Političen list za slovenski narod. MT Uredništvo je v Kopitarjev alloi Itev. 8/1U. Bouoplal se r« vračajo; neiranklrana pisma se na sprejemalo. 'reda. telet itv. 50, utirava. štv. 328. Posamezna Številka sfane 1 Din. V Lii, v Cetrlek «r 30, avpslo 1923. m Otni Insaratom t Enostolpa« p*tltaa vrata mali oglaal po Oln 1-50 la Ola. »—* valut »glist nad <3 na vt- IUa po Din. 2 50, poslala Itd. po D a. 4 —. Pri večjem naročilo popust Izhaja vaak dan Izraemll ponedeljka ln "tneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Poštnina plačana iioMUt Oprava je v Kopitarjevi nI. B. — Bačnn poitne hran. ljubljanske M. 650 za naročnino in it. 349 s« oglaae, lagreb39.011, sarajev. 7563, prašlie ln dnna|. 24.797. za državo SHS: do preklica: >) po po*ti mesefioo Dla 1< b, doatavl|enj na dom meaečno....... 12 za inozemstvo: mesečno.......Din 23 s Sobotna izdaja: = v Jugosl« v i ji.....Din 20 v iBjaamatin...... 40 V tvojem taboru Je Siovenlja. V. slovenski katoliški shod, ki se je 28. avgusta zaključil v takem slavnostnem razpoloženju, kakor se je otvoril, bo zapisan z neizbrisnimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. 2e njegov zunanji sijaj, udeležba stotisočere množice in vtis njenega mogočnega nastopa, ki je porinil v ozadje vse druge probleme našega javnega življenja, je bil znak ogromnega notranjega stvarnega dela, ki je našlo na katoliškem shodu svoj zunanji izraz. Česar bi ne mogla povedati nobena še tako debela knjiga, noben še tako sugestivni govornik, noben še tako dalekosežni javni fakt, je povedal vsemu svetu katoliški shod: da je Blovensko ljudstvo eminentno katoliško ljudstvo in da je vse skoro polstoletno delo evobodomiselstva, da naše ljudstvo od cerkve odtrga ali vsaj to zvezo zrahlja. bPo popolnoma zastonj. Ne samo to! Imelo je ravno nasprotni učinek, da je katoliško zavest slovenskega naroda samo utrdilo in nehote sodelovalo pri poglobitvi njegovega verskega prepričanja. Zato je bil peti katoliški shod praznik zmagoslavja, kakršnega še nismo doživeli, zmagoslavja, ki ni bilo iskano ali kakorkoli poantirano in uprizorjeno, marveč spontano kakor kakšen elementarni dogodek, ki vse ukloni pod silo in težo svojega pojava. Večina slovenske inteligence in sicer njen najboljši, najbolj delavni in najbolj z duhom časa korakajoči del, vse je zbrano ? katoliškem taboru. Vsi stanovi so v njem organizirani, vsi problemi sodobnega kul-\urnega in socialnega življenja se v njem rešujejo, v njem formulirajo svoje zahteve. Roditelji katoliškega pokreta so predstavi-elji kulturnega življenja celokupnega našega naroda, ga usmerjajo in čutijo vso vzvišenost, pa tudi odgovornost, ki jo na-aga to poslanstvo; oni vedo, da črtajo slovenskemu narodu pota za bodočnost. že sobotna zborovanja 25. avgusta zbero v Ljubljani zastopnike vseh slovenskih tatoliških organizacij, pokažejo, da so v eh organizacijah vtelešeni vsi stanovi našega ljudstva, da vse kulturno življenje Slovencev teče skozi žile katoliških prosvetnih društev, da 6e v le-teh poraja, oblikuje in dovršuje vse, kar daje smer slovenskemu ljudstvu na njegovi zgodovinski poti do uresničenja njegovih nacionalnih, socialnih, etičnih idealov. Od dijaka do delavca, od deklice do matere, od učenjaka do preprostega oratarja, vse misli in čuti eno: katoliško; vse hoče in stremi za enim: Jasnim blagrom in duševno kulturo v katoliškem duhu. Mauifestacijska zborovanja naslednjih dni pa pred vso javnostjo razgrinjajo katoliško dušo, razodevajo navzgor obrnjena stremljenja katoliškega srca, poočitujejo program katoliške misli, ki je program slovenske preteklosti in bodočnosti, načrt vse poti iz časa v večnost, vse probleme od praktičnih nalog vsakdanjega življenja do najvišjih idealov, ki svetijo na koncu. Govor prvega slavnostnega govornika dr. Brejca obsega v svoji lapidarnosti vse, kar poznejši govorniki razvijejo v podrobnostih, in daje izraza neomajni veri v božan-stveno moč in poslanstvo katoliške cerkve, ki vzpostavlja harmonijo src z Bogom na osnovi večnih moralnih zakonov pravice in ljubezni. Veličastvo te cerkve nariše s čudovito lepoto dr. Medved. Profesor Mazo-Vec pa v svojemu šolskemu vprašanju po-ivečenem govoru, ki ostane v zgodovini slovenskih katoliških shodov nepozabljen, iz-Ječe stavek, mimo katerega ne bo mogel Iti noben slovenski kulturni delavec pri ?radbi naše narodne stavbe: »Ne v surovem, nekulturnem niveliranju, marveč • v bratskem, vzporednem, ljubezni polnem Sojenju vseh pravih kulturnih vrednot nase klasične zemlje, ki je srkala vase grško, rimsko ln orientalsko omiko, vidimo mi bodočnost naše države in to je tudi edina Pot, ki nas bo peljala na 8olnčnojasno policijo med velike kulturne narode sveta.c višek katoliškega shoda pa je bil govor dr. Aleša Ušeničnika, do dna prežet kr-^anske ljubezni do socialno zatiranih, da spominja na homilije Zlatousta, ki je s ca-rigrajske prižnice bičal družabni red ma- monizma in poleg socialne preuredbe družbe terial tudi nravstveno refe -mo src. Govornik pa je preko mehanlzujoče oblike boljševizma kpzal na zdravejšo, tudi slovanski mentaliteti bolj odgovarjajočo: na samoupravno zadružno organizacijo pod socialno kontrolo, pod regulativno oblastjo ceiokupnosti. Dasi so vsi govori na slovenskem katoliškem shodu splošnega pomena za orientacijo katoličanov sploh, je naslednji govor dr. Lamberta Ehrlicha o katolik ški internacionali, prav posebno važen za katolike celega sveta, ker vsebuje apel na vse katoliške narode da svoje politične smernice uravnajo po krščanskem Ethosu. in drugod, Llo pozornost, ki jo je zbudil med katoličani v Nemčiji, Italiji, Franciji in drugod, isto pozornost, ki jo jo zbudil na slovenskem katoliškem shodu, kjer je mnogobrojna množica govorniku priredila zaslužene tople ovacije. Lepše pa se peti slovenski katoliški shod ni mogel zaključiti nego z besedami ljubljanskega knezoškofa, ki je pokazal, kako živahne debate v raznih odsekih katoliškega shoda dokazujejo bujno življenje, ki polje v žilah našega pokreta, kako so znamenje, da se mi razvijamo od še nedo-vršenih oblik do vednobolj dovršenih, kako življenje in njega tvorna sila med nami ne pojema, temveč raste in sprejema vase nove pobude, nove iniciative, se pametno prilagoduje novim potrebam časa in nas sili vedno dalje, vednobolj navzgor, kar je sigurno jamstvo za to, da je bodočnost naša! Govori na manifestacijskih zborovanjih pa so bili le izraz dela, ki se je izvrševalo v odsekih. Da to delo ni bilo mehanično, ampak da so položili vsi, ki so se ga udeležili, vanj vso svojo dušo, o tem so pričale živahne debate, temperamentna izjava misli in pretresanja prav vsake točke predlaganih resolucij, kar se je pokazalo tako v socialnem odseku in v odseku za narodno prosveto, kakor v odsekih za šolstvo, za leposlovje, znanost in umetnost, za verski preporod in za cerkveno politiko. Povsod so debaterji stali na višini, povsod se je pokazalo, da slovenski katoličani korakajo naprej s časom, da ga umevajo in hočejo usmeriti po večnih načelih krščanskega Ethosa, da ne more med ~ ni biti niti govora o kakšnem zastanku in da je vse, kar je resnično napredno, zbrano v katoliškem taboru, naj gre za probleme vsakdanjega kruha, kakor v socialnem odseku, ali za probleme umetniške kulture. Zlasti pa bo zahteva, da se enkrat za vselej zagotovi obstoj slovenske univerze v polnem obsegu, to je, s peterimi fakultetami, pričala o tem, da je razvoj znanstvenega življenja med slovenskim narodom na podlagi slovenskega jezika in samobitne slovenske kulture srčna zadeva ravno katoliških Slovencev, ki so vedno stali na braniku najvišjega znanstvenega zavoda našega naroda, dobro vedoč, da resnično znanstvo le pospešuje tista plemenita stremljenja človeške duše, ki se izražajo v religioznem spoznanju, čuvstvovanju in snovanju človeka. Ta kratek posnetek vsega dela petega katoliškega choda je le bleda slika vsega, kar se je na njem re.suično storilo, zasnovalo in začrtalo. Bilo je vekovitega pomena; delo trajne vrednosti, nam obenem v ponos, obenem pa v podnet za nadaljnje podvige, žrtvo in borbe; delo, ki bo neslo sadove celokupnemu slover-kenu narodu, tudi tem, ki so stali ob strani, ker je bilo prežeto ljubezni, katera vse premaga! Dr. Beneš v Rimu. Rim, 29. avgusta. (Izv.) Agenzia Štefani javlja 28. avgusta: Češkoslovaški minister vnanjih zadev dr. Beneš je danes dopotoval semkaj in začel takoj posvetovanja z Mussolinijem o trgovskih zadevah, ki interesirajo obe državi. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 29. avgusta. (Izv.) Prva seja 26. zasedanja Društva narodov je določena na dan 31. avgusta. Reško vprašanje rečeno.- POPOLNA KAPITULACIJA NAŠE DELEGACIJE. — VSI ITALIJANSKI PRED LOGI SPREJETI. Belgrad, 29. avgusta, (Izv.) Po poročilih iz Rima je na današnji seji paritetne komisije prišlo do popolnega sporazuma v reškem vprašanju. Z uradne strani se niso jizdala nikaka poročila, ve se le toliko, da bodo pogajanja končana 30. avgusta. Fran- .'t coski ministrski predsednik Poincare jfe vplival, da se bodo pogajanja tako hitro končala. Lahko se reče, da je naša delegacija popolnoma kapitulirala ter v celoti sprejela italijanske predloge. . ,-A _... Seja ministrskega sveta. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Na današ-pji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval namestnik ministrskega predsednika dr. Velizar Jankovič, je poročal minister za šume in rude dr. S r s k i č o rudarski stavki v Sloveniji. Po njegovem poročilu so se delavci v Trbovljah začeli vračati na delo, tako da je v najkrajšem času pričakovati konec stavke. — Železniški minister je poročal o stavki mornarjev, ki je končana. — Zunanji minister dr, Ninčič je poročal o stanju pogajanj z italijansko delegacijo. DR. NINČIČ ODPOTOVAL V ŽENEVO. Belgrad, 29. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je nocoj odpotoval v Ženevo, da se udeleži zasedanja Društva narodov. Med potjo se bo najbrže ustavil na Bledu. «HRVAT« O NOTRANJEM POLOŽAJU. Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) Skoro vsi Ne vpijanjajte se z vinom, v čemur je nečistost temveč napolnite se s svetim Duhom< (OaL B). Isti ap*»s+ol opetovano našteva med >deli mesa«, med najgršimi pregrehami —- pijanstvo in med sovražniki križa Kristusovega Izrecno omenja pijanca. Ako bi se komu odsekal palec na roki, je tudi najkrepkejša roka brez palca slabotna. Tako je tudi versko-moralno življenje brez treznosti roka brez palca. Vsled alkoholizma peša naše versko-moralno življenje. Za časa vojne je bil pri neki romarski cerkvi velikanski shod. Dopoldne se je spovedovalo, obhajalo in pridigovalo, popoldne so pa bile gostilne polne. Žene, ki so dopoldne pobožno sklepale roke, so si še v pr-vnem mraku v gostilnah nazdravljale in se navduševale k pitju, češ, le pij-mo, saj mož ni domn! Drugi dan so si krč-marji zadovoljno meli roke, češ, shod se je sijajno obnesel! Neld župnik mi je pisal: Pred 14 dnevi smo imeli misijon, sedaj nam nesrečni špirit hoče vse ugonobiti. In lcako se onečaščajo s pijančevanjem dnevi Gospedovi! Nedelje 5n prazniki za premnogo niso več dnevi počitka, razvedrila in duševnega dviga, marveč dnevi pitja. Zdi se, da iz grobov vstaja staro pa ganstvo! Statistika kaže, da se največ pro-stašlrih zločinov zgodi pod demonskim vplivom alkohola ob nedeljah in praznikih. Kakor nalašč za naše razmere Je Zve-ličar nekdaj rekel, kako bodo mnogi trkali na vrata večnega življenja in prosili: Gospod, odpri nam! Pa se jim bo odgovorilo: Ne vem, oduid ste! In oni bodo rekli: Saj smo vendar pred teboj Jedli in pili ln po naših ulicah in cestah si učil! A zopet jim bo odgovoril: Ne vem, odkod ste; pojdite proč, vi, ki ste delali hudobijo (Luk. 13, 25—27). Po naših ulicah, po trgih in vaseh ln mestih se res oznanjuje evangelij, stoje lepe cerkve, praznujejo se veličastni prazniki, a o svojem krščanstvu morejo mnogi reči le to: pred teboj, pri cerkvi smo ob nedeljah in praznikih jedli in pilil m. Na čudovit način se v tej točki vjemata etični red božjega razodetja in posledki empiričnih ved. Poulični materializem sicer kriči: le Jejmo in pijmo, strezimo svojemu telesu, dokler živimo! Nasproti temu opominja krščanska asoetika: abstine, sustine! Vzdrži se ln premaguj se! Objektivna veda o človeku sijajno potrjuje, kako globoka resnica je v Kristusovih besedah: >KdOr ljubi svoje življenje«, namreč po modrosti mesa, >ga bo izgubil, kdor pa ga sovraži«, kolikor namreč odklanja materialistično uživanje, >ga bo našel« (Jan. 12, 25). Izkušnja uči, da zmerno in zdržno življenje ohranja človeka zdravega in čilega do visoke starosti, dočim lahkoživci, katerim je bog njihov trebuh, shirajo predčasno in gredo v rani grob ali se vlačijo kakor sence po zemlji. Priporočajoč zmerno in trezno življenje, krščanstvo skozi vsa stoletja zdravi bolezni in vzgaja zle duhove. Kemija, fiziologija, higijena, psihiatrija so popolnoma na jasnem glede vpliva opojnih pijač na človeški organizem. Odkod tista čarobna moč opojnih pijač, v kateri kratkovidni ljudje iščejo vrhunec pozemelj-ske sreče in lek zoper vse gorje, ki tlači škodovala. Zategadelj se je nisem posluževal in sem se zanesel docela le na pištole, ki so bile dobro ohranjene. Napadel sem lopove. Dva sem ustrelil, tretji pa, ki je ravno hotel s sulico prebosti Petersa, je od-skočil, ne da bi izvršil namero. Zdaj ni bilo več težavno za naju. Tovariš je bil osvobojen. Ni pa izstrelil pištole. Zanesel se jo na veliko telesno moč. Nikdar še nisem videl tako silnega človeka. Iztrgal je padlemu divjaku kij in razbil ostalim trem črepinje. Zadostoval je udarec za vsakega. Hipoma so bili mrtvi. Ostala sva zmagalca na bojišču. Vse to se je zgodilo tako hitro, da sva komaj verjela. V nekakem topem začudenju sva se sklanjala nad ubitimi sovražniki, ko naju je spametoval oddaljen krik. Očividno so streli alarmirali divjake in težko bi se skrila. Ce sva hotela doseči gorsko steno, sva se morala vrniti v smeri, odkoder so se čuli klici. In če bi tudi neovirano prišla do vznožja gore, bi je ne mogla preplezati neopaženo. Bila 6va v zelo zamotanem položaju. Še sva se obotavljala, po kateri poti bi ušla, ko je eden divjakov, ki sem ga bil zadel in smatral mrtvim, urno skočil na noge in hotel odhiteti. Prehitela sva ga v nekaj korakih in ga že skoro pobila, ko se je Peters domislil, da bi znal nama koristiti, če ga primorava k begu z nama. Vlekla sva ga torej Babo in mu povedala, da ga ustreliva pri prvem poiskusu upiranja. Udal se je naglo v usodo in tekel z nama med skalovjem k bregu. Dozdaj sva le semtertja uzrla morje, ker je bila nokrajina pokrita s skalami. Ko Adamove otroke? Odgovor je popolnoma jasen: vse opojne pijače vsebujejo kemično sestavino ogljika, vodika in kisika z različno grupacijo. Ta sestaviua tvori narkotičen strup. V tem je vsa skrivnost opojnih pijač. Vsako narkotično sredstvo v prvem stadiju, ko prodre v jedro staničja, povzroči neko živahno gibinje, kateremu pa sledi kmalu ohromelost, ako se narkoza nadaljuje. Narootica imajo dalje to lastnost, da se pri daljni rabi morajo jemati vedno večje količine, ako se hoče doseči nameravan učinek. Zatorej pivci hlepe po vedno močnejših pijačah ln končno najdejo uteho le Še v žganju. Stalno in trajno uživano narkotično sredstvo pa nujno aficira razno organe, v največji meri najnežnejše t j. centralno živčevje, možgane in tu zopet najbolj one dele, ki so finejši in so sedež duševnega delovvjV kugi alkoholizma tiče najmočnejše korenine socialne bede!« Finec Hellenius pa pravi: »Pijanstvo je mati uboštva.« ....... IV. .Motivov je tedaj dovolj, da si slovenski katoličani vzamemo'prav resno k srcu besede papeža Pija X., ki jih je sporočil svetu po kardinalu Merry del Val-a: »Med socialnimi deli gotovo nI bolj nujnega kakor je boj proti alkoholizmu.« In papež Benedikt XV. je izrekel: »Dobro stvar (delo za treznost) treba nadaljevati vkljub vsem zaprekam.« Vpraša se, kako naj uredimo naše delo za treznost? Protialkoholni boj Ima dva mogočna zaveznika, pa tudi dva huda nasprotnika. V prilog treznostnega dela je vzvišena etika božjega razodetja, ki obsoja pijanstvo kot eno največjih grdobij, in pa znanost, ki je popolnoma razkrinkala vso prazno vero v opojne pijače. Hudega nasprotnika pa ima treznostna akcija v ljudski nevednosti pa v nizkotnih instinktih materijal-nega uživanja in dobičkarije. Končno mora resnica zmagati, četudi po trdem boju. Treba le s poukom, v besedi in pisavi raz- je slednjič bilo odprto pred nami, smo imeli še kakih 200 vatlov preteči. Ko sva hitela k obrežju, sva na veliko skrb videla, kako je drla množica divjakov iz vasi in od vseh vidnih mest otoka z vsemi znaki skrajne besnosti in živalsko rjoveč proti nam. Ze sva hotela okreniti iu iskati zavetja za skalovjem, ko sem opazil za skalo, ki je štrlela daleč v vodo, dva Čolna. Hiteli smo tja in našli čolna brez moštva in nenaložena. Le troje velikih galapagos-želv in običajna zaloga jermenov za 6l> veslačev je ležalo na dnu. Polastila sva se v hipu enega čolnov, posadila vanj ujetnika in z vso silo odrinila od kl-ija. Ko pa smo bili približno 50 vatlov daleč, sva se spametovala in uvidela, kako slabo je bilo, pustiti divjakom drugi čoln. Tolpa je bila še enkrat tako daleč od brega kot mi in hitro bi nas zasledovala. Ni bilo izgubljati časa. Bilo je več kot dvomljivo, če bomo dospeli do čolna prej kot divjaki. Vseeno pa je bilo še mogoče. Ce se nama bi posrečilo, je §e upanje na rešitev. Drugače pa je le še preostalo, da naju divjaki pobijejo. Čoln je bil spredaj in zadaj enako zidan, tako da ga ni bilo treba obračati. Pre-menila sva le jermene. Ko so divjaki to opazili, so podvojili besno kričanje in se z bajno naglico približevali obrežju. Veslala pa sva z močjo obupa in dospela do čolna pred nasprotniki, razen enega, ki pa je rekord plačal z življenjem. Peters ea ie ustrelil v glavo, baš ko je stopil na prod. Ostali so bili okoli 20 do 30 korakov za njim. Polastila sva se čolna in ea skušala vleči za odeto in naravno resnico spraviti do obj. nega spoznanja in jih vtisniti v živo zavcai najširšim slojem. 