o Leto IV - Štev. 5 (77) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. marca 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 rH Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Ml IN OSIMSKI SPORAZUM Kakor poslaska zbornica, je tudi senat Republike ratificiral — z veliko večino — osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo kar se tiče dokončne ureditve meja, skupnih gospodarskih pobud ter zaščito manjšin italijanske v Istri in slovenske v deželi Furlanije-Julijske krajine. Razne točke sporazuma so povezane z našo stvarnostjo: stabilnost meja, možnosti gospodarskega razvoja in vprašanje manjšin predstavljajo življenjsko važnost za beneške Slovence. Naravno je, da vzbuja problem manjšin posebne interese v Beneški Sloveniji za možnosti, ki se odpirajo za priznanje etnično-jezikovnih pravic, ob spoštovanju ustave, deželnega statuta in s svečano mednarodno obveznostjo Italije, ki prihaja do izraza z osimskim sporazumom. Tudi v senatu je zunanji minister Forlani poudaril, da prihaja od sporazuma ustavna obveznost za zaščito slovenske manjšine in za odstranitev vseh diskriminacij. Predstavljena in izglasovana resolucija od senatorjev KPI, PSI, neodvisna levica, PSDI, PRI in DC obvezuje, med drugim, vlado, da podvzame vse potrebne ukrepe za uresničitev popolne enakopravnosti in globalno zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pred glasovanjem je minister Forlani poudaril, da sprejema resolucijo kot svojo obvezo in je sprejel tudi «Pro memorio», ki so jo podpisali senator Lepre (PSI), Carettoni (neodvisna levica) in Gerbec (KPI), kateri določajo obveze vlade. kakor sledi: odstranitev delitve in razlik Slovencev po pokrajinah, svobodna uporaba slovenščine v javnih uradih in izvoljenih organih, samostojnost slovenske šole, juridično priznanje in finančna podpora slovenskim kulturnim ustanovam in obvezo, da naj vlada — v roku 18. mesecev — pripravi globalni zaščitni zakon, ki naj Slovencem v Italiji zagotovi polnopravnost in celovitost vsestranskega razvoja. Je jasno, da je Beneška Slovenija zainteresirana za te probleme. Zatorej ne more nihče pozabiti važnosti sedanjega trenutka, kakor se ne bo mogel nobeden izogniti v prihodnjih mesecih razpravi, ki zahteva široke razglednosti, jasno razsodnost, politični čut dejstev. Mi vemo, da obstojajo kulturne skupine in politične sile, ki so kos tem obvezam, a ne moremo podcenjevati nepripravljenosti nekaterih strank, kot sta KD in PSDI, ki se predstablajo razpravi s še protislovnimi stališči, ker niso še vzeli na znanje potencialnosti, ki jih vsebuje njih demokratična in ljudska baza. Govor, ki ga je napravil pred kratkim Chiabudini na pokrajinskem svetu v Vidmu, ob priliki razprave o osimskem sporazumu, prav gotovo ne daje prav tistemu sektorju KD, ki danes razvija stališča odprtosti. Sedaj pa so Chiabudini jeva stališča, čeprav cenjena v preteklosti, ker so spodbujala k dialogu, prekošena od dejstev in dajejo misliti, da so v krščanski demokraciji poskusi za omejitev važnosti vladnih obvez do slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Zelo resna zadeva bi bila, če bi furlanska krščanska demokracija zbrala tisto pot zmešnjave o enakopravnosti pravic, ki pripadajo vsem Slovencem naše dežele, če bi zbrala pot protislovja do nedavnih političnih dejanj italijanske države. Odločni, da morajo biti naše pravice v celoti priznane, enkrat za vselej, v najvašnejšem trenutku, ki nam ga danes nudi zgodovina, morajo stranke in politične sile, izvoljeni organi, demokratične ustanove, kulturna društva in Zveza izseljencev združiti napore za poživitev debate in jo obdržati v okviru cvečano sprejetih obvez republiškega parlamenta. Paolo Petricig 1. REDNI OBČNI ZBOR Beneškega Planinskega društva bo v Čedadu, v četrtek 17. marca 1977 ob 19. uri, na sedežu društva «Ivan Trinko», ul. Patriarcato, 18. Dnevni red: 1) Poročilo predsednika 2) Poročilo tajnika 3) Pozdravi gostov 4) Diskusija 5) Izvolitev novega upravnega odbora 6) Razno. OB RAZSTAVI CANKARJEVEGA GLEDALIŠČA POMEMBEN KULTUREN DOGODEK V ČEDADU Otroci iz Krasa in Bjač na letošnjem pustovanju L’ACCORDO Dl OSIMO E NOI Come già la Camera dei deputati, anche il Senato della Repubblica ha ratificato — a larghissima maggioranza — gli accordi fra Italia e Jugoslavia circa il definitivo assetto del confine, le comuni iniziative economiche e la tutela delle minoranze, italiana in Istria e slovena nel Friuli-Venezia Giulia. I vari punti dell'accordo hanno relazione con la nostra realtà la stabilità del confine, le possibilità di sviluppo economico e la questione delle minoranze, hanno importanza vitale per gli sloveni del Friuli. Sul problema delle minoranze, è naturale che sia desto l’interesse nella Slavia veneta, per le possibilità che si aprono di veder finalmente riconosciuti i diritti etnico-linguistici, in omaggio alla costituzione, dello statuto regionale, nonché del solenne impegno internazionale derivante all’Italia dagli accordi di Osimo. Infatti, anche al Senato, il ministro degli esteri, Forlani, non ha mancato di riaffermare che dall’accordo deriva l’impegno costituzionale della tutela della minoranza slovena e della rimozione di tutte le discriminazioni. Una risoluzione presentata e votata dai senatori del PCI, PSI, Ind. di Sinistra, PSDI, PRI e DC. impegna, tra l’altro, il governo a prendere i provvedimenti più opportuni per attuare la piena eguaglianza e la tutela globale della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia. Prima del voto il ministro Forlani ha affermato di accogliere la risoluzione come proprio impegno, accogliendo anche un «promemoria» firmato dai senatori Lepre (PSI), Carettoni (Sin. Ind.) e Gerbec (PCI), i quali precisano gli impegni del governo come segue: eliminazione della divisione degli sloveni per provincia di residen- za; libero uso dello sloveno negli organi elettivi, e nei rapporti con le autorità; I’ autonomia deN’istruzìone scolastica slovena; il riconoscimento e la sovvenzione delle istituzioni culturali slovene e l’impegno che, entro diciotto mesi, il governo prepari una legge globale che assicuri agli sloveni la piena tutela ed il completo sviluppo. Chiaramente la Slavia è coinvolta appieno nel discorso nessuno perciò deve dimenticare l'importanza dell'attuale momento, come nessuno potrà disimpegnarsi, nei prossimi mesi, da un dibattito che esige ampiezza di vedute, serenità di giudizio, senso politico dei fatti. Noi sappiamo che vi sono gruppi culturali e forze politiche capaci di questo impegno, ma non possiamo sot- Continuazlone a pag. 2 Kot smo bili že na kratko napovedali v zadnji številki Novega Matajurja, je bila v petek, 18. februarja v Čedadu, na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» svečana otvoritev razstave «Cankarjevo gledališče» v počastitev stoletnice rojstva največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja. Slovesnosti so se udeležili številni člani raznih kulturnih društev Benečije, predstavniki kulturnih in političnih slovenskih in furlanskih organizacij. Lepo je bila zastopana tudi matična domovina. V imenu kulturnih društev Beneške Slovenije je odprl razstavo dr. Viljem černo, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko». Profesor černo je predvsem podčrtal pomen razstave in govoril o veličini Cankarja, o pomenu, ki ga ima v današnjem boju beneških Slovencev. «Cankar se je boril za pravico ponižanih in teptanih, za svobodo, kar je tudi naš današnji boj». Po pozdravu prisotnih, je dr. černo podal besedo glavnemu govorniku svečanosti, pesniku Cirilu Zlobcu, ki je govoril najprej v slovenščini, nato pa prevedel v pravilno italijanščino, za italijanske goste, svoj izvrsten govor. Pesnik Zlobec je v začetku poudaril, da je danes težko, ob taki