Političen list za slovenski narod.
Po poati p?ej*mwn velja: Z» telo leto pradpiačau 15 tli., ia poi leta g %ld.5 ta četrt le<a 4 fid., sa jsdaa
mesec 1 (Id.40 kr.
V administraciji prejeman valja: Za sala leto 12 fld., sa pc! leta 6 gld., za ietrt leta 3 sfld., za jeden neiec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. rać na leto. Posaaine Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (iaserate) vsprejem» upravništvo in ekspedlcija r „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice H. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana piama ne vzprejemajo.
Vredništvo ja v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja таак dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 nri pepoldna.
&tev. 96.
У Ljubljani, v četrtek 29. aprila 1897.
Letnik ХХУ,
Gabilo na naročbo.
S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld.
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Jeden mesec 1
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor.
D u n a j, 28. aprila.
Ob 11. uri predsednik dr. Kathrein otvori sejo, poslanci od vseh stranij prihajajo v zbornico, pozdravljajoč znance in prijatelje na levo in desno ; po dvorani je glasno šumenje in vrvenje, da ni mogoče razumeti zapisnikarjev, ki čitajo razne interpelacije in predloge, kateri so bili v današnji seji predloženi. V prvi vrsti pomenljiva je interpelacija grofa Coroninija in tovarišev na ministerskega predsednika, ki se glasi:
„Prevzvišeni knezonadškof goriški, dr. Alojzij Z o r n, je nevarno zbolel, kajti od 1. aprila t. 1. njegovo zdravje vzbuja resne skrbi. V obče pa se govori, da je vzrok tej bolezni dolg razgovor ces. namestnika Kinaldinija s cerkvenim knezom dne 31. marca t. 1., v katerem je ces. namestnik stavil zahteve, ki izvirajo iz njegovega znanega po-
LISTEK
Zakaj je postal lotos moder.
(Ruski spisal S. D. S t e p a n o v.)
(Prevel Incognitus.)
(Konec.)
VI.
Ko utrga Svastika vejico in se hoče vrniti, se ptica dvigne visoko proti nebu in mu zakriči z gromkim glasom:
„Nikoli ne veruj nikomur, Svastika, to ni drevo tagara. Pot do tega je leto dnij dolga. Za tristo-terimi morji in za petstoterimi velikimi kristalnimi hribi, za tisočerimi gozdi in jezeri raste ono. Pojdi tja, ako hočeš rešiti Narino, katera sicer za mesec dnij umrje."
Tako pravi ptica in mahnivši s svojimi širokimi peroti poleti tja, kjer se razprostira polje, posuto s cvetkami, katerih glavice so lepši, nego rubini.
Žalostni Svastika odide k razsekani kači in ia-njenemu orlu, da bi se prepričal o resničnosti besedij Mahardhiprapte. Vidi pa, da se razsekani kosi ne sprimejo in da se orlu peroti ne zacelijo, vendar se pa vse jedno mečejo po zemlji. Sede na zemljo in gorko zajoka. Tedaj pa zagleda pred seboj starega brahmana, kateri mu reče: „Nikdar ne veruj ni-
litičnega mišljenja, budega nasprotstva proti Slovanom, napačnih in sovražnih informacij c. kr. uradnikov okr. glavarstva in goriškega župana, ki pa se baje ne strinjajo s čutom pravičnosti cerkvenega kneza.
Žalostni dogodki povodom zadnjih državno-zborskih volitev, žaljivo in preteče postopanje pro-gresovskih voditeljev v osebnem občevanju s pre-vzvišenim knezonadškofom in od iste stranke v židovsko iredentskih listih pripravljeni strastni napadi, vedne pritožbe in pritiski goriškega župana, ki je Benjamin ces. namestnika, da bi odpravil slovenske propovedi in slovensko petje v goriških cerkvah ter premestil slovenske duhovnike iz mesta, posebno pa to, da je skušal ces. namestnik cerkvenega kneza potegniti v politični boj, ker ga je takorekoč prisilil, udeleževati se obravnav dež. zbora in na njemu popolnem tujem polju za jedno ali drugo stranko, ki se pobijata ter sta jednako močni, za Slovence ali Italijane glasovati, bojda na korist državi in deželi, v istini pa za ces. v mestnika, katerega stališče je bilo vsled daljše nesklepčnosti dež. zbora omajano, vreči svojo odločilno besedo na tehtnico — vse to je provzročilo in pospešilo bolezen cerkvenega kneza.
Verno katoliško prebivalstvo dežele je jako vznemirjeno in užaljeno vsled težke bolezni svojega dobrega in visokospoštovanega višjega duh. pastirja, razburjeno proti onim, ki so krivi te nesreče, ter zahteva pojasnila in zadoščenja, to tembolj, ker so cerkvenosovražna politika c. kr. namestnika in namere od njega jako podpiranega tržaškega mestnega zastopa že zahtevale žrtev v osebi preč. škofa Glavi n e v Trstu.
Podpisani, ki vidijo v teh žalostnih dogodkih znamenje onega vladnega zistema na Primorskem, ki bode zahteval še marsikatero žrtev in celo najslabše posledice za najvišjo dinastijo, deželo in
državo, vprašajo torej nj. prevzvišenost g. ministerskega predsednika:
1.	Ali so nj. prevzvišenosti znani dogodki, katerih žrtev je prevzviSeni knezonadškof goriški ?
2.	Ali hoče nj. prevzvišenost pozvati na odgovor one, ki so računajoč na dobroto in pohlevnost goriškega cerkvenega kneza s svojim kaznjivim postopanjem provzročili njegovo bolezen ?
3.	Ali hoče nj. prevzvišenost cerkveni politiki na Primorskem dati tak pr&vec, da bode Kristusova cerkev uživala sebi zajamčene pravice, ter v tem smislu temeljito izpremeniti sedanji nezdravi in nesrečni politični zistem, ki pospešuje le državi sovražne težnje ?"
To interpelacijo so podpisali vsi danes že došli člani naše zveze.
Obstrukcija.
Vsi nemškoliberalni in nacijonalni listi so že več dnij napovedovali in pripravljali obstrukcijo, skrajno opozicijo vseh levičarskih strank. Torej krut boj nasproti večini in vladi zaradi jezikovne naredbe, nemška oholost in namišljena užaljenost nemškega prebivalstva nad koristmi in zahtevami davkoplačevalcev, prazen prepir namesto resnega dela, komedija v zbornici, katero igrajo za blagor ljudstva preuneti nemški zastopniki. Tu sem naj pridejo volilci sccijalnih demokratov in jednakih osrečevalcev zatiranega delavca, da se prepričajo, kako njihovi „bogovi" tratijo čas z otročarijami, ki bi morale nečast delati vsakemu klativitezu.
Ko pišem te vrstice ob 1. uri, vrši se že tretje glasovanje po imenih. In čemu ? Jedino le iz tega vzroka, ker hočejo nemški zagrizenci preprečiti vsako resno delo ter svetu nepobitno dokazati, da je večina brez njih nesposobna za pozitivno delo.
Najprvo predlaga imensko glasovanje posl. dr. Funke za svoj predlog, da naj pride pred dolo-
komur, Svastika. Kdor veruje ljudem, se ogoljufa kakor zveri, katere so iz hoste bežale."
Zdaj mu začne praviti pravljico tako-le:
„Davno davno je stal ob bregu velicega jezera gozd. V tem gozdu je živelo šest zajcev. Neko drevo je po naključju padlo v vodo in provzročilo precejšen šum. Ko je teh šest zajcev začulo šum, so se prestrašili in bežali polni strahu iz gozda. Ko so šakali zagledali bežeče zajce, so jih vprašali: „O cenjeni, zakaj bežite?"
Zajci so jim odgovorili: „Ondi je bil velik šum."
Na to so se šakali isto tako spustili v beg. Opice so zapazile bežeče šakale in jih vprašale: „Hoj, častiti, kam tako hitite?"
Šakali so jim odgovorili: „Ondi je bil velik šum."
Na to so pustile opice svoj obed in se spustile v beg. Gazele so zapazile bežeče in jih ustavile z vprašanjem: „Cemu bežite?"
„Ondi je bil velik šum."
Na ta odgovor so se tudi gazele spustile v beg. Mrjasci so zapazili bežeče in jih vprašali: „O cenjeni, čemu bežite?"
„Ondi bil je velik šum," so mu odgovorili.
Na to so se tudi mrjasci spustili v beg.
Nosorogi so videli bežeče in jih vprašali: „častiti, čemu bežite ?"
Mrjasci so jim odgovorili: „Ondi je bil velik šum." Nato so se tudi nosorogi spustili v beg.
Bivoli so videli bežeče in je vprašali: „Častiti, zakaj bežite?"
Oni so jim odgovorili: „Ondi je bil velik šum", in spustili so se tudi v beg.
Sloni so videli bežeče ter jih vprašali: „Častiti, čemu bežite?" Bivoli so jim odgovorili: „Ondi je bil velik šum." Nato so sloni istotako bežali.
Medvedi so videli bežeče in jih vprašali: „Cenjeni, čemu bežite V
„Ondi je bil velik šum". Nato so se medvedi istotako spustili v beg.
Hijene so zapazile bežeče medvede ter jih vprašale : „Častiti, čemu bežite ?"
„Ondi je bil velik šum," odgovorili so jim medvedi. Hijene začno istotako bežati.
Tigri so jih videli bežati in so jih vprašali: „Častite, čemu bežite?"