1. Cerkveni služabniki naj le dobre porabijo nedeljske perikope Pavlovih in Petrovih listov, saj se iz teh perikop opoto vano zveni apostolski klic: Trezni botlit« 2. Nadalje Je k temu poklicana iol« kjer se naj od ljudske šole do oni verze po pularizira znanstveno dognana resnic« < opojnih pijačah. Zlasti gospodarski pouj se naj skrbno ozira na umestno upo*ab« sadja in pasterizacijo sadnih »okov. 3. K temu so poklicana društva v svoi jih predavanjih, ki naj često obravnavaj* tudi vprašanja ljudske hrane ln hlgijeno 4. Končno se naj naše dnevno časni karstvo povspne na neko višjo stopnjo ljud ske vzgoje In naj dosledno pobija največjo ga ljudskega sovražnika Žrtev alkoholi imamo dovolj v vseh slojih, stanovih ii strankah, naj se torej dostojen lis ne postavlja na podlo uw *.goško stališč« da bi olepšaval in zagovarjal pijanstvo. 5. Neodoljivo moč ima psihološki za kon posnemanja; z alkoholom okužen« osredje množi pivce in pijance, le j vzgledom se more uspešno zajezili t povodenj. Posameznike in društva poziva mo, da satirajo uprav barbarske razvade ki silijo k pitju. Najmanj, kar se mora zah tevati od vsakega poštenega človeka jo to da vsaj z zabavljanjem ln puhlimi dovtlp ne ovira in sme&i treznostnega dela. D« našnja farizejska družba nosi velikanski krivdo na vsej alkoholni mlzerijl. Vsepov sod fcoveka vabi ln naravnost sili k popi vat-j?, ko pa se nesrečne žrtve zvalijo jarek piegrehe, pa prav po farizejsko vlh moderna družba svoj nos in s preži run gleda na pijance, katere je soma vzgojili 0. Po zgledu velikih kulturnih drža naj se tudi pri nas mesto krčem snuje) knjižnice, klubi, kjer se brez alkohola člo vek lahko izobrazuje in kratkočasi. Po vej jih krajih se naj povsod snujejo brezalko holne gostilne, kjer dobijo hrano bre* pi jače ljudje, ki nimajo lastnega gospodiu stva. i. 7. Končno apeliramo na javne oblasl in našo zakonodajo. Žalibog te oblasti mno gokrat z eno roko podirajo, kar > drug zidajo. Pozdravljamo v načrta za nov kazensi zakonik naše kr&ljevine odstavek, ki h ključuje pijanost iz vrste razbremenilni okoliščin. Doslej se Je obtoženec lahko h govarjal, da je to in to storil v pijanosti navadno se mu Je verjelo in je bil oproščei ali zelo milo obsojen. S tem se je dajal le potuha malopridnim ljudem, češ, na prej se ga dobro napij, potem Imaš pate? da brez kazni lahko delaš, kar hočeš I No načrt celo določa, da se tistim, ki štor kaznivo dejanje v pijanosti, nele odmer primerna kazen, marveč tudi prepove i eno do pet let zahajati v krčme. Upamo, d se v narodni skupščini ne bo nihče tale daleč spozabil, da bi si skušal pridobiti po pularnost s pobijanjem te določbe! Končno naj državna zakonodaja en« gično vzame v roke reforme degenerirane ga sedanjega krčmarskega sistema, ki slo ni na nemoralnem načelu: čim več se po pije, tem boljše. Gostilna bodi dobrodeja socialna naprava, ne pa zastrupljevalnle in šola za zločinstva! Sklenimo! Naši očetje so ob koncu slo vesnega ustoličenja karantanskih vojvod tega najvažnejšega javnopravnega akta, n jeli s klobukom bistre studenčnice in J< podali novoustoličenemu vojvodi v opo sabo. Tičal pa je premočno v produ in nisv mogla izgubljati časa. Peters je torej s pu škinim kopitom razbil velik del strani i pleč. Nato Bva odrinila od kraja. Metllei sta dva divjaka zagrabila najin čoln in g nista izpustila v trmi, dokler jih nista ti bodla z noži. Zdaj je bila pot prosta in <* veslala sva. Ko je glavna tolpa divjakov d( spela do razbitega čolna, je zuorila v uepc pisen krik besnosti in razočaranja. Resnii no so biii po vsem, kar sem opazil na njij najzlobnejše, najbolj hinavsko, maščevanj željno, krvoločno in sploh najpodlejše čl< veško pleme vse zemlje. Gotovo naju ne l pomilostili. Poskusili so nam slediti z ra! bitim čolnom, kmalu pa ao uvideli, da ua ne dosežejo več. Nanovo bo strahovito itu joveli in se odpravili v gore. Neposredno grozečo nevarnost prebili. Položaj pa je bil še vedno dosti ž< losten. Vedela sva, da so imeli divjaki štii čolne. Nisva pa vedela še takrat, da sta dv bila uničena pri eksploziji »Jane Guyc T nama je šele povedal ujetnik. Računala »v na verjetnost zasledovanja; sovražniki 8 morali le dospeti v tri milje oddaljeni f liv, kjer so čolni ponavadi stali. V tem stri hu sva se potrudila iz vseh sil, da se ki kor mogoče hitro oddaljimo od obali. Tu« ujeti divjak je moral pomagati veslati. p( pol ure, ko smo bili že pet ali šest milj jUl neje, se je pokazalo ob koncu zaliva cel brodovje splavov, ki so bili očividno dol« čeni, da naju zasledujejo. Naenkrat pa 9 se divjaki obrnili; skorogotovo »o docel obunnli. Ha nas prehite. T>ali« sledi.) jiin, naj bo trezen In zadovoljen s pripro-jtimi sadeži, ki jih daje domača zemlja. Tudi mi si ob koncu tega shoda zajmimo {ve vode velikih idej za preporod našega ljudstva in nosimo s seboj trdno prepričanje, da ovega in boljšega zaroda ne bo, dokler ne pride pri nas splošno do veljave temeljna čednost: ljuba treznost in pa zmernost. Le tedaj bo slovenski narod rodil velike Monike in Avguštine. Po katoliškem shodu. Peti katoliški shod je bil velik dogodek, značajen in pomemben že zaradi tega, ker je bil prvi dogodek te vrste po svetovni vojni. Skoro petletno klanje je zapustilo ja seboj težke posledice tudi med Slovenci in zato je bilo povsem upravičeno, če imo zrli na to prireditev sicer optimistično, a vendarle nekoliko z razumljivo bojaznijo, če niso razburkani valovi svetovne vojne mogoče le previsoko objeli mogočne trdnjave katoliške zavesti tudi med Slovenci. Peti katoliški shod nam je pokazal in dokazal, da so imeli optimisti prav in da 0 bila ona tiha bojazen odveč. Udeležba na shodu je bila nad vse ričakovanje velika. Če računamo čisto po vojaško — in to so storili mno-—, je korakalo samo v sprevodu okroglo 25 tisoč udeležnikov. Mogoče jih e bilo tudi več, a mi ne maramo pretira-ikalni«, toda pisali so vsi brez izjeme o tatoliškem shodu v Ljubljani skrajno kovati, ker res ne vemo, zakaj bi slepili same sebe in druge s kakšnimi fantastičnimi številkami. Naš lastni interes nam veleva, da svojo moč cenimo, veleva nam pa tudi, da e ne precenjujemo, a tudi ne podcenjuje-bo. Množica pa, ki je delala špalir ob spre-odu in ki se je bila po sprevodu zgrnila na kongresni trg, v Zvezdo in v bližnje ulice, cenijo spretni in priznani cenilci na 130 isoč oseb. Pri tem je pa še treba pomisliti, a je bil Kongresni trg zaprt s kordonom šandarmerije, ki ni nobenega človeka več mstila na Kongresni trg, kakor hitro je lapravila kordon, tako da je na Marijinem Irgu in v Prešernovi ulici ostala velikanska množica. Številke, ki smo jih navedli, so impo-iantne, so dvigajoče. Mnogo škode, zlasti moralne, je napravila vojna, a dobrega jedra v našem ljudstvu ni zatrla, ni uničila. To je pokazala udeležba na katoliškem shodu, kljub mnogim oviram, ki so marsikoga zadržale doma, ki pa je bil z nami z duhom foi srcem. Teh ne moremo šteti, a bilo jih Ije naravno še neprimerno več kakor onih udeležnikov, ki smo jih videli, ln to nas aavdaja s ponosot: in z opravičenim upom, da štirje katoliški shodi pred vojno niso bili zastonj. Ljubljana, slovenska prestolica, se je držala v dneh katoliškega shoda jako lepo. Nočemo trditi, da se je nekdanja liberalna trdnjava čez noč podrla. Toda ljubljansko prebivalstvo je pokazalo te dni, da je kulturno in civi izirano in da razume dolžnosti gostoljublja. Večina hiš je bila okrašena t zastavami, ljudje pa vljudni in postrež-Ijivi in tudi tisti, ki niso v našem taboru, aiso kazali j rav nobenih znakov javne ali prikrite mržnje na to veličastno prireditev. Ljubljana se je te dni izkazala kot mesto, ki ve ceniti in spoštovati namen in pomen takih veličastnih in pomembnih prireditev, kakoršna je bil katoliški shod — več nihče ne zahteva. Velik del ljubljanskega prebivalstva pa je tudi še posebej poka-«al, da hoče stati in pasti s slovenskim ljudstvom in temu delu ljubljanskega prebivalstva veljaj še naša posebna zahvala, ostalim pa našj spoštovanje in priznanje. Popolnoma v skladu z duhom civilizacije ogromne večine ljubljanskega prebivalstva in z dolžnostmi gostoljubja je nastopila mestna občina ljubljanska, kateri bodi izrečena na tem mestu naša skromna, s zato tem prisrčnejša zahvala. Kot prva Dbčina Slovenije je storil ljubljanski mestni zastop vse, kar je bilo v njegovi moči, ia je tuje goste in domačine sprejel tako, kakor odgovaria dostojanstvu in pomenu in veljavi prvega slovenskega avtonomnega »stopa. Nehvaležnost bi bila, če ne bi omenili iržavnih oblasti in njihove pomoči pri iz-ijršitvi velikega dela. Vlada je s svojim objektivnim držanjem dokazala, da se dobro taveda velikega pomena katoliškega življa f državi in je tej zavesti primerno tudi popolnoma korektno postopala. Saj ne zahtevamo od vlade nič več in nič manj kakor ia s p o š t u j e to, kar je milijonom državljanov svetega in nedotakljivega. Drža-aj© najvišjih in merodajnih činiteljev v državi napram katoliškemu shodu je za nas fostno, za nje pa znak velike politične uvidevnosti, kar bo vsak dober državljan le Pozdravil, ker je tako držanje obema deloma samo koristno. S svojim posetom je Pokazal Nj. Vel. kralj, da stoji nad strankami kot strogo ustaven vladar, vlada pa is pokazala, da hoče tudi katoliški živelj v državi upoštevati in spoštovati. Ni pa luči brez teme in ni je svetlobe brez temnih in neprijetnih senc. Nepristno nam ie sicer ta ugotovitev, a ravna- mo le po izreku, da je prva zamera boljša kot zadnja in hočemo odkrito povedati tudi temne strani, ki nam jih nudi vnanja slika zadnjega katoliškega shoda. Ena taka temna pega je slovensko liberalno časopisje. Posebno se je odlikoval v tem oziru »Slovenski Narod«, ki tako rad aspirira na naslov »svetovnega lista«, a tudi »Jutro« ni ostajalo daleč za njim. Nočemo govoriti o poskusih, s katerimi sta hotela ta dva duševna bratca predočiti katoliški shod na merodajnih mestih kot shod »protidržavnih elementov«, tudi ne o poskusih, naslikati domačemu občinstvu katoliški shod kot zgolj politična prireditev SLS — ti poskusi imajo vsaj skromno politično ozadje, sicer grdo, ampak vendar za silo razumljivo. Toda več ali manj odkriti in prikriti pozivi in namigavanja ljubljanskemu prebivalstvu, naj sho^i naravnost bojkotira in pa neslane, zares »maca-fizeljske« surovosti, naperjeno na naslov udeležnikov katoliškega shoda, pa moramo najostrejše zavračati in obsojati kot nekulturne in necivilizirane čine in kot brezpri-merne izbruhe srčne podivjanosti in strs*f-ne strankarske zaslepljenosti. Take surovosti niso na čast n« Ljubljani, ne slovenskemu narodu, pa tudi ne »Slovenskemu Narodu« in »Jutru«. Zakaj ne posnemajo slovenski liberalni listi v tem oziru svojih srbskih in zagrebških tovarišev. Ti lisfi gotovo niso -k'e-rektno, dasiravno niso imeli nobenih natančnih informacij o pomenu te prireditve. V življenju ne igra velike vloge le družabni, ampak tudi politični takt. Častno izjemo v tem ožim so tvorile »Jutranje Novosti«, ki prireditve niso baš povzdigovale in poveličevale, česar tudi nihče ne zahteva od nc^protne strani, ampak so poročale dostojno. In to zadostuje. Kot civilizirane ljudi nas iskreno '••v--li, da je raznim liberalnim huiskarijam posedlo le jako malo ljudi. To naj bo liberalnim listom resen opomin o pravem času! Izvzemši nekaj zapeljancev, ki so pod krinko »Orjune« poskusili izzivati, pa se njihovemu izzivanju nihče ni odzval, in pa par podeželskim železniškim uradnikom, ki so zadrževali vlake, spmo da ljudje ne bi mogli pravočasno priti v Ljubljano, se nihče ni zmenil za »protik" rikalno« hujskanje, ker so vsi pošteni ljudje tudi v nam nasprotnem taboru smatrali vse te izbruhe divje jeze in besnega sovraštva za navadno afrikansko podivjanost, kakoršne so zmožni na celem svetu le najobskurnej-ši lističi. Priznamo pa drage volje postrežljivost in ljubeznivost obeh železniških nadzorstev v Ljubljani, ki sta v polni meri storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da je prireditev kljub vsemu hujskanju raznih su-rovežev sijajno in nad vse častno uspela. Iskrena jim hvala! Upamo, da te naše opazke ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi, kar bo samo v prid in v dobro slovesu vsega slovenskega naroda. SY. Cirila in Metoda. V torek 28. t. m. se je ob dveh popoldne zbralo v semeniški dvorani veliko število duhovnikov, bogoslovcev in akademi-mikov, med njimi profesor dr. Pechačka iz Prage, msgr. Wagner iz Belgrada, provin-cial Prešern S. J., stolni dekan Nadrah in drugi. Zborovanje je otvoril prof. dr. G r i -v e c kot predsednik ljubljanskega Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Podal je obširno poročilo o verskem položaju na krščanskem vzhodu. Mnogi nepričakovani pojavi verskega življenja na vzhodu nam dajejo upanje, da se bo prej ali slej pričelo večje gibanje za cerkveno zedinjenje. Dogodki nas prehitevajo. Skrajni čas je, da se začnemo bolj zanimati za to polje, da ne zamudimo ugodnih priložnosti. Doslej smo še premalo pripravljeni za to delo. Dr. A. Snoj je poročal o organizaciji Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Sedaj je prišel čas, ko bo moglo Apostolstvo poživiti svoje delovanje. Letos bo Apostolstvo vsled sklepov katoliškega shoda svoje delovanje še bolj razširilo; med drugim bo organiziralo skrb za razkropljene katoličane v južnih in vzhodnih pokrajinah naše države. Prof. Pechučka je poročal o delovanju Apostolstva v Češkoslovaški republiki; provincial Prešeren pa o delovanju hrvatskih podružnic Apostolstva sv. Cirila in Metoda. K. Storič je dopolnil poročilo z ozirom na Dalmacijo. Akademika Š e d i v y in M a j c 6 sta poročala o idealnem delovanju praških in belgrajskih katoliških akademikov za ciril-metodijsko idejo. Upanje je, da se bo tudi v naših ljubljanskih akademskih društvih zbudilo več zanimanja za to vprašanje. Dr. G r i v e c poroča, da se bodo na željo akademikov, duhovnikov in bogoslovcev priredili v Ljubljani posebni kurzi o vzhodnem cerkvenem vprašanju. Msgr. W a g n e r posebno priporoča skrb za katoličane v Belgradu in v drugih iužnih kraiih. V ta namen naj Apostolstvo 1 osnuje poseben odsek, ki naj organizira duhovno in materijalno skrb za razkropljene katoličane. To bo važen delokrog Apostolstva sv. Cirila in Metoda, popolnoma skladen z glavnim namenom; s tem se bo namreč pripravljala pot za zbližanje in zedinjenje. Po razgovoru o mnogih praktičnih vprašanjih glede delovanja in organizacije Apostolstva se je zaključilo zanimivo zborovanje. Prireditev Ljudskega odra ob priliki V. kat. shoda. Ljudski oder je pod režijo predsednika predstavljal štirikrat »Pasijon« v novi zasedbi vlog in v novem zamisleku. Dvorana je bila zmerom do zadnjega sedeža razprodana, na tisoče ljudi je odšlo brez vstopnic. Ljudski oder je nazorno poudaril idejo katoliškega shoda in vso nad sto bro-ječo množico je zgnetla režiserjeva roka v živ organizem, ki je točno natančno in vestno prednašal dramo v desetih slikah. Naš namen ni ocenjevati igro, ki je bila po občem mnenju vzor diletantske predstave, temveč tudi na umetniškem višku religi-joznega doživetja, ampak poudariti, da je bila predstavi integralen del katol. shoda; če bi je ne bilo, bi bil shodu manjkal nazoren izraz. Kako je bila predstava natančno zamišljena in izvajana, more soditi oni, ki jo je videl parkrat. Glavne vloge so bile v najboljših rokah; igralci so svojo vlogo vzeli resno. Predstava je bila res pobožnost in premišljevanje, za kar jo je po predsednikovih besedah smatral Ljudski oder. Globoka ginjenost in pozornost gledalcev med predstavo je razodevala, kako je segla v dušo navzočih. V soboto je igral Kristusa g. Zorin, v nadaljulh predstavah pa g. Do-bren. Dasi dta oba nekoliko različno pojmovala Kristusa — g. Zorin je poudarjal bolj odločnost in trpkost, g. Dobren bolj milino in blagost — vendar je bila njuna igra dovršena, zaokrožena v sebi, ne žaleč nikjer Se tako nežnega verskega čuvstva. Videlo se je, da vsakrat igra globoko veren človek, ki se je po dolgem premišljevanju po besedilu sv. pisma ustvaril svojo sliko o Bogu-človeku. Čudno je, kako se je ves aparat gibal v onih tesnih prostorik Opazili smo, ''a so bile nekatere postave iz množice najboljši igralci, ki so držali v3z med vodilnimi vlogami in množico. Lokavi, po krvi hlepeči, maščevanja željni trgovec Jakin, samoljubni veliki d;V>vnik Kajfež, Judež, žrtev pohlepa, veliki duhovnik, trgovci in priče: zastopniki židovstva in fa-rizejstva; Jožef iz Arimateje in Nikodem, apostoli in Kristov sluga, Marija, Veronika in Magdalena, jeruzalemske žene: zastopniki vzbujajočega se krščanstva; plahi, samoljubni namestnik Pilat, stotnik in vojaki: zastopniki paganstva. In med temi valovi množica, gnana od trenutnih instinktov. Igralci so dobro pojmovali svojo nalogo in na odru se je glasno črtilo oni zgodovinski moment, ki so trčili ti trije različni svetovi skupaj. Zdelo se je, da govor' iz predstave v zgodovinsko ozadje nazaj pomaknjena naša doba, kakor da slišiš odmev iz one dobe v naš čas. In to je bil pravi namen prrdstave: ustvariti nazoren izraz dejanskega stanja naše družbe v sliki zgodovine. In vstajenje bodi simbol bodočnosti! Predstave so obiskail razni odlični gostje, tako tudi prevzv. peležev nuncij Pellegrinetti in ostali nadškofje in škofje. Ljudski oder raste in k temu rijanjemu vspehu mu častitamo! Zdi se, da začrtuje v svojem delu nov program dela za duševno obnovo! + Dr. Korošec — celjski opat. «Slov. Narod« poroča, da bo vstopil dr. Korošec v vlado, ker bi rad postal celjski opat, kajti ta opatija da dobro nese. Na podlagi svoječasnih poročil «Slov. Naroda«, ki je ugotovil, da je dr. Korošec težak milijonar in da je nakupil več graščin, smatramo «Narodovo« vest o dr. Koro-ščevem poželenju po ubožni celjski opatiji za neresnično. + Pašič v Parizu. »Giornale d'Italia« poroča, da je Pašič odpotoval v Pariz, da si zagotovi podporo francoske vlade pri končnem reševanju reškega vprašanja. Nato pa dostavlja: Danes ne vlada v Franciji več Clemenceau, ki je iskal zaveznike za Francijo proti Italiji, Zalo Pašič ni našel podpore v Parizu proti Italiji, ampak samo proti Radiču. + Zanimiv hrvatski komentar o vo- | Iitvah na Irskem. Kakor znano, so Hrvatje doslej jako radi primerjali sebe z Irci. Kar je bil Ircem republikanec De Valcria, to je bil ali naj bi bil Hrvatom Radič. Pri zadnjih volitvah na Irskem pa je de Valera popolnoma propadel. Z ozirom na ta značilni dogodek piše »Obzor«; »De Valera je danes prerok, ki je ostal brez vernikov. Mase irskega naroda so pokazale, da znajo ceniti pridobitve realnega političnega dela, ki sicer niso v skladu z ideali tradicije, odgovarjajo pa popolnoma dejanjske-mu razmerju sil. Irski narod ie Dokazal nri volitvah, da odobrava in da zna ceniti pO-; litični kompromis z Londonom, ki mtt končno omogočuje svoboden narodni, gospodarski in kulturni razvoj. Politika De Valere je doživela na zadnjih volitvah popoln poraz. Slučaj De Valere je klasičen! zgled, da so fanatiki navadno slabi poli-' tiki in da postane njihovo delovanje takoj sterilno, čim preide na konstruktivno polje.; De Valera ima gotovo velike zasluge za' irski narod, a tragično je pri ljudeh, kot: je De Valera, da ne znajo svojemu naroduj žrtvovati najvišjega, namreč da se umak-; nejo s polja aktivnosti v trenutku, ko je' njihovo delo končano in ko postane njihova borba ne le anahronizem, ampak na-! ravnost škodljiva za njihov narod.