Štajerski
Ptuj, četrtek, 13. novembra 2003
letnik LVI . št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Bo bela knjiga črna? Stran 3
Lenart
Uspeh je pot Stran 3
Pristava
Haloze iz blata Stran 8
Hajdina	Mali nogomet
Veseli vsakega dosežka Slovenci čez prvo oviro Stran 11	Stran 25
Markovci
Občinska blagajna se prazni Stran 5


Ptuj . Ta veseli dan kulture
Prvi Zveglin
sejem
Stran 10
.	L^ le/ti. Več na strani 17.
Trgovka ^^ I
Ormož . Letnik 2003
Vinarji so zadovoljni
Stran 9
Novi Transporter.
Novi princ ptujskega karnevala Cajnko - Friderik V. (prvi z leve) se je izkazal že prvi dan prin-čevanja: v Prešernovi ulici je pripravil pojedino, ki je teknila tudi ptujskemu županu in bivšim princem.
RADIOPTUJ
89,8»98,£-I04t3
Saint Cyr na Loari . Pobrateno mesto v čast Ptuja
Odprli Ptujsko krozisce
Dvanajstega oktobra so v francoskem mestu Saint Cyr sur Loire, ki je pobrateno s Ptujem, sveCano odprli novo kroZiSCe in ga poimenovali po mestu Ptuju.
Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Ptuja. Uradno delegacijo je vodil župan mesta dr. Štefan Čelan, ostali člani pa so bili: Franc Ivančič, ki je zastopal Športni zavod, Robert Križanič, mestni svetnik, in Tanja Ostrman Renault, prevajalka.
Krožišče je verjetno najpopularnejša oblika urejanja prometa v Franciji. Na njih naletimo prav povsod: od velikih križišč, kjer merijo ti "otoki" že kar nekaj kvadratnih metrov, pa do čisto majhnih, komaj vidnih, ki
Ptujska delegacija na Ptujskem krožišču v Franciji.
Foto: arhiv MO Ruj
Napis Ptujsko krožišče sta s potegom vrvice odprla ptujski župan dr. Stefan Čelan in saintcyrški župan Philippe Briand.
stojijo v ozkih ulicah in za katere se prav gotovo vsak sprašuje, čemu neki služijo.
Krožišče, poimenovano po Ptuju, stoji v novem predelu obrtno-trgovinske cone, odprli pa so ga v nedeljo, 12. oktobra. Po potegu vrvice z napisa "Ptujsko krožišče, Slovenija", je najprej otroška pihalna godba zaigrala slovensko himno (še kar dobro jim je šlo!), nato francosko in za konec še evropsko. Ploskanje, ki je sledilo himnam, je prijetno razbremenilo in sprostilo ozračje. Sledila je še krajša igrana predstavitev boja Svetega Jurija z zmajem in rešitev princese, nato pa smo
se podali skupaj z atleti na štart maratona. Otvoritev je namreč sovpadala s tradicionalnim maratonom na 21, 10 in 5 km, ki je bil letos še posebej pomemben, saj so atleti preiskusili novi stadion, ki ga bodo uradno odprli prihodnje leto maja. Atleti Miran Sagadin, Tone Pravdič, Radovan Pulko, Stanko Matja-šič in Matjaž Farič so se pomerili v maratonu na 21 km, Nataša Hercog pa je zaradi poškodbe kolena tekla le(!) 10 km. Miran Sagadin je dosegel odličen rezultat - 13. mesto med 171 tekmovalci, Matjaž Faričje bil 35., pa tudi prostali so bili med boljšimi.
Govori in izmenjava daril so prišli na vrsto kasneje, v Mestni hiši. Župan Ptuja je v krožnem prometu videl skoraj simbolični pomen za naše mesto, saj je Ptuj na križišču civilizacij, med severom, jugom, vzhodom in zahodom, ter pomembno prometno križišče v preteklosti in sedanjosti. Philippe Briand, župan francoskega mesta, ki je obenem tudi državni poslanec v parlamentu in predstavnik za mednarodne odnose pri predsedniku republike, je bil vidno ganjen nad najvišjim protokolarnim darilom mestne občine Ptuj - statutom iz leta 1376.
Tanja Ostrman Renault
Doma
Odškodnine izbrisanim - zavajanje?