priložnosti, govoriti o Ivanu Cankarju, ker se v njegovi človeški in umetni- ški veličini človek lahko izgubi. Zato se je v govoru o-mejil, na tiste vidike, ki se zdijo, da so za današnji trenutek Beneške Slovenije najbolj značilni. Omenil je prodiranje Cankarja v italijanski svet, posebej tržaško italijansko u-prizoritev «Idealista» ter i-zid «Hlapca Jerneja» pri založbi Feltrinelli. Govornik je dodal, da doživlja danes Can kar pomembna priznanja v mednarodnem svetu, saj so bila njegova dela prevedena v mnoge tuje jezike. Kritiki ga postavljajo med najpomembnejše osebnosti svetov ne literature. Po govorih so nastopili člani tržaškega Stalnega slovenskega gledališča z uprizoritvijo Jakoda Rude. Posamezne prizore je v beneškem dialektu med drugim povezoval tudi član Beneškega gledališča Mario Ber-gnach. Po uprizoritvi so predstavniki Cankarjeve založbe iz Ljubljane izročili društvu «Ivan Trinko» polno zbirko knjig, ki jih je založba izdala v zadnjih letih. Na koncu naj omenimo še, da je razstava prav lepo uspela, saj si jo je ogledalo lepo število beneških Slovencev in Furlanov, predvsem pa intelektualne mladine. Zaključek razstave in Cankarjevih proslav v Benečiji bo v nedeljo, 13. marca, ob 15. uri, v teatru «A. Ristori» v Čedadu, kjer bodo predvajali film «Idealist». RISPOSTA ALLE PROVOCAZIONI In riferimento all’articolo pubblicato dal «Gazzettino» del mercoledì 26 gennaio relativo agli aiuti per i terremotati della Slavia Italiana concessi dalla Slovenia, il Comitato di Coordinamento per I’ aiuto ai terremotati del Friuli Orientale AFFERMA, che gli aiuti sono stati distribuiti ai più bisognosi e non su base dell’appartenenza politica SMENTISCE categoricamente le calunniose affermazioni contenute nell'articolo e le considera offensive sia per il Comitato stesso che per la Slovenia; PRECISA che le operazioni si sono svolte nella massima correttezza amministrativa ed in uno spirito di disinteressato aiuto alla popolazione terremotata della Slavia Italiana; AFFERMA che i rapporti con le amministrazioni comunali sono stati di corretta collaborazione e che le rare difficoltà sono state provocate dalla inspiegabilmente preconcetta chiusura nei confronti degli aiuti provenienti dalla Slovenia; AFFERMA che le ipotizzate irregolarità burocratiche sono pura invenzione; che il ruolo del Comune di Cividale era stato preventivamente definito, e che, come lo conferma la nota della Segreteria Generale Straordinaria in data 7-2-1977 nessun materiale era stato destinato a Cividale il cui ruolo era semplicemente amministrativo; CONDANNA vivamente la campagna di intimidazione culturale, morale e politica organizzata da alcuni ambien- ti nei confronti del Comitato, dei suoi collaboratori e di coloro che hanno beneficiato dell’aiuto in provenienza dalla Slovenia; ESPRIME la sua preoccupazione sul carattere tendenzioso e provocatorio dell’articolo che crea demagogica-mente confusione e tenta di ristabilire un estemporaneo clima di «guerra fredda» assolutamente sorpassato dalla evoluzione della situazione politica interna ed internazionale, decisamente inopportuno in questo momento di dibattito sulla ratifica del trattato di Osimo, nettamente in contraddizione con l’orientamento politico generale delia politica estera del governo italiano, chiaramente strumentale e nella scia delle posizioni revansciste delle forze nostalgiche locali. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Odgovor na provokacije «Gazzettina» V zvezi s člankom, ki ga je o-bjavil «Gazzettino» v sredo 26. januarja, glede pomoči potre-sencem v Beneški Sloveniji, ki jo je nudila Slovenija, Koordinacijski odbor za pomoč po-tresencem v Beneški Sloveniji. UGOTAVLJA, da so pomagali potrebnejšim ljudem, ne glede na politično pripadnost. ODLOČNO ODKLANJA obre-kovalne trditve, ki jih vsebuje članek in meni, da so žaljive za sam odbor in za Slovenijo. POJASNJUJE, da je pomoč prebivalcem potekala z največjo upravno korektnostjo in v duhu nesebične pomoči prebivalstvu na potresnem področju v Beneški Sloveniji. Z onstran meje VOLARJE PRI TOLMINU Tragična smrt Janeza Gabrščka V soboto, 26. februarja je tragično končal svoje življenje Janez Gabršček iz Volarjev. Kljub svoji starosti — imel je 83 let — je šel popravljat streho svoje hiše, ki mu jo je poškodoval lanski potres. Nenadoma je padel iz strehe in ostal na mestu mrtev. Novica o njegovi tragični mrti je globoko pretresla vse tiste, ki so ga poznali in spoštovali kot dobrega človeka. Pokojni Janez Gabršček je bil brat Angele in Pepce, ki živita v Čedadu in sta predlanskem odprle v našem starem mestu Galerijo, v kateri razstavljajo slovenski in furlanski slikarji. Pogreb pokojnika je bil v ponedeljek, 28. februarja, v Tolminu. Udeležilo se ga je veliko ljudi s predstavniki družbeno-potitičnih organizacij, saj je bil Janez Gabršček sodelavec NOB. Pogreb se je vršil skupaj s partizansko materjo, Terezijo Balančevo iz Gabri j, ki je limarla par dni prej. Prizadetim družinam in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. POTRJUJE, da so bili odnosi z občinskimi upravami izvedeni v duhu korektnega sodelovanja in da je redke težave povzročila nerazumljiva in aprioristična zaprtost do pomoči, ki je prišla iz Slovenije. POTRJUJE, da so namišljene birokratične nepravilnosti gola izmišljotina in da je bila vloga občine Čedad določena že vnaprej in da, kot potrjuje nota Izrednega generalnega tajništva iz dne 7.2.1977, noben material ni bil namenjen Čedadu, ki je imel samo u-pravno vlogo. OBSOJA z vso odločnostjo ustrahovalno gonjo na kulturni, moralni in politični ravni, ki so jo nekateri krogi organizirali proti odboru, njego- vim sodelavcem in proti tistim, ki so se poslužili pomoči iz Slovenije. IZRAŽA svojo skrb glede tendenčne in provokatorske narave članka, ki z demago-škimi oprijemi vnaša zmedo in skuša ustvarjati že preživelo ozračje «hladne vojne», ki sta ga razvoj ter notranje in zunanje politično stanje odločno prerastla. Takšno ozračje je odločno neumestno v trenutku ko je v teku razprava za ratifikacijo osimskega sporazuma, je v popolnem nasprotju z usmeritvijo zunanje politike italijanske vlade in je jasna stru-mentalizacija s strani revan-šističnih in nostalgičnih sil v naših krajih. OSIMO E NO!... Continuazione dalla 1a pag. tovalutare l'impreparazione di alcuni partiti, quali la DC ed il PSDI, che si presentano al dibattito con posizioni ancora contradditorie, non avendo ancora preso completamente atto delle potenzialità insite nella loro base popolare e democratica. Il discorso pronunciato recentemente da Chiabudini al Consiglio provinciale di Udine, in occasione della discussione sugli accordi di Osimo, non da certo ragione a quel settore della DC che oggi sviluppa una posizione di ben altro respiro. Ormai superate dai fatti, per quanto pregevoli per essere state iniziatrici di un dialogo, le posizioni di Chiabudini fanno pensare che vi siano tentativi in atto, nella DC, di limitare la portata degli impegni del governo verso la comunità slovena del Friuli. Grave sarebbe se la DC friulana finisse per scegliere quella strada così confusa sull'uguaglianza dei diritti spettanti a tutti gli sloveni della Regione e contradditoria rispetto tutti i recenti atti politici dello stato italiano. Fermi neM'affermazione che i nostri diritti vanno riconosciuti interamente, una volta per sempre, nella più importante occasione che la storia oggi ci offre, i partiti e le forze politiche, gli enti elettivi, gli istituti democratici, le associazioni culturali e degli emigrati, debbono unire gli sforzi per vivificare il dibattito e mantenerlo nell’alveo degli impegni solennemente assunti dal Parlamento repubblicano. Paolo Petricig Predavanje v Skednju pri Trstu o Beneški