« ? 1. Prosimo p. n. gospode, ki so fotografirali sprevod in manifestacijo V. katol.' shoda v Ljubljani, naj nam takoj izvolijo predložiti po en izvod vsake slike, da izberemo najlepše in proti eventualni nagradi kupimo ter pomnožimo. 2. Prosimo vse pripravljalne odbore in župne urade, ki imajo preostale izkaznice, naj jih ne pošiljajo nazaj rekomandi-rano, ampak kot vzorec brez vrednosti, sicer izgubimo veliko vsoto po nepotrebnem. Dalje prosimo, naj takoj pošljejo evidenčne pole in denar, da moremo zaključiti naš obračun. 3. Prosimo pripravljalne odbore izven Ljubljane, da naroče za razprodajo tisko-vine katol. shoda, razglednice in spominske podobice. ^ Pripravljalni odbor za katol. shod. ^ ■ , ----------- -------------------- ■■ Liberalno časopisje in Katoliški »Jutro« šteje in našteje v sprevodu katoliškega shoda v nedeljo 13.000 ljudi, na Kongresnem tr.;u pa 20.000. Na drugi strani pa »Jutro« poroča, da je sprevod defiliral mimo sodnijske palače nad poldrugo uro. Sedaj pa računajmo, koliko ljudi koraka mimo prostora v hitrem koraku ob zvokih godb v osmerostopih, Ie narodne noše so šle v tri- in štiristrtpih, Orli in Orlice v šesterostopih. Tako se tudi nad »Jutrom« uveljavlja večno resničn' pregovor: »Laž ima kratke noge.« »Jutro« laže. »Pred sodnijskim poslopjem so kralja pozdravljali predvsem napredni Ljubljančani, Kongresni trg so napolnile množice radovednih Ljubljančanov, ki so hotele videti kralja b goste.« »Jutro« namreč dobro ve, da je bil Kongresni trg od ranega jutra popolnoma zaprt in je bil dostop dovoljen le udeležencem manifestacij-skega sprevoda, ki so napolnili ves Kongresni trg in ves park »Zvezda« — pa kljub temu laže, čeprav je laž prav po jutrovsko debela. »Jutro« je v zmedi: Po »Jutru« se je slavnostni sprevod zakasnil za celo uro in se začel pomikati ob pol osmih. Začetek' sprevoda je bil napovedan ob sedmih — do pol osmih je po »Jutrovem« cela ura. Mi moremo veseli ugotoviti, da se je sprevod pričel točno ob napovedani uri, le da je do pol osmih čakal prihoda Njeg. Veličanstva. Sprevod je prišel točno ob napovedani uri na Kongresni trg, točno kot je bilo po programu določeno ob pol 10. uri se je pričela slovesnost na Kongresnem trgu, Zakasneli so se le Kamničani in Gorenjci, ki so imeli na vlakih nad dve uri zamude, tako da se je zanje morala formirati posebna povorka. Glede točnosti smo imeli toliko sreče, da lahko rečemo: »Pridi se les učit!« Nezadovoljno »Jutro«. »Jutro« je pokazalo svoje nezadovoljstvo s kraljevim posetom katoliškega shoda na ta način, da raz Delniško tiskarno ni visela nobena zastava. Če se kralj pokori demokratom, je vse dobro in v redu. Če se pa ne pokori?; Potem je — še boljše! Koliko godb je igralo v sprevodu katoliškega shoda? Eni namreč poročajo, da so slišali le dve godbi, drugi pa so jih videli, slišali in šteli 10, nekateri pa 14. To čudno štetje ni prav nič čudno. Kdor je odšel takoj, ko jc zaslišal eno godbo, je slišal samo eno; kdor je čakal in gledal dalje, jih je slišal 10, drugi pa, ki so vztrajali do konca, še več. Zato je slišal »Narod« samo dve godbi, potem je pa poslušal, kako trava raste. Trboveljska premogokopna družba dela s polno paro, da zlomi štrajk rudar-' jev. Tako dobiva po svojih agentih ljudi iz Prekmurja in od drugod ter jih proti vsem pravilom varnosti postavlja na nevarna mesta. Osemurni delavni čas ne drži več. Na dnevnem kopu na Dobrni; imajo delavci po 18—21 šihtov na teden. Kje je tu pristojna oblast? Družba delo-žira samske delavce, da nastavlja Prek-murce in Hrvate. Podjetje Duklč jemlje delavce v delo brez zdravniške pomoči. Družba objavlja, da je stavka končana, razni ravnatelji pa hodijo po jamah gledat. v kako slabem stanu se nahajajo. Birmi 4Lv -i-. SLOVENEC^ 90. SVgUltl TOZU Hm. iv& Orožniški stražmojster v Rajhenburgu Ko-iar, ki je svojedobno preganjal podpiso-valce majniške deklaracije, preganja sedaj delavce. Okrajno glavarstvo v Celju prepoveduje ▼ interesu siromašne trboveljske družbe vse shode. Nekaj delavcev so pozaprli, toda nobenega direktorja, ki povzročajo podaljšanje stavke. Poslanec dr. K o r o č e c in dr. K u 1 o v e c sta se obrnila telegrafično na ministrstvo za šume in rude z zahtevo, da se takoj prično pogajanja. Dnevne novice. Dr Korošec v avdienci pri kralju. Ljubljana, 29. avg. Danes je bfl dr. Korošec, predsednik (Jugoslovanskega kluba, v daljši avdienci pri Nj. Veličanstvu kralju na Bledu. Nato je konferiral s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovičem in z ministrom financ dr. Stojadinovičem in ministrom za vere dr. Vojislavom Janičem. Jutri fe bodo razgovori nadaljevali i m * * /. — Vojaške premestitve. Za načelnika generalnega štaba pri komandi dravske di-vizijske oblasti je imenovan generalštabni podpolkovnik Petar J. Nedeljkovič, dosedaj šef etapnega odseka pri prometnem oddelku glavnega generalnega štaba; za načelnika generalnega štaba pri komandi savske divizijske oblasti generalštabni podpolkovnik Dragoslav V. Vojinovič, dosedaj pri generalnem štabu komande IV. armij-Bke oblasti; za načelnika generalnega štaba pri komandi kosovske divizijske oblasti generalštabni podpolkovnik Aleksander A. Stojanovič, dosedanji načelnik generalnega Štaba pri komandi dravske divizijske oblasti. G. podpolkovnik Stojanovič je bil napram strankam zelo uslužen in ga bo občinstvo vsled tega ohranilo v najboljšem Bpominu. — Dobrodelna prireditev v Dolu. V nedeljo, dne 2. septembra pohitite vsi na dobrodelno prireditev v Dol pri Ljubljani. Ustanoviti nameravamo v Dolu ubož-nico za onemogle občinarje štirih župnij in pozneje še sirotišnico. Darovali bomo v ta namen društvu Dobrodelnost v Ljubljani, ki bo prevzelo vso oskrbo, dosedanjo društveno hišo, ko si za naše izobraževalno delo zgradimo nov dom. Ob pol dveh popoldne bo sprejem gostov pred društvenim domom; ob tričetrt na dve odhod v cerkev. Ob treh odsekovna telovadba. Poleg srenjskih odsekov nas počastijo tudi Orli in Orlice iz Kamnika s kamniško godbo na čelu. Slavnostni govornik bo g. Bore. Poleg godbe in petja bo tudi bogat srečolov, ia okrepčilo bo preskrbljeno. — Poročil se je 27. t m. na Brezjah kanc-fist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani g. Anton pL R a y a z gdč. Marijo K r i ž m a n. — Bilo srečno I — Orlovski odsek v Krizah pri Tržiču priredi dne 9. septembra ob 3. uri popoldne v Križah javno telovadbo s srečolovom. Bratski odseki, sestrski krožki in vsi prijatelji orlovske mladine iskreno vabljeni na ta dan v Križe! — V slučaju slabega vremena se vrši prireditev teden pozneje. — Slovenska dijaika zadruga na Dunaju, ki skrbi za socialne potrebe slovenskega dijaštva na Dunaju, sa obrača ca slovensko javnost, da ji z gmotno pomočjo omogoči nadaljnje delovanje. Prispevki naj se pošiljajo na Slavensko banko v Mariboru. — V preteklem polletju so darovali: po 3000 Din Posojilnica ▼ Mariboru, po 2000 Din Mestno županstvo Ljubljana, po 500 Din Posojilnica v Gor. Radgoni in Občinski urad Ljutomer, po 250 Din Mestno županstvo Kranj in Ptuj, po 200 Din Mestno županstvo Kamnik, po 100 Din mestno Županstvo Kočevje in g. Ferdo Jelene, Slov. Bistrica, po 50 Din Trgovska banka v Slov. Bistrici ter Antolič in Tominc, lesna industrija, po 20 Din g. Sorčnik, gostilničar, in g. Raz-boršek, gostilničar, g. Juhart Franc, po 15 Din jg. Smeh, trgovec, po 10 Din g. M Janiekovii, Učitelj, g. Pajman, parna žaga, g. Žuraj, gostilničar, po 5 Din g. Franc Tomšič, po 2 Din g. Tkavc in g. Metlika, vsi iz Slov. Bistrice, — ra k«* jim izreka Slov. dij. zadruga svojo najsrčnejšo zahvaio in računa na njih sočuvstvo-▼anje tn pomoč tudi v bodoče. — Poročil se je g. prof. Evgen V a v k e n fe Cerkelj s gdč. Ano V i d a 1 i iz Mengša iz cnan« narodne rodbine. — Za čas UL Ljubljanskega velesejma, 1 j. od 1. do 10. septembra 1923, bo na sejmišču poslovala »Menjalnica Ljubljanske kreditne banke«. 5324 — Zdravstveni odsek za Slovenijo t Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora. Interesenti e« opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Tatvine in vlomi. Vlomljeno je bilo dne *X fo^a 1923 v stanovanje Marije Duh v Cirju, Ob. Krško, Tatova ita bila baje dva. Odnesla sta par ženskih boktattih čevljev ter nekaj obleke, v vrednosti 413 dinarjev. — V gostilni Franca Remikaria na Brezovici je bil ukraden 2000 kron Vreden stenski barometer. — Laparnik Franc Iz MoravC, okr. Ljutomer, fe ob {aru tvojega dva- dopusta akiadel svojemu očeta civilno obleko ta 75 Din, na kat k neznano kam pobegnil. — Hlapcu Nikolaju Grabnerju r Javorju )• bila ukradena obleka in perilo t vrednosti 1088 kron. — Začasna satvoritev pomožne polt« Banja Loka. S 1. septembrom 1923 preneha poslovati pomožna pošta Banja Loka v področju pošte Nova Sela pri Kočevju, hkrati pa se uvede dostavljanje pošiljk sa Banjo Loko po selskem pismo-noši. Dostavljalo se bo vsak dan, razen nedelj. — Zatvorltev pomožne pošte Retnje. Ker je poslovodja pomožne pošte Retnje pri Tržiču svoj posel odpovedal, naslednika pa ni bilo mogoče dobiti, je ta pomožna pošta i 81. jnlljem t 1. začasno prenehala poslovatL Pošiljke za Retnje dostavlja pi-smonoša pošte Tržič. —■ Poskusite špecljalna vina v steklenicah slovite tvrdke G juro Valja k, Grajska klet v Maribora. Dobijo se po vsnh hotelih, kavarnah in restavracijah širom naše domovine. <<378 štajerske novice. š Ravnateljstvo zasebnega ženskega učiteljišči šolskih sester v Mariboru sporoča vsem učenkam in gojenkam zavoda, da naj se vrnejo 11. septembra. Ponavljalni in sprejemni izpiti so pa 7. septembra. š Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. razpisano mesto upravnika. Podrobnosti ro razvidne v razpisu v Uradnem listu. š Požar V nedeljo 26. t. m. okoli 11. ure dopoldne je v bivši Dravski vojašnici v Mariboru nastal ogenj. To vojašnico ima sedaj v najemu tvrdka F. & A Uher in jo uporablja kot skladišče za premog. Dosedaj se š<; ni dognalo, kako je nastal ogenj, sumi se pa, da se ja užgal premog. Požarna hramba je bih takoj na mestu ter je ogenj po dveurnem napornem delu zadušila. Ker se nahaja ta kasarna (skladišče) sredi mesta, je bil v nevarnosti cel del, ki leži ob Dravi. š Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisja in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 5279 (8) Pričeiek šolskega leta. Na drž. realni gimnaziji (na Poljanah) v Ljubljani je jesensko vpisovanje v I. razred v nedeljo (9. sept.) od 10 do 11. ure. Vzprejemni izpiti se vrše v ponedeljek (10. sept.) ob 8. uri. Sprejemanje dijakov drugih zavodov v II.—VIII. razred in vseh zavodovih repetentov je v nedeljo (9. sept.) od 11. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje v juniju v L razred na novo sprejetih in vseh drugih zavodovih učencev se vrši v ponedeljek ob 11. uri v razredih. Red po-navljalnih izpitov, ki bodo od 1. do 10. septembra je nabit na redni deski v veži gimnazijskega poslopja. — Ravnateljstvo. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1923/24 dne 14. sept. s sv. mašo ob 9. uri dopoldne v Kri-žanski cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih, da se jim prebere disciplinarni red Ln naznani urnik. Redni pouk se prične dne 15. septembra ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 12. ia 13. sept. Ure za posamezne predmete bodo razglašene na deski pred ravnateljsko pisarno. — Vpisovanje nanovo vstopajočih je za učence in učenke za prvi in drugi letnik zaključeno in se ne sprejme nobeden več. — Ako kdo izmed vpisanih ne namerava priti v šolo, naj to takoj javi ravnateljstvu, da bo mogoče sprejeti na njegovo mesto drugega. Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje učencev za I. razr. v'ponedeljek dne 10. septembera od 8. do 10. ure, nakar se prično sprejemni izpiti.. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VII. bo v torek dne 11. sept. od 8. do 12. ure. Šolsko leto 1923-24 se prične v sredo 12. septembra ob 8. uri z običajno skupno sveto mašo v mestni župni cerkvi, odkoder odidejo učenci v lolo. Redni šolski pouk se bo začel v četrtek dne 14. sept. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili 5., 6. in 7. septembra od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. Pri vpisovanju se bodo sprejemali tudi prijave za Dijaški dom. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiča je jesensko- vpisovanje v I. razred v ponedeljek dne 10. septembra od 8. do 12, Vpisovanje učencev v 0.—IV. razred isti dan od 2. do 4. Ponavljalni in sprejemni izpiti za te razrede sc vrše po na uradni deski nabitem vzporedu v torek 11. sept ob 8. in v naslednjih dneh. Redni pouk se prične z izrednim dovoljenjem viš. šol. »veta v nedeljo, dne 16. sept 1923. s slovesno blagoslovitvijo novega šolskega poslopja tn šolar-ske zastave. Popoldne tega dne velika otroška slavnost na vrtu g. Babiča. V ponedeljek, dne 17. septembra ob 8. redni pouk. Na drL realni gimnaziji v Celju «c prične šolsko leto 1923-24 v torek, dne 11. septembra z vpisovanjem učence v II.—VIII. razreda od 9. do U. dopoldne. Sprejemni izpiti za I. razred te vrše v ponedeljek 10. septembra. Učenci naj te zgla-sijo ta dan od 8. do 9. v tpremttvu staršev ali njih namestnikov pri ravnateljitvu in prineso s teboj šolsko izpričevalo in krstni list, ob 9. te prično izpiti Učencem, ki so že napravili vspre-jemni izpit za L razred v poletnem roka, ni treba priti k vpisovanju. Dne 12. tept. ob 8. dopoldne ie tluiba božia v Marijini cerkvi nato čitanje disciplinarnega reda in objava arnflca t posameznih razredih. Dne 13. sept se prične v polnem obtegu redni šolski pouk. Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v ponedeljek dne 10, septembra točno ob 8. in se vrše natančno po redu, ki je objavljen na črni deski. — Ravnateljstvo. Na državni realki v Mariboru priCne šolsko leto ^ne 11. septembra 1923 z vpisovanjem -ičcncev. Dne 4. septembra se vrše pismeni in 5. do 7. ustni ponavljalni izpiti. Sprejemni izpiti vnanjih učencev za H. do VIL razred morajo biti do 10. septembra končani. Dne 12. septembra je skupna služba božja in 13. 'leptembra prične redni pouk. — Podrobna pojasnila so v šoli na drfavni deski. Državno moško ulilcljiiie v Mariboru. Dne 6. septembra se vrši vpisovanje tujih gojencev v II. in III. letnik; v IV. letnik so ne sprejemajo novi gojenci. Dne 7. septembra so ponavljalni in naknadni izpiti; 8. sept. je vpisovanje v I. letnik; 11. sept. pa vpisovanje vadničarjev iu bivših gojencev. Podrobni podatki na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo. Na deški meščanski šoli v Maribon je pričetek ponavljalnih izpitov v sredo, dne 5. septembra t. 1. ob 8. uri. Izpiti trajajo po po trebi do petka, dne 7. septembra. Vsi dijaki, ki hočejo položiti izpit, se morajo zglasiti prvi dan, na vsak način pa v teku navedenih treh dni k i^pitovanju. V teh dneh se vršijo tudi I morebitni drugi izpiti. V ponedeljek, dne 10. in v torek, dne 14. septembra je vpisovanje | za vse razrede. Učenci, ki vstopijo v 1. razred, se morajo izkazati z zadnjim šolskim iz-pričevalom, krstnim listom, domovnico in z kprieevaloin o cepljenju. V 1. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto in imajo v jeziku i računstvu vsaj red >2<; v drugih predmetih bodi povprečni red takisto >2«. Iz okoliških občin bo sprejetih le toliko učencev, kolikor bo dovoljeval pro tor. V sredo, dne 12. septembra je ob 8. božja služba, v če-| trtek, dne 13. septembra pa pfičetek rednega | pcuka. Ker je viš. šol. svet v odloku z dne i ^ avg. 1923, št 6781 odmeril za izpitovanje !n vpisovanje zadosti dolgo dobo, se ravnateljstvo ne bo oziralo na poznejše prijave glede izpitov ali vstopa. — Ravnatelj. v Drž. dvorazr. trgovska šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali izpiti se prično v petek dne 7. septembra točno ob 8. uri. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje učencev in učenk, ki so že obiskovali zavod, bo dne 11. septembra od 10. do 11. ure. V sredo, dne 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo. V četrtek, dne 13. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Novih priglasov za vstop v prvi letnik ni več možno upoštevati. Pripravljalni razred je ukinjen. Državna realna gimnazija v Ptuja, šolsko leto 1923/24 se prične dne 11. septembra 1923. Sprejemni izpit v I. razr. se vrši dne 10. sept. od 9 do 11., priglasi za ta izpit se sprejemajo isti dan od 8. do 9. ali tudi prei. Razredni izpiti bodo od 8. do 10. sept. Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. sept. od 10. do 11. Lii«W!asisl8 novice. lj Kdo je zbudil kralja Matjaža? Gubec in Gregorič ne, saj nista nosila klaka in fraka, ampak sta šarila okrog s petelinovim peresom in bršlinovimi listi. Napoleon? Kako? Saj takrat še ni bilo Knaflo-ve ulice in štev, 5 in I. nadstropja v njej. Kmet pleničar? Robavs, ki ni niti vedel, da je za ustoličenje potrebna zlata krona z diamanti. Echt Diamant! Dr. Krek? Ta??? Ki je že kot študent nosil na skrivnem pod platneno srajco — kolar. Ampak — V soboto zvečer so se na orlovsko akademijo častitljivo prizibali ata Narod, šli za kulise in se potrudili na oder. Ata Narod, ja! Za cilindrom so nosili popeljne, v roki palico s srebrnim ročajem. Echt Sil-ber, bitte. Prosili so za dovoljenje in potegnili Matjažev meč iz nožnice. Ko se je polegel silni hrup aplavzov, so razložili den verdammten Klerikalzen, kaj je — alegorija. lj «Orjuna« in katoliški shod. Ob priliki katoliškega shoda je prišel zvečer od sobote na nedeljo v kavarno »Union« visok dostojanstvenik «Orjune« v polni paradi, z belo kučmo na glavi. Ugotavljamo, da je bil izborno postrežen. lj Začciek šolskega lc£a v Lichtentnrno-vem zavodu. Za vnanje učenke Lichtenthurno-vega zavoda veljajo za začetek šolskega leta ti-le dnevi: Na osnovni šoli se vrši vpisovanje dne 3. in 4. septembra, šolska sv. maša je dne 11. septembra, redni pouk se pa začne dne 12. septembra. — Na meSčanski šoli se vrše ponavljalni izpiti dne 6. in 7. septembra, vpisovanje je 10. septembra, šolska sv. maša 12. septembra, redni pouk se pa prične 13. septembra. — Notranje gojenke naj prihajajo v zavod dne 9. in 10. septembra. lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v nedeljo 2. septembra izlet na Brezje. Po sv. maši gremo peš v Lesce in Tržič. Odhod z vlakom ob 4.44 zjutraj. Vrnemo se z večernim vlakom ob 10. uri. lj Pričetek šolskega leta 1923/24 na mestnih otroških vrtcih v LjubHan!. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 se prične šolsko leto 1923/24 v sredo, dne 5, septembra 1923, Vpisovanje se pa vrši v torek, dne 4. septembra od 10 do 12. opoldne. lj Umrli so v Ljubljani: S. školastfka Al0f zija Kogelnik, usmiljenka, 22 let — Neža Z4 bukovec, mestna uboga, 53 leL — Josip JurC. sin pekovskega pomočnika, 9 let — Mariji Ahlin, hči mesarja m posestnika, 7 mes«c«,l — Jakob Svoljšak, delavec, 42 let — Marl|i Eržen, občinska uboga, 66 let. — Mihaela J* kopin, delavčeva hči, 11 mesecev. — Iva M» gerl, rejenka, 2 meseca. — Anton Bovha, i4 gar, 73 let — Jelena Krsgar, čevljarjeva h« 3 leta. — Marija Debeljak, tratikantova hči 4 mesece. lj Nevarni vlomilci zaprti. Včeraj sm, opazovali v Stritarjevi ulici zelo zanimivo aretacijo znanega vlomilca Jožeta Petriča, k je zaeno tudi pobegli kaznjenec ljubljanski kaznilnice. Poslujočemu policijskemu agenti Močanu se je izdal za Jožefa Finca, njegovegi sostorilca, o katerem še ni vedel, da preblvi že v varnem zavetju v ljubljanskih policijski! zaporih in od katerega je imel delavsko knj| žico pri sebi v žepu. Policijskemu agentu j sledil na poziv brez odpora. Med eskorto pi je skočil za mimovozeči tramvajski voz. Go spod Močan ga je pa ujel, nakar se je pričel* med njima rovanje, dokler ni prišel na pomol stražnik. Patriča so privedli na policijo, nakai je tam sedel mizo, bogato obloženo s spisi tičočih se njegovih tatinskih dejanj in zločl nov, ki so jih že priznali njegovi tatinski to. variši. Petrič je g. okrajnemu policijskemu nad. zorniku Habetu še nekaj pridejal in zadevi je bila gotova. Tatinska družba, katero je po. licija aretirala te dni, sestoji iz Ladislava Žt berta, Jožefa Finca, Ivana Kastelica in Josipi Petriča. Priznali so, da so v družbi okradl tovarnarja Mergenthalerja, ki so mu odnesli usnja, vrednega do 100.000 K, gospodu Ivanu Černetu so odnesli iz blagajne do 35.000 jK, in 50.000 aK, vlomili so v Rogljevo trgovin« in odnesli dopoldan.,!:! izkupiček; vlomili ao v Gorjupovi ulici pri čevljarju Masnecu in od. nesli nekaj obleke; Petrič je ukradel ob Ma. lem Grabnu neznanemu kopalcu hlače, ki jil nosi zdaj Fine. Tolpa je vlomila tudi v pisarni Jugoavto, a je bila prepodena; vlomili so tudi v pisarno Komerčne Uniie, kjer so pa prazne pridale; poskusili so vlomiti pri Mar-chiottiju, pri tvrdki Gršak na Kongresnem tr-gu, kjer so si trgovino ogledali tako, da so prodajali gobe. Skušali so izvršiti še več vlomov. Po vlomu pri Čsrnetu sta odšla Žibert in Petrič v Zagreb zapravljat denar in kakoi sami trdijo, da bi našli zopet kako dobro tempol Petriču je denar pošel, Žibert je p« še imel 2000 kron. Petrič je izvabil Žiberta, da se je šel v Savo kopat, med kopanjem mu je pa ukradel listnico in izginil. Ves obupan ga je Žibert klical: Vrni sel, a Petrič se Z| to ni zmanil. Žibert je v Zagrebu nato prodaji razne drobnarije, da se je mogel ves sestrad vrniti v Ljubljano. Ukradeno blago je prodajal najbolj jezični Janez Kastclic, ki si je znal zaračunati zelo visoke provizije, ker jim ji kar cele tisočake zatajil. Družba je oskubiii tudi »Raco« v Šiški za 9000 kron. lj Policijska kronika. Abiturijentu Stank« Peterlinu je bilo dne 22. t. m. ukradeno koli znamke »Tribuna«, vredno 7000 kron. — Kiju-čavničarju Ivanu Breskvarju je bilo iz vež« Zalta-Žilič na Dunajski cesti ukradeno 10/ kron vredno kolo znamke »Puch«. — Izpod kozolca Antona Jevca v Črni vasi sta bili dn« 21. avgusta ukradeni dve črnosivi in rjavkasti posteljni odeji, vredni 1000 kron. — Posestniku Antonu Škrabi iz Črna vasi je bilo v noči M 21. t. m. odnešenih par ponošenih škornjev t vrednosti 800 kron. — Mesarju Francu Lov šetu je bilo dne 19. t m. iz hladilnice hoteli Štrukelj ukradenih 85 kg govejega mesa. — Črna usirata torbica je bila ukradena iz stranišča na Južnem kolodvoru, katero je poz* bila Marija Vahtar iz Tržiča. V torbici je bilo 100 Din, 150.000 aK in potni list, glaseč se na njeno ime. lj Higijenična česalnica za dame O Fettich Frankheira, Ljubljana, Kongresni trg 19. Neg> vanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. El. masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela, Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. 5312 ! r Ribe kuhane pod naravnim vplivom < jezoru. V LukrinsUem jezeru blizu Neapolja so nedolgo tega našli veliko množino mrtvih rib, ki so plavale vrhu vode — kuhane. Dognali so, da so gorki plini, prihajajoči iz dna jezert privedli vodo malega jezera do vrenja ter la korekoč ribe skuhali. Lukrinsko jezero j® vulkanskega izvora in je nasUdo v predliieto-rični dobi. Ze za rimskih cesurjev je slovelo po svojih ribah, posebno po onih, ki so imenovale lupus. Nedaleč od Lukrinškega jezera je lacus Anomus, ki so gu stari ljudje smatrali za vhod v podzemski svet r Smrt voditeljice angleških tufraielek V Londonu je te dni umrla lady Constauc« Lyttonova, ki je stopila v 40. letu svojega življenja na čelo angleških bojevnic za žensko enakopravnost. Ljttonovo jo trikrat p«; jela oblnst, trikrat je sedela v joči. Po sodbi angleških listov so pospešile njeno smrt tuu-ke, ki jih ie v zaporu trpela. r Poslcdice pogromov. Madžarski Hsf poročajo, dn se je dalo na Madžarskem od 1. 101 tt zaradi uourouiov krstiti lti.000 Židov- Resolucije V. katoliškega sinoda. A. Resolucije odseka za versko življenje in nrarni prerod. t S3IER RELIGIOZNEGA ŽIVLJENJA. V. PROTI NENRAVNOSTL 1. Peti katoliški shod ponovno (kakor prejšnji katoliški shodi v Ljubljani) prav toplo priporoča Marijino družbo, tretji red in bratovščino sv. rt. Telesa, gledajoč v njih, ako so v rokah dobrega vodstva, preizkušena sredstva za gojitev in povzdigo verskonravnega življenja, tako v posameznikih kakor v družbi. 2. V prepričanju, da je češčenje Srca Jezusovega ona pobožnost, ki more, ako jo v pravem duhu gojimo, na eni strani Dajuspešneje zadoščevati božji pravičnosti za grehe, na drugi strani prav tako uspešno človeka od greha odvajati ter ga napeljevati k življenju odpovedi in čednosti, prosi katoliški shod vse dušne pastirje, da to češčenje zanesejo globoko med narod. Poživlja še posebej tretji red, Marijine družbe in salezijanska sotrudstva, da ga sistematsko širijo, ter izreka željo, da bi se družine in društva Srcu Jezusovemu posvečevala, možje in mladeniči pa v apostol-stvu mož združevali. 3. Izmed čednosti, ki naj bi se v okviru SeSčenja Srca Jezusovega gojile, naj bi se z ozirom na veliko alkoholno razdejanje priporočala in udejstvovala zlasti čednost treznosti, oziroma po nadnaravnih razlogih podprta prostovoljna odpoved od alkoholnih pijač v tej ali oni primerni obliki. fl. SKRB ZA MOŠKE IN ZA LAIŠKO INTELIGENCO. 1. Ker je želeti, da bi se moški bolj adeleževali verskega življenja kakor do-Blej, priporoča katoliški shod, naj se versko življenje med moškimi goji posebno skrbno. Daje naj se moškim povsod prilika, da se morejo verskih vaj lažje udeleževati; prirejajo naj se zanje posebne pobožnosti: govori, prilike za prejem svetih zakramentov, zlasti duhovne vaje; goj6 in skrbno naj se vodijo Marijine družbe; naj se ne pozabi, da so bile le-te sprva namenjene samo moškim, v prvt vrsti mladeničem. 2. Vsa naša mladinska organizacija, egrajena na verskem temelju, bodi tudi v dejanju zgled pobožnega življenja. Društveno življenje naj pobožnega življenja ne ovira, ampak pospešuje in podpira. 3. Ker je versko-nravno življenje ljudskih množic zelo odvisno od načina, kako se laiška inteligenca tozadevno pred njimi udejstvuje, zato prosi katoliški shod vse kroge svečenstva, naj posveča svetni inteligenci svojo posebno dušnopastirsko po-sornost. Laiško inteligenco pa brez razlike poživlja, da bi ob pogledu na visoke versko-nravne naloge, ki naj bi jih naš narod v smislu tega katoliškega shoda na sebi reševal, ter z ozirom na velik vpliv, ki ga ldp zgled ima, rada sodelovala pri verskih in karitativnih udruženjih, ter se pred ljudstvom tudi javno udejstvovala pri cerkvenih pobožnostih, osobito pri prejemanju svetih zakramentov. m. DUHOVNE VAJE. Ko priznavajo vsi, da nam je obnovitev tn poglobitev verskega življenja nujno potrebna in so v to svrho eno najbolj preizkušenih sredstev duhovne vaje, priporoča katoliški shod vsem vernikom brez izjeme, posebno pa dijaški mladini in mladini sploh, da se radi zbirajo k letnim duhovnim vajam. Katoliški shod pozvljai verno Blovensko ljudstvo, da prispeva kar naj-Izdatneje k stavbi posebnega doma za duhovne vaje, ki ga namerava graditi prevzv. knezoškof dr. A. B. Jeglič na Goričanah in izročiti v upravo in oskrbo Družbi Jezuso-ri, kjer bi duhovniki, inteligenca, dijaki, delavci, mladeniči in drugi stanovi imeli priliko o primernem času preko leta opravljati duhovne vaje. IV. ZA DRUŽINO! Ker je temelj vsega zasebnega in jav-flega življenja družina, zato opozarja katoliški shod, da je treba družinskemu življenju posvečati največjo skrb. 1. Življenje po društvih ne sme biti v škodo družinskemu življenju. 2. Pri vseh naših zahtevah po verski Soli se ne sire pozabiti, da je končno največ ležeče na domači vzgoji. 3. StarJi naj se dobro zavedajo svo-fcga svetega in resnega poklica; naj ne Pozabijo, da je dober zgled najizdatnejše vzgojno sredstvo. 4. Priporoča se, da se mladeniči in dekleta, ki nameravajo stopiti v zakonski stan, o pravem času temeljito pouče o dušni in telesni vzgoji otrok. Svari se pred sklepanjem mešanih zakonov. 5. Da bodo naše družine bolj prešl-"bne verskega duha in bodo v božjem varstvu lažje vršilo svojo nalogo, katoliški ?'iod ponovno najtopleje priporoča posvetitev družin Jezusovemu Srcu: da so bodo družine v resnici po božjem Srcu posvečevale. da bo do niih Dosvočcn ves iinrmL 1. Vlada se poživlja, da skrbno čuva i in ščiti javno moralo. Katoliški shod za- } hteva, naj poklicani organi energično za-branjujejo vsako pohujšanje ljudstva, zlasti mladine. Odstranjevati se morajo iz javnih izložb in javnih prostorov vse nemoralne slike in kipi; javne ljudske knjižnice naj se revidirajo in izposojevanje vseh knjig z nemoralno in protiversko tendenco prepove. Strogo se morajo cenzurirati gledališke predstave in še bolj strogo vse predstave kina, ki se jih udeležujejo množice iz ljudstva in posebej še mladina ter fantazijo bolj razdražujejo. Uporabljajo naj se vsa zakonita sredstva, da se preprečijo konkubfnati In podobni pojavi javnega pohujšanja. Ples naj se kolikor mogoče omeji. 2. Krščansko ženstvo se poživlja, naj dela krščanskemu imenu tudi čast v tem, da bo vedno brezpogojno varovalo dostojnost v obleki in z združenimi močmi delovalo na to, da se izrodki modernih nemoralnih noš zabranijo. Starše opominja katoliški shod na sveto dolžnost, da v svojih doraščajočih mladenkah ne ubijajo čuta sramežljivosti s tem, da jih ob'ačijo na način, ki bije vsaki sramežljivosti v obraz. VI. DOBRODELNOST. 1. Katoliški shod z žalostjo ugotavlja, da se je po vojni tudi v našem narodu raz-. pasla sebičnost ter brezobziren in brezmejen pohlep po časnih dobrinah; priporoča katoličanom po vzoru božjega Odre-šenika dejansko ljubezen do bližnjega, ki naj se kaže v vseh delih duhovnega in telesnega usmiljenja; poudarja to tem bolj, ker svobodomiselni svet skuša krščansko dobrodelnost nadomestiti z golo humani-feto. 2. Ker pa tudi na tem polju le organizirano delo dosega potrebne uspehe, zato poživlja katoliški shod, naj se v vsaki župniji zastiuje vsaj ena dobrodelna organizacija: ako ne društvo, vsaj dobrodelen odbor, obstoječ iz zastopnikov raznih stanov, ali pa odsek tretjega reda sv. Frančiška oziroma Marijine družbe. 3. Katoliški shod poudarja, da ja skrb za revno, zapuščeno in zanemarjeno mladino in nje dobro vzgojo najpotrebnejša dobrodelnost. Spričo nevarnosti, katerim je izpostavljena sama sebi prepuščena mladina obojega spola, posebno v mestih, industrijskih in obrtniških krajih, pozivlje katoliški shod vse zadevne činitelje cerkvenih in svetnih oblasti, kakor tudi krajevnih občinskih zastopov, da ustanavljajo na teh mestih mladinske domove, kjer bi se pod veščim poklicnim nadzorstvom mladina odtegovala nevarnostim ulice, dobivala sebi odgovarjajoča razvedrila in se versko in moralno vzgajala. 4. Znova se priporoča vse naše že obstoječe karitativne organizacije in ustanove v krepko podpiranje. Pri vsem tem pa naj se ne pozabi, da je poleg materialne oskrbe treba skrbeti tudi za duševno življenje siromakov. VII. APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA POD ZAVETJEM BL. D. MARIJE. 1. Katoliški shod poživlja k molitvi in delu za cerkveno zedinjenje, za katero enako moli katoliška cerkev in krščanski vzhod in ki je bilo vedno ena glavnih teženj katoliške cerkve. 2. Ker je za to apostolsko delo treba strokovnega znanja, širokega obzorja in modre previdnosti, zato katoliški shod naglaša potrebo a) da se znanstveno proučuje vzhodna cerkev, objavljajo znanstveni spisi, prirejajo poučni tečaji in predavanja o tem vprašanju; b) da se na tem polju gojijo stiki z drugimi katoliškimi narodi; c) da se to delo osredotoči v preizkušeni mednarodni verski organizaciji, v Apostolstvu (bratovščini) sv. Cirila in Metoda. 3. Katoliški shod naroča, da naj se poživi češčenje sv. Cirila in Metoda, apostolov cerkvenega edinstva, in da naj se v vseh župnijah razširi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, kakor so (1. 1919) priporočili jugoslovanski škofje. VIII. KATOLIŠKA DIASPORA V JUGOSLAVIJI. 1. V. Katoliški shod v Ljubljani poudarja, da jo katoliška diaspora v Jugoslaviji eno najvažnejših naših cerkvenih vprašanj. 2. V to svrho se priporoča apostolatu sv. Cirila in Metoda, da sistematično proučuje vprašanje diaspore in temu primerno uredi svoje delovanje, predvsem da osnuje v svoji sredi posebne odseke za diasporo oz. oo oolrebi tudi posebna društva | IX. ZA MSI JONE MED POGANI. k ( 1. Katoliški shod v smislu enciklike j papeža Benedikta XV. Maximum illud z dne 30. novembra 1919 opozarja slovensko verno ljudstvo na dolžnost, da pomaga v večji meri kot doslej katoliški cerkvi pri izpolnjevanju njene najsvetejše naloge, pri razširjanju Kristusovega kraljestva med pogani. Za misijonsko delo je sedanja doba odločilno važnosti: milijoni poganov v Afriki in Aziji čakajo luči Kristusovega evangelija, protestantske sekte pa delajo z vso silo na to, da jih pridobe za prote-stantizem. 2. Katoliški shod pozdravlja predvsem sklep jugoslovanskih škofov, da se vpelje Unio eleri (misijonska zveza duhovnikov) v vse škofije Jugoslavije. 3. Priporoča bogoslovcem in katoliškim akademikom, naj sistematično goje misijonsko delo ter ustanovljajo akademske misijonske krožke; obenem naproša tudi katoliško izobraženstvo, naj sodeluje na raznih poljih misijonskega udejstvo-vanja, 4. Pozivlje slovensko ljudstvo, da se oklene v celoti svetovnega misijonskega društva za razširjanje svete vere, ki ga papež Pij XI. s pismom z dne 3. maja 1922 želi uvesti v vse škofije kot oficialno misijonsko organizacijo katoliške cerkve. 5. Naproša katehete in učitelje: naj prilično opozarjajo slovensko mladino na veličino verskega in kulturnega dela ki ga vršijo katoliški misijoni širom sveta; s tem bodo vzbujali tudi misijonske poklice. 6. Priporoča najtopleje že med Slovenci obstoječe misijonske naprave in organizacije: a) sHrvensko mlsijonlšče v Orobljah pri Domžalah in njeno matico, Misijonsko zvezo; b) Dejanje sv. Detinstva Jezusovega; c) Klaverjevo družbo. "i. Želi, da se ustanovi poseben misijonski list. 1. Z ozirom na to katoliški shod slovesno pozivlje ves narod k treznosti. Vse prizadete kroge: javno oblast, posebej županstva, duhovščino, učiteljstvo, zdravnike, vsa vzgojna in prosvetna, predvsem verska društva na slovenskem ozemlju prosi in roti, naj svojemu delokrogu pri-, merno z vsemi silami in največjo resnobo delajo za treznost med narodom in se ener-, gično borijo proti vsem izrodkom alkoho-j lizma. Oblasti pozivlje, naj števila gostilen! ne samo nikakor ne množe, temveč to što-1 vilo vedno bolj krčijo, ter zahteva, naj vestno vrše svojo dolžnost in pazijo, da se bodo odredbe proti pijančevanju izpolnjevale. 2. Katoliški shod uvideva nujno potrebo primernega zakona proti pijančevanju za našo državo. Poslance prosi, naj smatrajo za svojo dolžnost, pripomoči, da čimprej pridemo do takega zakona; odločno apelira na vse politične stranke, da bi tega veleresnega vprašanja ne zlorab* i ijale v politično agitatorične svrhe. X. PROTI ALKOHOLIZMU IN SUROVOSTI. Alkoholizem je največja ovira verskemu življenju, vzrok, da delo na verskem polju ne rodi zaželenega sadu. 3. Katoliški shod izrecno poudarja, dai s prepotrebnim nastopom proti pijančevanju noče nikomur prizadeti kakršnekoli materialne škode. Zato naj država z zakonom proti pijančevanju vred skrbi tudi za izvoz našega vinskega pridelka. Kmetijski strokovnjaki in vodstva gospodarskih podjetij naj se resno in temeljito bavijo z vpra-: šanjem brezalkoholne uporabe sadja in i grozdja ter trgovine s sadjem in posušenim grozdjem. Vsa ta stremljenja mora vlada krepko podpirati. 4. Inteligenca se poživlja, naj z veliko resnostjo motri alkoholno vprašanje; naj to vprašanje študira in naj bo v tem oziru voditeljica ljudstvu, kajti brez temeljitega zboljšanja na tem polju je vsako socialno zboljšanje in resničen kulturni napredek nemogoč. 5. Grd madež na licu našega ljudstva je surovost. Zato naj se začne organiziran boj proti tej ljudski napaki, posebno s vzgojo ljudstva za treznost in s sistematičnim poukom o dostojnosti po šolah in društvih. Zlasti naj se z vsemi sredstvi pobija bogoldetstvo, posebno italijansko, dokler se ta tuji strup popolnoma iz slovenskega jezika ne iztrebi. B. Resolucije odseka za cerkveno-politična, politična in verska vprašanja. I. CERKEV IN DRŽAVA. 1. Katoličani poudarjamo, da morejo samo večno resnična načela krščanske etike nuditi zdrav in trden temelj državi in da udejstvovanje pravnega reda v državi tem načelom ne sme nasprotovali. 