Ljubljana - Zakon o izvršitvi osme točke ustavnega sodišča (US) oz. t.i. tehnični zakon, ki se nanaša na ugotovitev statusa stalnega bivališča izbrisanim za nazaj, po mnenju pravnih strokovnjakov ne prinaša nobenih finančnih posledic. Gre za izključno izvedbeni zakon, ki izvaja odločbo US, je na srečanju z novinarji dejal notranji minister Rado Bohinc. Številke, kijih nekateri predstavljajo javnosti glede odškodnin izbrisanim, so popolnoma nerazumne, pri tem pa gre predvsem za zavajanje javnosti. Zakon je potreben, saj upravnih odločb ni mogoče izdajati na podlagi odločbe US, je še povedal notranji minister na srečanju, na katerem je želel s sodelavci novinarje seznaniti s podrobnostmi t.i. sistemskega zakona, saj se v medijih pojavljajo tudi nekatere zavajajoče interpretacije. Ob tem je zavrnil nekatere namige, da bi lahko izbrisani na podlagi pridobljenega tujskega statusa za nazaj pridobivali državljanstvo.
Elektronsko poslovanje z državo
LJUBLJANA - Kolegij ministra za notranje zadeve za področje upravnih zadev je v ponedeljek med drugim obravnaval predlagano novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki prinaša pravno podlago za uvedbo elektronskega poslovanja s strankami v manj zahtevnih upravnih postopkih. To naj bi prispevalo k pospeševanju in skrajševanju rokov v posameznih postopkih, obenem pa tudi doprineslo k zmanjšanju vrst pred okenci upravnih organov.
Razstava predlogov državnih simbolov
Ljubljana - V Narodni galeriji v Ljubljani bodo do vključno 23. novembra na ogled rešitve razpisa javnega anonimnega natečaja za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Slovenije. Obiskovalci si bodo lahko predstavljene natečajne rešitve ogledali med 10. in 18. uro, so sporočili iz državnega zbora.
SDS: Bela knjiga uvaja še večje razlike
Ljubljana - V SDS so prepričani, da minister za zdravje Dušan Keber s trenutno razpravo o beli knjigi zdravstvene reforme zavaja javnost, saj ta ne predvideva nobene resne spremembe v smislu socializacije zdravstva. Celo nasprotno, uvaja številne dejavnike, ki bodo pripeljali še k večjim razlikam med različnimi sloji prebivalstva. Kot je na novinarski konferenci opozoril podpredsednik slovenskih demokratov Andrej Bručan, ministrstvo za zdravje tudi ne kaže nobenega interesa, da bi se v reformi, ki jo je sam označil za politični projekt, upoštevale številne pripombe političnih strank, civilne družbe in stroke.
Lucija Čok - rektorica koprske univerze
Koper - Podpora volivcev, ki jo je na ponedeljkovih volitvah za prvega rektorja Univerze ^a Primorskem (UP) dobila v. d. direktorice UP Lucija Čok, je po njenih besedah tudi podpora vsem tistim, ki so zadnje desetletje pomagali graditi novo univerzo. Obenem podpora pomeni tudi veliko odgovornost za vse, da bodo UP v prihodnje gradili kot odprto univerzo, ki bo temeljila na tradiciji slovenskih in evropskih univerz in hkrati orala ledino v prostoru, kamor je umeščena, je novinarski konferenci povedala Čokova. Po še neuradnih rezultatih, ki jih bo na četrtkovi seji obravnaval in potrdil senat UP, je Čokova svojega nasprotnika, dekana Fakultete za management Egona Zižmonda, premagala z 89 glasovi proti 35.
Po svetu
Pet milijonov, da bi spravili Busha iz Bele hiše
Washington - Ameriški milijarder in filantrop madžarskega rodu George Soros je prizadevanjem, da bi ameriškega predsednika Georgea Busha spravili iz Bele hiše, namenil še pet milijonov dolarjev, skupno pa že 15 milijonov. Pet milijonov je namenil liberalni skupini MoveOn.org, organizaciji Americans Coming Together, ki si je za cilj postavila odvrnitev volivcev od podpore Bushu na prihodnjih volitvah, pa je že avgusta podaril deset milijonov dolarjev.