Sloveniji V petek, 25 februaria so priredili v škedenjskem PD «Ivan Grbec» večer z naslovom «Beneška Slovenija v besedi in pesmi», na kateri je Izidor Predan orisal zgodovino Beneške Slovenije in sedanji položaj. Duet «Keko in Ana» pa sta zapela nekaj narodnih in modernih pesmi, katere je sestavil in u-glasbil sam Keko. Poslušalci so napolnili dvorano in nagradili naše rojake s prisrčnimi aplavzi. črni vrh - Zadnji blumar? Prizor komediantu v Klenju Fabio in Stefano mlada godca v Klenji Tudi lietos puobi an otroc od naših vasi so napravili tradicionalni velik pust. Smo jih šli gledat v torak, zadnji dan pusta. Pusté od Ruonca smo srečal v ščiglah, kjer so začel arjut an skakat po vasi, zmietat loncè, darvà an vse kar je paršlo pred nje ta pred hišah. Otroci te mali, tudi oni le- puo obliečeni v maškero an lepuo ofarbani, so se skrival tu hiše pred njimi, žene pa so jih lovile, le smejé. Na mostu, par Lipi smo srečal an liep voz, pun pustu: so bli puobi od Bjačah, zlo lepuo napravjeni an zlo smiešni. B Bjačah so miei tud an velik ples v saboto an v to- rak, kjer se je zbralo puno judi an mašker. Velik pust tud v Dolenjin Baranse, tan pa u pandiejak. Lepuo so končal pust v Ruoncu v torak vičer, kjer je bil velik ples s celo orke-štro. O punoči ruonški pu-stje so parskočil v salo ta med druge plesauce an ma-škere; takuo so ponovil še ankrat no staro vaško navado. Drugač pa v Črnin vrhu, kjer lietos, prvič, se nieso obliekli te veliki blumarij an so pustil navado otrokan od vasi. V Špietru so napravili liep pust otroc od «glasbene Suole»: jih je bluo puno an so se zbral vsi v Klenji, kjer so miei liep program. iHni % * Prijetno srečanje predstavnikov kulturnih društev Benečije z «Nediškimi puobi» v Ščiglah. Članek smo objavili v Novem Matajurju od 15. do 28. februarja letos Namesto cvetja na grob matere Viljema Cerna so darovali za žrtve potresa ■ Lipovec Sergij 5.000 Cupin Darij 5.000 Svetina Vito 5.000 Nevenka Pečar 5.000 Silvana Malalan 5.000 Košuta Miroslav 5.000 1 Benedetič Filibert 5.000 Tavčar Silvij 5.000 Koren Jože 5.000 Pahor Nadja 5.000 Košuta Edmund 5.000 Samsa Bogo 5.000 Race Boris 5.000 Predan Izidor 5.000 Kodrič Miloš 5.000 Gorazd Vesel 5.000 Kapelj Anton 5.000 Ace Mermolja 5.000 Karel šiškovič 5.000 Dino Roner 5.000 Dino Del Medico 5.000 Skupno lit. 105.000 REZIJA Valente Antonio sis Svetega Jurina tan u Rozajanski dulini je muar Genarja Ijetos. Biu je naročnik Novega Matajurja. Sestra Marija ZAHVALA Družina Nocerino iz Grmeka se globoko zahvaljuje vsem tistim, ki so z njo sočustvovali in počastili spomin njih drage rajnke ALME BUCOVAZ por. NOCERINO RINGRAZIAMENTO La famiglia Nocerino di Grimacco sentitamente ringrazia tutti coloro che hanno partecipato al dolore e onorato in qualsiasi modo la memoria della loro cara estinta ALMA BUCOVAZ IN NOCERINO Grimacco, 24-2-1977 Moja Vas Classifica al «cronometro» provvisoria dei primi cinque 1 - Robi Caucig - Tarbij - punti 298 2 - Edo Drecogna - Tarbij - punti 298 3 - Romano Qualizza - Tarbij - punti 276 4 - Federica Macorig - Mažeruola - punti 149 5 - Francesca Stulin - Kravar - punti 149 Il punteggio al «cronometro» si ottiene assegnando AD OGNI TEMA tanti punti quanti sono i giorni che vanno dalla data di spedizione del tema alla data del 29 giugno 1977. Tutti possono essere primi, facendo il maggior numero possibile di testi scritti! FELICITAZIONI Il nostro collaboratore Ur. Ferruccio Clavora è stato chiamato a collaborare con 11 prof. Bratina presso la Facoltà di Scienze politiche dell’Università di Trieste. In qualità di Esercitatore egli guiderà un seminario sul tema: L’emigrazione, mercato del lavoro e sviluppo del Friuli-Venezia-Giulia. Al dott. Clavora vadano le nostre più vive felicitazioni. : V ' ■ : : > . - ■ : : ■ ISll 1 , DIAMOCI □ A FARE La popolazione delle Valli del Natisone comincia probabilmente a rendersi conto, dì fronte all’inerzia delle superiori autorità che lo governano, della necessità di mettere in pratica il proverbio: «Aiutati, che Dio ti aiuta». Si rende conto altresì che le sue Valli serbano numerose e concrete possibilità per ottenere il miglioramento delle sue condizioni di vita. Essa constata che, dopo averle scoperte, si rende anzitutto necessario studiarle obiettivamente, tracciare un programma realistico per ottenerne lo sfruttamento più vantaggioso possibile, renderlo pubblico per dare modo agli interessati di studiarlo e democraticamente discuterlo in riunioni ristrette, eventualmente modificarlo e migliorarlo, per procedere, infine, alla formazione di un comitato promotore con il compito di convocare un'assemblea generale, per la nomina delle persone responsabili della gestione dell’impresa con onestà e competenza. Esistono delle possibilità d'iniziative locali e di altre su vasta scala ed in profondità. Così un villaggio o gruppo di villaggi possono creare delle piccole imprese collettive, mentre uno o più Comuni possono costituire delle imprese molto più importanti. Si hanno, infatti, delle possibilità locali talvolta suscettibili di creare dei posti di lavoro stabili e vicini al domicilio, possibilità alle quali, stranamente, nessuno ha pensato sino ad oggi. Esistono poi delle possibilità di interesse più generale il cui sfruttamento è reso necessario dalle precarie condizioni economiche sorte dopo la ultima guerra. Desideriamo e speriamo di potervi parlare delle caratteristiche di queste due forme di rilancio economico su uno dei prossimi numeri del «Novi Matajur». G. Trusnjak Nadaljuje se obnova naših domov Tudi kadar so živeli pod tendo, niso zgubili volje po jaganju U soboto, 26. februarja zvečer se je zgodilo njekaj hudega u Klenju. U oštariji «Montenero» plešejo usako soboto in nedeljo. Nu, omenjeni dan se je zgodilo nekaj hudega, kar ni u navadi po naših dolinah. Na ples so paršli trije mladinci z automobilom njemške registracije. Bli so oboroženi ( armani ) do zob: pistole, karabine in drugo. Kadar njeso tjele čeče plesat z njimi, so šli pred oštarijo in začeli streljati u luft. Dva od njih so karabinjerji zaparli. Al je tuole samuo pobalinski podvig (ragazzata) pod uplivom alkohola, al je kaj buj rjesnega? Se kduo skriva za njimi? Jih je kakšan pošju? Tele so uprašanja, ki jih posta-vjajo naši ljudje, ki želijo živjeti u mjeru. Obedan ne-čje, da bi se dogajale žalostne reči, kot se dogajajo dol po Italiji. Oblasti so nam dužne po-vjedat, odkod je paršlo orožje (armi) mladincem u roke! Ruonški pustje v Ščiglah V prihodnji številki boste brali članek o kongresu Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze v Trstu BARDO Smart zavedne matere U nedjejo zvečer je untarla u špitalu u Karminu Maria Eufrasia Micottis, udova Černo, stara 70 ljet. Rajnka Maria je bila zavedna Slovenka in u takem duhu je vzgojila tudi nje dva sinova - Viljema je poslala študirat na slovensko šolo v Gorico, potem pa je postal na univerzi v Trstu profesor. Sedaj je tudi predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» in priznani voditelj beneških Slovencev. Pokojno černovo mamo smo spremljali k zadnjemu počitku v sredo, 23. februarja u njenem rojstnem Bardu. Na nje pogreb je prišlo polno černovih prijateljev iz vseh krajev. Med številnimi venci smo videli tudi tistega od občine Bardo. Družini in sorodnikom rajinke Marije izrekamo naše globoko sočustovanje. «Maškere» iz Bjač in Krasa v neki domači hiši K L E N J E čudne maniere za hodit na ples -so s puškami in pištolami paršli KOLOVRAT. Spodaj dreške vasi DEMOGRAFSKO GIBANJE U FARI SV. ŠTOBLANKA Pustovanje podboneških otrok Para Sv. Štuablanka ima vasi, ki spadajo pod Grmak in pod Dreko. V teli fari je bluo pred zadnjo vojsko 105 družin. Zdaj pa jih je samo še 80, med katerimi je 21 družin samo z enim človekom. Vasi so