2. Kakor je država v smislu naših načel poklicana, da skrbi za časni blagor državljanov in zaraditega zgolj svetne zadeve spadajo v njeno področje, pravt^ko je neodvisni delokrog katoliške cerkve, da skrbi za večni blagor človeštva, in zaraditega ji nihče ne sme kratiti njenih pravic, da more svobodno vršiti svoje božje poslanstvo. 3. Glede vseh cerkvi in državi skupnih (mešanih) zadev (zakon, šola, imovinsko vprašanje itd.) želimo, da se v vzajemnem interesu cerkve in države urede v iskrenem sporazumu obeh. 4. Ugotavljamo, da takozvani kancel-paragraf, ki ga uvaja vidovdanska ustava (čl. 12, alin. 7), nasprotuje ustavno zajamčeni samostojnosti veroizpovedanj v urejanju njihovih notranjih verskih poslov, ustavno zajamčenemu svobodnemu izvrševanju bogoslužja in enakosti vseh državljanov pred zakonom (čl. 4). Zaraditega, in pa ker se s to določbo ustave skuša uveljaviti policijsko nadzorovanje cerkve v njenem lastnem delokrogu, protestiramo proti njej in zahtevamo, da se ta določba ne izvede, temveč iz ustave črta. Odklanjamo določbe členov 394—398 načrta kazenskega zakona, ker nasprotujejo kanonskemu pravu in so krivične. 5. Protestiramo proti vsaki omejitvi svobodnega občevanja katoličanov s sveto stolico in zahtevamo, da se načelo svobodnega občevanja tudi ustavno prizna in za-jamči. 6. Zasedanje škofij, župnij in drugih cerkvenih služb bodi načeloma popolnoma cerkvi prepuščeno. 7. Ugovarjamo proti krivičnemu zapostavljanju katoliške cerkve in katoliške duhovščine v gmotnem oziru od strani države ter zahtevamo, da se povsod izvaja v ustavi odrejeno načelo sorazmernega podpiranja vseh veroizpovedanj. n. POLITIČNO UDEJSTVOVANJE KATOLIČANOV. 1. Ker država svoje kulturno-socialne naloge brez sodelovanja etično-socialnih sil krščanstva nc moro uspešno vršiti in ker v današnjih razmerah zgolj kulturno udejstvovanje katoličanov za uveljavljanje katoliških načel v družbi in državi ne za-l dostuie. zato so katoličani dolžni, udei- stvovati se tudi v političnem življenju 1 smislu načel katoliške cerkve. 2. Vsaka politična stranka, ki hoče zastopati krščanska načela, mora a) temeljiti na solidarnosti vseh sta-, nov, odklanjati slojni in razredni boj in boriti se za človeško in politično svobodo ter socialno in gospodarsko pravično ureditev cele človeške družbe in vseh njenih slojev in stanov; ■ b) v prosvetnem oziru čuvati naravno pravice staršev, družine in cerkve do šole; c) odklanjati načelo močnejšega in sile ter zasledovati politiko miru in sporazuma. 3. Krščanska politična stranka more na političnem torišču sodelovati z vsemi strankami, ki se strinjajo v gospodarskem in socialnem programu ter stoje v etičnih vprašanjih vsaj na stališču naravnega prava. S strankami, ki po svojem programu versko-etična načela odklanjajo, sodeluje le v slučaju, ko gre za dobrobit skupnosti, s pridržkom, da se ne žali cerkev in se v verskem oziru nič ne poslabša; podlago sodelovanja morajo pa tvoriti vsaj one določbe in cilji prirodne nravnosti, katere priznavata i pamet i krščanstvo. III. NAŠE RAZMERJE DO PRAV0-SLAVJA. V seji cerkveno-političnega odseka sd bile sprejete naslednje resolucije: 1. Odločno bomo branili pravice katoliške cerkve, a ogibali se bomo napadov na pravoslavje. 2. Naše ljudstvo bomo v miroljubnem duhu poučevali o verskih razlikah predvsem s tem, da bomo širili misel verske sprave krščanskih narodov. 3. Želimo, da bi mogli skupno s pravoslavnimi državljani braniti skupna načela krščanske vere in morale proti modernemu brezverstvu in proti napredujoči nemoralnosti. 4. Katoliški shod poživlja duhovno in svetno inteligenco, naj proučuje vzhodna cerkveno vprašanje; v ta namen naj se prirejajo posebni tečaji. IV. MEDNARODNI fTIKI MED KATOLIČANI. 1. Slovenci, zbrani na V. katoliškem shodu izjavljajo, da ne morejo pozabiti, kaj se je zgodilo s slovenskim narodom ob sklepanju mirovnih pogodb; v tolažbo so jim le besede Benedikta XV.. da »narodi ne umiraio«. 2. Upoštevajo? dejstva, kt jih Je sila ustvarila, apelira katoliški shod na katoličane onih držav, katerim so naši bratje politično pridruženi, posebno na katoličane nemškega in italijanskega naroda, naj se zavzemajo z vsemi silami za to, da se priznajo našim bratom v verskem, narodnostnem in kulturnem oziru tiste pravice, ki jih uživajo sami in da se postopa proti našim bratom na način, ki ustreza ne le Ideji krščanstva, ampak že elementarnim zahtevam pravičnosti. 3. Zato mora katoliški shod z globoko bolečino ugotoviti, da so se proti Sloven-cem-katoličanom, ki so prišli po mirovnih pogodbah pod tuje države, izvršili premnogi čini krivice in da sega to nasilje celo v cerkev. Javno označuje katoliški shod kot tako krivico n. pr.: a) da se Slovencem odvzemajo pridige in pesmi v slovenskem jeziku v cerkvi. b) Da se slovenski duhovniki odpuščajo in izganjajo, ker slučajno niso bili rojeni v tamošnjem ozemlju, dasi tamkaj desetletja delujejo med našim ljudstvom. c) Da se v slovenske vasi pošiljajo duhovniki, ki ljudstva ne razumejo. č) Da so se slovenski kapucini izgnali h Gorice, kjer so stoletja dušnopastirsko službovali v največjo zadovoljnost slovenskega in italijanskega prebivalstva ter bili po svoji požrtvovalnosti in plemeniti ne-pristranosti povsod priljubljeni. L SPLOSNA NAČELA. 1. V šolskih zadevah imajo pravico odločevati starši, cerkev in država. 2. Kakor ima država pravico, zahtevati določeno mero znanja in državljansko vzgojo, tako ima katol. cerkev in katol. Btarši pravico, zahtevati katoliško vzgojo otrok. Zato zahtevamo za naše šole, naj bosta vzgoja in pouk v vseh predmetih, v kolikor zadevata verskonravno stran, uravnana po načelih katoliške vere. 3. Šola naj goji ljubezen do naroda m države. Trajna in požrtvovalna ljubezen do naroda in države pa more sloneti le na verski vzgoji. 4. Verouk bodi obvezen predmet v vseh državnih šolah. Obvezne morajo biti tudi verske vaje. 5. Cerkev ima pravico, voditi in nadzorovati verouk v šoli in čuvati, da se v šoli ne bo kaj učilo ali delalo proti veri Ln nravnosti. 6. Verski pouk in verske vaje morajo oskrbovati od cerkve pooblaščeni katoliški duhovniki, ie v izjemnih slučajih tudi druge od cerkve pooblaščene učne moči. 7. Poleg države in učiteljstva morajo Imeti cerkev in starši v šolskih odborih (krajevnih, okrožnih, pokrajinskih in osrednjih) primerno zastopstvo. 8. Poleg državnih so dovoljene tudi zasebne šole. Država jih mora podpirati. Vse tiste pravice, ki jih imajo državne šole, zahtevamo tudi za zasebne šole, ako te izpolnjujejo vse tiste zakonito določene pogoje, ki veljajo za državne šole. 9. Veroučitelje na državnih šolah nastavlja državna oblast le v sporazumu s cerkveno oblastjo. 10. Marijine kongregacije in druge izključno verske organizacije so od šolske oblasti neodvisne, zato jih ta ne sme ovirati. 11. Šolska oblast naj s primernimi odredbami in s potrebno strogostjo prepreči kvarne vplive na šolsko mladino, zlasti kvarni vpliv slabih stanovanj, gledaliških in kinematografskih predstav, pri čemer naj jo podpirajo tudi druge državne oblasti. n. OSNOVNE, MEŠČANSKE IN STROKOVNE ŠOLE. V smislu izraženih splošnih načel zahtevamo: 1. Pouk katoliških otrok v katoliških krajih naj v vseh predmetih oskrbujejo le versko in nravno neoporočene katoliške učne moči. 2. Država mora versko šolo, osnovno, meščansko ali strokovno, zakonito in obvezno uvesti ter vzdržavati, kjerkoli jo zahtevajo starši za zakonito določeno število otrok. 3. Za izobrazbo vzornega katoliškega učiteljstva zahtevamo katoliški pedagogij, iz katerega bodo izšle ne le strokovno temeljito izobražene, ampak tudi verskonravno utrjene učne moči. 4. Obžalujemo, da se je del slovenskega učiteljstva odtujil verskemu prepričanju svojega naroda in da sovražno nastopa proti tovarišem, ki javno izpovedu- Take ln podobne krivice katoliški shod tem bolj obžaluje, ker morejo porazno vplivati na versko zavest katoličanov. V. MIROVNO GIBANJE W PAPEŠTVO. 1. Katoliški shod naglaša z vsem poudarkom, da izvira sedanje anarhično stanje v mednarodnih odnošajih Iz dejstva, da je v mednarodnem življenju stopil materialistični makiavelizem na mesto krščanskih etičnih načel, ki edina morejo tvoriti trdno podlago za mirno in trajno požitje narodov. 2. Ker velja ista zapoved krščanske ljubezni za narode kakor za posameznika, zato katoličani želimo, da bi se po smernicah Benedikta XV. in Pija XI. ustvarila velika svetovna zajednica miru. 3. Kot začetek take zajednice pozdravljamo Društvo narodov v Ženevi in želimo, da se izpopolni tako, da bo v resnici zajednica vsega človeštva, ki bo priznavala nad seboj večni nravni zakon božji. 4. Papeštvo kot prva moralna sila sveta, ki je bilo skozi 1600 let glasnik mirovne sprave tudi nekatoliškim narodom, mora dobiti v Društvu narodov svoje primerno zastopstvo; pravtako naj se vabi k vsem mednarodnim kongresom. 5. Ker je neodvisnost papeža v interesu tudi celega sveta, želimo, da se rimsko vprašanje čimpreje reši povoljno in pravično v sporazumu sv. stolice. jejo katoliška načela. Učiteljem iz »Slomškove zveze« izražamo zahvalo in priznanje; slovensko katoliško ljudstvo je z njimi. m. SREDNJE ŠOLE. 1. V smislu prej navedenih splošnih načel zahteva katoliški shod versko srednjo šolo. 2. Dokler take državne srednje šole ni, naj srednja šola ne nudi samo umske izobrazbe, ampak tudi verskonravno vzgojo za življenje. Zato naj se verouk poučuje v vseh razredih vseh srednjih šol — tudi ; strokovnih in tehničnih — najmanj po dve uri na teden. 3. Z ozirom na kulturno nalogo, ki jo , ima Jugoslavija kot most med vzhodom in i zahodom, ter z ozirom na kulturno zgodo- 1 vinski in etični pomen, ki ga ima poznavanje grške in rimske kulture za naš narod, zahtevamo, da se ohrani humanistična gimnazija neokrnjena. IV. 0 IZVENŠOLSKI VZGOJI SREDNJEŠOLSKE MLADINE. 1. Katoliški shod opozarja na škodo, ki jo trpi izvenšolska vzgoja srednješolske mladine v moralnem oziru ln glede učnih uspehov v šoli radi silnega pomanjkanja stanovanj. Zato naj se a) ustanovi za dijake, ki se vozijo po železnici v šolo, v vsakem mestu dnevno zavetišče, kjer bodo dijaki lahko plodo-nosno porabili čas, ko čakajo na vlak. V ta zavetišča naj se sprejemajo tuui dijaki iz mesta, kateri doma nimajo primernega prostora za učenje. b) Pomanjkanje stanovanj in vzgojni momenti zahtevajo, da se ustanove v vseh mestih, kjer so srednje šole, dijaški kon-vikti, ki bodo pod strokovnim vodstvom skrbeli za umstveni in nravni napredek njim izročene mladine. V tem oziru priporoča katoliški shod podpiranje društva Pripravniški dom, ki namerava zgraditi tak konvikt za učiteljiščnike. Že obstoječi konvikti naj se po možnosti razširijo: 2. Posebna pozornost naj se posveča razširjanju Marijanskih kongregaclj za srednješolsko mladino. 3. Za izpopolnitev splošne izobrazbe in vzgoje se priporoča ustanovitev dijaških odsekov pri katoliških kulturnih organizacijah, pri katerih je srednješolski mladini po šolskih predpisih dovoljeno sodelovati. V. ZA VIS0K0Š0LCE. Slovenski narod se zaveda ogromnega pomena, ki ga ima za njegov duševni in gmotni napredek vseučilišče, lastno kulturno ognjišče. Zaveda se tudi dolžnosti, da pomaga pri nalogi, da se vzgoji zadostno število strokovno prvovrstne in nravno dobre inteligence. Zato priporoča katoliški shod ustanovitev društva, ki bi si stavilo za nalogo, da čimprej zgradi v Ljubljani vseučiliški dom, kjer bi imeli visoko- ' šolci primerna stanovanja in tudi druga sredstva na razpolago, ki so jim potrebna za strokovno izobrazbo in nravno vzgojo. VI. DRUŠTVO »KRCANSKA ŠOLA«. Katoliški shod poživlja vse zavedne jugoslovanske katoličane, da stopijo v društvo »Krščanska šola«. osebnost in družabnost, tvorijo temelje, na katerih naj katoliške organizacije skušajo narodom priboriti socialno pravično zakonodajo. 3. Katoliški shod zavrača moderni kapitalizem, ki vodi nujno do razrednega boja ter materijalistični socijalizem in komunizem, ki hočeta osrečiti človeštvo brez Boga in božjih nravnih zakonov. H. GOSPODARSTVO IN KRŠČANSTVO. Katoliški shod ne more zapreti oči pred slabimi socijalnimi posledicami, ki v današnjih razmerah dejansko izvirajo Iz dejstva, da se nahaja večkat velika množica dobrin v rokah ene osebe ali skupine ter predlaga proti temu sledeče socijalne ukrepe: Po krščanski pravičnosti morajo biti plače za delo vsake vrste vsaj take, da morejo ljudje preživiti sebe in svojo družino, ne samo za silo, temveč kakor je človeka dostojna Dostojanstvu delavca kot človeka in kot sotrudnika podjetnika odgovarja, da dobiva ne samo plačo, marveč da je deležen tudi čistega dobička obrata, pri katerem je zaposlen. Katoliški shod obžaluje, da se zlasti v povojni dobi duševno delo omalovažuje in da se ravno intelektualni stanovi tlačijo v bedo in pomanjkanje. Zato opozarja katoliški shod, da je primerno blagostanje duševnih delavcev predpogoj kulturnega napredka in razvoja celega naroda ter po-zivlje merodajne činitelje, naj se odločno zavzamejo za to, da se zlasti službeno razmerje javnih nameščencev pravično uredi ter se jim zajamčijo primerni prejemki. m. DELO IN KAPITAL. Moderni način proizvajanja v zvezi t moderno prometno trgovino vodi do tako-zvmega kapitalističnega gospodarskega reda, v katerem se vrši vsa produkcija mesto po naročilu in potrebi, le za trg, v kate--em je glavni in končni cilj vsega ravnanja čim večji dobiček, ki služi v prvi vrsti nadaljnjemu povečevanju kapitala in v ka-i terem je vsled te^a vsak podjetnik primo-J ran izpopolnjevati svoje podjetje tehnično in trgovsko kar najbolj mogoče. Ta gospo-' derski red vsebuje v svojem mehanizmu in j v silah, ki v njem odločujoče delujejo, ve-i liko nevarnost, da prevlada v njem brezobzirna in hladnokrvna sebičnost, ki žrtvuje maloštevilnim kapitalistom splošne družabne koristi in interese. Katoliški shod z žalostjo ugotavlja, da se to ravno v današnji dobi v veliki meri dogaja, vsled česar so postale moderne socialne razmere tako silno kričeče in pomoč tako nujna. Zaradi tega katoliški shod: 1. Opozarja s poudarkom na velike socialne nevarnosti, ki so združene z modernim kapitalističnim gospodarstvom ter pozivlje vse katoliške podjetnike in odgovorne činitelje pri vodstvu industrijskih podjetij, naj stalno in strogo pazijo, da ne prevlada v njihovih podjetjih krivični ma-monistični duh. 2. Poživlja vso katoliško inteligenco k študiju modernega kapitalističnega družabnega reda, njegovih elementov in sil ter k poznavanju modernih socialnih razmer in problemov, da tako pripravijo vso katoliško javnost za smotren in požrtvovalen boj proti modernemu mamonizmu in kapitalizmu. Posebej poudarja katoliški shod: 1. Kapital in delo sta z zgolj gospodarskega stališča za proizvajanje življenskih potrebščin enako važna in potrebna. Za glavni vir, iz katerega izhaja vsakemu posamezniku pravica do vsega, kar je za človeka vredno življenje nujno potrebno, pa moramo smatrati delo. Zato mora biti delo podlaga za pravično ureditev družabnih razmer. 2. Ker delavni stanovi ne proizvajajo gospodarskih dobrin le zase, temveč za vso družbo, zato upravičeno zahtevajo, da pa drugi ljudje opravljajo druga socialna koristna dela za družbo in tako tudi zanje. ; Vsi stanovi pa, ki opravljajo v družbi produktivno ali sicer soc. koristno delo, po pravici zahtevajo od urejene človeške družbe, da jim s primernimi socialnimi ustanovami in uredbami (n. pr. s socialnim zavarovanjem, agrarno reformo) ustvari možnost človeka vrednega življenja. Dokler ni mogoče, da bi bili industrijski delavci obenem lastniki kapitala (kot korporacije), mora posebno gospodarsko pravo zaščititi delavce proti premoči kapitala. Zaščititi pa mora pravo tudi konsumente, ki jih kapitalizem tudi izkorišča. Izmed raznih možnih oblik za zaščito delavcev in konsumentov se skušajo 'dejansko uveljaviti gospodarski odbori, sestoječi iz zastopnikov, podjetnikov, uslužbencev, konsumentov In vlade; še posebej za delavce se snujejo po podjetjih delavski sveti; delavstvu se prisoja že tudi delež na dobičku, zlasti v obliki akcionariata. i Katoliški shod smatra te oblike za primerne socialne poskuse, da se narodno gospo- darstvo smotreno uredi Zavrača pa načelni razredni boj ln vsakršno težnje pa diktaturi kateregakoli sloja. 5. Če naj se pa preosnuje b časom iu« dustrijsko gospodarstvo na podlagi dela ali če naj bodo delavci radi dejanske interes* ne skupnosti med podjetniki in delavci vsaj udeleženi pri vodstvu in upravi podjetij, je nujen pogoj socialna vzgoja delavstva, zlasti smisel za odgovornost in strokovna izobrazba. Katoliški shod iznova naglaša potrebo nravne reforme za vsako socialno in socialno-gospodarsko reformo« IV. SOCIALNI SLOJI IN KRŠČANSKA NAČELA. Organizacija po stanovih, razredih hi slojih je ne samo dovoljeno, ampak tudi priporočljivo sredstvo za dvig moralne sto« pinje in gmotnega blagostanja ljudstva. Vse te organizacije naj bodo osnovane na krščanskih načelih ljubezni do bližnjega. Prva naloga vsake organizacije naj bo dviganje moralnih vrednot lastnih organiziranih članov. Take organizacije, ki imajo namen izvojevati stanovom, razredom, slojem itd. gospodarske in politične pravice, naj v boju nikdar ne prezro, da so stanovi, razredi, sloji itd. samo celice družbe kot celote in da velja zakon krščanske pravih nosti ne samo za posameznike, ampak tudi za te celice kot celote. Cilj vseh takih organizacij mora biti zboljšanje naroda kot celote. Posebno v sedanjem času, ko so borbe med posameznimi skupinami človeške družbe postale nenavadno ostre ln ljute, smatra katoliški shod, da je umestno, da opozarja slovenske katolike na to, da tudi najhujša borba ne sme iti nikdar preko katoliških načel, ki morajo biti vodilna tudi v socialnem delu in boju. V. ZADRUŽNIŠTVO IN GOSPODARSTVO. Katoliški shod poudarja važnost vzgoje ljudstva k samopomoči, k iniciativi in ustvarjanju v avtonomnih zadružnih organizacijah, s čimer se ljudstvo pripravlja na samoupravno organizacijo vsega gospodar skega življenja. Katoliški shod smatra, da je zadrug ništvo kot gospodarsko-socialna ustanova velike važnosti ne le za gospodarski napredek, temveč zlasti tudi za nravno po-vzdigo in socialno vzgojo ljudstva. V zavesti, da se gospodarstvo ne sme ločiti od etičnih načel, vrši zadružništvo nravno in socialno vzgojo ter utrjuje nasproti individualističnim naukom prepričanje, da se koristi posameznika najbolj sigurno dosežejo s pospeševanjem skupnih interesov. Tako vrši zadružništvo delo socialne re- < forme v duhu krščanskih načel in pred- I stavlja socialno šolo ljudstva. Katoliški shod priznava dosedaj izvršeno delo, s katerim se je slovensko zadružništvo razvilo kot najmočnejše v državi v dejansko oporo malih ljudi. Zlasti priznava dosedanje uspešno delo zadružne propagande in izobrazbe, ki ga je Zadružna zveza kot matica krščanskega zadružništva vršila vsestransko s tiskom in besedo. 