnsdzorstvou pa ni moglo biti posebno strogo in natančno, kakor kažejo sledeča dejstva: „V komenskem okraju se je v stotine t i n o č o v trt brez v e d o n i a in n n r o č i I a na p r o i-njah v p i h a n i h prosilcev n a- r o č e v » I o. i s t « na županstvih prevzemalo in prekupčevalce in p r o d a | a I o ; o 'i teh so jih morali isti podtaknjeni prosilci za dr»v ijpnarzopntku-povati, ako so jih rabili. — O krivice h m načinu izkonšuevanja bomo poročali na podlagi avtentičnih dokazov v eni prihodnjih številk ; ker hočemo prej predložiti osleparjenemu ljudstiu pristne izkaze, izdelane od županstev in predloženo m>nicslni6Uu, na podlagi j kojih se je tudi izvršila podelitev trt. Iz Uh izkazov je jasno razvidno: j a) Za katere Občinarje, bodisi obveščene, bodisi brez njihovega vedenja, so žu- , panstva trle naročila ; b) koliko trt se je zahtevalo; c) koliko trt je namestništvo odposlalo županstvom ; č) katerim Občinarjem je poslalo vsled utežnega spričevala županstva na- mestništvo zastonj in kateri so plačali in koliko; d) opazka, ki razkazuje: 1. je-li bil obveščen ali ne; 2. je-li kaj prejel ali ne ; 3. kolikokrat bo njegovo ime v izkazu ponavlja. Izkaze bomo priobčevati v prihodnjih številkah. „Soča“, vera in cerkev. Kdo ne ve, da liberalec je hinavec? In kdo ne pozna hinavščine liberalne „Sočeu ? Dela se, kakor da bila vaa vneta in vsa v okrbeh za sv. vero, v resnici pa ruje proti nji in se prebito veseli, kjer vidi, da sv. vera peša. A tega, se ve, ni kriva „Soča“. Ona piše v št. 50 t. I.: „Vera pada, ugled cerkve gine, vbo po zaslugi farjev. Vera gre po farjih dol, in vstvarjajo se časi, ko utegne ljudstvo moliti brez farjev. Tako delajo proti cerkvi njeni podtikajoči služabniki sami." To je višek hinavščine in hadobije I Duhovniki, ki po svoji dolžnosti svarijo ljudi pred brezverstvom in brezverskimi listi, ki po svoji vesti morajo svariti ljudi pred lažnjivimi preroki kakor so hinavski liberalci, oni naj bi bili krivi, da vera peša in gine ugled cerkve I E, „Soča*, kdo ne vidi tvojega dopisnika, kako zlobno se je smejal, ko je napisal tiste vrst ce I „Soča“ dobro ve, da je vse samo njeno delo, ako vera pešal ln kako bi ne I Deseto leto teče že, odkar napada in blati duhovnike, odkar se norčuje iz sv. naprav, odkar zasmehuje romarje, ki hodijo na božje poti, odkar ljudi naravnost hojska proti duhovščini, da bi jo pripravila ob ugled in ž njo sv. cerkev Bamo I Vsako delo ima svoje sadove, in pohujfevalno delo „Soče“ je rodilo ža-libog tudi svojo sadove, ki se kažejo v pohujšanju našega ljudstvu, zlasti mladine, in v tem, da v tem pohujšanju vera peša ! To je delo „Soče“ in »Primorca11. In tega svojega dela se liberalci prikrito vesele. O cerkvi v R lonbergu piše 50 št. .Soče": »Morda je niti podaljšati no bo treba, kakor je bilo svoj čas sklonjeno in z denarjem že preskrbljeno. Tempora mntantur (časi se spreminjajo)...11 Kdo ne razume teh beied ? nSoču11 Bi misli : Ljudstva smo mi že toliko odvrnili od cerkve, da je no kaže podaljšati ; časi bo se spremenili, t. j. mi smo ljudstvo spremenili, da ue mara dosti vtč za cerkev, zato jo ni treba večati, ker bo b časom za ljudi še preveliks, ker no bodo hodili več v njo... To prikrito, satansko veseljo se bere iz nSočinih11 vrstic. Na članek „0 cerkvi in posojil-ništvu11 v »Primorskem listu11 odgovarja „Soča“ v isti št. takc-le: »V resnici bi se rad vsakdo otresel cerkvenega dolga ; ker ga tišči kot mora ; v drugem, v tretjem rodu se še čuti, kako nespametno je bilo vzeti posojilo od cerkve, ker ga ni nikoli konec. V strah nPrismojeGca'1 povemo, da se bo tem ljudem pomagal o I'1 No, to radi pripoznamo tndi mi, da bi se rad vsakdo otresel dolga ; ker vsak dolg tišči. Tudi to je res, da dolga ni nikoli koncc, če so ta nikoli ne plača. Ni pa res, da bi cerkev b svojimi posojili dolžnike odirala, ker zahteva za svoja posojila zmiraj le zmerne, postavne obresti. Res pa je, da so vaški mogoč-njaki, navadno liberalci, tirjali zmiraj od svojih dolžnikov nečuvene, oderaške obresti v blagu in denarju, da fo b.li dolžniki zmiraj več dolžni, kolikor več so plačevali, da so bili sužnji svojih upnikov pri delu in pri volitvah, da so ti liberalni bogataši kakor paše vladali nad svojimi dolžniki in njih družinami, dokler ni cerkev s posojilnicami opomogla njih bednemu stanju. Pa „Sočaw pravi: „V strah „Pris-mojenca“ povemo, da se bo tem ljudem pomagalo*. Liberalci torej bodo pomagali cerkvenim dolžnikom! Pa kako? Ali bodo oni sami plačali njih dolgove in jih tako rešili strašne 'taore, ki jih tišči? Kdor pozna liberalno radodarnost, mora reči, da liberalci ne bodo tega plačali iz svojega žepa. Kako pa? Ej, ko bi se dalo napraviti tako, kakor na francoskem, ko bi se pobralo cerkvi vse njeno premožnje, petem bi bilo tem ljudem pomagano, njih dolgovi bi se jim odpustili, in liberalci bi še sami pri tem obogateli, kakor fian-coBki framasoni I Kaj ne liberalci ? To bi bil Vaš načrt, za tem gredo Vaše misli in želje, zato tožit#*, da smo mi v Avstriji še daleč za Francozi. To ste povedali sami »Primorskemu listu", t. j. vsemu slov. krščanskemu ljudstvu — v strah I Smo slišali in razumeli, in si to tudi zapomnimo. Kdor ne raiume zdaj