prazne, brez o-trok: letos, ko je famoštar požegnavu hiše, je muoru sam nosit žegnano vodo in kadilo, ker v nekaterih vaseh ni mogu dobiti niti starih ljudi, da bi mu pomagali nositi posodo za požegno-vanje. V preteklem letu je bilo v farnem britofu (pokopališču) izkopanih 6 jam za može in 5 jam za žene. Umarli so Tomasetig Mario (Mihjel) iz Debenjega, star 55 let; Rut tar Vittorio (Mihelin) iz Brjega, star 84 let; Iurman Giorgio (Obrilu) iz Skal, star 22 let; Rucchin Antonio (Tra tar) od Rukina, star 76 let; Gus Vittorio (Moukin) od Rukina, star 76 let; Florean-cig Giovanni (Trinčan) iz Pust U Tudi ljetos so puobje u Ruoncu parpavli za pust svojo tradicionalno maške-rado. Obhodili so use bližnje vasi. Z njimi je biu tudi hudič, a buj ku hudičja so se ljudje bali — posebno žen- Debenjega, star 76 let; Tomasetig Angela (Todera) iz Brjega, stara 88 let; Rucchin Maria (Tratar) od Rukina, stara 72 let; Ruttar Kri stina (Uerp) iz Brjega, stara 54 let; Tomasetig Antonia (Obrilova) iz Skal, stara 72 let; Trusgnach Rosalia (Va-čjova) iz Brjega, stara 82 let. V fari so bili okrščeni Tomasetig Elisa, hči Rina (Gniduz) in Prapotnich Line, ki stanujejo v Campe-glio; Tomasetig Manuska, hči Mirkova (Malan) in Crai nich Gianne, ki stanujejo v Molin Nuovo (Videm); Gus Michela, hči Alda (Parten) in Tomasetig Marie, ki stanujeta v Lombaju. Poročili so se: Rucchin Silvano iz Malin-skega z Gus Anno iz Zavarta, ki stanujeta v Čedadu. Lansko leto je dreški komun na-pravu buj velik britof, kjer so ljudje prodali vse zibjele in začeli kupovati trugle ali kasele za martve. Ruoncu ske — tistega puoba, ki jih je loviu s klješčami. Pustovanje so uljekli naprej kar tri dni in usako večer so se zbrali na veseli večerji u domači oštarij. Ljetos jih je paršla snemat tudi televizija. Mario Fon in njega lesica Vičkrat se nam zgodi, da srečamo po Čedadu Marja Fona iz Petarnjela (sada živi u Čedadu), ki vozi na kjetni za sabo njeko čudno žvinco. Na parvi pogled se ti zdi, da je pes, ko pa lepuo pogledaš, ugotoviš, da je pra- va lesica. Za njim hodi kot pes, ga buga, da mu napravi use, kar želi, le ljudi gleda prestrašeno. Rjes prava čuda. Na sliko smo ujeli samuo lesico, no malo kjetne in en kos Marjovega čevlja, pa vam zagotovimo, da se zadaj skriva prav on. (DIVIDALE Giacinto Jussa alla Galleria Josè Dr. Cevc in dr. Menis na 3. lekciji letošnjih Benečanskih kulturnih dnevih o varstvu kulturnih vrednosti Benečije S. PIETRO AL NATISONE Menis e Cevc ai Benečanski Kulturni Dnevi In un incontro dei due studiosi: Cevc — storico dell’arte e conoscitore delle opere artistiche della Slavia veneta — e Menis — direttore del centro regionale di catalogazione e restauro dei beni culturali con l’arch. Simonitti e il prof. Petricig, del Centro Studi Nediza, si è prospettato un nuovo impegno per 1’ associazione stessa, la quale opera già per il quinto anno in una intensa attività culturale. Si tratta di un lavoro di ricerca e sistemazione, su mandato del centro regionale, dei bei culturali della Slavia veneta. Questa attività, che dovrebbe interessare diversi giovani, sarà sorretta dalla consulenza artistica del prof. Cevc. Problemi a-perti, questi, che l’arch. Simonitti si è impegnato \a portare avanti. Nella serata Cevc è Menis hanno svolto le proprie relazioni su un tema che il terremoto ha riproposto in termini di urgenza. Cevc ha mostrato il filo che collega le opere della Slavia veneta alla cultura architettonica slovena, non trascurandone gli intrecci con l’arte friulana che, a sua volta, raccoglie gli spunti della cultura tedesca e di quella veneta. Ricco di documenti artistici è il territorio della Bene-eia, alcuni dei quali veramente preziosi. Esempi: S. Giovanni d'Antro (Landar), Sant’Andrea di Cravero (Kravar), Sant’Antonio di Clenia (Klenjé), S. Bartolomeo di Vernasso (Dolenj Barnas), S. Luca del Tiglio (Lipa), spesso rievocanti o-pere di maestri famosi come Andrei von Lach. Qui le murature, le statue, gli affreschi, gli altari dorati, ecc. potrebbero tornare a nuova luce e rivivere l’antica bellezza, testimonianza concreta della nostra storia. Menis ha voluto invece presentare il lavoro del centro di catalogazione e restauro, anche in relazione al terremoto in Friuli, che ha permesso di utilizzare competenze di emergenza, posto che i beni culturali sono riservati allo stato. Tanta parte del patrimonio danneggiato è stato così posto in salvo a Passariano. Di qui l'importanza del centro e della scuola di restauro ( di cui anche Cevc è docente), che dovrà occuparsi anche della Slavia veneta. E qui la collaborazione delle regioni confinanti, Friuli e Slovenia, diventerà un fatto estremamente importante e positivo. Per chiedere un impegno alla tutela dei nostri beni culturali, è stato approvato un ordine del giorno, di cui daremo notizia: esso è stato inviato alla Soprainten-denza delle Belle Arti. Giusta dunque la linea della associazione che ha promosso l’incontro (in carenza di iniziative pubbliche), al quale ha partecipato un grande numero di persone, fra cui amministratori; presenti, tra gli altri, il sindaco di S. Leonardo, Osgnach, ec.I il consigliere regionale Speco-gna. Ospiti graditi anche: I' ing. Snoj e l'ach. Kregar, che hanno operato nelle Valli la scorsa estate nel rilievo delle case danneggiate. Il prossimo incontro, il quarto del ciclo, avrà luogo venerdì 18 marzo. Relatore — molto atteso — l'arch. Simonitti, direttore dello studio tecnico del Comitato di Coordinamento degli Aiuti per il Friuli Orientale: egli esporrà alcune idee sull’assetto territoriale della Slavia italiana. Giacinto Jussa ha esposto le sue prime tele a Cividale, assieme al pittore Klanjšček, ospite della galleria Josè. Abbiamo conosciuto Jussa come fine disegnatore di motivi paesaggistici delle Valli del Natisone, con un segno delicato di penna, ed ora lo incontriamo all’inizio di un discorso ben più efficace ed impegnativo sul colore e sulla forma, all'ingresso — dunque — del mondo misterioso della vera pittura. Gli spunti osservati hanno momenti convincenti, per quanto ci appaiano come elementi di approccio ad una ricerca che il giovane artista dovrà approfondire nel tempo. Diciamo questo, perché di Jussa intendiamo l’impegno e la volontà interiore di esprimersi. Con una decisa preferenza per le opere in cui la superficie dipinta appare delineata in forme e per i segni che più si esprimono come simboli astratti, appena suggeriti dalla presenza naturalistica, già intuiamo una linea di sviluppo nell’opera futura del nostro artista. Altro discorso, che ho voluto dire già alla presentazio- Del prisotnih na predavanju dr. Cevca in dr. Menisa v Špetru BENEČANSKI KULTURNI DNEVI V petek 18. marca v Špetru 4. lekcija arch. Valentino Z. Simonitti : Model prostorske ureditve Beneške Slovenije ne al pubblico, è quello del caldo saluto che noi rivolgiamo a Giacinto Jussa, per il fatto di essersi situato, come pittore colto, nella scia già tracciata dagli artisti spontanei (è limitativo parlare di naif) che vivono nelle Valli del Natisone e che, anch’essi, dovranno uscire alla luce. La Slavia veneta ha sacrificato grandi energie per la difesa diretta della sua cultura espressiva linguistica, ma le attuali conquiste ripropongono il problema e-spressivo in modo essenziale. Il processo di rappropria-zione culturale che la Slavia veneta ha compiuto, o ha tentato di compiere, esige un riequilibrio, anche a favore dell'arte figurativa, che è sempre segno di una civiltà umana più cosciente e precorritrice dei suoi valori autentici. Perciò anche questa mostra ci rallegra e ci permette di formulare l'augurio di una evoluzione personale di Jussa, da vedere — sempre — in uno sviluppo corale della nostra arte figurativa. Paolo Petricig possibilità di