Proge Divača-Koper ni v prioriteti
Bruselj - Evropska komisija je na "hitri seznam" prometnih prioritet, na katere se bo Evropska unija osredotočila v obdobju do leta 2010, uvrstila posodobitev železniške proge med Ljubljano in Budimpešto, ne pa tudi izgradnje drugega tira proge Divača-Koper, razkriva na komisiji v Bruslju objavljena lista projektov. "Hitri seznam" še ni dokončen, saj bodo zadnjo besedo o njem voditelji EU v družbi kolegov iz držav pristopnic.
Otroška hrana - krivec smrti treh dojenčkova
Dortmund - Nemški proizvajalec otroške hrane Humana Milchunion je prevzel del odgovornosti za smrt treh izraelskih dojenčkov in resno obolenje še šestnajstih, ki so uživali njihov mlečni nadomestek iz soje. Kot je v Herfordu na Zahodu Nemčije sporočil tiskovni predstavnik podjetja, zaradi človeške napake pri nadzoru kakovosti omenjenemu proizvodu, namenjenemu izraelskemu trgu, niso dodali vitamina B1. Vzrok za napako naj bi bili napačni izračuni pri novi recepturi mlečnega nadomestka.
Evropska unija in mi
Poroke med istospolnimi partnerji
Poroke med partnerji istega spola so pogosta tema številnih razprav. Nas je zanimalo, kako je to področje urejeno v državah Evropske unije.
Pogled v zakonodajo kaže, da nobena od držav Evropske unije nima uzakonjene istospolne poroke, imajo pa zakone, s katerimi omogočajo registracijo isto-spolnega partnerstva. Istospolni partnerji imajo tako zagotovljene nekatere pravice, kot jih imajo heteroseksualni zakonski pari.
Naša država v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne predvideva sklenitve zakonske zveze med partnerjema istega spola in drugih razmerij. V pripravi je Zakon o registraciji skupnosti istospolnih partnerjev, s katerim bodo poleg registracije določene pravne posledice (premoženjske in pravica ter dolžnost preživljanja) ter določba, da predpisi drugih pravnih področij določajo pravne posledice.
V Evropi so prve uvedle možnost registracije življenjske skupnosti istospolnih partnerjev skandinavske države: Švedska leta 1988, Danska leta 1989, Norveška leta 1993, Islandija 1996 in Nizozemska 1998. V Belgiji je podobna zakonodaja v pripravi. V letu 1994 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o enakopravnosti istospolno usmerjenih, s katero je priporočil državam članicam, naj sprejmejo ukrepe za odpravo diskriminatorne zakonodaje.
Najprej so se odzvali Skandi-navci. Na Švedskem je že 1. januarja 1988 začel veljati Zakon o homoseksualni skupnosti, ki je istospolne skupnosti po svojih pravnih posledicah delno izenačeval z različnospolnimi izvenzakonskimi skupnostmi. Zakon ni vseboval materialnih določb, ampak je napotoval na določbe 'področnih' zakonov, kot so: Zakon o izvenzakonskem skupnem domu, Zakon o dedovanju, procesno - in izvršilno-pravna, fiskalna in stanovanjska zakonodaja ter na predpise o volitvah.
Danski zakon o registriranih skupnostih je začel veljati 1. oktobra 1989. Čeprav je temu zakonu vlada nasprotovala, so opozicijske stranke pri njem vztrajale, da bi s tako radikalnim zakonom opozorile nase. Regis-
trirana skupnost je na Danskem glede več pravnih posledic izenačena z zakonsko zvezo. Tako registrirana skupnost nima nobenih posledic glede otrok. Registracija je omejena na istospolne pare, od katerih ima vsaj eden od partnerjev svoje prebivališče na Danskem.
Na Finskem v tem trenutku ni zakonodaje, ki bi urejala registrirano partnerstvo. Prav tako ni nekega zakona, ki bi natančno opredelil institucijo zakonske zveze (common-law marriage). Istospolni pari so obravnavani kot zakonski pari takrat, kadar besedilo zakona to dovoljuje. Otroke lahko posvojijo samski in poročeni pari.
Norveški in islandski zakon sta po svoji vsebini precej podobna danski in švedski ureditvi, le da Islandija kot edina od skandinavskih držav predvideva možnost posvojitve otroka enega partnerja s strani drugega. Oba hkrati pa tudi v Islandiji ne moreta posvojiti otrok.