„Ondi je bil velik šum," odgovorile so jim. To čuvši spuste se tudi oni v beg.
Pantri so videli bežeče in jih vprašali, zakaj da beže.
„Ondi je bil velik šum," so mu odgovorili. — Tudi ti so jeli bežali.
Cenim dnevnim redom v obravnavo nujni predhg proti jezikovni naredbi za Češko.
Desnica je kazala sicer precej praznot, ker бе niso došli vsi poslanci iz Galicije in Dalmacije, ven* der je ostal Funkejev predlog v manjšini.
Prva točka dnevnega reda je prvo branje vladnega načrta zakona gledć „cheka". Predsednik pred* laga, naj se ta zakonski načrt izroči juetičnemu odseku 24 članov.
Dr. Schiicker pa nasvetuje, naj se izvoli v to poseben odsek 32 članov ter o tem glasuje po imenih.
S tem ne zadovoljen predlaga dr. F u n k e odsek 36 članov in tudi glasovanje po imenih. Funkejev predlog je bil odklonjen in resen človek bi sodil, da bode Schiicker umaknil svoj predlog. Ne, porabi naj se zopet pol ure za glasovanje, oziroma vprašanje, ali in kedaj bodo nemški petelinje zbru-sili svoje kljune in otroge. Večina je tudi ta predlog odklonila ter dokazala, da se ne ustraši nemških krempljev. Na desnici pa nastane opravičeno ogorčenje in glasni ugovori, ko dr. G r o s s predlaga, naj se zopet po imenih glasuje o predlogu poslanca Evg. Abrahamowicza, da se namreč che-kovni zakon izroči justičnemu odseku. Levica je proti glasovala, da ki zbornica sploh ničesa ne storila, kakor le lovila in odbijala žoge, katere meče levica proti desnici. To postopanje je naravnost škandalozno.
Ko je večina odklonila Grossov predlog, pride na vrsto druga točka, pogodba z Bolgarijo. Poslanec grof Sylva-Tarouca predlaga, naj se to vprašanje izroči v pretres gospodarskemu odseku 36 članov.
Za besedo se prvi oglasi dr. L e c h e r, ki slabotnim svojim glasom in še slabšimi dovtipi dolgočasi zbornico dobro uro.
Pri tretji točki, ki se tiče dvajsetletne oprostitve hišnega davka za nove stavbe in prezidave, ki so v Celovcu potrebne iz zdravstvenih ali prometnih vzrokov, nasvetuje poslanec D i p a u 1 i, da se ta vladni zakonski načrt izroči davčnemu odseku 36 članov.
Poslanec Dober ni g utemeljuje nujnost tega predloga, a pozabi staviti formalni predlog. Večina vsprejme Dipaulijev predlog, a levica zopet zagrmi, zakaj se ne glasuje o nujnosti.
Okolu 4. ure prično zapisnikarji zopet čitati nebroj raznih interpelacij.
Koncem seje predlagata poslanca I r o in dr. F u n k e , da pridejo že v prihodnji seji na vrsto vsi nujni predlogi proti jezikovni naredbi. Med velikim šumom se je o tem predlogu zopet po imenih glasovalo; predlog pa je bil odklonjen.
Prihodnja seja v petek.
Proč z versko mlačnostjo?
Iz Zagreba, 25. aprila.
Navada je, da časopisi o velikih praznikih do-našajo uvodne članke o političnem položaju dotič-nega naroda ter se pri tem prav rado upletajo verske refleksije po nazorih, kakoršnih so po običaju pri-
Levi so zapazili bežeče in jih vprašali: „Zakaj
bežite ?"
„Ondi je bil velik šum". Na ta odgovor so se tudi levi spustili v beg. Dolgo, dolgo so bežali, douler niso dospeli v pustinjo, kjer ni bilo ne drevja, ne trave, ne vode. Na to so levi, mučeni od glada, vprašali pantre : „Od kod je prišel oni veliki šum ?"
Pantri so odgovorili: „Mi ne vemo." — „Kdo vam je pa to povedal ?"
„Tigri." Nato so levi vprašali tigre: „Odkod je prišel oni veliki šum V"
„Mi ne vemo, nam so rekle hijene," odgovorili so jim tigri.
Nato so levi vprašali hijene, od kod da je vender prišel oni veliki šum?
Hijene so odgovorile, da so zvedele to od medvedov, medvedi od slonov, sloni od bivolov, bivoli od nosorogov, nosorogi od mrjascev, mrjasci od gazele, gazele od opic, opice od šakalov, šakali od zajcev.
Nato oo levi vprašali zajce: „Od kod je vender prišel oni veliki šumi"
Zajci so jim odgovorili: „Mi smo na lastne oči videli, kako je neko drevo padlo v vodo , in od tega je nastal velik šum."
Levi, videči, da so za tako malo stvar izgubili hrano, raztrgali so zajce na drobne kosce. Ti vidiš,
vrženci dotičnih listov. Tako so prinesli o letošnjih velikonočnih praznikih tudi naši dnevniki take uvodne članke. Članki opozicijonalnih listov rišejo položaj naroda hrvatskega 8 črnimi bojami, saj imajo zato tudi dosta uzrokov, vendar pa pri vsem tem gojć nade v boljšo prihodnost, če se narod preporodi tudi v verskem pogledu.
Uradni časopisi pa so s sedanjim stanjem na Hrvatskem zadovoljni, kajti v zemlji vlada „red i zakon", a da bode še bolje, uvajajo se celo Bachove naredbe. Uradni list oponaša opozicijonalnim časopisom, posebno „Obzoru", da so njegovi članki pisani le pieveč v verskem duhu, češ da to pri nas ni toliko potrebno, saj je vera pri političnih vprašanjih Ie postranska stvar. S to izjavo je pokazal uradni list, ki zastopa ob jednem vlado in takozvano narodno stranko, kak duh veje v teh krogih. Verski indeferentizem je gaslo vseh, ki se zbirajo pod zastavo uradnega lista. Čudno tudi ni, da je temu tako, saj se v tem krogu sestajajo mlačni katoliki, pravoslavni Židi, pa tudi framasoni in bogatajci. Taki ljudje seveda zagovarjajo verski indeferentizem, ker jim gre v prilog pri njihovih političnih podjetjih. Znajo namreč dobro, da bi kmalu odklenkalo njihovemu gospodstvu, Čim bi se v narod hrvatski povrnil pravi verski duh. Zategadel tudi tolika mržnja na opozicijo, ker je le ta vzela v svojo obrambo krščanstvo proti novemu brezverstvu, ki čem dalje bolj razjeda moč našega naroda.
2e poprej sem jedenkrat omenil, da opozicija ni dobro ravnala, ko v svojem proglasu prigodom zedinjenja ni omenila tudi verskih naših zadev. Ni dosta, da se samo po časopisih brani krščansko prepričanje, vsa stranka mora biti za to zavzeta in radi tega bi bila morala biti uvrščena v zajedniški program tudi posebna točka o tem. To se more seveda še lahko zgoditi, a da je to potrebno, najbolje dokazuje držanje mažarske stranke nasproti verskemu vprašanju. Naj bode nam dozvoljeno tukaj omeniti še neke važne točke. Vsi se še dobro spominjamo zadnjega pastirskega lista avstrijskih škofov prigodom zadnjih volitev.
Brez dvoma je ta list mnogo uplival, da je bilo izvoljenih v državni zbor toliko odličnih krščanskih mož. Iu da je omenjeni list avstrijskih škofov bil izdan o pravem času, nam je najbolji dokaz vpitje liberalnega in brezverskega časopisja, ki ni moglo najti zadosti strupenih besodij, da pogrdijo ž njimi začetnike tega lista. Avstrijski škofje so izvršili s tem svojim činom pravo svoje apostolsko delovanje tudi glede političnih zadev svojih podložnih.
In pri nas, ki potrebujemo duhovne pomoči v isti meri, če ne večji, vse molči. Naši protivniki se pripravljajo, da v bodočem saborskem zasedanju iz-neso pred sabor versko politične postave, da se iz-jednačimo čim prej z Ogersko tudi v tem pogledu. Uradni list vsaj do zdaj te nakane ni kategorično zanikal, če tudi je bil od opozicijonalnih časopisov tolikokrat izzvan.
Ne bode li prekaeno boriti se proti temu po dokončanih volitvah, ker brez dvoma zmaga v veliki večini mažaronska in protikrščanska stranka, če
da so zveri, verujoč drugim, izgubile vse in da bi ne poginile od gladu, so bile levom in tigrom v hrano. Ti si vrjel mojim po Bhadri sporočenim besedam in sedaj dobiš plačilo za tvojo lahkovernost. Jaz te nisem čakal v tej pustinji; osoda te je zanesla sem, odkoder se več ne povrneš.
To rekši izginil je brahman. Svastika je odšel po nepreglednem polju, kjer so se travice nežno med seboj spletale, in zaigral na svojo piščal zadnjič — tužno pesen.
Vsebina tega poglavja se imenuje „marana" (smrt).
VII.
Ko je solnce dvanajstkrat končalo svojo pot po modrem nebu, je prišla Bhadra k gozdnemu jezeru. Noč je prižgala na tisoče lučic, cvetlice kakor bakle pred kipom Brahme. Obdani od dišečih, prijetno sanjajočih trav vile so se srebrne niti studencev.
Bhadra je videla, kako se je krasna, bela cvetka dvignila iz temne globine z zaprto čašico, kako jo široka temno-zelena peresa podpirajo, kako je ona trepetala ob nežnih udarcih pluskajočih valčkov.