vse hinavščine .Sočine“ pisave, ako se dela, kakor da bi bila vsa v skrbeh za bv. vero, in ako duhovščini cčita, da vera peša?! Liberalci po »Soči“ in „Primorcu“ naj pišejo kar in kakor jim drsgo, mi jih bomo trajno in trdovratno razkrinkavali, in ne odnehali poprej, dokler pošteno, slovensko, krščansko ljudstvo ne obračana do dobra z liberalnim brezverstvom in njfgovimi hinavskimi zastopniki! Mi smo na straži — za svoje drago slovensko Ijndstvo ! Politični pregled. Ka^o mo avNtrijski knutjo m-dolženi ? V pretoklih 26 letih je bilo v Avstriji zasilnim potom prodanih 220.000 kmetij. Skupna vsota dolga, ki je obremenjevala prodana posestva, jo iznašala 1460 miljonov kron, pri prodaji pa se je izkup lo samo 854 milijonov kron, tako da bo npniki izgubili 606 milijonov. Leta 1895 je bilo sodni;sko prodanih 14.089 kmetijskih posestev, katerih cenilna v red n o« t ie znašala 60.310.680 K, dolgovi 75 980.116 kron, izkupiček pa 45.001.234 K. Kakor je razvidno iz teh podatkov, prodajajo se kmetijska posestva po javnih dražbah mnego pod cenilno vrednostjo, ker znajo razne pijavke že tako urediti, da zanje prav hodi. Ker je bilo v 25 letih Rodnijflko prodanih 2i'0.000 umeti.i, koliko Ijndij je bilo prisiljenih zapustiti rodno grudo in Bi iskati kruha po tovarnah? Ako štejemo povprečno na vsako družino po pet glav, več nego milijon ! Če dalje vpoštevamo, da je t Avstriji vsake četrt are prodano eno posestvo, kaže ta žalostna slika nnjno potrebo, da se kaj ukrene za razdolžltev kmetov in aicer kmalu ! General Linevič je 23. t. m. zvečer nmrl. General Linevič je bil eden izmed najboljših ruskih generalov ; poKuropat-kinn je prevzel vodstvo armade v vojski z Japonsko. V svoji oporoki je autorl-ziral naslednika, da izdaja njegov dnevnik. Male politične vesti. 2 2. aprila. Morilec grofa Po-tockega Sičinski je hotel 20. t. in. pobegniti; a se mu to ni posrečilo. — Korejci se upirajo Japoncem. Pred kratkim so hoteli s tira vreči vlak, v katerem se je vozil japonski podkralj Ito. — V Li-zaboni so odkrili novo zaroto zoper življenje portugalskega kralja. — Na Kavkazu so domačini, roparski Knrdi v velikih četah obkolili ruske vojake, ki so se roparjev komaj ubranili. Na Kavkaz so došle nove vojaške čete iu tudi veliki knez Nikolaj. 2 3. Naš cesar ne bo potoval v Prago ob priliki jubilejnih slavnosti, kakor je bilo določeno; ampak ga bo nadoinestoval prestolonaslednik. — V Galiciji se nekaj pripravlja med ondot-nini rusinskim prebivalstvom. Trde, da obstoji celo zarota, ki naj provzroči upor. — Razpor med Kitajsko in Ja ponsko se je poostril. Pet japonskih križark je priplulo pred Kitajsko mesto Sangaj. — Ruski genera Linevič je nevarno obolel. — Med Rusijo in Angleško se je dosegel popolen sporazum glede na Macedonijo. 24. Cesar se meseca junija ven darle odpelje v Prago, kjer ostane dva dni. — Danes je bil na Dunaju ogrski min. predsednik, ki je bil sprejet od cesarja. Poročal mu je o položaju. — General Linevič je umrl. — Angleški kralj baje obišče v Peterburga ruskega carja. 25. Dne 23. t. m. so se domačini uprli Angležem v Indiji. Od raznih stranij se čuje o upornem gibanju. — Lekarne v Avstriji se baje podržavijo. — Rusija je naročila na .Angleškem pet tako velikanskih vojnih ladij, kakoršnih nima še nobena država. — V Rusiji so velikanske povodnji. Mnogo vasi je čisto pod vodo. Že od 1. 1856 ni take povodnji. — Na Portugalskem se pripravlja revolucija. Republičani hočejo, da se kralj mirno odpove prestolu, ker tega noče storiti, se je bati krvavih dogodkov. 2 6. Danes je zborovalo v Schvvazu na Tirolskem zopet več tisoč kmetov, ki so zahtevali, da se odstrani sramo-tilec vere. Kristusa in Matere Božje profesor Wahrmund. 2 7. Novi gališki namestnik bo dr. Bobržinski. To je prvi gališki namestnik ki ni plemenitaš. — V okolici Rima so neki lopovi napadli več škotskih duhovnikov z noži. Ljudstvo je napadalce, ki so jih orožniki ujeli, preteplo do krvi. Pri nas litijska „Soča“ venomer proti duhovščini. Kaj je torej treba storiti s takim listom? — V Trapanu v Italiji so zopet izvolili za poslanca znanega goljufa Nasija. Kakoršni volivci, tak poslanec. — Danes se je sešel tirolski deželni zbor. 2 8. Čuje se, da je bil te dni ustreljen znani maroški ropar Rajzul. — Včeraj se je portugalski kralj prvič peljal v kočiji ven. Stražil ga je cel polk vojakov. Ulice so bile popolnoma izpraznjene. Tudi tovarne, mimo katerih se je kralj peljal, so morale ustaviti delo. V cerkvi je med službo božjo kraljica cel čas jokala. Somišljeniki! Somišlje-nicc! — Zahtevajte v vseh pro-dajalnicah in tobakarnah vžigalice „ Slovenske krščanske socialne zveze1: „V korist obmejnim Slovencem!" Kupujte te naše vžigalice! Darovi. Zn Slovensko siroti8če“: P. n. g. Josip Fabjan, župnik 3 K 20 v. Bog povrni I Uprava »Prim. Lista*4 je prejela za .Sirotišče": 2 Neimenovana učenca 48 v; Frančišek Širca, Pliskovica 40 v; Ivan Leban, Podgora 34 v; Mrevlje Andrej, Tabor 20 v. S, K. S. Z. Društvom. Tajništvo S. K. S. Z. prosi, da se vse društvene prireditve naznanjajo točno in ob pravem času, sicer .Zveza" ne more vedno ustreči. Vsako sredo ob 8 h zvečer je prijateljski sestanek v „Centralu“. To na znanje somišljenikom iz mesta