V Belgiji nimajo zakona, ki bi legalno opredelil status istospol-nih partnerjev. V parlamentarno obravnavo je bil predlagan zakonski osnutek o registraciji is-tospolnih partnerjev, ki pa ga še niso sprejeli. Otroke lahko posvojijo zakonski pari in tudi samski. Torej lahko istospolna partnerja posvojita otroka kot posameznika.
Na Nizozemskem je s 1. januarjem 1998 začela veljati nova pravna ureditev, ki je uvedla možnost registracije istospolnih partnerskih skupnosti, pa tudi skupnosti oseb različnega spola, ki bi lahko sklenile zakonsko zvezo, vendar tega nočejo. Šlo naj bi za novo obliko civilnega stanu, ki je enakovredna zakonski zvezi.
Velika Britanija nima pisane ustave, niti listine o človekovih pravicah, ki bi izražala voljo zakonodajalca, da so določene pravice predmet pravnega varstva. Angleška sodišča istospol-nim partnerjem ne priznavajo pravice za sklenitev zakonske zveze in se pri tem sklicujejo na tradicionalno pojmovanje za-
konske zveze kot skupnosti moškega in ženske, ki je institucija, na kateri temelji družina. Izpolnjevanje pogojev za nastanek naravne družine v razmerju heteroseksualnih partnerjev pa so njen bistven in nujen element.
Na Irskem je ustavna preiskovalna skupina (The Constitution Review Group) je predlagala, da bi priznali partnerske zveze (družine), ki ne temeljijo na poroki. Tudi Komisija za družino (Commission on the Family) je oblikovala podobne predloge. Istospolni partnerji kot tudi neporočeni ne morejo posvojiti otrok. Na Irskem lahko posvojijo otroka le poročeni pari, vdove ali ločeni posamezniki. Istospolna življenjska skupnost v Nemčiji ni pravno priznana, na kar kažejo testni sodni primeri pred ustavnim sodiščem. Ob tem se je izoblikovalo mnenje, da bi bilo potrebno pravico do sklenitve zakonske zveze interpretirati drugače kot za heteroseksualne pare in od tod tudi ideja o registraciji in o priznanju posledic skupnosti neporočenih parov. Istospolni partnerji nimajo zagotovljene nobene pravice pri svoji starševski vlogi. To vključuje tudi pravico do posvojitve in umetne oploditve.
Tudi v Avstriji istospolne skupnosti pravno niso priznane. Ugotavljajo pa pomanjkljivosti v tem, da partner ni upravičen do davčnih olajšav, kot jih imajo zakonci, da ne more biti zdravstveno zavarovan po partnerju, da nima dedne pravice in pravic iz naslova skupnega premoženja, da po smrti partnerja nima pravice do nadaljnjega najema skupnega stanovanja in da nima pravice do bolniškega staža za nego partnerja.
Istospolnega partnerstva doslej še niso zakonsko priznali tudi naši zahodni sosedje Italijani. Člani parlamenta pa so že nekajkrat predlagali uradno registracijo istospolnega partnerstva in priznavanje vseh tistih pravic, kot jih imajo heteroseksualni partnerji, vključno s posvojitvijo otrok. Vsi ti predlogi do sedaj še niso bili obravnavani
Ljutomer • Biodizelsko gorivo bo nujno
Iz ponve v tank
Slovenija bo z vključitvijo v Evropsko unijo morala sprejeti nekatere pogoje, ki jih predpisuje to združenje. Med drugim bo morala imeti leta 2006 okrog 28.000 ton biodizelskega goriva, nato pa vsako leto več.
Prav zaradi tega se je Zveza ribiških družin Pomurja, v sklopu katere delujejo ribiške družine Gornje Radgone, Murske Sobote, Ljutomera in Lendave, odločila, da v sklopu javnega razpisa Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije, prijavi projekt "Iz ponve v tank". Omenjeno ministrstvo se je namreč odločilo, da sofinancira informativne, ozaveščevalne in promocijske projekte, pomurski ribiči pa so na pobudo avstrijskega združenja SEEG, ki ima v bližnjem Cmureku obrat za proizvodnjo biodizelskega goriva, prevedli videokaseto, na kateri
je prikazano zbiranje rabljenih jedilnih olj in maščob ter njihova predelava v ekološko bolj sprejemljivo biogorivo za pogon avtomobilov v Avstriji.