1. Katoliški shod naglaša potrebo, da se ljudstvo zopet oklene zadrug in v njih vzgaja h gospodarski skupnosti, zlasti naj se duhovniška in laiška inteligenca po-primeta dela za zadružno vzgojo in izobrazbo. 2. Naj se po možnosti v vsaki župniji ustanovi hranilnica in posojilnica rajfajze-novega sistema za pomoč in napredek kmetijstva in za vzgojo k varčnosti. 3. Ustanavljajo naj se blagovne zadruge, potom katerih si ljudstvo brez trgovskega posredništva nabavlja vse potrebščine in vnovčuje svoje pridelke oziroma izdelke. 4. Med obrtnimi produktivnimi zadrugami naj se pospešuje ustanavljanje zlasti takih produktivnih zadrug, ki skrbijo za ohranitev, povzdigo in razvoj domačih obrti. VI. 0 DRUŽINI IN ŽENSKEM VPRA-ŠANJU. I. Katoliški shod ugotavlja z obžalovanjem, da je družina resno ogrožena v pogojih gmotnega obstanka in nravnih temeljev. Ker je družina življenska in naravna prvina, podlaga in korenina vsej družbi, in ker pomenja propadanje družine — propadanje vse družbe, zato: 1. jjozivlje poslance, naj potom socialne zakonodaje skušajo urediti gospodarske razmere, kakršne so potrebne za ustanavljanje in povoljno uspevanje družin; delajo naj na to, da se potom zakonodaje prav posebno zaščiti družina in da se vse zatre, kar nasprotuje življenskim in nrav-nim namenom družine; (zaščita zakona po krščanskem pojmovanju, zaščita otrok, rojenih in nerojenih, pobijanje nenravnosti in spolnih kug); 2. pričakuje od avtonomnih in drugih Javnih oblastev in zastopstev ter od gospodarskih in strokovnih organizacij, da pospešujejo blaginjo družin (z družinskimi stanovanji, z oskrbo življenskih potrebščin) ; 3. naroča vsem organizacijam, posebno nrosvetnim. da usmerijo vse svoje de- Č. Resolucije socialnega odseka. L 0 SOCIALNIH STRUJAH. j tudi to malo, s čimer more biti človek 1. Dasi mora človek krotiti hlepenje zadovoljen, po materialnem blagostanju, vendar ne j 2. Krščanska pravičnost in ljubezen smemo pozabiti, da je človeku sicer po- do bližnjega, ki se razteza na celega člo-trebna zadovoljnost z malim, notrebno na i veka. na njegovo dušo in telo, pa človeška C. Resolucija šolskega odseka. lovanje v prilog družinskemu življenju ter dopolnjujejo cerkveno prizadevanje z od-gojo in izobrazbo odrasle mladine po znanstvenih načelih prave skrbi za zdrav ln krepak rod (evgenika ln plemenska higiena), ki se popolnoma skladajo z versko-nravnimi zahtevami; 4. svetuje razumnikom, da se pri razglabljanju družabnih razmer prav posebno ozirajo na ustroj najbolj naravne in prvinske družbe, ki je družina, in s tega vidika zajemljejo smernico za urejevanje drugih družabnih razmerij. II. Katoliški shod istotako z obžalovanjem ugotavlja, da je vsled nezdravih razmer dobršen del ženstva stalno odteg- njen svojemu prvotnemu ln naravnemu poklicu in prisiljen v razne pridobitne poklice, kar je v velik kvar ženstvu in družbi sploh, zato 1. pozdravlja vsakršno prizadevanje, ki naj omogoči ženstvu, da se vrne k svo- iemu naravnemu, ali vsaj sorodnim poličem; 2. zahteva za ženstvo, ki opravlja moškim poklicem enakovredno delo, iste gospodarske in socialne pravice, kakrSnih so deležni moški; 8. sploh pa zahteva za ženstvo popolno enakopravnost in posebno zakonito varstvo, ki ga potrebuje po svoji naravi. D. Resolucija odseka za narodno prosveto. Da se po vojni zastalo prosvetno delo topet poživi, razširi in poglobi, priporoča katoliški shod: 1. Družba sv. Mohorja naj razširi svoj lelokrog do zadnje slovenske koče ter naj je čimbolj trudi, da ohrani duševno edinost med razkosanimi brati. 2. Izobraževalne in mladinske organizacije naj še dalje uvažujejo resolucije dosedanjih štirih katoliških shodov, kakor tudi tam navedena in preizkušena sredstva. Vodijo naj slovenski narod v sedanjo dobo težkega življenskega boja: a) s poglobljeno versko in apologe-ttčno izobrazbo, h kateri nujno spada tudi pravo pojmovanje in udejstvovanje tolerance napram drugovernim bratom; b) poglobljeno politično izobrazbo, nčečo nas spoznavati našo državo, njene naloge ter njeno razmerje do sosedov; in končno c) s poglobljeno narod nost-<10 Izobrazbo, ki seznanja ljudstvo z zadnjim kotičkom slovenske zemlje in narodne posesti ter z našimi narodnimi brati pod tujim gospodstvom. Označeno prosvetno delo naj t® organizacije smotreno vodijo in podpirajo po »vojih, tem namenom posvečenih glasilih. 8. Centrala Slov. kršč. socialne zveze naj natanko določi svoj delokrog z ozirom na ostale osrednje organizacije. Vodi naj izobraževalno delo, skrbi intenzivno za smotreno urejena predavanja, ustanavlja nova izobraževalna društva, že obstoječa pa bodri k sistematičnemu delu. Uvede naj se poseben prosvetni prispevek, da se zagotovo centrali Btalni večji dohodki za dobro urejeno pisarno, ki naj bo duša vsega emotreno urejenega izobraževalnega dela med slovenskim narodom. 4. SKSZ naj podpre akcijo, ki bo imela fr stalni evidenci naš književni trg in stalno informirala društvena vodstva po deželi o kvaliteti novih književnih pojavov. Tisku naj se posveča največja skrb. Katoliška tiskovna društva naj skrbe za politično izobrazbo sotrudnikov, omogočijo naj izdajo posebnega književnega kataloga ter periodično izdajanje meddruštvene knjižnične korespondence. Vse naše časopisje naj skrbi za dobro politično vzgojo našega naroda. 5. Politična kultura Je integralen del kulture vsakega naroda z lastno državnostjo. Do nje vodi dvoje poti: politična Izobrazba in politična vzgoja. Sredstva k politični izobrazbi, ki naj se začenja pri mladini, so: spoznavanje domače zemlje ln domače zgodovine, državoznanstvo, spo-tnavanje politične zgodovine in zunanjepolitičnih odnošajev. Izda naj se politična čitanka. Za politično izobrazbo časnikar-|ev in inteligence bi bila potrebna šola za turnaliste ali vsaj primerni tečaji. Politična in državljanska vzgoja, ki naj se začne že v osnovni šoli, pa se naj bori proti individualnim in kolektivnim egoističnim nagonom. Poleg socialne rcgoje se naj vzbuja versko-nravni smisel ta državo. 6. Katoliški shod priporoča katoliškim prosvetnim organizacijam, naj igrajo le take igre, ki vselej ali vsaj v neki meri lepočutno, nravno in umstveno izobrazijo, dvignejo igralce in gledalce; priporoča dalje, naj bodo z igranjem varčni: raje manj-krat, pa dobro pripravljeno. Za jedro natega izobraževalnega dela smatra namreč katoliški shod še vedno dobro pripravljena predavanja, katerih nikoli ne bo preveč. 7. a) Katoliški shod odobrava veliko na versko-nravnih načelih temelječe iz- obraževalno delo, ki ga je dosedaj izvršila orlovska organizacija med slovensko mladino. Katoliški shod v6 ceniti bogata sredstva, ki jih za to izobraževalno in vzgojno delo mladini nudi orlovstvo s tisoči pre-aavanj, z intenzivnim delom v izobraževalnih in organizatornih tečajih, s svojimi glasili: »Mladostjo«, »Orličem«, »Orlovskim Vaditeljem« in »Vigredjo«; dalje s strogim redom v poslovanju ln upravi ter z disciplino, ki raste iz telovadbe in poslovnika. Katoliški shod priznava, da orlovstvo mladino smotreno vzgaja ter vežba v sposobne in nesebične delavce tudi za druge organizacije ter se trudi prepojiti jo z živim, verskim, socialnim, državnim in narodnim čutom in mišljenjem. Zato je katoliški shod prepričan, da bo s tem moglo orlovstvo po Krekovem zamislu podati mladim ljudem temelje za vse javno življenje. Katoliški shod še posebno odobrava prizadevanje orlovstva, da energično vceplja mladini zdrav smisel za treznost in varčnost ter živ čut za družinsko skupnost in spoštovanje do družine. b) Katoliški shod poživlja krščansko mladino, da v čim večjem številu vstopa v orlovstvo kot najbolj cvetočo prosvetno mladinsko organizacijo in se vztrajno udeležuje življenja v njej. Obenem priporoča staršem, naj pridno pošiljajo svojo mladino v orlovske odseke v zavesti, da jim orlovstvo znatno pomaga pri njihovem vzgojnem delu in da mladinskim organizacijam z dobrim vodstvom družine, nikdar ne ruši, temveč nasprotno tvori naravno in potrebno dopolnilo družinski vzgoji, zlasti v današnjih časih, ko kapitalizem izpodjeda korenine vsega socialnega, zlasti družinskega življenja. Ker orlovstvo kot izobraževalna organizacija brez pomoči izobraženstva ne bo mogla uspevati, poživlja katoliški shod vse duhovsko in svetno izobraženstvo, naj posveti del svojega časa sodelovanju v orlovski organizaciji. Napori vseh naj se združijo v tem, da naša mladina čimbolj pristopa v orlovsko organizacijo in da se čimprej uresniči geslo: v vsako župnijo orlovski odsek. c) Za neorganizirano mladino naj se osnuje, oziroma preosnuje primerna organizacija, prikrojena potrebam pred vsem tega dela naše mladine. d) Katoliška javnost naj dobro v6, da se odločilni boji med vero in nevero bijejo ravno v mladini, da se nasprotniki jasn« zavedajo te odločilne važnosti in baš zato z izredno žilavostjo in velikim uspehom že mali deci vcepljajo sovraštvo do vsega, kar je krščansko. Nevarnost, ki nam iz tega preti, je tako težka, odgovornost pred Bogom in bodočnostjo slovenskega naroda tako velika, da katoliški shod zahteva od vseh merodajnih činiteljev, da se naj vse mladinske organizacije med seboj dopolnjujejo ter v tem boju varujejo enotno fronto in vse sile naše mladine strnejo v eno armado. 8. V Ljubljani naj se zgradi čimprej »Prosvetni dom« kot središče vseh naših prosvetnih organizacij, ki so v okrilju SKSZ, torej SKSZ same, potem pa organizacije Orlov in Orlic in drugih mladinskih organizacij, Ljudskega odra, Krščanske ženske zveze, Centralne knjižnice in Čitalnice. V njem bodi tudi hosplc z ljudsko visoko šolo. V ta namen naj se čimprej osnuje poseben odbor, ki v sporazumu z SKSZ izvede to nalogo. . E. Resolucije katoliškega dijaštva. &ESOLUCIJE SLOVENSKE KATOLIŠKE DIJAŠKE OMLADINE. a) Smernice v versko-nravnem oziru. 1. Katoliško dijaštvo izreka neomajno zvestobo katoliški cerkvi, ker veruje, da je ustanovljena od Kristusa-Boga kot nadnaravna verska družba In da vse čase v njej živi in deluje Kristus-Bog. 2. Katoliško dijaštvo stremi za izpopolnitvijo verskega življenja, ki mora biti nadnaravno, božje. Nadnaravno božje živ= Ijenje pa doteka v nas po zakramentih, Posebno po zakramenhi sv. Evharistije, ki 1° naša nadnaravna dušna hrana, zato jo pogosto prejemaj mo, glablja in utrjuje z vsakoletnimi duhovnimi vajami. b) Smernice v narodnem ozira. L Slovenska katoliška dijaška omla-dina zahteva za svoj narod pravico do svobodnega razmaha vseh svojih kulturnih sil. Izjavlja, da hoče posvetiti vse svoje sile naši državi in njeni konsolidaciji, ki naj združi v delu za boljšo bodočnost kulturne sile vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. Izražamo željo, da pride čimprej do ožjega stika s pravoslavnim delom jugoslovanskega dijaštva, zavedajoč se velikega pomena, ki ga bo imelo zbližanje za kulturni razmah Jugoslavije. 3. Izjavljamo solidarnost vsem zasužnjenim bratom onstran državnih meja in jim obljubljamo pomoč svojih mladih sil. 4. Želimo čim ožjega zbližanja z drugimi slovanskimi narodi. RESOLUCIJE SLOVENSKEGA SREDNJA ŠOLSKEGA KATOLIŠKEGA DIJAŠTVA. Smernice versko-nravnega značaja: 1. Slovensko katoliško dijaštvo izjav-* lja, da hoče biti radikalno katoliško v/ mišljenju in življenju. '' 2. V ta namen se hoče temeljito znaniti z verskimi, nravnimi in modroslovy, nimi vprašanji. 3. Hoče vestno izpolnjevati svoje verske dolžnosti. Ker pa imajo Marijine kongregacije vrlo dober vpliv na razvoj mladine, zato se priporočajo vsem katoliško, mislečim dijakom, da se jih oklenejo. Smernice socialnega značaja: 4. Srednješolsko katoliško dijaštvo s! jo v svesti zgodovinsko važnih vpraSanJ, ki pretresajo človeštvo v socialnem oziru. Zato hoče gojiti socialni študij in vršiti vestnost svoje socialne naloge z izpolnjevanjem stanovskih dolžnosti. F. Resolucije odseka za leposlovje, znanost in umetnost. 8. Zavedamo se dolžnosti, da se za proučevanje verskih vprašanj in za gojitev temeljitega verskega življenja organiziramo in združujemo. Najprimernejša verska organizacija pa nam jeMarijinadruž-b a, ki naj druži v sebi ne le elito, marveč naj bo verska organizacija vsemu dijaStvu, ki naj ga prerodi po načelih vere in organizacijo v katoliško elito. 4. Sleherni katoliški dijak naj Ima priliko za Individualno versko vzgojo in vodstvo v duhovnih zadevah, zato naj se v ta namen izberejo posebni dijaški duhovni voditelji. Tudi po svojih močeh naj se vsak oosamezen dijak v verskem iivlianiu no- I. SLOVSTVO. 1. Katoliški shod pbudarja, da se mora vsak katoličan zavedati, da je dober tisk v sedanjih časih trdna opora katoliške ideje in nujna potreba za njeno ohranitev med Slovenci. Cilj, za katerim moiamo torej stremeti, je, da bo vsak katoliški Slovenec lahko zadostil svojim duševnim potrebam z dobro literaturo. 2. Katoliški shod želi, da bi naSe založbe ne zaostajale glede rednega izdajanja versko in nravno neoporečne lepe književnosti. Izdajanje naj se organizira v zvezi s priobčenimi deli v naših listih, ki naj se načeloma ponatiskujejo in izdajajo kot ceneno čtivo za ljudstvo. 3. Katoliški shod pozdravlja reorganizacijo publikacij Mohorjeve družbe in dražbo najtopleje priporoča slovenskemu ljudstvu. 4. Katoliški shod pozdravlja ustanovitev »Mladiko« in jo toplo priporoča. Obenem poudarja važnost literarno-umetnost-ne revije, ki jo predstavlja »Dom in Svet«. Katoliški shed poživlja javnost, naj smatra za svojo kulturno dolžnost, omogočiti obstanek teh dveh glasil. 5. Katoliški shod poživlja založništvo »Slovenca«, da omogoči tedensko ali vsaj 14 dnevno prilogo, ki bo posvečena kulturi in sistematično opozarjala na dobro čtivo, posebno na izdaje naših podjetij. II. UMETNOST. 1. Z verskega stališča želi katoliški shod, da umetnost uvažuje krščanska načela in ne žali verskega in nravnega čuta; tudi zanjo naj veljajo načela, po katerih se presoja nravna vrednost človeških dejanj sploh. 2. Cerkveno umetnopt naj odlikuje Izbor, resnost in formalna popolnost. Zato katoliški shod zahteva od umetnika resnih študij in poglobitve v bistvo cerkvene umetnosti, združene s tehnično popolnostjo. Le take umetnine je mogoče spraviti v litur-gično rabo, ki uvažuje kanonične predpise. 3. Katoliški shod izrečno poudarja odločujočo oblast cerkve v vprašanjih, zade-vajočih cerkveno umetnost in liturgične predmete. Zato je dolžnost umetnikov, da upoštevajo cerkvene predpise glede umetnin, namenjenih bogoslužju. Posebne želie ljudstva je mogoče upoštevati v strogo očrtanih mejah. Pri novih predmetih umetnik ni vezan na kak zgodovinski slog, ampak predmeti naj bodo porabni, lični in dostojni. Cilj pa mora biti dober okus v vseh smereh, pristnost materijala, v katerem so predmeti izvršeni, ter prednost ročnih izdelkov pred tovarniškimi. 4. Katoliški shod priznava cerkveni umetnosti napredovanje in ne odklanja modernih oblik, ako ne nasprotujejo verskemu čutu, temveč vzbujajo istinito pobožnost. 5. Katoliški shod smatra cerkvene umetnino prošlih dob za svedoke starodavne verske kulture, ki so vredni vse pozornosti ter največjega spoštovanja; zato se brez nujne potrebe ne smejo odpravljati ali izpreminjati. Vsaka samovoljnost naj preneha. Katoliški shod pozdravlja popis (in-ventarizacijo) cerkvenih umetnin in priporoča cerkvam in predstojništvom, da jo podpirajo. Katoliški shod priporoča oblastem ln zasebnikom, naj iz bogoslužja Izločene predmete oddajajo škofijskim muzejem. Katoliški shod želi, da se tudi za ostale škofije ustanove društva za krščansko umetnost; dalje nujno priporoča ureditev in javno pristopnost škofijskih muzejev. ITT. ZNANSTVO. Slovenski katoliški shod pozdravlja ustanovitev univerze v Ljubljani, ker se je s tem izpolnila davna želja slovenskega ljudstva po najvišjem kulturnem zavodu. Naša najodločnejša zahteva je, naj se univerzi s peterimi fakultetami, kakor je bila ustanovljena, zagotovi obstoj in možnost vsestranske izpopolnitve, da bo moela slu-iiti svoiemu ciliu: Resnici. Katoliški shod pozdravlja resno znanstveno delo, ki so ga slovenski znanstveniki doslej vršili. Priporoča, naj se podpi* rajo znanstvena društva in znanstvene publikacije, s katoliškega stališča zlasti Leo* nova družba in Bogoslovna Akademija ter njiju reviji »Čas« in ^Bogoslovni vestnik«. Započeta poljudno znanstvena knjižnica naj se kar najhitreje nadaljuje. Kat. založništva se poživljajo, da omogočijo publikacijo znanstvenih del. Katoliški shod opozarja na potrebo, dati znanstvenemu naraščaju možnost, da se poglobi in izpopolni na inozemskih visokih šolah in znanstvenih zavodih. Zato najtopleje priporoča, da se gmotno podpira Mahničeva ustanova Leonove družbe, ki ima namen, omogočati mladim znanstvenikom nadaljevanje študij v inozemstvu ali jim nuditi podporo za znanstveno delo v inozemskih knjižnicah, arhivih in drugih znanstvenih zavodih. IV. ČASNIKARSTVO. Politično časopisje je najuspešnejše sredstvo za širjenje in uveljavljanje svetovnih naziranj ter za pouk ljudstva o javnih zadevah. Ogromna je škoda, ki jo je napravilo krščanstvu nasprotno, pa tudi navidezno brezbarvno časopisje, katero j uspava katoliško zavest in pripravlja pot ! proti krščanskemu časopisju. 1. Zato je dolžnost katoliškega časO< pisja, da dosledno zagovarja katoliška načela in jih uveljavlja v vseh panogah javnega življenja. V vsem ga pa mora voditi resnicoljubnost. Katoliški časnikarji, naj goje ozek stik s katoliškimi društvenimi organizacijami in politiki, ki delujejo po katoliških načelih. Iz časopisja naj izgine prostaski duh. 2. Dolžnost slehernega katoličana Je, da po svojih močeh podpira katoliško časopisje s sotrudništvom, naročevanjem, širjenjem in inseriranjem. Tiskovna društva naj vzgajajo dobro izobražen in zanesljiv časnikarski naraščaj, naj mlade ljudi, ki se hočejo posvetiti časnikarstvu, primerno podpirajo v njihovih strokovnih študijah in ustvarijo časnikarjem eksistenco, primerno njihovemu delu in njihovi izobrazbi 3. Zoper slabo časopisje je potreben neizprosen in dosleden boj. Katoličan Je dolžan skrbeti za ugled in prospeh svojega časopisja. 