Dolgo je ona stala na obrežji hladnega jezera, dokler ni pobledela noč in priplulo ua nebo zopet zlato solnce. Se dvanajstikrat je poljubilo s svojimi zlatimi žarki mlado deklico, stoječo na bregu in opa-zujočo, kako pljuska voda ob pobrežno kamenje, se
se ne stori vse, kar je dozvoljenega in postavnega v korist krščanske stranke? Razveselili smo se, ko smo našteli med 30 kandidati, katere je postavila opozicija, 8 duhovnov, a našlo bi se jih gotovo še več, da jih ima kdo bodriti v tem težavnem pogleda. Tukaj mlačnost ni niti najmanje umestna, saj je dobro znano, zakaj se gre. Ce ravna z bodočimi volitvami mož, ki je javno zatajil božanstvo Kristusovo, potem debro vemo, kako stojimo. Treba ee je odločno upreti, da taki možje ravnajo še v bodoče z našimi javnimi zadevami in da zatrosijo v naše zakonodavstvo poganske in brezverske nazore.
Narod pričakuje pomoči od one oblasti, ki ima biti v takih vprašanjih merodavna. Vera ne more in ne sme biti pri nas postranska stvar, kajti ž njo naš narod stoji in pada. Sovražniki njegovi dobro znajo, kaj počno, a prijatelji njegovi naj ne drže križem rok, ko se je treba pripravljati za obrambo njegovih najdragocenejih svetinj — vere in narodnosti, ki jih je podedoval od svojih očetov ter branil in gojil do dandanes, a ne misli se jih z lepa odreči, ker dobro vš, da more le ž njimi obstati. — Duhovne pomoči potrebuje tedaj narod v svojih hudih borbah, a bode li je dobil, kakor jo s pravico pričakuje, podi se pokrepčau v borbo, iz katere mora iziti, če tudi ne še sedaj, ali kmalu kot zmagovalec v verskem in narodnem pogledu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. aprila.
Jezikovna naredba »a Moravsko pro-vzroča nemškim liberalcem in nacijonalcem še mnogo večjo preglavico, kakor ona za Češko, ker je s tem, kakor smo že poudarjali, vlada hote ali nehote priznala celokupno&t češkega naroda v vseh čeških deželah, namreč na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Zgoraj omenjeni nasprotniki slovanskega imena se sicer nekoliko tolažijo s tem, kar navajajo poluradni listi, da je namreč to zadnja dobrota, ki je padla za Češko z vladne mize, akoravno tej trditvi ne morejo pripisovati popolne verjetnosti. Ti, kakor morda nekateri vladni časopisi, slikajo vso zadevo še vedno kot neko izvanredno prednost, ki se je s tem naklonila Cehom, in prav nič nočejo priznati, da Cehom vkljub opetovanemu zahtevanju še mnogo manjka, kar že dalje časa uživajo nenasitni Nemci.
Novo mažarsko nasilje. Ogerski Slovaki nabirajo že več let denar, da zasnujejo slovaški gimnazij v Turč sv. Martinu. V isti namen so si zasnovali posebno društvo, ki bi imelo skrbeti za vzdrževanje šole, ter so predložili pravila istega mažarski vladi v potrjenje. Ogersko ministerstvo za notranje stvari pa je kljub jasni določbi § 26. oger-skega narodnostnega zakona, ki dovoljuje slehernemu narodu, da si sme snovati ljudskih, srednjih in visokih šol in ustanavljati društva v ta namen, odreklo (!) tem pravilom svoje potrjenje in sicer z motivaeijo, da je za višjo omiko slovaških državlja-hov že preskrbljeno v državnih učnih zavodih, Slovaki pa da nimajo slovaških učnih knjig in da morajo vsled tega rabiti knjige v češkem jeziku! 1 —
ondi odbija in valovi zopet nazaj. Vsako noč je priplavala na površje tajinstvena bela cvetka, vsako noč je zrla nanjo Bhadra in mislila, da tudi ona čaka nečesa.
Ko je prešlo dvajset dnij, uvidela je, da se Svastika ne vrne kmalu. Toda ona ga je pričakovala in mislila zatrdno, da se kdaj povrne. Da pa jo carjevi sluge ne najdejo, se mora nekam skriti. Toda dobč jo povsodi; le v oni cvetki jo ne dobć, ako bi se mogla skriti v nji. Se je o tem premišljevala, ko se odpre s silnim šumom bela čašica nežne cvetke. Iz te so se dvignili zlati prašniki, zgrabili in jo potegnili v cvetko.
Ona je čutila, kako postaja vedno manjša in manjša, kako jo je cvetni venček vzel v svoje mehko in toplo objetje, kako se potaplja vedno bolj in bolj v temno globino, kako jo cvetna peresca vedno bolj in bolj zakrivajo, le njene modre oči zro temno nebo.
Videla je, kako postajajo cvetni listi vedno bolj modri, kako so se valovi umirili, kako je veter potihnil, kako so trepetale in bledele zlate zvezde.
In mnogokrat je vstajala zarja in pokrivala s svojo rdečo barvo modro nebo in modro — cvetko, — v kateri čaka Bhadra, — toda ne dočaka oddaljenega Svaetike, kateri je že davno odpel svojo zadnjo žalostno pesem.
Skrb mažarske vlade za slovaško šolsko mladino je pač znana malone celemu omikanemu svi tu in torej se bode tudi težko našel kedo, ki bi verjel, da se morajo Slovaki posluževati čeških (!) knjig. — Tako se javlja mažarski „liberalizem".
Napitnici avstrijskega cesarja in ruskega carja pri slavnostnem obedu minuli torek zvečer sta napolnli z veliko radostjo vse miroljubne prebivalce na evropskih tleh. Prijateljstvo, skupnost, mir, to so tri tcčke omenjenih napituic, katere pozdravlja vse evropsko časopisje; izjema je le neznatna, kajti evropsko prebivalstvo si po veliki večini želi trajnega miru, od katerega je odvisno blagostanje narodov. Velike nade se stavijo na izjavi dveh mogočnih vladarjev, katera sta v stanu, mogočno vplivati na razvoj posebno balkanske politike. Le nekaj kali sedanjo radost evropskih narodov. Vodja politike, oziroma nore trocarske zveze, bi rad postal nemški cesar, ki po naš m mnenju nima toliko pravice vtikati se v izhodno vprašanje, ker nima tolikega vpliva, kakor Avstro-Ogerska in Rusija, posebno ker ui mejaš balkanskih državic. Bodisi kakorkoli, gotovo je in iz besedij v napitnicah obeh vladarjev je jasno, da smemo gojiti najboljše nade v najbližnjo bodočnost
V nemškem, državnem *boru se je vršila v prvi seji po velikonočnih praznikih 27. t. m. zelo živahna debata, v katero so mej drugimi posegali tudi socijalni demokratje. Vlada je predložila namreč načrt, v katerem zahteva 40 milijonov za nakup rezervnega materijala za topuičarske namene. Nemškim poslancem je še preveč v spominu zahteva vladina za pomnožitev nemškega brodovja, nego da bi kratkomalo odobrili najnovejšo predlogo. To so pokazali tudi v tej seji ter izjavili, da bi bili še le tedaj res pravi „brezdomovinci", ko bi proti volji prebivalstva dovoljevali tolike naknadne kredite za vojaške namene, ko izkazuje redni proračun sam nad 800 milijonov. Pa tudi nekateri zastopniki vladi prijaznih strank so izjavili, da načeluo sicer ne bodo nasprotovali vladni predlogi, pač pa bodo zahtevali, da se strogo pregleda točka za točko. — Poleg tega je pa igrala v tej seji zelo važuo vlogo zadeva znanega nemškega morilca v Afriki Petersa. Socijalist Bebel in tudi zastopniki drugih strauk so zahtevali, naj se Petere takoj aretira in prične proti njemu kazensko postopanje zaradi umora.
Posredovanje velevlastij v grško-tur-škem vprašanju. V poslednjem času so začeli razni listi pisati o eventuvalnem posredovanju evropskih velevlastij v zadevi grško-turške vojske. Nedavno smo še omenjali, da grška vlada nikakor ne bode iskala pomoči pri velevlasteh, marveč se bodo Grki bojevali do skrajuih mej. Sedaj se je pa pokazalo, da grška vlada ne bo mogla držati dane obljube in da bode morala prej prositi pomoči, nego je sama mislila. Bazni politiki ugibajo, kako daleč se bo raztegalo to posredovanje evropskih velevlastij. Berolinski krogi, ki imajo še vedno nekako pi vo besedo v tej zadevi, pišejo, da je najmanj, kar morejo velevlasti zahtevati od Grkov, da odzove polkovnika Vassosa iu ostavijo Kreto vsi grški vojaki. Vsekako bo pa največje poniževanje za Grke to, da bodo morali vkljub svojemu ponosu vendar le obrniti se do velevlastij, kar bi jim ne bilo treba storiti, ali vsaj tako naglo ne, ko bi ne bili postali najedenkrat popolno nejedini in tako pahnili sami sebe v gotovo pogubo.