"Ribiči se ne ukvarjamo samo z lovom rib, temveč skrbimo tudi za čistočo naših rek, potokov, jezer in ribnikov. Prav zaradi tega smo izvedli tudi projekt 'Iz ponve v tank', videokaseto, na kateri je prikazano zbiranje ter predelava olj in maščob v biodi-zelsko gorivo, pa bomo sedaj najprej posredovali na osnovne šole. Učence bomo s tem opozarjali na škodljivost vlivanja rabljenih jedilnih olj in maščob v
odtoke, saj s tem onesnažimo vodotoke in poslabšamo delovanje čistilnih naprav," je povedal vodja projekta mag. Andrej Janc, ki je še poudaril, da biodizelsko gorivo, ki se ga pridobi na ta način, ni strupeno. Če se na primer razlije v naravi, se razgradi v 30 dneh, medtem ko traja razgradnja nafte kar 30 let.
Na predstavitev projekta "Iz ponve v tank", ki so ga pripravili v domu ljutomerskih ribičev na Moti pri Ljutomeru, so pomurski ribiči povabili predstavnike vseh 38 pomurskih osnovnih šol, vendar so se vabilu odzvali le predstavniki prleških osnovnih šol iz
in sprejeti. Otroka lahko posvojijo le zakonski pari - istospolni pari in neporočeni te pravice nimajo.
V	Franciji civilno pravo eksplicitno ne opredeljuje, da je možna poroka samo med moškim in žensko, vendar se istospolni partnerji ne morejo poročiti. Prve registracije istospolnih partnerjev so v Franciji naredili v devetdesetih letih. Dve leti kasneje so oblikovali t. i. civilno pogodbo (civil union contract), ki bi zagotavljala istospolnim partnerjem nekatere ugodnosti na področju socialne varnosti, zaposlovanja, davkov, dedovanja, pokojninskih pravic. Ta pogodba nima določil glede posvojitve ali skrbništva otrok. Poleg zakonskih partnerjev lahko posvojijo otroke tudi neporočeni samski.
V	Luksemburgu so socialisti leta 1996 predstavili zakonski osnutek registracije istospolnih partnerjev. Zeleni so bili proti is-tospolni poroki, kljub temu pa so za enakopraven status med homoseksualnimi in heterosek-sualnimi partnerji. Predlagali so svoj osnutek. Tako prvi kot drugi predlog do sedaj nista bila sprejeta.
V	španski ustavi je zapisano 'moški in ženska imata pravico do poroke' in torej ni eksplicitno določeno, kdo se lahko poroči s kom. Vendar se za sedaj istospol-ni partnerji ne morejo poročili. Otroke lahko posvojijo poročeni pari in samski, torej lahko posvojijo otroka tudi homoseksualci kot posamezniki.
Na Portugalskem pripravljajo osnutek o partnerstvu, ki bo vključeval tudi vprašanja lezbij-skih in geyevskih parov (v tem osnutku ni predvidena pravica za posvojitev otrok).
V	Grčiji istospolna partnerska zveza zakonsko ni priznana. Otroka lahko posvojijo samski in poročeni pari. Teoretično, torej lezbijka ali gey kot posameznika lahko posvojita otroka. Kakorkoli, sodišče ugotavlja 'primernost' samskega in homoseksualcem večinoma ne odobrijo posvojitve.
Anemari Kekec
Radencev, Kapele, Gornje Radgone in Stročje vasi. Slednjim so izročili videokasete ter jih poprosili, da jih pokažejo otrokom, na preostalih 34 pomurskih osnovnih šol pa se bodo pomurski ribiči morali odpraviti sami ter jim izročiti videokaseto s poučno vsebino. Od učencev želijo, da prenesejo informacijo o škodljivosti vlivanja omenjenih sestavin v odtoke na starše, ribiči iz dežele ob Muri pa bodo apelirali tudi na službe, ki se ukvarjajo s komunalnimi odpadki, da pričnejo z nastavljanjem posod za zbiranje rabljenih olj in maščob, ki jih bo tako potrebno v prihodnje nujno predelovati v biodizelsko gorivo. Vprašanje pa je, kje se bo vršila predelava. Avstrijsko združenje SEEG si namreč prizadeva, da bi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo rabljena olja ter maščobe vozili iz naše države v bližnji Cmurek, po nekaterih podatkih pa se bo s predelavo biodizelskega goriva pričela ukvarjati lendavska Nafta.