4. Nujno je potrebna ustanovitev mednarodnega »dopisnega urada. Vsak tozadeven resen poizkus je treba podpirati. V. DOMAČA ZGODOVINA LN VARSTVO ARHIVOV. I. Lokalni arhivi (arhivi župnijskih in občinskih uradov, izobraževalnih društev, Orla itd.) naj se najskrbneje čuvajo, vse listine naj se varno hranijo. V ta namen: 1. imej vsak arhiv posebno prav suho sobo, kjer naj bodo zbrane in urejene vse arhivalije, ločene od vseh drugih zasebnih spisov. Kjer ni mogoče arhivu odmeriti posebnega prostora, naj se arhivalije zberejo v močne omare; župni uradi naj se drže pri tem škofijskih predpisov; 2. skušajo naj se zbrati vse raztreseno ali morda izposojene arhivalije; 3. pri škartiranju aktov naj se kar naj-vestneje postopa, da se ne uniči kaj važnega; 4. arhivalije naj se redno ne Izposojajo, kvečjemu znanstvenim zavodom proti obveznici; 5. župni uradi naj pazijo tudi na vse druge zgodovinske, umetnostne in kulturne spomenike, ki se nahajajo v obsegu njihovih župnij ali se ondi zaslede, n. pr. izkopanine; 6. starejše zasebne zbirke listin in pisem naj se dobro hranijo in če le mogoče: izroče javnim zavodom v shranitev; 7. bivši Udeleženci svetovne vojne se prosijo, naj pridno sestavljajo svoje spomine, zlasti tiste o prevratu, in naj jih izroče ljubljanskemu muzejskemu arhivu, kamor naj se oddajajo tudi starejši zemljevidi, podobe znamenitih mož, narodnih noš itd., ob vojni hudo prizadetih kraiev. n. pr. • na Goriškem: 8. popišejo naj se tudi starodavne hi-še, naravni spomeniki (jame, stara drevesa (vaške lipe), znamenja, kapele, križi itd.); shranijo naj se tudi njih fotografije; 9. kjer je mogoče, naj se zaznamujejo tudi jezikovne posebnosti (lokalizmi), redke besede za mere, orodja, za posamezne dele kolovrata, statev, voza itd., pa tudi izgovor posameznih samoglasnikov in so-glasnikov. t II. Vsaka župnija imej svojo kroniko: / a) kronika naj se kolikor mogoče natančno piše, in sicer v vezano knjigo velike oblike, da se ne izgubi in ne založi; b) sestavi naj se tudi starejša kronika ha podlagi listin, ustnega izročila, tiskovnih objav itd. Prilagajo naj se tudi risbe, slike, fotografije, razglednice, načrti, zemljevidi. Navodilo za sestavo kronike je izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru leta 1905.: Zgodovinska knjižnica, 1. zvezek: Krajevne kronike. 1. Arhivalije državnih uradov v Sloveniji, ki so velike važnosti za zgodovino našega naroda, so vsepovsod raztresene in deloma neprimerno shranjene; njihova znanstvena uporaba je zelo otežkočena. Zato se nujno priporoča ustanovitev državnega arhiva za Slovenijo, v katerem bi bila zbrane osobito arhivalije državnih nradov in bivših graščinskih gosposk ter bi bila omogočena njih splošna znanstvena uporaba. 2. Pouk v domači zgodovini na srednjih šolah ni le vzgojnega pomena za narod in državo, marveč budi tudi v inteligenčnem naraščaju zgodovinski čut in veselje do bodočega znanstvenega udejstvo-ranja na zgodovinskem polju. Zategadelj se zahteva, da se domača zgodovina intenzivno goji v srednjih šolah, navaja k zgodovinskemu raziskavanju in pospešuje to prizadevanje z malimi ustanovami, dijaškimi nastopi itd. po vzgledu bivših šta-ferskih srednjih šol. * 3. Izdajanje župnijskih zgodovin, bo-3isi kot samostojnih publikacij, bodisi v prilogah k škofijskim listom, naj se čim-preje zopet nadaljuje. Gospodarstvo. III. Ljubljanski velesejem. /: V soboto, dne 1. septembra se ob pol 10. dopoldne slovesno otvori III. ljubljanski velesejem. Pri otvoritvi bo navzoč tudi Nj. Vel. kralj Aleksander 1., zato imajo dostop samo povabljeni gostje, ki pa morajo prinesti vabila brezpogojno s seboj. Vhod na sejmišče za častne goste je iz Go-sposvetske ceste. Razstavljalcem. Opozarjamo, da se morajo dostaviti vsi razstavni predmeti na sejmišče do 30. avgusta. Dne 31. avgusta ob 18. mora imeti vsak razstavljalec svoje prostore popolnoma urejene. Dne 1. septembra je dohod za razstavljalce iz Tivolskega parka ob otroškem igrišču. Vsi razstavljal« naj izvolijo bili do pol 9. dopoldne na sejmišču, ker se bo ob tem času dohod zaprl. Nj. Vel. kralj bo tekom dopoldneva ogledal vso razstavo, zato tekom tega časa dohod razstavljalcem, ki bi zakasnili, ne bo mogoč. Splošen obisk velesejma se začne dne 1. septembra ob 13. uri popoldne. Legitimacije se bodo prodajale ob vhodih na sejmišče, permanentne po Din 50, za enkratni Dbisk pa po Din 15. Poleg tega pa se legitimacije dobe tudi pri Jugoslovanski zvezi ia tujski promet, Aleksandrova cesta; pri Ljubljanski kreditni banki, Dunajska cesta; pri Jadranski banki, Selenburgova cesta; pri Kreditnem zavodu za trgovino in obrt v Prešernovi ulici in pri Slovenski banki poleg frančiškanskega mosta, ki so iz prijaznosti prevzele razprodajo, da raz-bremene 6ejmske blagajne. i OBISK IZ SRBIJE na VELESEJEM. / Upravi ljubljanskega velesejma je •prijetna dolžnost naznaniti, da je obisk kupcev iz Srbije prijavljen v tako visokem številu, kot še nikako leto poprej. Odlični srbski listi se zavedajo važnosti ljubljanskega velesejma v svrho medsebojnega zbližanja gospodarskih krogov iz cele države, kar je v največjo korist narodnemu gospodarstvu naše mlade kraljevine in opozarjajo z mnogobrojnimi noticami tamkajšnje pridobitvene kroge na ljubljansko prireditev. En sam list v Belgradu rovari proti velesejmu ali iz neinformiranosti ali šovinizma, vendar pa to nima pomena za resno srbsko javnost. Pride čas, pride tudi drugo prepričanje. izvozni kongres v Belgradu. Belgrajska trgovačka komora je pozvala za dan 26. in 27. avgusta t. 1. komore in izvozniške korporacije iz cele države na kongres v Belgrad, katerega namen je bil, dognati, kolike množine more staviti naše gospodarstvo v kampanji enega leta počenši s 1. septembrom t. 1. na razpolago za eksport v inozemstvo. Kongres se je vršil ob obilni udeležbi iz cele države in je sodelovala v odlični meri na kongresu Centrala industrijskih 4. Pokrajinskim in krajevnim zgodovinskim društvom se priporoča, da gojijo kolikor možno medsebojne stike, da z enotnejšo organizacijo uspešneje dosežejo skupne, rmotre. VI. GLASBA. Katoliški shod priznava veliki pomen glasbe za umetniško, nravstveno, srčno, zdravstveno vzgojo in jo ceni kot važno in potrebno vez v naših prosvetnih organizacijah. 1. Zato naj se glasba, bodisi cerkvena, nabožna, svetna, po naših društvih in domovih čimbolj goji. Stremi naj se za čim večjo usovršenostjo in v ta namen uporablja vsak resničen glasbeni napredek. 2. Poseben sijaj bogoslužnim opravilom daje lepa glasba. Zato katoliški shod poživlja vernike, naj svoje pevske zmožnosti posvete lepoti božje službe. V vsaki župniji naj se ustanovi dobro izvežban cerkven zbor, ki naj bi bil hkrati jedro društvenega zbora. Zbori naj ne nastopajo le samostojno, ampak -aj s svojim sodelovanjem poživljajo tudi druge društvene prireditve. 3. Katoliški shod zahteva, naj se glasba po vseh šolal- obvezno in stopnjema urejeno poučuje, ker se bo tako snlošna glasbena izobrazba najhitreje razširila. 4. Katoliški shod priporoča, naj so petje goji tudi po naših družinah. 5. Ker ie ljudsko netje, svetno in cerkveno, važna vrsta elasbe, neprecenljiv činitelj ljudske izobrazbe in mogočen po-speševatelj narodne zavesti, naj se, kjer še živi, skrbno hrani, podpira goji, kjer je pa izumrlo, naj se čimprej obnovi. 6. Katoliški shod poživlja glasbene zgodovinarje, naj preiskujejo slovensko glasbeno zgodovino in uspehe čimprej objavijo. 7. Katoliški shod poziva, naj se narodne pesmi, v koliker še niso zbrane, z vso skrbjo zbero, da ne izginejo; te pa, ki so zbrane, pa čimprej objavijo, korporacij v Belgradu, katera predstavlja našo državno industrijsko organizacijo. V petek se ie vršilo cel dan zborovanje pri Centrali industrijskih korporacij v ta namen, da se je zbralo material in ugotovilo smernice, katere je zastopati na kongresu samem. Na kongresu so po pozdravnih besedah predsednika in podpredsednika belgrajske trgovske zbornice imeli obširne referate delegati ministra financ, poljo privrede, šum in rud, saobračaja, nadalje Brodarskega sindikata in Narodne banke. Minister trgovine g. Kojič se je osebno udeležil kongresa ter v daljšem govoru izpregovoril o stališču, ki ga hoče v svojem resortu zastopati. Med drugim se je izjavil o tujem kapitalu in dejal, da nam je potreben, ali da moramo ohraniti svojo roko nad njim ter da mora služiti našim interesom. Strokovni listi bodo objavili obširno poročilo o podanih referatih predstavnikov više naštetih ministrstev in drugih kompetenc. Izšla bo tudi posebna knjiga. Kongres je potem izbral pet sekcij, ki so celo nedeljo popoldne in ponedeljek v jutro zborovale ter se predvsem trudile za to, da ugotove eks-portne množine naših agrarnih in industrijskih izdelkov. Zastopniki Slovenije so v sekciji za šumarstvo in rude ob splošnem pritrjevanju prodrli s predlogom, da se statistika eksportnih kontigentov ne omeji samo na izvoz hrane, živine in mesa, sliv in sadja, vina in jajc, marveč da poda kongresu točne podatke o tem, kaj zmore za eksport naša industrija. To zategadelj, da prodre načelo, da pri eksportu ni samo upoštevati eksportne trgovine, kakor se je to godilo svoj čas v Srbiji, marveč tudi naše industrije, koja je za gotove stroke naravnost odločilna za eksport. V ponedeljek popoldne so posamezne sekcije podale svoje referate in so bili ugotovljeni eksportni kontingenti agrarne in industrialne produkcije za prihodnjo kampanjo ter se je določilo, da bo znašal skupni iznos eksportnih množin okroglo 8V2 milijard dinarjev. Posebna pozornost se je posvečala vprašanju vina, za katero je v eksportu jako težki položaj. Ako se odračuni vrednost vinskih eksportnih količin zaradi negotovosti prodajne možnosti, bi po vestni kalkulaciji ostalo za eksport 7.7 milijard dinarjev. Upoštevajoč uvoz v prihodnji letni kampanji s 4.7 milijard dinarjev, bi ostalo v eksportu presežku od okroglo 3 milijard. Pripomniti je, da je po poročilu industrijskih referentov kalkulirati vrednost industrialnega eksporta v prihodnji kampanji 1% milijarde okroglo. Posamezne sekcije so podale predloge v podrobnem glede tega, kaj je v prilog našega eksporta storiti v financialnem in prometnem pogledu. Obširno se je razpravljalo o prometnem vprašanju o nameravanem povišanju tarif ter zlasti poudarjalo kvarnost linearnega povišanja tarif ter uvajanja novih določil glede tarif, ne da se prej da priliko za izjavo tarifnemu odbora, ki že tri leta ni j bil sklican. Kongres je pod spretnim in taktnim vodstvom belgrajske komore potekel v vsakem oziru harmonično ter pomenja po uspehu svojega dela in po ugotovitvah eksportnih številk prevažno manifestacijo naše produkcijske in eksportne zmožnosti Vršilo se je daljSe raz- Eravljanje o tem, kje prirediti prihodnji ongres, ki naj ostane kot stalna institucija pri nas. Sklenilo se je, prirediti prihodnji kongres v Zagrebu. Predstavnik slovenske delegacije ie ob konc" v daljšem govoru izrekel belgrajski komori toplo zahvalo za srečno idejo in za uspelo uresničenje ideje. Poudarjal je važnost industrije v Sloveniji ter izrekel prepričanje, da se bodo odslej redno zbirali privr-idniki na državnih kongresih. Ob velikem navdušenju zbora je ugotovil, da si industrialci, trgovci in obrtniki žele čvrste in močne države, katera je predpogoj za dobro uspevanje njihovega dela. Za kongres je bilo veliko zanimanje v Belgradu ter so listi obširno poročali. Zborovanje Centrale industrijskih korporacij v Belgrsiu. Centrala industrijskih korporacij s sedežem v Belgradu je skupna organizacija industrije v naši državi. Ona spaja v sebi organizacije industrijcev v posameznih pokrajinah naše države, ki so prostovoljne družbe, ter v onih pokrajinah, kjer ne obstoje posebni Savezi industrijalcev tudi trgovske in obrtniške komore tako v Dalmaciji, Bosni, Južni Srbiji, Vojvodini, Bački in Sremu. Za ustanovitev centrale si je stekla največ zaslug Zveza industrijcev v Ljubljani, ki je prva poslala svojega stalnega delegata kot elociranega tajnika v Belgrad. Tekom kratke dobe svojega obstanka si je Centrala industrijskih korporacij v Belgradu, ki ima lepe prostore v palači Jugobanke v Kolarčevi ulici, pridobila velik ugled in veljavo po svojem resnem delu in taktnem postopanju. Predsednik naše državne industrijske organizacije je gospod Bajloni, odličen industrialec belgrajski, podpredsednika sta g. S. Aleksandrov, predsednik Saveza industrijcev v Zagrebu ter g. dr. Fran Windischer v Ljubljani. V tajništvu centrale delujejo gg. Čr-čin, dr. C. Gregovič, Boškovič. Centrala industrijskih korporacij je na preddan kongresa izvozne trgovine pozvala svoje člane na zborovanje v ta namen, da se zedi-nijo za pravce in smernice, katere je zastopati na kongresu. Pozivu so se odzvali delegati vseh članic iz Skoplja, Bečkereka, Novega Sada, Zagreba, Osijeka, Bosne, Dalmacije in Ljubljane. Razpravljalo se je podrobno o potrebah in željah naše industrije glede eksporta posebno tudi spričo napovedanih tarifnih povišanj ter se je doseglo popolno edinstvo glede predlogov, ki jih treba staviti drug dan na kongresu izvoznikov. Obširno se je razpravljalo o količinah, katere more industrija v nastopni kam-paniji eksportirati ter so bile ugotovljene številke. Poročal je jako temeljito in stvarno g. dr. C. Gregorič. Kot zastopnik našega lesnega odseka je prisostvoval tajnik g. dr. Gorup, kot delegat za železno industrijo gen. direktor g. K. Noot. Spričo dejstva, da je program kongresa predvideval za eksport le nekatere stroke industrije, se je na predlog g. dr. Frana Windischerja sklenilo soglasno, da treba upoštevati na kongresu izvoznikov tudi našo celo industrijo, ker so v naši državi sedaj prilike take, da igra industrija mnogih strok kot stalen eksporter odlično vlogo v eksportu v inozemstvo. To načelo je bilo na kongresu tudi drage volje osvojeno ter je kongres ugotovil celokupne izvozne množine za eksport. Na tej predkonferenci se je obširno razpravljalo o znani naredbi št. 116 Služ. Novin, ki odloča višje tarife za prevoz premoga, koksa, umetnih gnojil itd. po 1. septembru. G. dr. Windischer je opozoril na določila zakona N o kuluku, ki težko prizadevajo interese zasebnih nameščencev ter njih delodajalcev. O tem predmetu bo razprava na prihodnjem zboru Centrale sredi septembra. • • • g Žitni trg. Na zagrebškem žitnem trgu so bile cene litu sledeče plenica 325—330 Din, koruza 270—280 Din, ječmen 275—285 Din. oves 260—265 Din, pSenična moka 5t. O 575—585 Din, «tev. 3 550-560 Din, žtev. 4 525—550 Din, itev. 6 450—180 Din, otrobi 145—155 Din. g Sten}« papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkaza Narodne banke z dne 22. avgusta smo imeli za 5.605,319.290 Din papirnatega denarja ▼ prometu. Od 15. do 22. t. m. je je stanje papirnatega denarja zmanjialo za 45,051.330 Din. g Razstava goveje živine v Bajmokn. Župansko gospodarsko društvo priredi dne 2. septembra v Bajmoku (Vojvodina) razstavo konj, goved, ovac in prešiCev. g Kar češko to dobro, ta izrek je res upravičen za blago češkega izvora, najsi bo feLavaJUiiakUirai »troji, porcelan itd. Napačno je samo to, da ml Jugoslovani dobivamo češko blago šele iz druge ali tretje roke. Zato j« dolžnost vseh naših trgovcev, da ▼ čim več. jem številu posetijo VL praški vzorčni vele« sejm, kjer jim jz omogočen direkten nakup, Posetniki dobijo 33% znižano vožnjo za vi« vlake in polovično pristojbino za vizum. Brez. plačna pojasnila daje češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8, in Aloma Company, d. r. o. z. v Ljubljani, Kongresni trg. 4869 BORZA. Curih, dne 29. avgusta. PeSta 0.03^, Berlin 0.00083, Italija 23.97, London 25.20, Newyork 554K, Pariz 31.75, Praga 16.30, Dunaj 0.0078^, Sofija 5.50, Belgrad 5.8234, Varšava 0.0023. — N. a. K. 0.0078K. Zagreb, 29. avgusta. Berlin 0.0016—0.0019, Italija 4.14—4.16, London 436—437, Newyork (ček) 943A—95'A, Pariz 5.40—5.45, Praga 2.80—2.81, Dunaj 0.1335—0.1330, Curih 17.37—17.40. — Dolar 94—94.50. ___ Prosveta. pr Koncert »Ljubljane« — P. H. Sati. nerjeva Assumptio (Vnebovzetje). — Če bi hoteli ta prvi slovenski oratorij označiti po njega glasbenem stališču hi razvojni smeri, bi morali reči, da je to značivno novoromantično delo po čuvstvu ukore-ninjeno v prvi romantiki, kakor je doseglo višek v Webru, ožarjeno v ozadju s kla-sičnim zlatim robom, po izrazu in sredstvih za svoj izraz pa v žlahtno čuvstveno slovensko domačnost presunjeni visoki patos novoromantične šole — Wagner je njen veliki mojster. Seveda pa Sattner kuje glasbeno čuvtitv-* po svoje. Tam kjer n. pr. Wagner isto čuvstvo obdeluje bistveno samo z enim značivnim glasbenim domisle-kom, jih P. Hugolin z bogato iznajdljivostjo (invencijo) kar kupiči, hoteč notranji občut od vseh strani, v globine in višave osvetliti. Njegov harmočni znak je plemenito bogastvo, hotena mehkoba. Celo ostre dissc-nance rabi tako, da vtisa velikega, splošnega blagoglasja, pogosto skrajno nežne čuvstvenosti nikdar ne motijo, 2e uvod, ki dehti od opojne romantike vrta Marijinega groba, polnega pestrega orientalskega cvetja z njega toplo, nasičeno barvenostjo, je ves prežet od te sladke romantične sočnosti. In kot nasprotje krepki ženinov klic, ki se v to dehtenje vedno iskreneje in sil-neje oglaša: kar brž nas zaziblje v skrivnostno božajoče snovanje. Poleg tega gibka, prelivajoča se modulacija, dobra, naravna, pogosto izrazita deklamacija, ki čuvstvo globoko pozajema, in prijetni kon-trapunkt, kadar nastopa, ki se zna vsak glas navzlic samostojnemu koraku vselej tako spretno umekniti, da nikdar ob drgej ne trči v bolečih ostrinah. — »Ljubljana< si je stavila z Vneb6vztjem težko, skoro drzno nalogo, ki jo je pa gotovo častno rešila. To je bil pravzaprav šele njen prvi poizkus, izpopolniti koncert z enim samim obsežnim glasbenim delom. Saj je zbor že sicer dokazal, da ga ne plaše pravzaprav nikake težkoče, da se spravi pogumno nad najtrše orehe kar dissonančne, da mu le iz koščenih lupin zadiši vabljivo jedro glasbene lepote. Dasi je sicer zbor za popoln veliki orkester z nasičeno intrumentacijo, bogato podprto z gostoto trobil, nekoliko šibek, se je vendar krepko udejstvoval in pogosto mogočno naraščal do izrazitih viškov; zlasti silni konci, so bili učinkoviti, Najlepši je bil tedaj, ko je pel brez orkestra ali le z rahlo istrumentalno meglico v ozadju, takrat smo njegove vrline: lepo deklamacijo, gibko agogiko, skrbno odtehtano dinamiko, v celoti prijetno, čisto sozvočje najlažje zasledovali. Prav posebno, se nam zdi, je treba pohvaliti dekliško prožni lahni korak ženskega zbora, ki je kot nasprotje velike, glasne glorije tako blagodejno učinkoval Dasi je zbor te dni veliko trpel in se mu je