in dežele! Vžigal co »v prid obmejnim Slovencem" ima „ Zveza"/travico prodajati, Liberalci trosijo laži, da je prodaja teh vžigalic prepovedana, kar pa ni res. Liberalci lažejo! Novice. Cenjenim naročnikom naznanja uprava »Primorskega Lista« da bodo dala v kratkem tiskali nove naslove. Vse one naročnike, katerih naslovi so nepravilni ali netočni, prosimo, da nam lo nemmlonia sporoče. Objedncm opozarjamo cenjene naročnike, da je vže preteklo prvo četrllelje. One. ki že niso plačali naročnine, prosimo, da to takoj store, ker ima uprava z listom ogromnih stroškov. Nekateri naročniki so zastali s plačilom naročnine že za leto 1907 in nekateri celo za leto 1900. Tudi te prosimo, da svojo dolžnost nemudoma store. Cena listu od sedaj do konca leta znaša za premožnejše 2 K Giza manj premožne 2 K. Somišljeniki, razširjajte »Primorski List« ! Taj noti t iz uredništva „Soče“. — Tožba, ki jo je naperil č. g. dr. Pavlica proti »Soči14, se je Viekla eno leto. Pri prihodnjem porotnem zasedanja v maj-nikn bi se bila stvar končala. .Sdčb44 pa se je zbala porotnikov, je preklicala in obžalovala vse žalitve kot nevtemeljene ter ae ne samo zavezala poravnati rse r pravdi narastle stroške, ampak jih tudi v resnici plačala. Tako je pravi V to pravdo pa je bil zamotan tudi bratranec d. g. dr. Pavlic« d r ž a v ni indeželni poslanec Štrekelj ki je „Sočo“ „i n f o r m l r a l“. Polteno bi bilo, ko bi tudi ta gospod preklical .informacijeki jih .Sača*4 sedaj imenuje krive. .Soča44 sicer pravi, da ni Štrekelj nič .informiral" in da mi le I a £ e m o. Molk g. poslanoa Štreklja pa dokazuje nasprotno. Mi lahko vsak čas dokažemo, da je državni in deželni poslanec Štrekelj sodeloval pri tem ostud* nem napadu na č. g. dr. Pavlica. Izdalo ga je uredništvo .Soče*4 samo. Da zapremo usta .Soči**, ki očita, .Gorici11, da laže, povemo, da je urednik Kavčič? pismu do č. g. dr. Pavlice z dne 28. aprila 1907 priznal, da s n je prišel državni poslanec Štrekelj pritoževal o č. gosp. dr. A. Pavlici, svojem bratrancu. Te pri tožbe h o b i g o s p o d j e o k o 1 n „Soče“ za bil ježili na papirček, kigaje sodnija zaplenila kot corpus delicti. Urednik Kavčič priznava v omenjenem pismu, da je do-tični napad v „S o či“ bil izvrien vsled te .informacije" državnega poslanca Š tr e kelj a. „Od-tod notica**; tako zaključuje urednik Kavčič svojo uredniiko izpoved. Iz tega je razvidno, da je pisala „Uoricau golo resnico. Kdo dela zabrezverstvo? „S>ča“ vedno pida: .Vera po farjih gor, vera po farjih dol“. Kako ostudna hinavščina I Kdo spravlja vero dol? Neki brezbožni profasor Wahrmund je spisal knjigo, v kateri taji obstoj Boga in pravi, da je .klerikalni Bag podoben katoliškemu dolgočasnežu*1. V tej knjigi taji Brezmadežno spočetje M. B. na tako nesramen na; in, da mora biti vsakogar sram, ki to bere. V knjigi mrgoli samih bogoskrunstev. Prevod te OBtndne knjiga je začel priobčevati .Delavski (?) list" v Trstu, kakor da bi bilo delavcem s tem kaj pomaga-nega, če bero take nesramnosti. Knjigo v izvirniku pa po svojih izložbah priporoča Gabršček, da jo vsili ljudem. Kdo torej spravlja .vero dol*4? Kdo dela za brez-verstvo? Ali dahovniki, ki svare ljudi pred takim berilom, pred takimi knjigami, ali Gabršček, ki na vse kriplje za denar ponuja brezverske knjige? Ali se to ne pravi trgati iz src ljudi verski čut? Agrarci molče k temu, ker njihovi skriti nameni so isti ko odkriti Gabrščekovi. Liberalno vstajenje. — Na veliko soboto je vrhovno glasilo vseli slovenskih liberalcev .Slovenski Narod" prinesel nek članek v katerem opisuje vstajenje, kakor si ga mislijo liberalci. Za vzgled postavlja Francosko, kjer so pregnali duhovnike, iz cerkev naredili plesišča, iz šol vrgli križ, razkristjanili rodbino. Ta Francija, kjer se množe zločini dan na dan radi brezverstva, jim je za vzgled. Pišejo : .Francija je bila prva, ki je z energično roko pokazala pot do svobode in pot napredka. Otresla se je vseh nasilnih spon, posvetni h in cerkveni h, in proglasila kot vrhovno maksimo svojega političnega življenja bratstvo, enakost in svobodo. In baš preteklo leto je' storila zadnje odločne korake, da se je otresla vsakega vplivanja od strani organizma (cerkve), ki mu ni do svobodnega, resničnega razvojnega napredka, marveč mu je samo do gospodstva in lastnega blagostanja”. — O Italiji, kjer vladajo tako žalostne razmere med ljudstvom, kjer vlada lakota, beda, nemoralnost in judovstvo, pišejo : .Italija, torej država, v kateri ima oni vsemu svobodnemu napredku tuji organizem svoj osrednji sedež (to je: kjer ima sedež poglavar kat. cerkve), ni hotela zaostati za drugimi kulturnimi državami iu je poverila svoje vodstvo možem odločnega napredka in svobodomiselstva". Na to slavi kot porok boljše bodočnosti shod breavercev v Pragi in pa liberalno omaga na Goričkem. Tu je jasno razvidno, kakšno vstajenje hočejo liberalci; kakšni so njih načrti. Ali more še učitelj Vertovec trditi, da pri nas ni brezverskega liberalizma ? Kdor danes med nami ne ve še tega, da liberalizem hoče brezvestvo, je ali hinavec, ali pa tepec. Luteranska pridiga, h kateri je tako ginljivo vabila „Soča“, se je vršila v sredo zvečer. „Soča" je v zadnjih številkah pisala, da ne