attuare alcune riparazioni urgenti con i 200 milioni già assegnati dalla Regione e la necessità di richiamare l’Ente ad affrontare un ulteriore impegno finanziario per la ristrutturazione antisismica dell’edificio. A questo proposito va notato il ritardo degli organi competenti ( Comune, Comunità montana e Ufficio tecnico ) nella predisposizione degli opportuni progetti relativi alla legge 34. Sulla funzione dell’Istituto Magistrale (che sta per celebrare il suo centenario poiché è stato fondato nel 1878) in relazione al distretto scolastico di Cividale ed alla riforma della scuola superiore, torneremo a parlare quanto prima. Comunità montana delle valle del Natisone PCI, PSI, PSDI e Indipendenti hanno chiseto un direttivo unitario Con un documento congiunto a conclusione di una riunione a S. Pietro al Nati-sone, i gruppi di minoranza alla Comunità Montana hanno chiesto alla DC di rivedere la propria posizione sul consiglio direttivo,attualmente «monocolore» de. L’uscita dall’assemblea, per dimissioni dai rispettivi consigli comunali, di due membri dell’attuale direttivo (Mat-telig a S. Pietro al Natisone e Cicigoi a Drenchia) può essere l’occasione, per la DC, di riconsiderare la possibilità di realizzare una direzione unitaria della Comunità montana, al fine di renderla più efficiente ed adeguata alle prossime esigenze amministrative. Il documento è esplicito, in quanto afferma, fra le al tre cose: Con ciò la situazione politica delle Valli del Natisone torna vivacemente all’attenzione di tutti. Otvoritev Juševe in Klanjščkove razstave v galeriji «Josè» v Čedadu S. LEONARDO Il PCI sui problemi scolastici Ha avuto luogo a S. Leonardo una riunione indetta dal PCI sulla ricostruzione scolastica nella Provincia di Udine e sui problemi della scuola nelle Valli del Natisone. Ha svolto una relazione Paolo Petricig esponendo il lavoro svolto dal partito nel consiglio provinciale e nella commissione istruzione: il programma definitivo prevede interventi anche in alcune località delle Valli del Torre, Na-tisone e Resia. Particolare rilievo assume l'intervento nel Comune di S. Leonardo, dove, oltre alla scuola elementare (spesa dei prefabbricati definitivi 200 milioni di lire), sarà costruita una moderna scuola media (300 milioni) che accentra il servizio dei comuni di S. Leonardo, Stregna, Grimacco e Drenchia: sì tratterà di un complesso attrezzato, secondo standard ministeriali, capace di razionalizzare definitivamente il servizio scolastico delle Valli di S. Leonardo, completamente compromesso dal terremoto. L’intervento sostituisce in modo completo i limitatissimi programmi predisposti a sue tempo dal Comune di S. Leonardo con la Provincia. Il carnevale a Cras e Biacis Riprendendo una importante tradizione folcloristi-co-culturale gli abitanti di Cras e di Biacis (Pulfero) hanno organizzato in occasione del carnevale 1977 una serie di manifestazioni che dal sabato al mercoledì hanno portato l’allegria in alcune frazioni del comune. Senza ovviamente assumere importanza storico-tradizionale dei carnevali di Rod-da e Montefosca, quello di Cras e Biacis, appunto perchè si tratta di una ripresa, costituisce un avvenimento importante nella misura in cui dimostra la vitalità della nostra gente e ia sua volontà di vivere dopo la tragedia del terremoto. Conferma i-noltre l’attaccamento della popolazione alle tradizioni delle nostre Valli. Il trattore di Natale magnificamente addobbato con sul carro le maschere, ha fatto visita alle famiglie di Oculis, Spagnut, Biacis, Cras, Tareetta, Lasiz, Cici-golis, Specognis, Tiglio e Sorzento. Le osterie di Biacis Cras e Cicigolis hanno ospitato le maschere per un numero considerevole di pranzi, merende e cene finanziate dai generosi doni della popolazione. Enzo ed il lattaio di Tar-cetta hanno suonato infaticabili e meravigliosamente sostenuti dalla batteria di Toni, fedelissimo alle particolari note del gruppo... Regia: Werner ed Armando. Si tratta, comunque, di dare ora impulso alla vita della scuola — ha concluso Petricig — attuando coraggiose iniziative culturali, quali il tempo pieno e l’aprirsi della scuola alla realtà ambientale, affinchè gli edifici che il prossimo anno ospiteranno i nostri ragazzi siano gestiti in funzione del pieno sviluppo della nostra cultura. A parte della riunione ha partecipato il dott. Osgnach, sindaco di S. Leonardo, intervenendo brevemente in merito alla ricostruzione delle scuole. S. PIETRO AL NATISONE Incontro per l’Istituto Magistrale Presso l’Istituto Magistrale di S. Pietro al Natisone ha avuto luogo un incontro fra amministratori comunali, provinciali e regionali, nonché di rappresentanti delle autorità scolastiche per discutere i problemi dell’Istituto Magistrale. E’ stata presa in esame la CLENIA Carnevale con i commedianti ed i burattini Grande mascherata dei ra-gazi a Clenia, per l’itima domenica di carnevale. Organizzata dal Centro Studi Ne-diža, la mascherata è partita dalla sede del circolo, a S. Pitero al Natisone, per arrivare a Correda, ingrossandosi in ogni paese. Il normale programma della mascherata si è arricchito della partecipazione dei commedianti del Teatro dellTngenuo di Udine, del Teatro dei Burattini del Centro di Iniziativa Culturale di Cividale e delle fisarmoniche dei giovanissimi Fabio Ciccone e Stefano Cendon. I commedianti hanno svolto il loro spericolato programma all’aperto, nonostante la fitta pioggerellina, con grande divertimento per tutti gli spettatori. I burattinai del C.I.C. hanno presentato invece la commedia «Il fantasma del Matajur», con un tema di attualità, quello ecologico-produttivo: il lieto fine ha potuto vedere il fantasma bonario sgominare inquinatori e predatori della natura, allontanandoli definitivamente dalla nostra bella montagna. Infine: cro-stoli, bevande e musica delle fisarmoniche. Genitori ed amici, hanno partecipato in buon numero, alla simpaticissima festa, che era alla seconda edizione. A un’altr’anno! UDINE Il PCI per la Conferenza sui gruppi etnico-linguistici Il capo-gruppo del PCI al Consiglio provinciale, Toschi, e Petricig, presidente della Commissione Istruzione e Cultura hanno avuto un incontro con il presidente della Provincia di Udine, Tu-rello, allo scopo di sollecitare una presa di posizione della giunta sulla Conferenza dei gruppi etnico-linguistici. Nel caso del colloquio è stata concordata una prossima riunione della Commissione Istruzione e Cultura, alla quale il presidente della Provincia esporrà le proposte della giunta. BELGIO Riconoscimento a due nostri emigranti Nel corso della cerimonia di premiazione degli operai e impiegati della Manufattu-ra «Val-Saint-Lambert» di Seraing, mondialmente conosciuta per la qualità della sua produzione di oggetti in cristallo, sono state distribuite medaglie di benemerenza al lavoro. Tra i premiati vi sono anche due Be-neciani, Luigi Berghignon o-riginario di Rodda e Silve-rio Obala, membro del Direttivo della sezione di Seraing dell’Unione Emigranti Sloveni. Ai due vanno le nostre più vive felicitazioni. PO ZBOROVANJU V OGLEJU (AQUILEIA) Važna resolucija furlanskih in slovenskih duhovnikov Klenje. Pri nastopu «JVIatajurskega strašila» ZA NASE GOSPODINJE Star časopisni papir 27. januarja t.l. se je pri oglejski baziliki sestalo preko 200 du-ovnikov treh furlanski škofij (Concordia - Pordenona, Gorica in Videm) furlanskega, slovenskega, italijanskega in nemškega rodu, da bi z «verskega stališča razmotrili tragedijo nedavnega potresa in obenem pastoralne in človeške probleme, ki težijo ljudstvo in ki so se še pred potresom pridružili nerešenim vprašanjem». S temi besedami, označuje sedaj pomen in vsebino tega sestanka sklepna resolucija, v kateri predlagajo duhovniki vsej «furlanski cerkvi» v