Srbski kralj Aleksander potuje v kratkem v Cdtinje, kjer vrne obisk knezu Nikolaju. V zvezi s tem potovanjem je pa po poročilu „Pol. Сјгг." zaroka srbskega kralja s sedemnajstletno črnogorsko princezinjo Ksenijo. Zaroka se izvrši neki že v prihodnjih dneh meseca maja. Črnogorski uradni list .Glas Črnogorca" sicer o tem sedaj še molči, vender pa pozdravlja kralja Aleksandra kot najdražjega brata in najiskrenejega prijatelja črnogorskega vladarja.
Razmerje mej Srbijo in Turčijo. Srbski narod prejme v kratkem nov dokaz bultanove naklonjenosti. Nedavno smo poročali, da je sultan dovolil otvoritev vseh srbskih šol v Makedoniji, kar je bilo navedenih v dotični prošnji, oziroma zahtevi, sedaj pa je sultan naznanil srbskemu in črnogorskemu poslaniku, da bo kmalu izdal odlok, s katerim se priznava srbska narodnost v Turčiji. S tem si bo menda pridobil sultan zadostno zagotovilo, da ostane Srbija neutralna.
Slovstvo.
Katoliški Obzornik.
Zelo nas je razveselil najuovejši krepki pojav v naši književnosti. List, ki je iz4el pod imenom „Katoliški Obzornik" utegne postati izvrsten, vsestransko našim potrebam ustrezajoč znanstven list.
Ko je prenehal hni „Rimski Katolik", bali smo se že, da ne bi, vsaj za nekaj časa, prenehalo književno delo, katero je tako krepko vodil dr. Mahnič. No sedaj, ko vidimo „Kat. Obzornika" prvo številko, ni se nam treba več bati. Tu vidimo, da imamo dovolj krepkih močij, katere no rabijo za vspešno delo ničesar drugega, nego vspodbudo in organizacijo. Treba nam je duševnega ognjišča, kjer se shajajo izobraženci, združeni v trdno vez po moškem prepričanju iu neomahljivih načelih ; ti si razdeli v zaupnem občevanju tvarino — in tako lahko dosežemo izredne uspehe.
Takoj v prvem, jako krepko pisanem članku gospod dr. Aleš Ušeničnik črta pomen „Leonove družbo", iu namen „Katoliškega Obzornika". Naj tu navedemo nekaj krepkih, jedrnatih besed iz tega spisa :
„Katoliški Obzornik" hoče biti glasilo „misli svobodne". Z* svobodo misli se bo boril; ne za ono svobodo, ki je le upornost resnici, ampak za svobodo, ki jo dil resnica, za svobodo od zmot in blodenj, za svobodo, ki jo je mislil božji Zveličar, ko je rekel: „Resnica vas bo osvobodila". (Jan. 8. 32 J Zakaj sužnjost zmote in bloduje je najhujša sužnjoet. „Iz sužnjosti kakega človeka", kakor modro pravi sv. Avguštin, je moči kdaj ubežati in počiti. Kam pa naj sužnnj zmote beži ? S seboj jo vzame, kamorkoli zbeži ! Ei na sužnjost našega duha je, če ga ima v svoji oblasti zmota, in zoper to sužujost se bo bojeval veekdar „Katol. Obzornik". Klanjal se bo resnici, razodeti ali naravni, ne gledć, da je morda temu ali onemu resnica čez voljo. Veri in vedi bo služil „Kat. Obzornik".
Kako je razmerje „Kat. Obzornika" do „Rimskega Katolika", je povedal gosp. urednik: „Tega ne, da bi „Kat. Obzornik" zmetel le jeden pojem, ki jih je s tolikim trudom čistil in bistril „Rimski Katolik". Bolje da ga ni, nego li da bi bil brez načel I"
Dr. Jos. Pavlica v naslednjem spisu spisu je življenje in delovanje dr. Mahniča. „Duhovnemu očetu slovo in naročilo" je naslov ljubeznivemu spisu, kateri je pisan tako objektivno in trezno, da ga bo z veseljem lhhko bral tudi politični nasprotnik dr. Mah-ničev. Kdi r hoče vedeti, kakošen je bil, in kakošen je dr. Mahnič, naj prebere te vrstice, in zastudilo se mu bo grdo pisareuje naših liberalnih časnikarjev, ki so vse sile napeli, da izpodkopljejo učenjaku spoštovanje in veljavo.
Dr. Aleša Ušeničuika spis: „Nekaj poglavij iz mistike o satanu", kaže temeljitega bogoslovca in modroslovca, kateri pa združuje z učeujaško izobraženostjo tudi lep popisov&len dar. Naslov bi se utegnil komu zdeti čuden. Naj pa bere spis, iu dobil bo v njem mnogo globokih resnic, ki morajo zaradi svoje važnosti vzbujati občno pozornost. Spis je pripraven, da zbistri pojme takim ljudem, kakoršni v „Narodu" vedno in vedno vlačijo „katoličana Tax la" na dan. Če bi taki pisarji le hoteli kaj brati, kar ni pisano v kakem liberalnem časopisu !
Velike praktične vrednosti je dr. Janeza Ev. Kreka spis : „Materijalistično m o-droslovje". Mož, ki je vse svoje izredne moči posvetil zboljšanju sedanjih pogubnih socijalnih razmer, prijel je svojega sovražnika — brezversko svetovno naziranje — v njegovi kotenini. Socijalna demokracija je materijalistična. V tej številki kaže g. pisatelj njen razvoj. Odkar je zavladala namestu sholastičnega silogizma induktivna metoda, odkar je namestu jasnih razumskih načel zavladala v ved, prevratnost in breznačelnost, začel se je propad mo-droslovja, kateri je do žalostnega zvršetka prišel v Heglovem ideologičuem panteizmu.
Kratko nam kaže g. pisatelj sadove tega mo-droslovja. V pravoslovju se ga je polastila liberalna država, katera svoj hinavski, vkljub vsem svobodo-mislenim frazam tiranski sestav postavlja na Heglov nauk, da je država nastala iz razvoja absolutne ideje — boga —, na tem razvojnem, evolucijskim temelju sloni sedaj prirodoslovje in zgodovinopisje. A pokazal je tudi svojo uničujočo moč : iz Hegel-novih nazorov se je porodil nihilizem in socijalna demokracija. Dj sem je prišel pisatelj v prvi šte-
vilki. Do pravega materijalizma in do socijalne demokracije bo prišel v drugi številki. Kar nam je doslej podal, je samo priprava in logični in zgodovinski razlog za sedanje revolucijonarno gibanje. — [er bo nadaljevanje jako zanimivo in poučno, pričakujemo ga željno.
„Ob o s e m s t o 1 e t n i c i križarskih vojsk" je jako zauimiv spis, v katerem se gosp. ? r. Kovačič kaže ne samo temeljitega zgodovinarja, ampak tudi modroslovno izobraženega, trezno presojajočega opazovalca kulturnih razmer. Primerjanje in razsojevanje zgodovinskih dogodkov je jasno in duhovito. Pisatelj je čisto nepristranski. On zagovarja križarje, a brezobzirno kaže njihove nApake. Zraven se pa ne omejuje na svoj predmet, ampak razvija načela pravega zgodovinarja in zlasti opozarja, na kaj moramo mi dandanes paziti, kadar sodimo o prejšnjih vekovih.
Naslednji spis: „Leposlovje fin de s i e <j I e " opisuje „nove struje", katere so sedaj prišle do ekstremnih ekstravagantnostij. Naturalizem je pustil pisatelj nalašč. Omenja ga le kratko, kajti dostojen pisatelj se ne omadežuje rad s podlostjo, v kateri blodd ti „novostrujarji". V karakterističnih vzgledih nam riše v prvem poglavju realistično, socialistično pesništvo, v drugem pa popolni propad vede iu umetnosti — dekadentizem. Pisatelj naveja vzglede iz slovenskega, francoskega, italijanskega, češkega iu poljskega slovstva, in sicer ocenjuje samo najnovejše literarne prikazni. Upamo, da bo koristil zlasti mladini, katera sedaj brez variha in svetovalca stoji pred „novimi strujami".
Dr. Jož. Debevec v dramatični obliki slika razvoj protiverskega gibanja od prvih starišev do današnjega dne. „Liberalizem ali večni Zid" je naslov tej duhoviti tragediji, katera se sicer ne bo igrala menda nikoli v gledališču, a se je v istini igrala v zgodovini. Kolikor smo spoznali iz „predigte", je gospod skladatelj temeljito proučil svetovno zgodovino, in nam sedaj v glavnih prizorih kaže glavne faze protikrščanskega boja. Nastopajo vse zgodovinsko važne osebe. Med njimi igrata veliko vlogo seveda stara kača in prototip liberalizma: večni žid.
Kratkemu političnemu razgledu slede slovstvene ocene. Ocenjujejo se važni spisi, ki imajo ali izredno znanstveno vrednost, ali pa so potrebni korenite ocene zaradi svoje škodljivosti. Dr. Andrej K a r 1 i n poroča n. pr. o najnovejšem velikem delu, o cerkvenem pravu, d r. A. U. o Tavčarjevih povestih. V drobtinicah poroča dr. Ign. Žitnik o ranjkem slavnem prirodoslovcu Dubois-Rey-m o n d u , med raznimi važnimi poročili je tudi dnljši spis o „seismometru", katerega je spisal gospod kanonik S u š n i k.