bo pridiga, ampak le predavanje. Mi pa vemo, da je bila popolnoma pravilna luteranska pridiga. Okrog in okrog so gorele sveče. Pastor Cliraska bi bil imel sicer govoriti le o Trubarju; a gaje omenil le par-krat; vsa pridiga je bila nesramno norčevanje iz katoliških obredov, Matere Božje in katoliški „farji“ so kar leteli iz ust tega luteranskega predikanta. Po tej pridigi, pri kateri je bilo navzočih več dijakov, učiteljskih kandidatinj in celo nekaj c. kr. profesorjev, so navzoči „verniki“ prepevali luteranske nabožne pesmi s tako vnemo, kakor morda ti ljudje niso peli še nikdar katoliških cerkvenih pesmi. K sklepu je pre-dikant Cliraska »prosil Boga", da bi Bog Slovence razsvetlil in jim dal še več takih mož kakor je bil Trubar. To se pravi „da bi se Slovenci kmalu poluteranili". In k taki pridigi je vabila „Soča“ čisto javno. Slepec mora že izprevideti, kaj namerava tak list in taka stranka. „NaŠ glas“ pa pritrjuje takemu ravnanju s tem, da molči. Ljudstvo vedno bolj in bolj spoznava hinavski „Naš glas“ in je vedno bolj prepričano o liberalizmu agrarcev. Osebna vest. Za ravnatelja na go-riški centralni bogoslovnici je imenovan č. g. msgur. Frančišek C a ste 11 iz, vodja deškega semenišča. S tem popravljamo zadnjo notico, ki smo jo prinesli po „L’Eco“ in ki se je izkazala za neresnično. Nov krštansko-soclalen delavski list. V Gorici se je ustanovil konsorcij, obstoječ iz samih delavcev, ki bo izdajal delavski tednik z imenom .Delavski Tovariš". List bo zastopal izključno delavske koristi ter bo nekako naslednik .Delavskega Prijatelja". Zato želimo, da bi novi list dobil veliko naročnikov zlasti ker je takega lista na Goriškem nujno potreba. .Delavski Tovariš" začne izhajati, ako ne bo poseb-sebnih zaprek, že prvi petek meseca junija t !. Naročnino, ki znaša za to leto 2 krom, sprejema kakor tudi daje vsa tozadevna pojasnila L. Špacapan, vsak dan od 12—1 opoldne ulica Sv. Antona 8.111 ali „Kat. del. društvo v Mirnu". Prit' žba na klavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Od naših cenjenih naročnikov prihajajo nam pritožbe, da se jim .Primorski List** ne dopošilja oziroma redno ne dostavlja; ker se od upravništva odpošilja list redno in pravočasno, iskati je vzroka nedosta-vitve, oziroma zakasnitve na posamezne naročnike pri poštni upravi. Naročniki iz Solkana se pritožujejo, da lista večkrat sploh ne dobe, mnogokrat pa še le celo 8 dni kasneje, lstotako se pritožujejo tudi naročniki iz Grahovega. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo prosimo, da blagovoli napraviti v tem pogledu red. — Razpis natečaja. Daž. odbor razpisuje natečaj za mesto .opravnika za pobiranje deželne davščine na pivo11 v sodnih okrajih tolminskem, cerkljanskem in kanalskem s aedežsm pri Sr. Luciji. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da posedujejo vse kvalifikacije potrebne za izvrševanje opravil, določenih za opravnika. Pravilno opremljene prošnjo se imajo predložiti deželnemu odbora do 10. maja I. I. Nidrobna pojasnila glede službe in Blulbenih prejemkov kakor tudi glede vseh drugih podrobnosti se podajajo pri uradih deželnega odbora. — Našim sonršljenikom priporočamo najtopleje sobnega slikarja Franca Lebana v Tolminu in jih opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu. — Godovi prihodnjega tedna. — Nedelja 3. maja: Najdba sv. Križa; Mavra, muč.; Aleksander I. papež; Ju-venal; poudeljek 4.: Florjan, muč.; Monika, vdova; torek 5.: Pij V., papež; Jernej, škof; Angelj, muč.; Gotard, škof; sreda G.: Janez Evang. pred latinskimi vrati; Judita, muč.; četrtek 7.: Stanislav, škof iu mučenik; Gizela, kralj ca; petek 8.: Prikazen Mihaela nadangela; sobota 9.: Gregor Nac., škof; Beat, spozuavavec. L!staica uredništva. Mnogo dopisov smo morali odložiti radi pomanjkanja prostora. Brez zamere 1 Mesine novice. m Procesija na sv. Goro. — Bratska društva, ki žele udeležiti se majskega izleta in procesije na st. Goro tretjo nedeljo po Veliki noči, naj nazuanijo to odboru .Slov. kat. delavskega društva* ali društvu „Skalnicau v Girici. Tridnevni ca se bo vršila cerkvi sr. Ignacija dne 7. (četrtek), 8. (petek) in 9. (sobota) maja z dvema govoroma na dan in aicer ob 5. nri zjutraj in ob 71/« zvečer t. j. takoj po ital. šmarnica b. Givore je prevzel sloveči misijonar g. P. S»lva-tor Žabec, gvardijan na sv. Gori. Njegovi temeljiti govori so vzbuiili lansko letov goriškem mestu občno zanimanje. Vabimo torej slovensko goriško delavstvo in vse občinstvo, naj se udeleži v obilnem števila tega vsakoletnega misijona I m Porotno zasedanje v Gorici se prične 1. junija. Predsedoval bo razpravam predsednik okrožnega sodišča H. Cazafura; namestnika pa st i dež. svetnika M. B u ta r in grof Cironlni-Kronberg. m Visoki gostje v Gorici. V torek zv. ob 6. uri 40 minut je dospel v Gorico po državni železnici, in sicer z Dunaja vojvoda Cumberlandski s svojo soprogo, s kneginjo hčerjo ter s svojim spremstvom. Nastanil se jev hotelu .SUdbahn'4. V soboto dne 2. maja se pripelje na svojem avtomobilu v Gorico nadvojvoda Franc Salvator in se nastani v hotelu .Sildbahn". m Dragonci so prišli v Gorico v torek. To so le prvi oddelki. Glavna četa je odšla iz Dun. Novegamesta 28. aprila