premislek vrsto misli, ki so «konkreten predlog, po katerem naj bi se Furlanija obnovila, spoštujoč njeno nezamenljivo izvirnost». Duhovniki pri tem ugotavljajo, da mora cerkev, izhajajoč iz svojega evangelijskega poslanstva, poiskati nove oblike» in da morajo zato «zavzeti jasna stališča glede popotresne obnove». Ta stališča, ki so nanizana v trinajstih točkah sklepne resolucije lahko takole povzamemo: Ni pošteno, če se prezirajo kultura, jezik, način molitve in življenja furlanskega ljudstva; ni pošteno, če se Furlanom zanikajo radio, televizija, tisk, lastna šola in lastna univerza, ko se hkrati misli rešiti in obnoviti Furlanija z vsemi svojimi kulturnimi značilnostmi. Doslej je bilo zapravljenega že veliko denarja, verjetno zato, ker ni bilo jasno, kako ukrepati. Če pa se je s takim ravnanjem nameravalo iz-premeniti in oddaljiti ljudstvo od svoje rodne zemlje, potem je treba ugotoviti, da se je naredila neodpustljiva krivica. Zato hočejo duhovniki, da se Furlanija obnovi in ohrani s svojimi kulturnimi značilnostmi. Ne sme se dovoliti — pravijo, da bi hiše gradila italijanska vlada s svojo birokracijo — požiral-nico denarja, ali dežela s svojim «Corif-om», ali pa občine, ki morajo biti podrejene določenim gospodarjem, ki jih nadzorujejo. Nasprotno, družinam je treba pomagati in jim, omogočiti, da svoje domove gradijo po lastnem okusu in po lastnih posebnih potrebah. Prednost do delovnih mest v uradih in v tovarnah bi morali imeti domačini, ki bivajo v Furlaniji, nato emigranti, ki se želijo vrniti domov in šele nazadnje ostali. Ljudje morajo sami razpravljati o občinskih urbanističnih načrtih, vsaka vas posebej. kajti v novih bivališčih bodo živeli domači ljudje in ne načrtovalci. Sestavljavcem resolucije se zdi naravno, da bi se uprave morale pri obnovi posvetovati tudi z duhovniki, ker predstavljajo določeno socialno sestavino, ki čuti in je tesno povezana s svojim ljudstvom. Menijo tudi, da je nujno sensibilizi-rati judstvo, da pozna in točno ve, kaj politiki načrtujejo na njegov račun. Do tega je treba priti preko vaških in po potrebi drugih sestankov. Neobhodno potrebno se jim zdi, da prizadete občine ustanovijo lastne družbe ali konzorcije prizadetih občin, da bi se lotile težkih problemov, ki so povezani z obnovo. Pri tem posebej poudarjajo, da je v današnjem položaju treba z absolutno prednostjo popraviti ali ponovno zgraditi hiše revnim ljudem in šele nato se lahko govori o obnovi občinskih hiš, pošt, sedežev strank ali kulturnih društev in celo cerkva, čeprav imajo vse te ustanove velik pomen za ljudstvo. Zato duhovniki vse narodnosti prosijo cerkvene in civilne oblasti, naj branijo z vso odločnostjo in pogumom svoje ljudi pred vsako krivico, naj jasno in brez ovinkov povedo, kaj mislijo, ne da bi uspavali ali oslabili zavest furlanskih ljudi, naj se ne bojijo postati nev-šečni vsem tistim, ki nameravajo zadušiti ljudstvo, naj tvegajo zoperstaviti se, če je potrebno v korist svojega ljudstva, centralnim državnim in tudi cerkvenim oblastem. Po teh odločnih besedah duhovniki v svoji resoluciji ponavljajo, kar so že zapisali videmski duhovniki v svoji resoluciji leta 1967, da mora namreč Furlanija imeti preko avtoceste in drugega prometnega omrežja boljše zveze z Avstrijo. Nemčijo in vzhodnimi državami, da mora Furlanija dobiti lastno avtonomno univerzo, za kar je bilo zbranih 125.000 podpisov, da mora škofijski tisk menjati svoj slog in da mora pogumno objavljati, v spoštovanju resnic in ljubezni, vse, kar vznemirja in kar bi drugi hoteli zamolčati. Skoraj ni družine, ki ne bi bila naročena na kakšen časopis. Marsikje ga sproti porabijo, pri drugih pa se papir začne nabirati in večkrat smo v zadregi, kam z njim. Večkrat gospodinje pozabljamo na časopis in ga pre- malo uporabljamo pri svojih vsakodnevnih poslih. Kje si lahko pomagamo z njim? Nobenega gospodinjskega dela ne bi smeli začeti brez časopisa. Naše delovno mesto, naj si bo to klasična miza sredi kuhinje ali prostor, namenjen pripravljanju jedi v modernih stanovanjih, pre grnemo vselej z več listi časopisa. Na njih čistimo zelenjavo, lupimo krompir, trebimo solato, režemo čebulo, skratka opravljamo vsa dela, ki spadajo v predpripravo jedi. Po končanem delu odpadke zavijemo, vržemo v posodo za smeti ali v jamo za odpadke in že se bomo lahko lotili naslednjega dela. Ali ste pomislile, v čem vsem nam je koristil časopis? Miza je ostala čista, nobenih smeti na tleh, nič nereda po kuhinji, pohištvo smo obvarovali prask ali urezov, ko nož mimogrede zdrkne ali kak drug predmet zapusti trajno okvaro. S časopisnim papirjem, dobro narezanim ali natrganim, najlepše umijemo mleč ne ali oljne steklenice. Ko ga spravimo v steklenice, ga zalijemo z malo vroče vode in gosto zmes toliko časa potresavamo, da pobere vse mlečne in oljne ostanke. V slabem vremenu, ko se vrnejo družinski člani domov z mokrimi čevlji in klobuki, se spet spomnimo časopisa. V obuvalo natlačimo v kepe zmečkan papir, da upije mokroto z notranje strani, čevlji se hitreje posušijo, kar si posebno želimo pozimi. S časopisom nabašemo zimsko obutev, ki jo spravimo čez poletje: škornje, visoke čevlje itd. Papir odleže za kopito. časopisni papir je tudi o-dlično polnilo za vložke med dvojnimi okni pozimi. Na rahlo zmečkan papir ovijemo z več razgrnjenimi polami, da dobimo debelo klobaso, ki jo jorinemo v primemo prevleko in jo položimo med okno in bo hiša ostala bolj topla, ko bo zunaj pihala burja. Nov komunski sedež za Podbonesee Komunska uprava ( ami-ništracion) bo imjela kmalu nov sedež. Kot je znano, je bila prejšnja komunska hiša zlo poškodovovana od potresa lanskega maja. Dežela je dala kontribut 41 milijonu lir za postavitev montažne hiše iz cementa, ki bo služila za komunski sedež. PiSE P ET AR MATA JURAC ZGODBA O TREH SESTRAH Vlil. VESELI VJETAR IZ NEDIŠKIH DOLIN U ČEDADU Za pust so se spustili u Čedad, ku veseli vjetar, naši trije godci in rezveselili use tiste, ki so jih poslušali, šli so od oštarije do oštarije in Godci iz naših dolin v Čedadu pousjerode so jih lepuo spa-r jeli. Ti godci so: Iižo Jussa (harmonika), Guido Qualiz-za (kitara) in Rinaldo Ce-dermaz (piščjela). «Kakuo se ti mudi! Povje-dala sem ti že, da bi željela na poroki, na ojcetu mamo in sestre. V ješ, napravla sem pravo neumnost, da sem paršla za tabo že tisti dan, ko sem te spoznala. Lahko misliš, da sem adna od tistih sort, pa ni takuo. Ušeč si mi biu na žlah, usedno pa ne trošti se, da se boš pred poroko osladnu z mano. Poročila se borna, a prej moramo dobiti sestre.» mu je odgovorila Terezija. Hudič jo je popadu za roko in tako stisnu, da je za-rjula. «Ne bom čaku sester. More bit, da so šle za parvim, ki je paršu u hišo, kot ti, pa njeso pustile naslova materi, tudi zate ne vje mati, kje si. Donas je pandejak. U soboto se borna poročila!» je jezno odloču. Terezija se je začela jokat. «Zakaj se jočeš, al me nje-maš vič rada?» jo je upr asu buj omehčano. «Rada te imam, pa bi me usedno lahko uprašu, če se strinjam, če sem dakordo za dan poroke, ne pa da sam takuo jezno odločiš». Tle ne poznam obednega, imam samuo tebe, zatuo bi muoru zastopit mojo željo, da pridejo na ojcet mama in sestre, saj njemam druge žlahte na svjetu. Če si odločiti za soboto, naj bo sobota, a manjku mama muora vje-det». «Dobro. Potle parpravi jutri drugi Šenk, da ji ga bom nesu, čeglih sem trudan». «Ti ga bom parpravla, a če boš pogledu notar u trago, te ne bom poročila». «Ne bom pogledu, sem ti že objubu», se ji je parbližu in pobuožcu po laseh. «Tudi pred materjo ne boš odkriva pokrova, da ji ne pokažeš tvoje radovjednosii». «Ne bom!» ji je odgovoriu in jo teu objeti. «Potarpi, počakaj do sobote!» se mu je zasmejala in izvila iz rok. Hudič je na pu jezno, na pu žalostno zazjehu. «Trudan