Rizviduo je iz tega poročila, da se je zbral okoli „Obzornika" krog pisateljev, ki so zares zmožui, Slovencem izdajati strogo znanstven izvrsten časopis. Upamo, da se bo oklenilo lista tudi posvetno razumništvo in ga krepko podpiralo. Koliko je v pravoznanstvu, v pr.rodoslovju, v zgodovini itd. tvarine, katera ima velikanski pomen za omiko I In kar jevzveziz omiko, vse je v zvezi tudi s krščanstvom. Treba nam je le nepristransko soditi. Bodimo pravični do Boga in do bližnjega, zatajujmo svoje osebno hudo nagnjenje, in lahko postanemo zavedni kristijani in izborni katoliški učenjaki. Uverjeni smo, da si bo „Katoliški Obzornik" priboril v učenih krogih tako častno mesto, kakoršno ima že „Dom in Svet" v krščanskih družinah kot zabaven in poljudno - poučen list!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. aprila.
(Lažnjivi kljukec.) „Narod" je pred dopolnilnimi volitvami v ljubljanski mestni zastop pisal: „Logično bi morala klerikalna stranka v Ljubljani, kjer je ogromna večina slovenskih volilcev v narodnem taboru, podpirati narodne kandidate proti nemški stranki, če ne drugače, vsaj s tem, da se volitve vzdrži". — Iz izjave odbora katol. političnega društva so se prepričali naši čitatelji, da smo storili tako. kakor je „Narod" pisal, ter izdali parolo našim volilcem, volitve se ne udeležiti. Posledica temu je bila, da se res noben somišljenik naše stranke volitve ni udeležil. — Sinočni „Narod" pa, ki je že najbrže pozabil, kaj je pisal 24. t. m., piše: Klerikalna stranka je svojim pristašem pač priporočala, naj se volitve ne udeleže, in isto je
storil meščanski volilni odbor, v istini pa agitujeta po svojih ljudeh očitno za nemške kandidate in zoper sloveuske, kar je škandal !" — Škandal je pač to, da „Narod" tako brezvestno resnici v obraz bije, kajti on sam najbolje ve. da ko bi bila naša stranka le količkaj storila proti narodnim kandidatom bi bil vspeh včerajšue volitve poraz „Narodove" stranke. Razmerje glasov, katere so dobili kandidatje „Narodove" stranke 330 oziroma 299, in glasov, katere je dobil kandidat Nemcev 218, je pač tako, da se z njim smejo pouašati samo — ljubljanski Nemci 1 Ni torej pametno od „Naroda", da tudi sedaj z lažmi hoče p ikriti svoj moralen poraz !
(Red mašuikovega posveJevanja) prejeli bodo letos naslednji gg. bogoslovci: Iz četrtega leta: Jožef Eppich od Stare Cirkve pri Kočevju, An ton G o I f iz Loža, Vojteh Hybašek iz Ružena na Moravskem, Auton Jarc iz Novega Mesta, Ivae Jereb iz Ljubljane, Ant. Jerič iz S. Vida pri Zatičiui, Evgen L a m p e iz Metlike, Iv. Mlakar iz Železnikov, Valeutin Oblak iz Mavčič, Ivan Sever iz Škofje Loke, L»uard Zupan iz Krope. — Iz tretjega leta: Frančišek Koželj iz Mengša, Jožef K r ž i š n i k iz Poljan pri Skoi|i Loki, Andrej L a v r i č iz Starega Trga pri Ložu, Jožef L a v r i č iz Blagovice, Blaž R e b o 1 iz Tr-stenika, Avgust Schauer iz Poijanice, Frančišek Zupančič iz Zatičine. Delili bodo višje redove prevzvišeni gospod knezoškof dne 18., 20. in 22. julija.
(Iz c. kr. mestnega šolskega s>eta.) O seji, katera se je vršila v četrtek, dne 22. t. m., prejeli smo sledeče p jročilo: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o tekočih stvareh in povć, kako so bile rešene. Osmim učiteljicam se dovoli pripust k izpitu učne vsposob-Ijenosti, deloma za ljudske, deloma za meščanske šole, deloma s slovenskim in nemškim, deloma samo z nemškim poučnim jezikom. Prošnja mestnega ma gistrata, da bi se šolska mladina pritegnila pod nadzorstvom učiteljstva pokončevanju hroščev v tivolskem gozdu in mestnem logu, se odkloni. Sklene se, šolska vodstva na to opozoriti, da 1. dan maja tudi letos ne bodi pouka prost. Reši se neka prošnja za odpis ukovine in pa neka prošnja za izpust iz vsakdanje šole. Pritrdi se izključitvi neke učenke radi zanikernega pohajanja neke zasebne šole z dostav-kom, da je na njenega očeta vplivati, naj vpiše hčer v kako javno š lo. — Prošnji dveh učiteljev za novčno podporo, se sklene na višjem mestu priporočiti. Sklene se, podpirati prošnjo vodstva obrtne pripravljalnice na II. mestni deški petrazrednici za razširjenje te šole v trirazreduico in pa priporočiti, da se na obeh pripravljalnicah nagrada za vodstva toliko zviša, da bo jeJnako oui za vodstvo ljudske šole. Rešijo se tri prošjje za oprostitev od obveznega pouka v slovenščini in na znanje se vzame povoljua rešitev neke interne zadeve.
(Domača umetnost.) V prodajalnici gosp. Koli-mana na Mestnem trgu je te dni razstavil akad. slikar Ivan Grobar tri genre slike, ki zaslužijo v polni meri pozornost našega občinstva. Prva podoba : „Pred poroko" predočuje zaduje trenotke neveste v domači hiši. Krog nje so mati, sestra in bratec; starka skriva svojo ginjenost z malenkostnimi popravami v nevestinih laseh, nevesta pa st ji z rosnimi očmi iu sklenjen ma rokima sredi svojih dragih. — Drugi dve sliki imata naslov: „Na večer", ter predstavljata m.čua prizora iz kmečkega življenja. Kmet počiva v večernem mraku pri peči ter prižiga svojo pipico, gospodinja stoji pred ognji ščem iu m ša sok s kuhalnico. A mej tem ko je prva slika podoevna, ter kaže navadno razsvetljavo kmečke koče, sta ostali dve sliki izdelani v polu-temi ; le obrazi so razsvetljeni od ognja, vse drugo pa je zagrnjeno v večerni mrak. Kontrast med temnimi partijami in razsvetljenimi obrazi je vrlo pogojen in priča o fi lem opazovanj'. Sploh vidimo na Groharjevih slikah, da ima umetnik velik čut za genre. Z bistrim očesom slika naše domače življenje in z veliko ljubeznijo riše njegove vsakdanje, a vedno mične poteze. Oblika je v obče pravilna, kolorit čist in prijazen, pri claire-obcure tehniki pa posebno dobro pogojen. — Kakor čujemo, živi umetnik sedaj skoraj brez naročil in brez podpore v svojem roduem kraji, v Sorici na Gorenjskem. Ivan Grohar pa zasluži, da obrnemo pozornost nanj, kajti njegova dosedanja dela so dokaz njegove nadarjenosti, pridnosti in vednega napredka. Razstavljene slike bi bile vsaki sobi v kras. Reklo se nam je, da so za razmerno skromen honorar na prodaj.
(Darovi.) Za katoliški dom: Gosp. de-želtii poslanec Schwciger, župn k na Radovici, 3 gld. — Za slovenske Salezijauce: G. Fr. Porenta, župnik v S >ri, 3 gld. — Bog plačaj 1
(Iz Breznice) Letošnjo spomlad, so se pri nas čebele do sedaj dobro obnesle, ker so se zgodaj začele pasti. To se razvidi iz tega, ker je prvi roj iz-letel že 15 aprila iz ulnjaka nadučiteija g. Až-mana, in dne 28. aprila iz ulnjaka g. Egidija Jegliča trgovca na Selu.
(Vožui red za mesec maj ) Ravnokar smo prejeli vožni red državnih železnic, veljaven za čas od 1. do 31. maja t. I. Tu omenjamo le sprememb, ki stopijo v veljavo na progi Ljubljana-Trbiž. V Ljubljano prihaja vlak ob 5 52 zjutraj, 1120 dopoludne, 4-57 popoludne in 9*06 zvečer, odbaja pa ob 7 05 zjutraj, 1150 dopoludoe, 4 02 popoludne in 12 05 po noči. Poleg tega vozi od 1. maja nadalje mej postajama Ljubljaua L«sce takozvani potresni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 7 55 zjutraj in odh ja ob 7 46 zvečer.
(Zdravje v Ljubljani) od 18. do 27. t m.: Novorojenih je b lo 19. Umrlo jih je 25; mej njimi za duSljivim kašljem 3, za jetiko 8, za vnetjem sopilnib organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 10; mej njimi je tujcev 9, iz zavodov 10 — Z* infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za oslovskim (dušljivim) kašljem 3, za vratico 2, za mumpsom (Parotitis epidemici) 1.