in pride v Gorico 15. maja. m Odbor« »Slov. katol. delavskega društva" in društva .Skalnica* imata v nedeljo dne 3. maia ob ll1/., predp. v društvenih prostorih skupno sejo. — m Lekarne. Od 3. do 10. maja imata nočno službo lekarni Pontoni in Kllmer. Isti lekarni sta odprti tudi v nedeljo 3. maja popoldne. Iz goriške okolice. g Smrtna kosi. V soboto, dne 26. aprila ob 63/i zjutraj je umrla v Št. An-drežu od vseh spoštovana gospa Marija vdova Tabaj. Rajnka je bila dobra, krščanska in skrbna mati sedmih še živečih otrok — dve hčeri in pet sinov — izmed kojih sta dva duhovnika-kateheta službujoča v Gorici. Pogreb blage rajnke je bil v nedeljo, ob 6. uri popoldne. Naj v miru počiva I g Potrjena pravila. Namestništvo je potrdilo pravila »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva*4 v Grgarja. g Iz Grgarja. Na velikonočni pon-deljek smo imeli shod novoustavljene podružnice deželnega zavoda za vzajemno zavarovanje goveje živine. Na dnevnem reda je bil poak o zavarovanja in volitev predsednika in podpredsednika. G. nadučitelj Rastja iz Bat naa je v kratkem a jedernatem govora poačil o vzajemnem zavarovanja, katero ae opira na predgovor: Vsi za enega, eden za vse. Pri volitvi, katero je vodil domači nadučitelj, »mo ei izbrali za predsednika g. Antona Badin iz Vasi h. št. 125 in g. Janeza Milost iz Britofa h. št. 45. Oba sta izkušena moia, kar nam je priča, da bo drnštvo lepo uspevalo. Do sedaj se je vpisalo 41 gospodarjev, kateri so zavarovali 144 glav živine. g G. Gabršček! Vaš „Primorec“ — št. 17 — pravi: „Del. podporno drnitvo na Lokvah je dobilo borih 100 K podpore... To je velikanski nspeh poslanca Fona I Slavo ma poje... iapnik Plesničar I Aleluja 1“ — Dobro I Dajte še Vi doseči tak »velikanski vspeh" in pošljite nam »borih 100 K podpore": — peli Vam bomo slavo in tadi streljali bomo Vam na čast... D d j e „D. p o d p. d r a š t v a" na Lokvah. g Sadovi agrarne liberalne stranke — It Bilj : Izmed biljenskih fantov-agrarcev, ki ao na dan ožje volitve v aploini skupini napadli mirne fante, može in starčke iz Orehovelj, je dobilo 6 fantov zapora od 8 dni do 3 tedne. Poleg tega ao bili kaznovani tndi 3 orehovski fantje z zaporom do 14 dnij, ki ao pa oložili proti tema pritožbo, ker ao nekrivi. Sliši ae, da sodnija ni hotela zaslišati vseh prič, in teh je veliko, ki pričajo za nedolžnost Orehovcev. Razsajanja, pijančevanja in grdega preklinjevanja je po Biljah vedno več. Nad tem so se vsi pošteni ljudje pritoževali zlasti velikonočni pondeljek in torek. — Sliši se, da ao zadnjo sredo napadli nekateri biljenski fantje neko deklico iz renške fare, ko se je prepeljala iz Bilj čez Vipavo na dragi breg. Vpitje na pomoč se je slišalo čez vodo v Bilje.Brata deklice, 15 letnega dečka, so saroveži natepli, da se je zgradil. Vpitje Biljencev, ki so slišali klic na pomoč, je menda nesramno napadalce prepodilo. Nekateri pravijo, da so deklico posilili, drngi pa, da so jo le hoteli, a |da so jo pri tem telesno poškodovali. Fantje so baje čakali deklico ono — stran vode. Napad preišče gotovo orožništvo natanko. g Gospod Anton Kranjec, župnik v p. na Gradu v Mirnu preselil se je v Skopo na Krasu. Na Gradu je bil sedem let. Začasno ne bo na Gradu ob nedeljah in praznikih sv. maše. g Slovo preč. g. župnika Antona Berloti z Vogerskega je bilo sijajno in prisrčno. Prošli četertek je pokazal, kako ga ljudstvo ljubi, a tudi kako on sam ljubi ljudstvo. Kako težko so se Vogerci ločili od svojega vzornega dušnega pastirja, ki jih je vodil skozi celili 15 let! Ni jim bila dovolj ločitev pri cerkvi, nad polovico vasi, stari in mladi so ga spremili do kolodvora na Volčjidragi, kjer so mu s solznimi očmi v zadnje zaklicali prisrčni: Z Bogom! Na pot in na novo mesto smo mu želeli pa vsi obilnega božjega blagoslova, sreče in zdravja iu pa ljubezni do novih duhov-njanov, kakor smo mu jo mi izkazovali. Bog daj I Iz ajdovskega okraja. a Smrtna koss. V Dobravljah je umrl posestnik in nadporočnik meščanske straže velespoštovani g. Franc Volk. Krasen pogreb, ki se ga je udeležila meščanska straža z načelnikom prebl. gosp. grofom Lanthierijem in ogromna množica ljudstva je pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. Naj počiva v miru, zlata duša I | a Predavanje v Batujah. „K. s. izobraževalno društvo" je v nedeljo 26. aprila priredilo obilo obiskano predavanje. Prav poljudno je razlagal bolezen jetiko dr. Brecelj iz Gorice. — Dne 10. maja bo zopet predavanje s skioptikonom. a Pošlo so hoteli okrasti neznani tatovi v Rihenberga v noči od petka na soboto. Hoteli so vdreti skozi stranišče in streho. Gospodična je slišala ropot, začela klicati na pomoč, nakar so tatovi brez sleda odnesli pete. Iz kanalskega okraja. ki Predavanje v Avčah. „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Avčah je imelo v nedeljo dne 20. aprila popo-ludue predavanje o kapitalizmu. Predaval je g. dr, K. Capuder iz Gorice v veliko zadovoljnost navzočih. Iz tolminskega okraja. t Zanimivo predavanje s skipti-konom priredi v nedeljo zvečer v dvorani g. Vuge pri Sv. Luciji ondotno izobraževalno društvo „Soča“. Predmet: Potovanje po svetu. Lepih skiop-tičnih slik bo nad 100. Vstopnina za nečlane 20 vin, člani prosti. t Ustanovitev izobraževalnega društva v Polubinju. 