Miha Šoštarič
Lenart • 6. praznik občine
"Uspeh je pot"
šestega novembra goduje sv. Lenart - zaščitnik kmetov, živinorejcev, jetnikov, rudarjev, sodarjev, voznikov, ključavničarjev, kovačev in hlapcev ter mater in porodnic. Sv. Lenart pa je tudi zavetnik lenarške župnijske cerkve, po kateri je Lenart dobil ime ter se prvič omenja 17. junija 1196. Na ta dan Lenarčani praznujejo občinski praznik.
F5rârzs
Osrednja slovesnost ob prazniku je potekala v petek, 7. novembra, in se pričela s slavnostno sejo. Na njej sta župan mag. Ivan Vogrin in direktor občinske uprave Bojan Mažgon svetnikom predstavila analizo delitve proračuna občine Lenart v zadnjih treh letih. Spregovorila sta tudi o kazalcih uspešnosti pri finančni suverenosti občine, o stopnji investicijske naravnanosti in finančni povezanosti občine z državnim proračunom. Pri kazalcih uspešnosti sta svetnikom postregla s primerjalnimi tabelami med občinami Lenart, Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart, Sv. Ana, Gornja Radgona in Pesnica.
Po končani slavnostni seji je v Domu kulture potekala osrednja slovesnost ob prazniku. Zbranim je župan občine Lenart govoril o poti, ki jo moraš prehoditi, če želiš uspeti: "Za občino Lenart je preteklost to, da smo navajali, koliko kilometrov cest smo naredili, koliko kilometrov vodovodov in druge komunalne ter gospodarske infrastrukture smo zgradili. To je samo po sebi umevno in mora teči po začrtani poti. Veliko bolj pomembno je, da se zavedamo, da smo zase, za svoje življenje in za položaj, v katerem smo, odgovorni predvsem sami. Veliko ljudi si želi biti uspešnih. Kdo pa ne! Ob tem pa poza-
V centru Lenarta je zaigrala slovenjegoriska godba MOL.
bljajo, da je uspeh potovanje, ne cilj. Uspeh je pot, vsakdanje delo, ki ga opravljamo. Uspeh ni enkraten dogodek, ampak je potovanje skozi življenje in je proces učenja. Zato velikokrat pomaga, če se poučimo o izkušnjah nekoga, ki je že presegel ovire podobne našim."
V kulturnem programu so nastopili vokalni kvintet Završ-ki fantje, Nives Brauner (balet), Zala Čuček (klavir), Katarina Kramberger in Matic Mesarič, Lana Matjašič Filipič in Sergej Slapnik (ples), Robi Ožinger (klavir) in Maja Lutar (vokal).
Praznovanja ob občinskem
Ptuj • Upokojenci o zdravstveni reformi
Bo bela knjiga črna?
V organizaciji Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje in Območnega odbora demokratične stranke upokojencev Ptuj je 10. novembra v sejni sobi ptujskega doma upokojencev potekala javna razprava o zdravstveni reformi. Od 150 vabljenih jih je prišlo okrog 50.
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Miroslav Bernhard je poudaril, da načelno strinjanje s predvideno zdravstveno reformo še ne pomeni, da so s predlaganimi rešitvami zadovoljni. Konkretne pripombe in predloge na belo knjigo je podala predsednica socialno-zdravstvene komisije pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Silva Gorjup, ki je povedala, da so njihova stališča v večini podobna DeSUS-ovim, Marjan Česen, dr. med., nekdanji podsekretar v ministrstvu za zdravje, pa je dejal, da se v tej razpravi društva upokojencev in stranka upokojencev ne bi smela razhajati. Predstavil je predv-
sem ekonomske vidike predvidene zdravstvene reforme, ki je bolj usmerjena v bolezen kot v zdravje in reševanje deficita v zdravstveni blagajni. Obdobje tranzicije v slovenski družbi je mimo, prišlo je obdobje, ko mora vajeti v zdravstveni politiki prevzeti država, zdaj je bolj v rokah zavoda za zdravstveno zavarovanje in zdravniške zbornice. Država bo tudi morala dati konkreten odgovor, koliko pravic bodo zavarovanci v bodoče še imeli iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri katerih pa bo potrebno doplačevati oziroma katere kategorije zavarovancev ne bodo doplače-vale. Najprej pa bo potrebno pravice uskladiti z možnostmi.