utrujenost zlasti prvi večer tudi poznala, je z jekleno voljo tudi to fizično nepriliko tako odločno premagal, da je bil najsijajnejši tedaj, ko bi se mu moralo najbolj poznati — proti koncu. Ta dva večera je zbor dokazal, da bo zlasti, če se še številčno pomnoži, zmožen za največje naloge. Solista sta bila dva izmed članov »Ljubljane«, pa tudi tretji iz krogov najožjih prijateljev. Sicer res di zbor nosi težo in vročino dneva, vendar p« imajo tudi solisti dokaj opravka. P. Kolb (bas) ima jako izdaten, doreč glas, ki »e prostorno dvorano popolnoma obvladal. Reči moramo, da je od zadnjega nastopa, ko je pri frančiškanskem koncertu pel isto vlogo, mnogo napredoval in marsikako nekoliko na kratko odsekano trdoto zelo ublažil; če se v tej smeri usovrši in vse bogastvo svojega po naravi krepkega organa dvigne, se bo nujno razvil v izvrstnega koncertnega pevca, zlasti ker ga bo v te« njegov, sicer razviti glasbeni čut na poj1 za pevsko usovršenostjo mogočno po^P1,' ral__Ge. Bajukove glas ima nežnejši, liričen značaj; ni sicer toliko izdaten, da bi dvorano s to veliko množico napolni do nasičenosti, pa se je vendar uveljavi^ in se nekaj kratov zelo razgrel in se razmahnil; požrtvovavna pevka se od nastopa do nastopa prav mirno, pa stopnjema razvija. G. S m o d e j a žametna srednja leg3 ušesu kaj prijetno de, škoda samo to, da ima bolj sajppski, MPstor in krog umerjen, skoro da bi rekel preveč liričen, nekako zastrt, na znotraj usmerjen tnačaj; nekoliko manj izrazita višina nI »polnoma brez vsakršnega pritiska. — /osebej pa se nam zdi prav, če podčrtamo njegov čut za odtehtovanje dinamično-deklamatoričnih vrednot, kar je vedno znamenje resnične glasbene darovitosti. — Dr. Čerinov orkester se je dovolj gibko >odrejal dirigentovi volji, prilagajoč se so-jstom in zboru. K. pr Svetniške in prazniške pesmi, m. rve-fek, za mešani zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner, prodaja Jugoslovanska knjigarna v .jubljani. Cena 16 Din. — V tem zvezkn te nahajajo pesmi; 1. Sv. Trojica (ki se lahko poje vsako nedeljo), 2. sv. Anton Pad., 3, rr. ■rančišek, 4. sv. Alojzij, 5. »veta apostola Peter in Pavel, 6. prvo obhajila — Slog »kladatelja je znan ln priznan, je soliden in dostopen. V tej zbirki sta posebne vrednosti: rr Frančišek in sv. Anton, zlasti ca III. redne družbe, za mesečne shode ln druge redovne ilovesnostl Pesemi Prvo sv. obhajilo, je namenjena otrokom-prvoobhajancem, zato je 6i-ito priprosta in ljubeznjiva. Upamo, da bodo pesmi našim korom dobrodošle. pr Aljaževa Slovenska Pesmarica I. hi II. !el, Tisk in založba Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. III. izdaja. — Nobena zbirka nape-rov ni zanesla tako globoko in tako na Široko ilovenske umetne in narodne pesmi kot Alja-leva Pesmarica. Že IL izdaja je popolnoma pošla, neprestano pa dohajajo nova naročila M Pesmarico. Zato je Mohorjeva družba priredila novo, IIL izdajo. Iz te pa }e Izločila Dtkaj pesmi, ki jih jj povojna doba sama črtala ali a so jih Izločili glasbeniki kot manj wikladne. Namesto njih pa so se rrivzele ▼ blrko nove pesmi raznih skladateljev. Za se-aj to bdanje samo objavljamo in opozarjamo tonje m pesem vneto občinstvo. Stane vsak it 1 a ude broSiran Din 20*—, za neude Din 26-70, vezan 7 Din več. pr Križana osmiljenoet ali življenje s\. Elizabete. Spisal dr. Alban Stole. Z dovoljenjem (isateljevim poslovenil p. Hrizogon Majar. DL izdaja. Izdala in založila Družba av. Mohorja na Prevaljah. — Ni bilo brez povoda, da |« Mohorjeva družba priredila še III. izdajo livljemjepisa te velike svetnice, ki je umela do dna Zveličarjevo zapoved o ljubezni do bližnjega Zdi se nam, da je za našo materialistično dobo nujna potreba uprav tako čtivo. Slovenci nimamo skoro nič življenjepisov (mo-lografij) svetnikov, ki jih človek bere kot po-est in se neslutno v njegovo duSo naseljuje lobrota, ki jo sedanja doba peha v kot. Vse premalo se pečamo s svetniškim, junaškim Svljenjem in zato tako malo junaških znača-«r, tako malo poglobljenega, iskrenega kr-Idanstva. Ce si s tega stališča ogledamo Eliza->eto, se nam bo zazdela velika, heroična in bomo kako preprostost, ki se nam zdi za našo dobo neumljiva, lahko umeli in si jo razlagali. - Stolcev jezik je kremenit in zelo težak za dober prevod. V sedanji Izdaji je sicer mnogo opravljenega, toda vse še ni. Dolgo ln trdo >1 bilo, da bi se knjiga po izvirniku čisto prf-tgodila slovanski govorici. Knjigo toplo pri- Kot POMOČNIK KOČIJAŽU (štalpuri) se sprejme za ti takojšen nastop službe fant iz poltene rodbine in z dobrimi priporočili v tiadn KRIŽ pri Kamniku. 5320 ŠIVILJO izvežbano v izdelovanju tvomiškega perila, poseb-no v prirezovanju, SPREJMEM takoj. Ponudbe na A KOST A, Homec, p. Radomlje. 5325 STENOGRAFA On jo) - STROJEPISCA ^aj deloma izvežbanega tudi v solici-latorskih poslih. TAKOJ SPREJMO v n«lo odvetniško pisarno. Ponudbe pod •SOL1CITATOR« na upravo lista. poročamo--Cena broširani za ude Din 18 —* za neude Din 24--—, ves. 7 Din več. pr Družba sv. Mohorja na Prevaljah je izdala v dragi, predelani Izdaji »Lisico Zvitorepko«, živalske pravljice za mladino, zbral ravnatelj Josip Brin ar. Mladina kakor tudi vsi ljubitelji prirode posegajo m posebnim veseljem po knjigah, ki prinašajo mične dogodbe iz živalskega življenja. Zate se je tudi Brinerjeva zMrka živalskih pravljic tako udomačila med nami, da je ime lisice »Zvitorepke« že postalo v Slovencih obče navadno, kakor n. pr. pri Francozih ime Renard in v Nemcih Remecke ali pri Srbohrvatih no-ziv Lija. »Lisica Zvitorepka« ni spisana nalašč za »pridkane« otroke, ampak knjig? je namenjena mladim ln starim br>.vcem (po načelu: Ako pišeš za mladino, nr pili samo ze mladino!). Mladim čitateljem prinaša knjiga zabavnih uric, starim pa podaje verno zrcalo življenja. Poleg razvedrila in zabave najdemo namreč ▼ knjigi tudi obilo zlatih naukov za življenje. Kako požrešnost in častihlepnost vodi v pogubo; kako pretkanost zmaguje nad glu-postjo; kako doseza lizun čast ln slavo, a ne-roda-poštenjak »nosi 1« vodo v Savo«: ve« tako in še marsikako nam pove — Zvitorepka. »Lisica Zvitorepka« je že nekaj let sem izginila s knjižnega trga in tudi tiste »Slovenske vcčernice«, ki so prve prinesle te živalske pravljice v slovenske domove, so že izvečine raztepene in porazgubljene. Zato bo pač sedanja doraščajoča mladež zopet veselo posegla po novi izdaji »Lisice Zvitorepke« ter se vnovič in vnovič smejala in zabavala ob spletkah naše pretkane lisičke- sestričke. — Ceni broš. za ude Din 14"—, za neude Din 18 70, vezana 7 Din več. Orlovski vestnlk. SEPTEMBERSKI OBČNI ZBOR. Dne 30. septembra 1923 se vrši v prostorih OP Ljubljana, Ljudski dom, ob pol 10. občni zbor OP s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo predsedstva, 3. Poročilo preglednikov, 4. Volitve: a) predsedstva, b) razsodišča, c) preglednika. 5. Slučajnosti. Na občni zbor naj pošljejo vsi odseki svoje zastopnike. Opozarjamo jih pa na sledeče §§ Poslovnika, ki se glase: § 86. Vsak (stvarni) predlog naj se naznani predsedniku ali tajniku vsaj 8 dni pred občnim zborom. Predlogi, ki so bili naznanjeni kasneje ali stavljeni šele na občnem zboru, so nujni predlogi. Kdor stavi nujni predlog, mora najprej utemeljiti nujnost Sele, ko obči» zbor z nadpolovičoo večino prizna nujnost, ee more o predlogu razpravljati. § 245. Vsak odsek ima na občnem zboru en glas in sicer glasuje po svojem zastopniku, ki se mora izkazati predsedstvu pred otvoritvijo občnega zbora s pismenim pooblastilom. Udeležiti se pa sme občnega zbora in posegati v razgovor vsak član kateregakoli orlovskega odseka. § 246. Vsak orlovski odsek je dolžan udeležiti se občnega zbora; ako je to nemogoče, se mora pismeno opravičiti in navesti za to vzroko. Predsedstvo OP. Slavnosti števila »S bo lep in trajen spomin na V. SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD. - Vabimo vsakega udeleženca, da jo ob priliki katoliškega shoda kupi. — Cena znaša 10 dinarjev. Mistika In šport. Prvenstvo Jugoslavije v nogometu, — Grad-Janski, Zagreb i Ilirija 2. septembra. V nedeljo 2. t m. se igra prvo kolo za prvenstvo Jugoslov, nogometnega saveza. Medtem ko tekmujeta v Belgradu Jugoslavija, prvak Belgrajske nogom. podsaveza, z Bačko, prvakom Subot N. P. ter v Sa-ajevu S a š k , prvak Sarajevskega N. P., s Ha j d u k o m , prvakom Splitskega N. P., se vrši v Ljubljani tekma med prvakom Zagreb. N. P. Gradjanskim ŠK in prvakom Ljubli, N. P, Ilirijo. Zmagovalca v Sarajevu in Belgradu prideta v semifinalc in končno igra zmagovalec v semifinale dne 23. septembra v Zagrebu odločilno tekmo z zmagovalcem v nedeljski tekmi v Ljubljani. Tekma med Ilirijo in Gradjanskim se vrši na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom, pričetek je dolo*en na pol 16. uro. Predprodajo vstopnic je prevzela tvrdka J. Goreč, Dunajska cesta, počenši r. 31. avgustom. Občinstvu fe priporoča, da si nabavi kart« v predprodnji, ker Je pričakovati za to tekmo velikega obiska in navala pri dnevnih b^gajnah. Sedeži L vrste so nume-rirani, tako da je mogoče preskrbeti si v pred-prodaji določna mesta. Znižane dijaške karte se izdajajo le v predprodajl. Cen« so razvidne iz plakatov. Concordia, Zagreb : Ilirija 2 s 1 (0:0). — Nogometno tekmo med zagrebško Concordio ln našo Ilirijo, ki se je vršila preteklo nedeljo in končala z zmago gostov v razmerju 2:1, moramo uvrstiti med prireditve, ki donašajo športu le škodo. Namesto pričakovanega prvovrstnega spona, ki sta ga Concordia in Ilirija sigurno zmožni nuditi, je naletelo občinstvo na tekmo, ki je bila ob nediscipliniranosti gostov in njihovem nesportnem nastopu ter ob slabem sodstvu sodnika g. Vodiška polna ne-leplh prizorov, dokler ni proti koncu docela izrodila. Takoj v pričtku tekme se je neprijetno opažalo, da so spremljali Zagrebčani vsako odločitev sodnika z neumestnimi opazkami in da »o motili igro z raznimi medklici. Sodnik, lritiran po tem vedenju, ni nastopil proti povzročiteljem. Ko ni nastopil s potrebno odločnostjo niti proti raznim namenoma storjenim surovostim (Pažur I. in 11.11), je izgubil vso oblast nad igro. Izključenje dveh igralcev Concordije v zadnji četrt ure je bilo brezuspešno in prepozno storjen poLkus spraviti igro v pravi tir. — Concordia, ki je nastopila kompletna, je telesno izvanredno silno moštvo s solidno tehnično izšolanostjo in zelo naglim startom. Težišče moštva tiči v intrenacionaln! krilski vrsti Paškvan—Dubravčič—Pažur IL Dobra in zanesljiva je tudi obramba, dočim j«t napadalna vrsta slabezšt del moštva. Is podajanja žoge po tleh pride mnogokrat v dolge,; visoke pase. Izvrstna je v igri z glavo. Ilirija je nastopila v forvvardu in v obrambi s obi-^ čajno sestavo, v halfih je debutiral na levi strani Zupančič IV. Kakor pri Concordiji, f* bila tudi Ilirija mnogo boljša v obrambi in vjj halfih kakor v forwardu Beltram in Dolinar sta pokazala lepo vigranost ter sta posebno v drugem polčasu sigurno zadržala vse napade Concordije. Tudi halfi so se obnesli dobro, četudi njihovo podajanje v forward ni bilo na-i tančno. V napadalni vrsti je popolnoma od-t povedala desna stran in srednji napadalec,' Vidmajer pa se je znašel šele v drugem pol-! času; o Pevaleku se ne more reči, da je bil na mestu. V celoti Ilirija ni podala svoje običajne igre kratkega podajanj* o zemlji, menda v prvi vrsti vsled tžga, ker )i zaostajala za Concordijo v startu in splob v hitrosti Desno krilo Zupančič L in desni krilec Tavčar sta utrpela razen tega začetkvma poškodbe, ki; jima niso dopustilo, da bi s.^ povzpela do najboljše forme. Od doseženih i golov je bil najlepši in edini popularen Vidmajerjev, dosežen iz najostrejšega teka z razantnim, neubranljivim strelov. Prvi gol za Concordijo je bil posledica lahkomiselne »kombinacije« Beltram—Zupančič IV. v vratarjevem prostoru, drugega je odpravil v gol sam vratar Miklavž čič, ogrožen po orjaškem centcrhalfu Concordije Dubravčiču. Oba forsvarda sta skazila celo serijo sigurnih šans za gole, Ilirija med drugim tudi enajstmetrovko v drugem polčasu. Igra je bila v celoti otvorjena, prvi polčas se j« opažala nekolika premoč Concordije, v dru. gem polčasu je bila močnejša Ilirija. — Posel je bil zadovoljiv. Našla sta se ključa skupaj kovana. Kdor Ju Je izgubil, naj so zglasi na mestni stražnici pri gosp. Frrmju Merlaku. j Meteoroioglčno poročilo«1 Ljubljana 30« m n. m. vli. OM opar.o-vnnja m .-tu; v mm 1'uruio-muter v O P»ihrom cLlitUMioa T O N.bo, vatron 28.8. 21 h 738 7 18 0 1-3 obl. 29./8. 7 h 738*8 17-6 12 obl. 29., 8. 14 h 788-8 80-4 32 obl. sv. ■ ■i t'a S Enodružinska HIŠA nova, NAPRODAJ v ljubljanskem predme« t ju, 3 lepe sobe s pritiklinami, elektr. razsvetljava, vodovod, lep vrt — takojšnja vselitev, kakor tudi MALA KMETIJA v okolici Ljubljane: velika hiša s hlevom, skednjem, večjim kozolcem, vse v dobrem stanu, krito z opeko, velik sad. vrt in nekaj oralov zemlje. — Več pove: ŽUPANSTVO MOSTE. 5237 Kontoristinja vešča pisarniških del, IŠČE MESTA kot BLAGAJNIČARKA ali v knjigovodstvu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro .NASTOP TAKOJ 5339«. Sprejmem VAJENCA za PEKOVSKO OBRT. Hrana in stano-vanj« r hiši. — Naslov v upravi lista pod šifro »PRIDEN 5340«. IŠČEMO za takoj SPRETNEGA strojnega falcerja (MASCHINENFALZER) za KROM - usnje proti dobremu plačilu, — Ponudbe na tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu. 5222 Zelo lepa konjska oprema Dobro idočo GOSTILNO vzamem v najem ali na račun. — Naslov v upravi lista pod številko 5338. dobro, zanesljivo, srednjih let z letnimi j spričevali, SPREJMEM s 15. scpieni- jj ftmO-Šn i brom k mali družini. Plača K 1000—1200 PuIIlSMiil Pismene ponudbe pod «VESTNA 5270« na upravo (Slovenca«. 5270 se: motor 21/3 H P, in znamke Co- ,---------- — m ckerell % H P. po nizki ceni. — AVTO FLOR-JANČIC, LJUBLJANA 4454 Brez posebnega obvestila. Nafi brat, stric, ne&ak ln svak, gospod dr.lfladiski) s ■ je danes po daljSi mučni bolezni v starosti 30 let umrl Pogreb se vrSi ▼ petek avgusta ob 17 popoldne iz hiše št. 186 na Kranjskem pokopališko. j - V Kranju, dne 29. avgusta 1923. "■ • " -v, a NAPRODAJ. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Štev. 5336. Stroj za drobljenje kruha (Presclmaschine) za peka, nova, ceno naprodaj. - Razpotna ulica St 6, Trnovo ANTON DERMOTA. 5310 PRODAM dobro ohranjen KROJAŠKI šivalni stroj, s^&.ft; Prodam POSESTVO v prijaznem gorenjskem kraju blizu me- 1 -----•—- — " sta. Več pove ALOJZIJ GRILC, sedlar, kuhinje in kleti, z vrtičkom, je takof Novomesto, Dolenjsko. 5332 j NAPRODAJ. — Križatijska uL št 138, Prevzamem ^jšO Q0StHl10 ^ ^ v LJubljani ali okolici v najem «11 na račun. Naslov pri upravi lista pod št. 4947. za TANIN, razrezan na 120 cnt. in debeline od 10 do 30 cnt. — se KUPI vsan ko množino po najvišji dnevni cenL —t Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine franco vagon je poslati na upravo _ lista pod .KOSTANJEV LES 500«. v prav stanu, ob ^lav-i nem trgu, obstoječa iz treh sob, tvornica vseh vrst blazin iz žime in mor. ske trave, žimnic na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje garnitur za klube. Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki) Zahtevajte ofert« in ccnikel 4621 PRODA SE VEČ za montirati na navadna kolesa ter tudi kompletni mali MOTORČKI raznih tova-ren po nizki ceni. — Ljubljana, KARt LOVSKA ccsta štev. 4. PT. občinstvu, zlasti trgovcem in obrt- V NAJEM ODDAM VEČJI PRITLIČNI LOKAL na cesto v novi hiši, pripraven za pr©« dajalne in pisarne na eni glavnih ulic v Ljubljani blizu južnega kolodvora. _ Ponudbe pod »Pripravni lokali« na Aloma Company, anonč. in reklamna druž- < a. uuviuanu, Ajaau kiguvtvm in uori- -na niiunc. in reiuamna aruž- nikom, najvljudneje naznanjam, da sem ba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. otvoril oblastveno odobreno pisarno sa ..............- -.....— -— ----- PRESTAVI-JENJE SPISOV IZ TUJIH ami/JlUPIJ SPREJMEM s 1. JEZIKOV V slovenščino ln obratno. - tf OlUa septembrom, la- Jamčim za pravilnost prestave. HONO- tl,di na hrano. Soba je s posebnim RAR ZMEREN. Vljudno se_p_rlporočatn vhodom ter ekktr. razsvetljavo. Naslov za * "" " " ■ R ZMEREN. Vljudno se priporočam cenj. naročila. . Hinko PRIVŠEK, pove uprava lista pod «Sp. Slika 5306«. ^ i sta 1 no~v sa ko "množil GOVEJE, sveže, dobra kakovost, 70 do 76 K kg, pri večjem odjemu tudi popust se dobi samo pri ANTON SAKMEISTER, mesar v SP. ŠIŠKI, Kolodvorska ulica št. 151, MESO DOBRO, PROMETNO gostilno, vinsko kief ali TRGOVINO v kakem mestu Slovenije IŠČE zmožen zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »JESEN 5267«. 5267 no: HRASTOV, BUKOV, OREHOV, JAVORJEV, SMREKOV in GABROV LES v hlodih za razžaganje. Ponudbe z navedbo Cene in količine na: lesna trgovska in industr. družba z o. z., parna žaga. Ljubljana, Je-ranova ulica 15. stran It SLOTEJTBC, »fl W ■»gurtt itev. ns. ,--------------------V' J Vseli vrst vino! g žganje | ! špirit i | sirovi gorljivi j \ Iz ARKOVE tovarne | Iraflnlronl 98.71 najfinejši, brez vonja, | vedno v skladišču po nojnlžjlh cenah. | V..— B.---y------«-------------- ITITITTi1 "m S Generalno zastopstvo j W R\MM1aJ\. j tovarne Arko | ( Zagreb. j 1 Tovarna špirita, kvasa, j 1 likerja, konjaka ln etra. § J Cognac medicinal. lrlple Sec Llquers.J d. 2E O« 25. Lfubljana-Rudnlk Telefon 5-18. VELIKA ZAIOGA klobukov in slamnikov .:. ; se dobi pri Fra tovarnar v Stobu, pošia Domžale. Vzorci se Tidijo na velesejmu paviljon L, oddelek 497, pri vhodu prvi na desno Prevzemajo se tudi slari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEV1Č i TRSAN v LIUBLIANI, X Prešernova ulica štev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. Krapinske toplice Pletllnl stroj štev. 10 60 cm dolg, skoro nov, PRODAM. Plete jako lepo volnene izdelke. — GNJEZDA, TurjaSki trg Stev. 6. 5307 UIIIIIIMIIIIIIIIllUlllllUlIlHUliniUUiUIIIIHIlllllllllllllUlIllllU Kdor ne ouišče na m. LjuMianshfm velesejma v pavllgonu Nikar ne zamudite poseliti KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA UUBUANA, DVORNI TRG 3. Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašile, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. Perilo, modni in športni predmeti. Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem veie-seimu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon I" št 407). vvr'* >' oddelek št. 155 na Ljubljanskem veiesejmu. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v Liubliani. ■BBimB Jugoslovanska tiskarna v. Liubliani.