sem. Grem spat». «Tudi jast grem spat,» mu je odvarnila. Voščila sta si lahko noč in odšla usak u svojo kambro. Terezija ni mogla dugo zaspat. Bala se je, da ne bo šlo use čisto in gladko po pot, da ne bo mogla uresničit do kraja svojega načrta /progetta). Bala se je, da bo hudič odkru nje načrte. Ko je zaspala, je sanjala, da jo je rjes odkru. Znajdu se je pred njo in se ji hudo-mušmo zasmejati. «Kaj si mislila, da boš imjela ti mene za norca, a norica? Iz Ijepega puoba se je spremeniti u črno spako, na čelu sta mu zrasla dva velika roga. Popadu jo je za lase, uzdignu in jo vargu skuoze črne urata. Znajdla se je pred sestro Marijanco. Iz globočine je plogledala pruoti črnim vratam in je zagledala, da pada dol sestra Vanča. Padla je blizu nje in zančela gorjet kot sveča (kandela). Močnuo je za-rjula in u tem se je zbudila iz strašne sanje. Odprla je oči. Biu je že dan in sonce je pokukalo skuoze okno. Pred njo je zagledala hudičja, ki se ji je smejati, kakor u sanjah. «Sada sem fraj», je pomislila in zarjula: «Kakuo si paršu notar skuoze zaklenjene urata?». «Zame ni zapartih tirat u moji hiši,» ji je odgovoriu in se parbližu pastjeji. Skočila je iz pastjeje, kakor da bi jo biu z iglo ubodu u zadnji konac. «Pusti me, pusti me!» je zarjula in ga je takuo debelo gledala, da se jo je prestrašil. Smjeh se mu je posušil na ustih. «Kaj se me bojiš norica! Al si se ponoč premislila? Če njesi za soboto, pa odlo-žima. Hoteu sem ti samuo voščit dobro jutro in ti po-vjedat, da grem u mjesto po-vjedat parjateljem, da bo poroka u soboto. Če pa čješ, da odložima žembo, lahko počakam.» ji je milo po-vjedu. U Terezijo se je varnu trošt in upanje. Pomirila se je. Nasmehnila se mu je in parjaz.no jala: «Mi ne smješ zamjerit. Imjela sem strašne sanje in kadar sem se zbudila, nje-sam vjedela, kje sem. Tudi tebe njesam poznala. Le pojdi u mjesto do pa-rjateljev. Povej jim, da bo poroka u soboto. Tudi jast težkuo čakam. Pa hitro se uarni, da boš odnesu mami Šenk, saj vješ, da je pot duga do našega doma.» Terezija se mu je parbli-žala in ga objela, hudič se je veselo obarnu in šu čez urata po opravilih u mjesto. Kadar se je varnu, je biu «Šenk» za mamo parpravjen. U trugi je bla že spravjena Marijanca. Odnesu jo je kot parvo, a telekrat ni poskušu pogledat, kaj se skriva u njej. Tudi telekrat ni dobiti matere doma in uarnu se je žalostan u svoj grad. «Borna muorla odložit poroko, če želiš, da muora prit na ojcet tudi tvoja mama,» je jau s tihim glasom Tereziji. Ona pa je bla vesela, zatuo mu je odgovorila: «Nič ne borna odkladala, ne prekladala. U soboto bo poroka, pa naj bo, kar bo. Jutri grem jaz damu in boš videu, da bom dobila mater. Zvjedela bom tudi, kje so sestre». «Oh, ne, ne!» se je hudič prestrašu. «Ti se ne ganeš od tle. Šu bom jest nazaj in telekrat ti objubim, da ne pridem damu, dokjer jo ne dobim». «Kaj se bojiš, da se ne varnem?» ga je uprašala. «Ja, bojim se. Kadar se borna poročila, boš šla lahko damu tudi ttsaki tjedan, če boš tj eia, prej pa ne!». «Pač, jutre grem jast do matere,» je ponovila. «Ne in ne!» se je uperju hudič. «Bom šu jast in če čješ, grem že sada. «Nu, če se bojiš, da grem jast, pojdi pa ti, pa ne donas. Šu boš jutri». «Al ji boš nesu še en Šenk?» «Kar par pravi ga, saj ga je potrjebna, buoga mati». Tudi tisto nuoč sta Šla spat usak u svojo kambro. Drugi dan sta oba ustala zjutraj. On je imeu spet o-pravila u mjestu. «Al boš šu donas do mame?» ga je uprašala. (Nadaljevanje prihodnjič) Za te male Lesica An dan dva parjatelja sta hodila par Rieki an sta ogledovala darvà... Ka niesta zagledala no lesico, ki je daržala tu usteh no kakuoš an jih nie videla! Hitro adnemu mu je paršla na idea an je jau te druzemu: — Muč, an boš šele videu! Lesica jih nie videla an tela dva sta parčakala ta za garmè. Kar je lesica pasald ta pred njimi, sta zavekala na vso muoč: — Pusti dol tisto kakuoš! Lesic je padla kakuoš uoz ust an od strahu je padla martvà na tla. Tala dva parjatelja sta pa lepuo nesla damu lesico an kakuoš. Minca Povasnica KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH KOMUN POD KOLOVRATOM IMA SAMO 8 KONSEURJEV Usak pametan človek misli, da bulj ko je majhana družina, bulj se je lahko za-stopit, bulj je lahko iti da-kordo. Pa ni zmjeraj takuo. Dreški komun pod Kolovratom je narbuj majhan od cele Benečije. U parmerjavi z Milanom, ali Rimom bi lahko rekli, da je majhana družina, ki lahko rješi svoje probleme, saj ni dosti ljudi, ki bi se muorli med sabo za-stopit. Use zgleda pa, da u Dreki se ne zastopijo in tle mislimo na komunsko upravo (adminištracion). če odvzamemo emigra-cion, ki je vič kot na pu spraznila dreške vasi, je šlo tu do nedavnaj use čisto in gladko. Zgrajeni so bili vodovodi (akvedoti), čeprav manjka voda ob sušah, zgrajene in asfaltirane so ble cjeste po vsjeh vaseh. Zgrajen in obnovljen je biu komunski sedež (prvi je biu zgoreu), mladinci so začeli hoditi na delo v Manzan in podobno. Kaj čješ buojšega za naše komune? Potle so paršle komunske volitve (elezioni) in te so prinesle nerazumevanje, nezastopstvo. Predstavili so tri liste: DC - PSI - PSDI. Kot ponavadi je dobila večino DC, PSI pa je prišla v opozicijo. Med demokristjani so se začeli kregat kdo bo za šin-daka, dost ašešorju bo šlo na en konac ali na drugi ko-nac Dreke. Ker se niso mogli zastopit, so se razšli, Sedem od 12 demokristjanskih kon-selirjev je odstopilo, potem je adan od njih umaknu od-stavko. S tremi socialisti jih je ostalo u komunskem svetu use skupaj 9. Brez socialistov bi morala priti u komun komisarska uprava. Da bi ne paršlo do tega, so ustanovili levi center (centro sinistra), komun je šu useeno naprej, a pred kratkem je «eksplodirala nova bomba». Namjestnik šindaka, demokristjan kav. Umberto Cicigoj, je odstopu. Nekateri pravijo, da je odstopu zavoj o zdravja, drugi pa tardi jo, da je bluo u administraciji nezastopstvo, da se je šlo za njeko prefabricira-no hišo. Naj bo resnica ta ali drugačna, nas to več kot toliko ne zanima. Jemljemo na znanje odstop kav. čičigoja in ugotavljamo, da so spet socialisti tisti, ki rešujejo demokri-stjanski bankarot u Dreki. To smo jim tudi povedali in oni se zagovarjajo: «Je boljše, da parpejemo tole legizlaturo do konca, če ne nam Prefektura pošlja komisarja, ki ga bojo muorali plačevati naši ljudje, naš komun. Mi nočemo škodovati tistim ljudem, ki so nam dali zaupanje, ko so za nas votali. Z našim odgovornim obnašanjem pa pomagamo usem ljudem našega komuna, tudi tisti večini, ki je votala za listo DC. Mislimo, da je to pozitivno, kakor je pozitivno, da imamo parvikrat u štor ji šindakovega na-mjestnika, ki je socialist, saj je Mario Bernjak iz Pacuha preuzeu čičigojevo mesto!». Mislimo, da se socialisti u Dreki dobro obnašajo. Najprej je trjeba djelat za interese ljudi, šele potlè pridejo na vrsto drugi interesi. Vendar bi bilo lepuo, če bi bli na svojem mestu vsi tisti konselirji, ki so bli izbrani na zadnjih votacionah. Petnajst ljudi le zmore vič, kot osem. O B R A N K E U BELGIJI JE UMARLA VILMA BORDON Pogreb v Belgiji ranjke Vilme Bordon Po naših dolinah vičkrat zazvoni zvon in oznanja žalostno novico, da je gor zmanjku ta ali drugi naš emigrant. Večina je mladih, ki gredo u Belgiji pod črno zemjo, večina pa takih, ki bolehujejo za silikozo, so pa tudi njih žene, ki mlade zapuščajo ta svjet. Sada je bla na varsti Vilma Bordon, x • ; ; ; Starnova od Obranku. Umar-la je na hitro na svojem domu u Aiseau, blizu Tamine-sa u torak, 22. februarja. Ni imjela še 44 ljet. Zapušča moža, Pavla Blažčjovega in tri sinove. Zveza beneških emigrantov in Novi Matajur izrekata tako težko prizadeti družini in žlahti globoko sožalje. Ranjka Vilma Bordon, poročena Fioreancig GRMEK v Pismo Sindaka Novemu Matajurju Tuolega pa ne, dragi Novi