V tem trenutku je tako, da še ne vemo, kaj bomo imeli, pa bi želeli nekaj reševati. V Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje se zavzemajo za racionalizacijo poslovanja v zdravstvu, kvalitetnejši informacijski sistem, izdelavo normativov in standardov, večjo učinkovitost in zmanjševanju čakalnih dob. Zahtevajo tudi natančno opredelitev kategorij, ki bodo oproščene plačila prispevka za zdravstveno varstvo. Skoraj nič bela knjiga ne "piše" o zobozdravstvu odraslih, o pravicah in doplačilih za ortopedske storitve, reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje. Predlagajo drugačno rešitev za zavarovanje za poškodbe pri delu, prav tako naj se uve-
prazniku so se zaključila s praznično "Lenartovo nedeljo", ki je bila letos povrh vsega še Martinova. V nedeljo je v farni cerkvi sv. Lenarta osrednje svečano praznično bogoslužje vodil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres ob somaše-vanju številnih duhovnikov. V centru pa je zaigrala slovenje-goriška godba MOL iz Lenarta, prodajalci so postavili številne stojnice in tako poskrbeli za raznoliko ponudbo, med drugim so na pokušino svoje mlado vino postavili tudi slovensko-goriški vinogradniki.
Zmago Šalamun
dejo obvezna doplačila za ljudi, ki živijo zelo tvegano, saj kot pravijo, ima solidarnost svoje meje. Prepričani so tudi, da bi iz trošarin na alkohol in tobak ter iz iger na srečo morali zagotoviti večji delež za zdravstvo. Kmečka populacija pa je še vedno obdavčena kot v času Marije Terezije, na osnovi ka-tastrskeg dohodka, ne pa na osnovi na primer farmske pridelave. Marjan Česen je tudi prepričan, da ne drži podatek o tem, da potrebuje Slovenija do leta 2020 800 novih zdravnikov; šolanje enega stane 65 milijonov tolarjev, kje bomo dobili ta denar. Če bi vedeli, kakšna je trenutna obremenitev slovenskih zdravnikov, bi bil verjetno ta podatek drugačen. Premalo pozornosti bela knjiga namenja tudi krepitvi področja javnega zdravja. Kot je povedala direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, ljudje niso navajeni, da bi prihajali v zdravstveni dom, da bi se naučili zdravo živeti. Odprla je tudi dilemo preoblikovanja javnih zavodov v javna podjetja. Kar pa zadeva javno zdravstveno mrežo na Ptujskem, bi jo morali razširiti. Upokojenec Ivan Krajnc se je vprašal, ali se bela knjiga imenuje bela zaradi optimistične vsebine, črna pa bo potem, ko bo realizirana. Vse reforme doslej so ljudem prinesle slabo, zato zdravstvena ne more biti izjema. Dvomi tudi o tem, da je neko zdravilo lahko enako učinkovito, če je cenejše.
Demokratična stranka upokojencev je prva med političnimi strankami podprla predvideno zdravstveno reformo in bo tudi najglasnejša stranka glede zdravstvene reforme, je poudaril predsednik stranke Anton Rous, čeprav gre v bistvu za pravice, ki so jih upokojenci že plačali z minulim delom in jim sedaj grozi, da bodo pri nekaterih morali biti soplačniki.
Ta teden
Slava koncu jesenskega dela
V	torek smo slavili martinovo, ki ga danes povezujemo predvsem z grozdno kapljico, ko most postane vino, se zbistri in je namenjeno za degustacijske in družabne užitke.
V	preteklosti je bilo martinovo slovenski pastirski praznik ob koncu jesenske
pase. Sicer pa so na ta dan, oziroma na "Martinovo nedeljo" slavili konec jesenskega dela z gostijo, ki so jo na severovzhodu Slovenije imenovali Martinov nasad. V vinorodnih področjih se je pokušalo vino, ki je v tem času odvrelo, po tujem vzgledu pa se je kot obvezna jed pojavila "Martinova gos", a tudi raca ali puran.