25. aprila popoldne so sklicali polabiajski fantje in možje shod, na katerem naj se pomenijo glede ustanovitve izobraževalnega društva. Ob istem časa so sklicevali liberalni Tolminci drag shod glede liberalnega drnštva. A ker ao liberalni Tolminci ostali sami, so prišli na ost. shod »K. s. izobraževalnega društva". Bili so znani dr. Fe rf o j a, učitelja Kašica, Ver-tovec in nekaj pisarjev iz Tolmina. Blamirali bo se že pri volitvi predsednika, ko jih je le 7 dvignilo roke proti vrlema posestnika Andreja Kovačiča. Novi izvoljeni predsednik je dal besedo ared-nika Kremžarja, ki je pojasnil pomen in namen izobraževalnih društev za kmeta, posebno pa za mladino. Govornika je hotel ogovarjati nč. V e r t o v e c, ki je pa govoril take besede, da ga je predsednik moral opomniti: „Gospod učitelj, če ne veste nič boli pametnega, lahko molčite". Možje in fintje so se smejali učenosti svojega učitelja. Ker je Vertovec videl, da ne more ne naprej, ne nazaj, je umolknil, zlezel s stola, zgrabil svoje stvari in z dragimi odhajal. Dr. Ferfolja pa je dvignil junaško desnico ter zaklical vsem, »ki protestajejo proti takema ravnanja, naj se odstranijo in gredo na naš Bhod". In šli so — sami Tolminci ter dva ali trije Polabinjci imet svoj shod, na katerem je spustil Ferfolja svojo govoranco, ki jo je še komaj držal za mejami svojih zob. Gotovo sto zborovalcev pa je ostalo in poslušalo še govornika dr. Capadra in Kremžarja. Soglasno in z navdušenjem se je sklenilo ,ustanoviti „S. k. izobraževalno društvo" v Polnbinju. Blizu 40 fantov je priglašenih k našemu drnštva, liberalci pa imajo le enega ali dva fanta. Na liberalnem shoda je bila z liberalnimi Tolminci in z radovedneži skopaj le okrog 20 ljudi. Čast zavednim polu-binjskim možem. Slava vrlim poljubinskim fantom I t Tolminska »Kmečka zveza" je imela 26. aprila mnogoštevilno obiskan shod pri Sr. Luciji. Govoril je dr. Der-mastia in dr. A. Pavlica, ki je predaval o zadružništvu in p o s oj i I n iš t v u. t Podinelec. Dne 26. aprila t. I. smo imeli v našem izobraževalnem društvu novo predavanje: „0 ločitvi cekve in države" ali: kako treba razumeti liberalno geslo: »Svobodna cerkev v svobodni državi?" — Prihodnjo nedeljo, t. j. 3. maja popoldne po blagoslovu, bo zopet predavanje, katerega snov bo zajeta iz zgodovine slovenskega naroda. Obrekovalcem in sovražnim napadalcem našega drnštva povemo enkrat za vselej, da bomo čast in ugled društva v javnosti vedno odločno in nevstrašeno branili! Ne iščemo boja; a če nam kdo boj napove, vaprejmemo ga z zavestjo, da se borimo za pošteno stvar. Nasprotniki, ki trde, da niše komaj rojeno društvo že umira, naj bodo vsaj toliko usmiljeni, da puste umirajoče pri miru... Iz cerkljanskega okraja. c Prihodnjo nedeljo takoj po dopoldanski službi božji, ob Val2. b° T dvorani »Gospodarskega doma" ustanovitev živinor. zadruge za cel okraj. Pridite na tashod vsi živinorejci. c Orehek. Pravila našega slov. kat. izobraž. društva je c. kr. namestništvo že potrdilo. Ustanovni občni zbor bode koncem prih. meseca. c Iz Zakojce. V nedeljo dne 3. maja ob 3h popoln dne bomo imeli v naši mali vasi toliko pričakovani shod. Govoril bo urednik Fr. Kremžar iz Gorice in č. g. dr. Knavs, dekan iz Cer-kna. Upamo, da pride tudi župan ter deželni poslanec Anton Kosmač, kterega smo Zakojčani tako soglasno, složno in v polnem števila volili. Možje in m'a-deniči, ne zamudite nrilike, slišati kaj lepega in podučnega. Zatorej vsi na shod dne 3. maja ob 3h popoldne. Shod priredi »Kmečka zveza". c Prvo sv. obhajilo. Pretečeno nedeljo je bilo v Cerknem prvo sv, obhajilo. Prvoobhajancev je bilo čez 100. Popoldan pa se je slavnost nadaljevala v dvorani »Gospodarskega doma". Čudili smo se mladim deklamovalcem in deklamovaikam, ki bo svojo nalogo tako izvrstne izpeljali. Tudi živi prizori, razsvetljeni z bengaličnim ognjem, so bili krasni. Za ta res krasen užitek gre v prvi vrsti hvala gdč. učiteljici Mesar, ki je pripravila in naučila učence zb ta nastop. Navzoče je bilo tudi šol. vodstvo z dragim učiteljstvom. Dvorana je bila do zadnjega kotička nabita. Takih otroških veselic, ki so res nekaj prisrčnega, si želimo še več. c Surovosti še ue bo konec. V Cerknem dostikrat nisi varen iti zvečer po vasi. Napadalci pa niso sami mlajši ljudje, katerim starejši dajajo potuho, Ampak tudi starejši kličejo »na korajžo". Priče imamo, da je stari liberalec A. pretečeno soboto šuntal mlajše naj napadajo kierikaloe. In res so z glasnim krikom »Auf, pri mojduš!" — s poleni v rokah gonili t r i »klerikalce". »J a-bolko ne pade daleč od ja-b lj a n e". Ka k o r š n i s o starejši, taki so mlajšil Taka je liberalna omika. Le naprej I o Otalež. Za 3. nedeljo po Veliki noči za praznik Varstva sv. Jožefa, dne 10. maja t. i. se nam obeta lepa slo-vestnost. Ta dan se bo namreč tukaj slovesno blagoslovil kip sv. Jožefa, ki smo ga kupili za našo cerkev, z zneskom, h kateremu so vsi prostovoljno prispevvli po svoji moči, oz. po svoji volji. Ker naše ljudstvo posebno časti bv. Jožvft kot zavetnika delavskega stanu, pričakujemo obilne udeležbe in tem bolj, ker bo kot slavnostni govornik nastopil znani