*
* *
(Kaplan Andrej Romavh t) Iz Celovca, dne 27. aprila: Prežalostna novica se je danes raznesla iz nemških Kotarč. Brzojav nam je naznanil, da je tam umrl kaplan Andrej Romavh, naudušen duhovnik, iskren slovenski domoljub! Mnogi njegovih prijateljev in znancev uiti vedeli niso, da je obolel, tem bolj jih je pretresla žalostna novica. V mladih letih, polnih upov in lepih načrtov je bil rajni Andrej. Kako iskreno je ljubil svoj slovenski rod, kako vneto se je potegoval za njegovo čast, kako zvesto mu je hotel služiti. Ni mu bilo dano, Bog je hotel drugače! Poklic ga je postavil med Nemce, a srce njegovo je vedno hrepenelo priti med Slovence, iskreno je želel delovati med ljubljenim slovenskim ljudstvom. Ali ni dočakal tegal — Porodil se je I pokojni Romavh dne 30. novembra 1872. leta v Dolu, skočidolske župuije, kot priprcstih starišev sin. Šolal se je v Beljaku in na beljaški gimuaziji je pokojni Lendovšek jako dobro uplival ua mladega dijaka in mu budil ter gojil ljubezen do materinščine. V celovškem bogoslovju se je z veliko vnemo poprijel bogoslovskih naukov, prosti čas pa posvetil učenju slovenščine in drugih slovanskih jezikov, v katerih se je povspel do precejšnjega znanja. Lani, dne 15. julija, je bil posvečen v mašnika, mesec pozneje je nastopil duhovsko službo v Kotarčah, ki je imela postati njegova prva in zadaja. Pred veliko nočjo se je prehladil, lotila se ga je iuflueoca, iz katere se je razvila plučuica in vnetje možganov in danes ob 11. uri predpoludnem je po vsprejema sv. zakramentov izdihnil blago dušo. Ob njegovi rakvi žalujejo stariši njegovi z bratom, katerim so se s pokojnikom porušile najlepše nade. Za njim žalujejo prijatelji njegovi, katerim je bil vedno zvesto udan, ž njim je slovenski narod na Koroškem izgubil jednega svojih najboljših, najzvestejdih sinov! Počivaj lahko v tuji zemlji I Večna svetila Ti luč!
—rn —
(Iz Prage.) Trgovinski pomočniki so sklicali na streliški otok shod socijalistov brez razločka kategorij in narodnosti. Prišlo je tudi nekaj sto narodnih delavcev. Socijalni demokratje so prepevali pesmi na svoje židovske socijalne kolovodje, poslance in govornike ia ko so narodni delavci zoper to vzdignili svoje glasove, začeli so s.cijalisti grozen pretep, pri katerem je bilo več ljudi ranjenih. Predsed ništvo, večjidel židje, so iskali rešitev skozi okna. - Na Vinohradih je 33 zdravnikov, med njimi sedem Židov, ua Smihovu je sedem Židov med 24 zdravniki, v Karlinu med 17 tudi 7, v Zičkovu med 8 samo 2. V Sleziji je 21 kandidatov odvetništva, 1 je Poljak, 3 Cehi, 6 Nemcev in 14 Židov. Zares svet in njegovi židje. — Delničarji praške tram-w.yske družbe so imeli v Bruselju svoj občoi zbor. Za leto 1896 so imeli čistega dohodka 346.506 fr., dividenda znese 3 franke. Dobička je toliko, a koči-jaži in sprevodniki imajo veliko trpljenja, na katero se nihče ne ozira. O „čvrstih" konjih tramwaya se še govoriti ne sme. — Pri Libani je prišel pod vlak l'/i leta star otrok. Vlak s 13 vozovi je šel čtz njega, toda otroku se ni nič zgodilo, kakor da
si je odnesel nekaj prask. Kdo ga je varoval? — Županstvu Prage je bila že nakazana državna podpora v zuesku 2,000.000 gld. za občinska podjetja.
(Iz Brna) Sv. Oče so podelili kiparju g. Janezu Tomoli komauderski red sv. Gregorija V. za njegove zasluge za cerkev, ki si jih je nabral deloma s svojimi deli, deloma z gmotnimi podporami. — Polbrat soc. posl. Hybeša, Valenta, ga je opravičeval ozir Hybešovega protesta zoper češko državno pravo. Dejal je: „Kaj je vzrok, da je podal moj brat, poslanec, protest zoper češko državno pravo ? Denar. Brat uboga in služi onemu, ki ga plača. Mojega brata so v brnskem okraju volili Nemci, Židi in delavci, zistopa jih torej kot svoje volilce, to pa tem bolj, ker mu dajejo denar.11 Dobro! — Nemška gimnazija v Kijoju se zapre konte tega šolskega leta. Isto gimnazijo so ustanovili I. 1760 pijaristi, radi pomanjkanja uč.teljev se je zaprla I. 1773 in odprla zopet še le 1. 1868. — Občina Praslovice ima v jednem letu že petega župana. Mora biti jako dobra občina. — Ogerski notranji minister Perczel je prepovedal ustanoviti v Turč. sv. Martinu slovaško gimnazijo, ker ui slovaških beril in bi se morala rab:ti berila češka. Pač tehten vzrok.
(Rusko šolstvo.) V Rusiji je 177 moških gim-nazijev, 58 progimnazijev, 104 realke, 55 pravoslavnih semenišč, 185 duhovniških šol, 163 ženskih gimnazijev, 61 škofovskih dekliških šol, 60 zavodov carevne Marije, 34 vojaških šol. V 555 posvetnih zavodih je bilo I. 1893 in 1893 87.411 dečkov in 62.974 deklic. Na 405.000 ljudilj in na 53.000 kvadratnih vrst pride jedna deška srednja šola, 1 dekliška srednja šola pa na 640.000 ljudij in na 88 kvadratnih vrst. Od leta 1880 množe se realke, zato je pa na gimnazijih vedno manj dijakov. Množe se tudi dijakinje. Gimnazije p hajajo večidel sinovi uradnikov in grajščakov, sinovi kmetov in rokodelcev pa hodijo večinoma v realko.
(Trgovina z dekleti.) Skoro dan za dnevom se sliši o tem sramotnem pojavu 19. stoletja. Zadnji čas smo brali, kako so se med rumunskim narodom potikale elegantne Židinje in vabile mlada rumunska dekleta v neko tovarno. Dajale so jim po 30 gl. are in obetale po 10 gl. plače na teden. Mnogo deklet so preslepili lepi obeti, a kmalu se je zvedelo, da so jih židiuje odpeljale v nesramne javne hiše v Bukareštu in Zofiji. — Zid Abraham Scharfmann ima v Carigradu kar monopol za tako trgovino. V uesramoih hišah drži dekleta toliko časa zaprta, jih strada in biča, dokler se v obupu ne vdajo v vse. Iz nevoščljivosti so ga konkurentje izdali ruskemu konzulatu, češ da ima v neki hiši zaprto štirinajstletno rusko dekletce. Ruski konzul je ukazal preiskati hišo in našli so osem ruskih deklet. — Te dni so zaprli v ruski Poljski 58 trgovcev z dekleti. Ta sramotna družba je zapeljevala dekleta k izseljevanju, potem pa jih odvajala v nesramne hiše v Brazilijo in Argentinijo. — Žalostno je, da trpe napredne moderne države tako sramoto 1 Žalostno je, a naravno je! Nekateri krogi trpe ali pa celo hote imeti brezsramne hiše — in nujna posledica je to sramotno rufijanstvo. Saj radovoljno bi šla v take brloge le najbolj zavržena bitja. Zato jih je treba slepiti, zapeljavati, odvajati, siliti, dokler ne padejo v obupno resignucijo. Dokler ne bodo vlade odločno prepovedale takih hiš, z ostrimi kaznimi kaznovale vsakega, ki ima take biše, dotlej tudi ne bodo zabranile te brezsramne trgovine. Seveda, dokler bodo mero-dajni krogi celo po pokrajinskih mestih zavoljo „zdravstva" delali take „eksperimente", dotlej nimamo nobenega upanja, da bi bilo skoro konec te gnjusue trgovine. Jedno rufi-janko bodo ujeli, devet drugih pa bode svobodno mešetarilo naprej. Cas je, da katoliški zastopniki vseh dežel nastopijo po zbornicah proti nesramnim hišam, ki jih vlade molče odobravajo.
(Prebivalstvo Londona) se je pomnožilo v letu 1896 za celih 41.000 duš. Nekako sredi leta so našteli 4,421.955 duš, toraj skoro 126krat toliko, kakor jih ima Ljubljana v sedanjem obsegu.
(Vožni listek za tje in nazaj.) Kmet, ki se še nikdar ni peljal skozi predor (tunel): „Za božjo voljo, kam se pa peljemo ?' Potnik: „V peklo I" Kmet: „Hvala Bogu, da eem vzel karto za tja in nazaj t"
Društva.
(Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.) Javne seje dne 18. marca t. I. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in v navzočnosti vladnega komi-
«arja, c. kr. deželnovladnega svetnika dr. pl. R ii -linga, udeležili nasledni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav D o 1 e n e c , Andrej G a s s n e r, Franc Hren, Janko Kersnik, Anton Klein, Franc K o 11 m a n n , Ivan Krajec, Josip Kušar, Josip Lenarčič, Alojzij L e n č e k , Karol Luckmann. Fr. Omersa, Karol Pollak, Josip R e b e k , Fr. Кз. S o u v a n, Feliks Stare, Filip Supančič in Jernej Ž i t n i k.
Zbornični predsednik otvori sejo in pripomni, da so trije gospodje opravičili svojo odsotnost z boleznijo, jeden pa z neodložljivimi opravki.
Predno se je prešlo k dnevnemu redu, je naznanil vladni zastopnik, da je minister z ukazom i dne 13. marca t. 1. potrdil zopetno izvolitev gosp. Iv. P e r d a n a predsednikom in g. Ant. K 1 e i n a podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice za 1. 1897 in je ob jednem blagovolil na znanje vzeti zopetno izvolitev g. Iv. Baumgartnerja provizoričnim predsednikom zbornice za omenjeno dobo.