Matajur! Pravim, od kar sta pisal na N. Matajurju 15. genarja pod naslovom «Kada bojo postrojih in asfaltirali cjesto od Klodiča do Prevala?». Zak garmiškemu komunu se pravi ku k je čisto od tistih, ki muorjo odguorit, samuo no rječ se ne more reč: da se ne gibje. Use, kar praviste od tele cjeste, je rjes. Pa al veste dost košta a-šfaltat tole pot? Al mislite, da mi jem jemo sud e iz klobuka? Tuole bješte pravit tistim, ki so lan, za glih jo povjedat šetemberja, tu Špjetre obju-bil, da jo ašfaltajo s sudmi Europske ekonomske skupnosti (ESS al po talijansko CEE), potlè so no malo kart pomešal in asfalt je šu gor po cemine. Pa naj se ne demoralizajo Bar jan, Plačan an Konaučan, zak lohni za Ijetos, če bo mo-gočjo kupe zbrat no malo s udu, se še ki nardi. Po tiho, na zadnjo, pa čjem našim komunjanom povjedat no rječ: Ne stuojte se nikdar ustrašt za prašat, kar veste, da vam je potrjebno. Pa glih z nam, hudič, ste začel tole politiko! Z Buogam Fabio Bonini Z Vami in drugimi, dragi šindak Bonini! Novi Matajur ni oženu al pa poročiu obed-nega in od Vas želi in pričakuje še več kot od drugih, ker so Vam ljudje dali zaupanje na zadnjih votacionah zatuo, ker so bili naveličani hoditi po stari poti, ki je bla Še buj slava in garda ku tista, ki pelje iz doline čez Dolenje Bardo, Platac, Kana-lac gor do Prevala. Dužnost Novega Matajurja je parkazat oblastem pomanjkljivosti in slabosti, pa naj so te, kjer so. Veseli nas, da smo naletje-li na Vašo občutljivost (sensibilità). Vemo, da se garmiški komun gibje, da ne spije in pru takuo vemo, da mu metajo poljena pod kolesa, ma muorte vjedet, tudi Vi, da so zdrave sile in moči, ki so Vam parpravjene pomagat. S skupnimi močmi se lahko, ne samuo asfaltira cjesta iz doline do Prevala, napravi se lahko še kaj vič za Vaš in za druge komune. Na usalco vižo pa se Vam pru lepuo zahvaljujemo za pismo, saj ste obrazluožu, povjedu našim braucem še Ijeuš ku mi, kakuo stojijo reči. Uredništvo ZVERINAC Alme Bucovaz ni več med nami Po dugem tarpljenju, ki ga je ponižno in pokorno prenašala, je za zmjeraj zatisnila oči naša draga vasnjanka Alma Bucovaz, poročena No-cerino. Tarnjeva je bila njena pot. že kot mlada čeča je šla služit u Napoli. Takrat za dikle njeso bli narbuojši cajti. Dol je spoznala Franca No-cerina, dobrega in delovnega Napolitanca. Poročila sta se, ko je uejska stranšnuo razsajala po cjeli Europi in po drugih kontinentih. Franco je biu mornar, poklican u uejsko in ona je večkrat trepetala za njega življenje, saj je ostu vičkrat na morju brez šifa. Po uejski je šu Franco za našimi puobi in možmi na djelo u Belgijo, u miniero. Imjela sta tri otroke. Ana se je pred dobrimi destimi ljeti ubila z možem u cjestni nesreči. Tudi starejši hčeri, Andi, se je ubu mož u cjestni nesreči za nekaj ljet potem. Alma in Franko sta se var-nila iz Belgije, ko je on za-služu invalidski penzion, Zi-vjela sta u popolarnih hišah (Ville di Mezzo), blizu Klodiča. Zdjelo se je, da bosta učakala skupaj pravo staruost, pa je Almo pobralo, ko je imjela kumaj 61 ljet. Rajnka Alma je bila veselega karakterja in je usem rada pomagala, zatuo so jo imjeli usi radi in bo usem puno manjkala. Je že rjes, da kadar začne plesat smart u eni družini, se težkuo umakne uon. Rajnka Alma je zgubila u nekaj ljetih hči in zeta, mamo in tata in pred kratkem tudi brata, Bepcja Lazar j o-vega, ki je šu glih za tajšno boleznijo ku ona. Nje veliki pogreb je biu na Ljesah u srjedo, 23. februarja popu-dan. Ohranili jo bomo u Ije-pem spominu, družini pa izrekamo naše globoko soža-]ie. ~*tL * '* 'M '!•>/«*... .. * — LOMBAJ Po dugi in zaharbtni bo-ljezni nas je za zmjeraj zapustila naša draga vasnjanka, Vigia Jurman, Margeto-va po domače. Umarla je u videmskem špitalu 16 februarja. Stara je bla 69 ljet. Nje pogreb je biu u petak, 18. februarja pri Sv. što-blanku. Bila je pridna in poštena žena in tako jo bomo ohranili v večnem spominu. Družim in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Ranjka Alma Bucovaz, poročena No-cerino Ranjka Vigia Jurman iz Lombaja GORENJE BRDO Težkuo pričakovani otrok se je rodiu in umaru Mi smo se troštal, da bo šuoštarjeva nevjesta, Marija Primosig, poročena Bucovaz, rodila puobčja, da bo sestrica dobila brateča, že 18 ljet se ni rodiu obedan puobič na Gorenjem Bardu in sada, ko se je rodiu, ga je hitro Buog uzeu. Pru ljep je biu puobič, ki ga je Marija porodila. Pezu je nad 3,5 kg. Hitro po rojstvu so nastale komplikacije in mali puobič je splu u nebesa. Na hitro so ga okarstil in mu dal ime Alberto. Želimo Mariji in Beppinu, da bi jih kmalu potroštu drug puobič. SV. LJENART Paršli so na pogreb nona, pa on je kadiu pipo za kotam Miha Covaceuszach iz Idrijske doline, ki živi u Sv. Ljenartu, se je zdravu u če-dajskem špitalu za boljezni, ki pridejo na stara ljeta. Mož ima 84 ljet. Par Sv. Ljenartu se je oglasu zvon in odzvoniu «Avemarijo». Kduo je umaru? so se uprašali ljudje. Kajšan je pomislu: Miha Covaceuszach je biu bolan, star je. Umaru je on. Novica se je razglasila po vaseh in šla celuo do Idrijske doline. Od Kodarmacu, kjer ima nono narvič žlahte, se je napravlo kajšnih dvajst ljudi in paršlo u čedajski špitau, da bi šli za rajnkim do britofa Sv. Ljenarta. še prej, ku se je tuole zgodilo, je kajšan pomislu, da bi telefoni™ u Podutano in zvjedeu za glih uro, kada bo pogreb (funerali. Gospodinja na telefonu je odgovorila: «Ob treh popudne!». U kapeli čedajskega Spitala nje bluo «rancega» Miha. «Šu je damu», so jim povje-dali. Potle so pogrebci spet telefonirali u Podutano in uprašali gospodinjo na telefonu: «Kakuo stoji Miha Covaceuszach?». «Dobro!» jim je odguorila. «Al ste sigurna?». «Sev j e, da sem sigurna. No uro od tega sem ga videla, da je . kadiu fajfo za ognjiščam!» se je glasiu odgovor. «Zakaj ste nam prej jala, da bo pogreb ob treh popudne?». «Saj je tle pogreb, sada», jim je odgovorila. «Potle se pravi, da je umaru?». «Ne, nje umaru. Vi me nje-ste uprašal parvikrat, čega pogreb bo. Tle imamo samuo en pogreb. Umarla je Dugaro Teresa Maria, uduo-va Simaz iz Jesenja, stara 35 ljet». Pogrebci so odložli telefonsko «cornetto» in šli veselo pit u oštarijo. Še buj pa je biu veseu nono Miha, da ga je smart preskočila. Veselo natjega za kotam sojo fajfo in mu želimo, da bi jo uljeku še puno ljet. U SV. LENARTU SE JE LJETOS RODILO PET OTRUOK Ljeto 1977 kaže, da bo rodovitno za naš komun. če bomo šli takuo naprej, bo parvikrat po 25. ljetih vič rojstev kot smarti. U parvih dvjeh mjescih ljeta se je rodilo že pet trouk. Rodili so se: Chiudi Alessio. Njega tata je Giovanni iz Gorenje Kosce, mama pa Patrizia Tuti iz Jesenja. Rodiu se je u Vidmu 9-1-77. Podrecca Anna iz škru-tovega se je rodila v Čedadu 28-1-77. Oče je Michele, mama pa Zanutto Ivana. Cormons Barbara iz Gorenje Mjerse se je rodila u Čedadu 11. janurja 77. Paussa Luca se je rodiu u Čedadu 14. februarja 77. Tata je Paussa Gianluigi, mama pa Battussi Maria. Stanujejo u Gorenji Mjersi. Terlicher Dennis iz Gorenje Mjerse se je rodiu u Čedadu 16. februarja telega ljeta. Oče je Elio, mati pa Simaz Ivana. Usem novorojenim otrokom želimo dosti zdravja in sreče in da bi bli srečni z njimi tudi njih starši. SREDNIE ČERNETIČI U manjku štirinajstih dneh smo zgubili dve mlade žene U pandjejak, 14. februarja smo podkopali Cernetig Marijo, por. Lauretig. Ni imjela še 52 ljet. Rajnka Marija je manjkala z duoma nejkaj dni. Iskali so jo pousjerode, potle so jo našli martvo u tombinu blizu Srjednjega. Se ne vje, kakuo je paršlo do nje tragične smarti. U soboto, 26. februarja pa je umarla u čedadskem špitalu Liliana Crisetig, poročena Qualizza. Umarla je u najlepši mladosti. Imjela je samuo 34 ljet. Nje pogreb je biu par Sv. Paulu u pandjejak, 28. februarja. Žalostnim družinam izrekamo naše globoko sožalje. lisi