krščanskosocialni organizator č. g. beneflcijat Fr. Oswald iz Idrije, ki nam bo, kakor upamo, pojasnil namen slovesnosti ter nas vnemal za krščansko-sbcialne ideale. Na svidenje torej v Otaležu dne 10. maja 1908. c Cerkno. O ti ubogi »cerkljanski teh ant Knavs* I Pač je to nesrečen človek, rojen »pod nesrečno zvezdo", da je in mora biti edino le on kriv vseh neuspehov naših liberalcev. V »Primorcu" od 24. aprila 1908 je zopet lopnil] po njem Gabršček s to notico : »Cerkljanski tehant Knavs vedno obira svoje farane po .PriBmojencu". Včerajšnji »Prismo-jenec" se zopet zaganja v, naprednjake, veseleč se, da se jim je zgodila krivica, ker je bilo prejšnje županstvo proti-postavno razpuščeno. Politična oblast je pač potegnila s klerikalci, kakor to dela vedno, ker so jej klerikalčki poslušno orodje vselej in povsodi. Taka je resnica". Mi, ki živimo v neposredni bližini g. dekana, znamo da on vže več mesecev ni spisal niti črkice za »Prim. List", kar pač lahko potrdi tudi uredništvo. Seveda naši plitvi liberalci sumničijo le njega vBakega dopisa iz Cerkna s katerim jih nekoliko okrtačimo; mislijo namreč, da so naše vrste tako plitve kakor njihove, da ne morejo nič spraviti v javnost, ako ne vprežeta svojega kraljevega Pegaza oba njihova zastarela »akademika" (I). Danes vam povemo g. Gabršček, da bomo še marsikatero povedali o naših »naprednjakih", ki pa napredujejo, edino še v surovosti. V zalogi imamo odgovor na članek: »Kransjka hranilnica v Ljubljani" »Primorcu" od 24. aprila 1908, kolikor se tiče cerkljanskih oderuhov; povedali vam bomo lahko, kako pobalinsko napadajo naše mirne može naši liberalci; a ne mogoče poulične barabe Bamo, ampak sami liberalni korifeji in »voditelji" cerkljanske korupcije. Razglasili bomo tudi, kako se je v neki liberalni gostilni pri Cerknem „praznovala" Velika noč. Sploh, tako bomo naše liberalce neusmiljeno razkrinkali, da se jih bo sramoval sam Gabršček, ako je zmožen poštenega sramn; in da bo uvidel, da je najbolje zanj, da se ne vtika v cerkljanske razmere, katerih ne pozna, ako se noče pred svetom blamirati. Torej g. Gibriček, le povejte, s čim naj vam postrežemo ; mi smo pripravljeni. Prosimo, začnite 11 Iz bovškega okraja. b Zima v Trenti. Piše se nam : Neverjetno pa resnično I V Trenti smo imeli pravcate »božične" in ne velikonočne praznike I Padlo je za praznike 70 cm novega snega I Še stari ni bil zginili Pa še pojde! V Trenti je res 9 mesecev zime in 3 mesece mraz. Seveda zelenelo bo tu okoli 15. maja še le, Vi boBte pa morda že črešnje zobali v Gorici. Iz komenskega okraja. km Skrben poslanec. Iz komenske okolice: Naš vrli poslanec Lojze Štrekelj ni prav nič kriv, ker je pomanjkanje sena. On je bil tačas, ko je bila pri nas suša, vedno na Dunaju, kjer je pa zelo deževalo. Kdo bi pa potem vedel, da je na Krasu snša. Ampak, sedaj ko je hodil pred volilvami na agitacijo, se je prepričal, da je bila res suša. Zato nas je zagotovil, da dobimo v kratkem svežo zeleno ‘travo brezplačno; če bodo pa količkaj mokri dnevi, zraste nam pa tudi izvrstna detelja. Srčna mu hvala, ker nam je vse to brezplačno zagotovil. km. Iz Svetega. Po dolgem trkanju smo dobili poštno nabiralnico, ki jo je prevzel krčmar Delaschiava. Poštno ravnateljstvo mu je dovolil) za to 120 kron nagrade. Pisma iz Komna bo donašal Skrbinški pismonoš«. Po občini jih bo pa raznašal krčmar Alojzij Kovačič. Torej dva krčmarja! Olslej smo morali pismonošu plačevati po 4 vinarje za piBmo. Odslej bomo prosti tega davka. — Lansko leto nas je Bogoblagodaril z izvrstnim teranom. Maogi posestniki ga imajo še precej na prodaj. Naj bi zato vinski knpci večkrat prihajali k nam. Kapljica je izborna. Doslej smo prodali že 180 hi po 46—48 kr. pa ga je še najmanj 250 hi. Tadi belega vina imamo še na prodaj 1 Kupci pozor I Iz Iržiškega okraja. tž lz Devina. — (Liberalno predavanje — težak porod). — Trikrat je naznanila »Zveza slov. društev" predavanje v Devinu, trikrat se je svetilo častno ime predavatelja dr. Janca na plakatih, trikrat se je moralo siliti dr. Janca v Devin, še le potem nam ga je »lukamatija" pripeljal. Branil se je sicer čislani predavatelj dolgo, saj je slutil da ga čaka — blamaža, ki ne pade pa toliko na rovaš njemu kolikor predsedništvu »Ladije" in pa oni pičli »inteligenci", ki liberalno" misli in dela ter hoče po vsej sili umetno vzdrževati gnili liberalizem tudi pri nas. G. dr. Janc bo vsaj sedaj prepričan — to naj pove tudi svojemu generalu —, da vse kričanje in hvalisanje o napredni liberalnosti devinski, o kateri se toliko piše, ni duha ne sluha, ampak da so vsi dopisi v .Soči" o tem predmetu le izraz bolne domišljije duševno oslabelih dopisnikov. Ljudstvo je zdravo in energično odbija vsak poskus: vzeti mu uajdražjo svetinjo — vero. Zato je liberalcem tudi obrnilo hrbet, ker so nasprotniki vere. Z njimi je vže obračunalo: liberalcu nobene vere, pa tudi nobene podpore. G. dr.! pač težko Vam je bilo pri srcu, ko ste ponujal svojo učenost ducatu, reci: ducatu ljudi, vštevši tudi nežni spol — pa še ti niso do konca vzdržali ampak jo skrivoma »pofulili" skozi vrata. Škoda denarcev in časa za — blamaže! Pa kar se išče, to se najde. tž Iz Št’Ivana. (Prvo sv. obhajilo). Na