I.	Predsednik prebere dopis g. c. kr. deželnega predsednika z dne 23. jan. t. 1., vsled katerega se v izvršbo Najvišjega patenta z dne 22. januv. t. 1. razpisujejo splošne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora in se je za volilni zbor trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani določil 18. marc 1897. Volitev, ki se ima po odredbi c. kr. dež. predsednika vršiti ta dan v zbornični pisarni, se ima ob 5. uri popoludne pričeti in je glasovanje ob 6. uri zvečer zaključiti.
Potem se je pričelo z glasovanjem. Oddajanje glasov se je končalo ob 6. uri zvečer. Po glasovalnem seznamu in zapiskih v volilnem imeniku je bilo oddanih 20 glasovnic. Na gosp. Josipa Kušarja glasilo se je 18 glasovnic in na gosp. c. kr. deželnega sodnega svetnika Iv. Vencajza dva. Ker zbornica voli skupno z mestom ljubljanskim enega poslanca, se je skupni izid razkazal in so se vsi volilni akti zapečateni izročili gospodu vladnemu komisarju.
II.	Na predlog zborničnega svetnika gospoda Fr. Om'ersa se soglasno zopet izvolita člana Karol Luckman in Jos. Kušar kot namestnik v državni železniški svet vsled ukaza želez, ministra z dne 26. febr. 1897.
Zbornica vzame izjavi izvoljencev glede vspre-jetja izvolitve zadovoljno na znanje.
III.	Za strokovnjake v prepirih glede lekarniških varstvenih znamk se izvoli gospoda lekarnarja Gabrijel Piccoli-ja in Ubald pl. Trnkoczy-ja, oba v Ljubljani.
IV.	Zbornični tajnik omenja zborničnega sklepa z dne 24. februvarija t. 1., da se udelpži shuda odposlancev tičočega se železnice čez Karavanke, če ga skliče češki deželni odbor. Zbornica je o tem obvestila občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Pred izvolitvijo odposlance se prebere dopis češkega dežel, odbora, ki vabi na shod dne 22. marca in naznanja nastopen sklep :
C. kr. vlada se poživlja, da se pri svojih ukrepih za izvršitev druge železniške zveze 8 Trstom ozira na to, da bo ta bistveno skrajšala pot s Češkega v Trst, in da odloži one projekte za sedaj, ki bi bili brez pomena za izvoz iz Češkega čez Trst, ali pa bi mu bile prospešne le po novih peage-pogodbah s privatnimi železnicami.
C. kr. vlada se torej poživlja, da pred vsem zagotovi zvezo Celovca čez Karavanke z eno točko državnoželezniške proge Trbiž-Ljubljana in od tam daljnjo neposredno zvezo.
Prebrala se je tudi uloga predstojništva trške občine Tržič, v kateri se izreka želja, da bi bilo v prid stvari, ko bi zbornica ali deželni odbor, na katerega se je tudi obrnilo, v karavanškem železniškem vprašanju zelo verziranega ravnatelja ilirske rudarske družbe za živo srebro g. Simon-a. Rieger-ja poslala kot odposlanca. Na predlog zborničnega svetnika Karola Luckmanna se sklene, za odposlanca izvoliti zborn. svetnika Andreja Gassner - ja, tovarnarja v Tržiču. Gospod Simon Rieger bo fungiral kot tehniški svetovalec.
Grško-turška vojska.
Iz bojišča danes ni posebnih novic. Vsled poraza grške vojske v Tesaliji so nastali v Atenah, kakor smo že poročali, veliki neredi. Ljudstvo se je zbiralo po ulicah in pred kraljevim gradom ter zabavljalo na prestolonaslednika. Nezadovoljneži so napadali prodajalnice, v katerih se nahaja orožje, ter so si prisvajali orožje, češ, da hočejo sedaj sami braniti domovino pred domačimi izdajalci. Meščanska straža je imela posla dovolj, da je ukrotila nemir-neže. Kralj je jedino s tem za sedaj rešil svojo krono, da je odvzel vrhovno poveljništvo prestolonasledniku Konstantinu. Vedno jasneje se vidi, da je opozicija s tem, da je silila na vojsko, hotela zanetiti v deželi upor proti kralju. Sedanje ministerstvo vsled zadnjih dogodkov nima v deželi nobenega zaupanja in kralj je poklical vodjo opozicije Rallisa k sebi ter se posvetoval ž njim o resnem položaju. Najbrže da odstopi sedanje ministerstvo in da Rallis vsprejme vodstvo vlade.
Iz Tesalije poročajo listi, da je grška vojska zapustila mesti Volo in Trikalo, ter da so turški konjiki zasedli ti važni postojanki. O bitki pri Mati se poroča, da so Grki še pred bitko bili že popolno zbegani. Edhem-paša je baje dejal: „Alah sam vedi, kaj mislijo grški poveljniki, da so ukazali vojakom umakniti se brez boja z vtrjenih mest, katera bi bili lahko še deset ur vspešno branili."
V Epiru se Grki še vedno dobro drže, vendar se tudi tukaj pripravljajo Turki na odločno ofenzivo. Vsaki dan dohajajo namreč nove turške vojne čete in govori se celo, da se poda Osman sam v Epir, dasi listi iz Carigrada poročajo, da se vrne Osman-paša v Carigrad nazaj, kar pa se glasi zelo neverjetno. Pri Pentepigadiji je bilo zadnje dni več bitk, ki so se za Grke ugodno končale. Tudi Preveza se ne more več dolgo braniti pred Grki, ker je del turške garnizije odpovedal pokorščino ter se združil z grškimi vstaši, katerih je v Epiru med Albanci vedno več.
Splošno se sodi, da ni več daleč čas, ko poseže evropska diplomacija v akcijo v ta namen, da se prično razgovori o miru mej Grško in Turčijo. Nadejajo se evropske vlade, da bo ta akcija imela ugodne vspehe, ker so Grki sami mej seboj nejedini in ker tudi Turčija ne more za dolgo časa vzdrža-vati armade, ker ji nedostaje gmotnih sredstev zato. Ve pa Turčija dobro, da ji tudi v slučaju, ako zmaga, ni pričakovati ne novega ozemlja, ne kake zdatne vojne odškodnine od Grške.
Atene, 28. aprila ob 12-10 popol. V mestu vlada popolen red.
Atene, 28. aprila. Zbornica danes popoludne ni mogla zborovati, ker ni bilo navzočih zadostno število članov. Poskusilo se bode znova sklicati sejo. — Listi poročajo, da je kralj vsprejel angleškega poslanika v daljši avdijenci in govori se o posredovanju velevlastij.
Atene, 29. aprila. Poročilo o odzvanju prestolonaslednika je neresnično. Prestolonaslednik ostane na čelu armade (?).
Atene, 29. aprila. Minula noč je bila mirna. Meščanska straža je čuvala mesto, časniki priporočajo prebivalstvu, naj se mirno zadrži.
Atene, 29. aprila. V slučaju, da se sestavi novo ministerstvo, bodo v njem zastopane vse opozicijonalne frakcije.
Solun, 29. aprila. Uradno se poroča, da se je bil boj pri Losfakiji. Grška armada se je morala umakniti. Ubitih je 400 (!) grških vojakov in veliko ranjenih.
Carigrad, 29. aprila. Grške čete so v največjem neredu ostavile Volo in Trikalo. Po poročilih iz turškega tabora je večina grške armade ubežala za staro grško-turško mejo.
Carigrad, 29. aprila. Zatrjuje se, da se Ghazi-Osmanpaša ne poda v Epir, marveč nazaj v Carigrad. — Iz Kaneje dohajajo poročila, da vlada mej grškimi četami pod poveljstvom Vassosa velik nered.
Carigrad, 29. aprila. Štiri grške oklop-nice so Turki obkolili v artaškem zalivu.
London, 28. aprila. Včeraj se je pečal angleški ministerski svet z orijentalskim vprašanjem oziroma s posredovanjem v tej zadevi. Govori se, da želi kraljica kar najhi-trejo pomoč za kralja Jurija.
Petrograd, 29. aprila. Včerai je odšel na grško-turško bojišče prvi oddelek rude-čega križa.
London, 29. aprila. Grški vjetniki v turškem taboru zatrjujejo, da je zapovedal prestolonaslednik Konstantin povodom zadnjega boja pri Delileru, naj se za četami postavi bataljon vojakov, ki naj bi streljali nanje, ako bi se hotele umakniti. (?)
Telegrami.
Petrograd, 29. aprila. Včeraj dopoludne se je vršila na čast cesarju Fran Josipu na Marsovem polju velika vojaška parada, katere se je udeležilo 54 bataljonov, 32 eska-dronov in 140 topov. Zapovedoval je veliki knez Vladimir Aleksandrovič.
Dunaj, 29. aprila. Deputacijo trgovcev, ki je vložila ugovor proti bombardovanju Soluna, je vsprejel včeraj mestu zunanjega ministra grof Welsersheimb ter izjavil, da ni za mesto nikake nevarnosti.
Budimpedta, 29. aprila. (Poslanska zbornica.) Poslanec Apponyi je vložil nastopno interpelacijo: 1. Obstoji li mej velevlastmi dogovor glede načel, po katerih se bo sklepal grško - turški mir? 2. Ako sta, kar je pričakovati, status quo in avtonomija Krete tudi sedaj glavni načeli, ki združujeta velevlasti, smatra li zunanje ministerstvo ta trenutek ugodnim, da se store potrebni koraki in narede konec brezpomembni in politično škodljivi vojski ter se zopet mejnarodnemu pravu in humaniteti primerno vrede razmere? 3. Ima li potovanje vladarjevo namen, pospešiti akcijo, ki modifikuje naše zvezne odnošaje, ali se pa hoče brez teh doseči sporazumljenje z Rusijo v vzhodnem vprašanju ? 4. Jeli vlada voljna svojedobno poročati o vspehu vladarjevega potovanja?