belo nedeljo smo imeli lepo slovesnost prvega sv. obhajila, katerega se je vdeležilo 33 deklic in dečkov, ki so z lepim obnašanjem dokazali, da se zavedajo velikosti trenutka, ko bodo prvič zavžili svojega Kralja. Pač marsikateremu odraslemu je zaro-selo oko pri tem toli ganljivem prizoru, ko je obujal spomine na srečna nedolžna leta. Da, da, vedski moment sega še vedno globoko v človeško življenje. Tatvina. V nedeljo po noči so neznani uzmoviči okradli vedno prijaznega krčmarja Zanuta Kocman. Odpeljali so eno kolo, odnesli zimsko suknjo, izpili 3 1 mleka, vzeli nekaj cigar itd Škode je približno 200 K. Smrt je prerezala v pondeljek uit življenja 9-lctni deklici Ivanki Peric. Bila je vedno lepega vedenja in krotkega značaja. Bolehala je dolgo, slednjič jo je angelj smrti rešil zemljskili težav in jo pripeljal v kraj lepše sreče. Žalostnim starišem bodi vsaj to v tolažbo, da jih čaka njih angelček nad zvezdami in jim kliče: na srečno svidenje! lMsino iz Aleksandrijo. (.la, aleksandrijskih Biljeuccv. Aleksandrija, 19. apr. 190S. Mnoto, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, S. Vcl vrst riža. Miljsveče prve in druge reč ot lenlne & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. :e nr vrste, namreč ob '/« kila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič /wiuiiy«jff« Lekarna Cnstofoletli v Gorici Prave In edine žel. kapljice i mamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstven* mamk«) popjje _ Okrepi Selodec, ator6, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kap. Ijice tndi ator6, da človek raje ji Cena steklenici 60 vin. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po po5ti razpošiljajo. Cene zmerne. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Union Iti. Pečenka (JOKM A, ulica .J(»s. V. rdi 2(5 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer \ sodi ekili iii steklenicah ; / domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej Iranko goriSka postaja. Cene zmerne. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje knpovalsre nlrnberškeua in drobnemu linKit ter tkanin, preje til nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine Ba krojačo in čovljatje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. V 8 00000^0000« VIKTOR TOFFOLI Q velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev. fiorloa, vla Teatro20, vla Semlnarlo 10 Olje za Iu5 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljklno 52 „ „ „ bari 60 „ „ „ flneje 56 „ „ „ lucoa 70 „ „ „ bol|e 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ dalmnt. 56 „ „ „ najfin. I gl. „ „ Istrsko 56 ,, ,, Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbnlštvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. 000004400000 Nezaslišano po ceni! 600 homodou Ib za lfZ5 fl. z=z Eno krasim carinit, dobro idočo premijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom;! prstan v ognju poslnčon s ponarejenim kamenčkom /.a gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši Jenski liSp. 1 krasno garnituro, gumbe za manSete, ovratnike in naprsniko par. 3°/0 double zlato; ii komadov finih platnenih robeov, I elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žopno ogledalce, 1 dobro diSeče milo, I f. doz. noies; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in Sc* 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred slane le 185 tl. Po povzetju poiiilja trgovina II. SPINGABN, Krakan it. 2015 Če se naroči 2 zavoja, dodam Se zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodani še vsakemu en tak nožiček. Čo vam nc ugaja, vam vrnem denar. Delavnica cerkvenih posod In cerkvenega oriidja Fr. Leban Gorka, llllagistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci. Blago se razpošilja Mo. Humu**#ii m******v****!****** Ustanovljena tvrdka leta 1866 IV. DRUFOVKA- GORICA centrala (gosposka ulica 3, filijalka Raštelj 3 Lastim strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin. Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jclefon Sl, 62. I* M* ******* Zdrob, jajca, mleko so snovi, iz katerih se izdelujejo „Pekatete“ in ker ima Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici |>ravi recept, ni čuda, da sega po njih vsak, ki jih je okusil. nnuiMT^c* 3§! vinske stiskalnice so naše stiskalnice TTvipnlO44 najnovejšega in izvrstnega sestava s H"*- '-,'-'it/ i strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ki; pii vseh drugih stiskalnicah. I lldr.ivliški- lirizgatnice MSyptiania“ Delujejo same. Posode /a t;io/djt, sadje, pinci /a vino-■ji,ide, sušilnici' /a sadje; ročne stiskalnice /a str,o; mlatilnice /a seno, ml.Hlinilr /a jišeiiiio, čistilnice /,i žito, rezalni stroji /a klinu m ročni malni zi /itn, ra/ne velikosti, |-jjb in še razni iIiiijm gospodarski stroji -- Izdelujejo iu ^ prodajajo / i.unstvom kot poselnio-.t najnoVejSe, i/ borne, priznane iu odlikovane Pii. 3layfarlli-ovo in dr. tvarnlce gospodarskih in vinarskih strujov nn Dunaju, II Taborstrasse 71. Preprodajalci ir zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani Nagrajeni v Vseli ilr/.n\ali z veO ko lil. /Intimi, srebrnimi in častnimi kolajnam 11 ust 1*0 v:i n i eeniki in nimiKolir >jue pob vati* v doka/.