Berolin, 29. aprila. Državni tajnik baron Marschall in glavni konzul državice Oranje sta podpisala prijateljsko in trgovinsko pogodbo mej Nemčijo in državico Oranje.
London, 29. aprila. Iz Newporta Novega v Virginiji se poroča: 27. t. m. je razdejal v pristanišču požar dva mostova z blagom. Skupna škoda znaša dva in pol milijona dolarjev. Trije mornarji so utonili.
Umrli eo:
V bolnišnici:
26. aprila. Adolf Aleš, črevljarja sin, 4 leta, davica. — Katarina Oernič, delavka, 34 let, anaemia acuta. — Frančiška Verbič, gostija, 60 let, neuralgia marasmus.
Tujci.
27. aprila.
Pr' Slonu : Orlando iz Napolja — Gaiuer iz Solno-grada. — Weiss iz Prage. — Reich, Kunert iz Gradca. — Wimer iz Linca. — Maas, Šabec iz Trsta. — Sare iz Planine.
—	Griiner, Thyll, Rittweger, Guttmann, Sckrantz, Mauerer, Furst, Petritz, Weiss z Dunaja. — Plohlin iz Petrinja. — Mannheimer iz Waidbofen-a. — Weber iz Tržiča. — Didič iz Idrije. — Fichtenau iz Novega Mesta. — Ploi iz Ptuja.
Pri Maliču: Winterhalter iz Karlovca. — Turi iz Trsta.
—	Hochstiitter, Rosenfeld, Just, Glas, Latzko, Kelleruiann, Schulhof, Janek, llloss, Scbacherl z Dunaja. — Fuchs iz Prage.
—	Fattur iz Zatičine. — Barbo iz Gorice.
Pri Lloydu: Cerar iz Blagovice. — Žurner iz Gorij. — Kovačie od Sv. Lucije. — Schirek iz Gradca. — Colmar iz Št. Ruperta.
Pri bavarskem dvoru: Kramer iz Pontablja. — Oblak iz Trbiža.
Pri avstrijskem caru: Jemc iz Kamnika.
Meteorologično poročilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
28	9. zvečer	740'8	13'6	sr. jzah.	jasno	
29	7. zjutraj 2. popol.	7412 740-5	11-4 20 2	sr. jzah. pi'.m. jzah.	jasno del. oblač.	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 14 4°, za 2'7° nad normalom.
Klavir,
dobro ohranjen, z lepim glasom, je radi selitve po zelo nizki ceni na prodaj.	1	293 3—1
Več pove M. Vurnik, organist v Radovljici.
V Štangi pri Litiji se sprejme takoj
orgljavec,
izurjen v orgljanju in petju (Ceeilijanec). Biti mora poštenjak v vsacem oziru.	...... ,,
1	Mihael Saje,
289 3—2	župnik.
Od danes naprej pričenši dobiti je vsak dan naj slastnejši
E sladoledi
pri	295 3—2
Jakobu Zalazniku
Ljubljana, Stari trg- št. Sl,
ж
ж *
s
s
^dravilišče foplice |
na Kranjskem )•! --!- ^
blizo Novega mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani ,,akrato vrelec" z vročo vodo od 28—31° R. Voda bodisi da se pije, ali da se rabi ^ za krpanje, je izredno zdravilna zoper protin. koste-nico, lshijas, živčno bo'ezen (neuralgie) in zoper razne Vik kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, dru-* stvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati Vj^ sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi ^^	cenami je v hiši.
Kopališka doba je od I maja do I oktobra.
S ж ж
Natančneja pojasnila daje brezplačno
topliško oskrbništvo.
250 7-4
Zavod za umetnost
slikarn
26-1 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogl d.
W Deželno gledališče v Ljubljani.
-Мл«- t i	wt na^e.
V nedeljo 2. maja popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri, ter v ponedeljek 3 maja zvečer ob 8. uri.
Velika spravna daritev na Golgoti,
zgodba življenja in trpljenja Jezusovega,
ki jo predstavlja družba starobavarskih pasijonskih iger pod ravnateljstvi m Eduvarda Alleah.
Cene prostorom:
Sedeži v parterju 1—4. vrsta 80 kr., 5-8. vrsta 70 kr., 9—11. vrsta 60 kr. Balkonski sedeži 50 kr., sedeži na galeriji 40 kr., stojišča v parterju 30 kr., na galeriji 20 kr. - Sedeži v ložah po £0 kr. se hranijo za gospode lastnike lož do 12. ure. Lože v parterju in I. vrste po 3 gld., II. vrste po 2 gld. 50 kr. W Blagajna se otvori ob 7. uri, začetek ob 8. url. "»G Vstopnice se dobivajo v čitalnični ti-alilii jj. 8ešnrlta,
Velespoštovanjem	, ,. ,
297 3-i	ravnateljstvo.

V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamioa)
lz lekarne pri „angelja varhu" in tovarne farma-oovtlčnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprletneje, najreelneje ln najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter js vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka stekleniisa s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rihu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstveno znamke, naj se odkloni kot čim uenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega ualzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakana o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Fazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20-7 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-16
"WJk X* Љ,
Moj nečak g. med. dr. Frančišek Krušić je bil zavarovan za svoje življenje le par let pri banki
99
S L A.VIJ I"
katera mi je dotični kapital izplačala točno brez vseh ovir prav v kratkem času.
Priporočani torej to slovansko zavarovalnico prav toplo vsem svojim rojakom.
V Celji, dne 21. aprila 1897.
Ivan Krušić,
292 1—1	c. kr. šolski svčtuik, pokojniku stric.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
S 4 slikami. Uredil in založil
E. Lampe.
i	V Ljubljani 1897.
ia!
^ШШшшМ-
ШШад
v .-vv vv '."■■
МикТО 1фЏу. ..... *
\W-
Ш111ШШ1Ш11ШМШШШШ1Ш11Ш11Ш1Ш1
ш RRgs
мш
шут
g ии^^ч
%
Krasna mladinska knjižica!
7. zvezek.

Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno
vezanim 9J kr., po pošti 5 kr. več. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri ian. Krajcu v Novem Mostu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobč prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F, Breskvar, knjigovez vLjubljani.
лжджкжкшДЖЈЈ!
IIIIIIIIIIIIMIIIIHIIII
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
Illlllllllllllliuilltllltllllliuil
II
Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
Diirkopp-ovi „Mana",
katere ima v zalogi za Kranjsko
IVAN ЈАХ v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Katalogi zastonj in franko.	238 20-5
Pouk v vozarenju v lastni vozarni je za kupovalce brezplačen.
«sr
asr

I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Siceatlv-firnež (sušila)
priporoča najceneje 59 104—43
Jldolf dCauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
g^lg O u. n a j @ k a fc> o i* z
Dn6 29. aprila.
Skupni driavni dolg v notah.....101	gld
Bkupini državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron ■	100	,
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	942	,
Kreditne delnice, 160 gld. . . ...	353	,
London vista...........119	,
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	58	»
«0 mark........................11	„
20 frankov (napoleondor)............9	,
Italijanski bankovci ........45	.
C. kr. cekini......................o	„
Dnč 28. aprila.
3i	tr.	4% driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	154	gld.	65	kr.
35	.	b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .	154	,	50	„
60	, Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........189	.	50	.
90	.	4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	30	„
90	. Tišine srečke 4%, 100 gld..............137	.	75	„
40	.	Dunavske vravnavne srefike 5% . . . .	127	,	—	.
—	,	Dunaveko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	,	—	,
75	, Posojilo goriškega mesta.......112	,	50	„
50	, 4% kranjsko deielno posojilo.....98	s	76	,
60	„	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	80	.
72	,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	.	—	«
52	.	„ „ julne železnice 3% ,	175	.	—	,
10	,	, „ južne železnice b% .	127 »	35	.
65	,	„ , dolenjskih ieleznic 4%	99	„	50	,
тш — ___
Kreditne srefike, 100 gld........201	gld.
4<% srefike dunav. parobr. drulbe, 100 gld.	148	.
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	19	.
Rudolfove srefike, 10 gld.......25	.
Salmove srefike, 40 gld................69	.
St. Genćis srefike, 40 gld.......73	,
Waldsteinove srefike, 20 gld......60	,
Ljubljanske srefike.........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	151	.
Akcije Ferdinandove eev. železn., 1000 gl. st.v.	3465	„
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	364	,
Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . ,	77	,
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba	—	.
Montanska družba avstr. plan.....82
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	,
Papirnih rubljev 100........127	«
— let.
40
50
25 50
75
50
ШјС Nakup in prodaja "SJS nakovritnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. «»varovanje za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanju oajkianjsega dobitk». i k 1 & n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjurnična delniška družba
„И «2 H C U
Wolizeila it. 10 Dnn&j, Diriihilterstraste 74 B.
6*
«S^f- Pojasnila "ШХ1 v vseh gospodarskih in Inanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sl(ili vrsdnssUIl"
papirjev in vestni sviti za doseeo kolikor je mogofie visooega >Drestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic, "ЗДЦ