Na Ptuju se je letos pojavila nova jed ob martinovem, to je pisčanec, kar napoveduje novo tradicijo ptujskega martinovanja; pa v tem ni nič slabega, saj se vino prileže vsaki hrani.
Letošnje leto smo bojda v celotni Sloveniji pridelali nekoliko manj vina kot v prejšnjih letih, v Podravju pa naj bi ga bilo nekaj več, in še kvaliteta je dobra, kar pomeni, da nam suša ne pride do živega, oziroma vinogradom celo prija več sonca kot moče. Kakorkoli, Slovenci ob manjšem letošnjem pridelku vina ne bomo žejni te žlahtne vinske kapljice, vse slovenske vinske kleti je imajo, kljub nekoliko zmanjšanim zalogam, še veliko, saj se prodaja vina iz leta v leto manjša, pa tudi na tuje prodamo vedno manj nestekleničenega vina, v steklenicah pa ga gre nekaj več. Zanimivo je tudi dejstvo, da je ponovno večje povpraševanje po belem vinu. Pred leti, ko je škripala prodaja primorskih vin, kjer pridelujejo več rdečega vina, se je med zdravstvenimi krogi pojavila krilatica, da če že pijete vino, pijte rdečo, nikoli pa ni nihče pojasnil, zakaj je rdeče bolj zdravo od belega.
Naslednje leto se bomo srečali z veliko konkurenco tudi na vinskem področju. Naše trgovine bodo najverjetneje preplavila zelo poceni vina iz drugih držav Evropske unije in vprašanje bo, koliko bomo zvesti svojemu vinu, ki mu pivo celo pozimi dela konkurenco, in kako bodo naši vinarji ob neprepoznavni blagovni slovenski znamki sposobni prodajati na zahtevnem evropskem trgu.
Kakorkoli že bo, martinovo bo tudi drugo leto z dobrim vinom in z gosjo ali pa s pipekom.
Franc Lačen
Ljutomer • Za ve~jo varnost
še drugo krcžišce
V začetku avgusta letos sta župan občine Ljutomer Jožef špindler ter predstavnik Direkcije Republike Slovenije za ceste Dean Peršon uradno predala v promet zgrajeno krožišče na Prešernovi ulici v Ljutomeru, sedaj pa so v prleški prestolnici pričeli graditi drugo krožišče.
Drugo krožišče - na Ormoški cesti, v neposredni bližini avtobusne postaje - bo še dražje kot prvo: vrednost pogodbenih del skupaj znaša skoraj 120 milijonov tolarjev. Ministrstvo za promet bo dalo dobrih 73 milijonov tolarjev (letos
14), občina Ljutomer pa 46 (letos 30).
Drugo krožišče v Ljutomeru mora biti končano v 275 dneh po sklenitvi pogodbe, ki so jo podpisali 15. septembra.
Miha Šoštarič
V Ljutomeru gradijo drugo krožišče.
Slovenska Bistrica • Sedme Podobe bistriških domačij
Poudarek na vinogradništvu
Letošnje sedme Podobe bistriških domačij so potekale nekoliko drugače kot prejšnja leta. Nekaj težav je bilo s prostorom, po drugi strani pa so organizatorji - občina Slovenska Bistrica, Kmetijska svetovalna služba, Razvojno informacijski center s TIC Slovenska Bistrica - menili, da je potrebno po šestih letih koncept prireditve nekoliko spremeniti. Letos je bil poudarek na vinogradništvu.
Z željo, da popestrijo mestno jedro in da kmetje svoje pridelke lahko ponudijo tudi drugim, je bila 23. in 24. oktobra na Trgu svobode prodajna tržnica, na kateri so se predstavila kmetijska in turisticna društva, kmetijska svetovalna služba, knjižnica, Ljudska univerza Slovenska Bistrica, zelišcarji, ekološke in turistične kmetije, Društvo vinogradnikov Ritoznoj, konjerejsko društvo ter ekološke in turistične kmetije. Hkrati pa je potekala tudi prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov Obiskovalcem so bili na voljo razni napitki iz zelišč in medu. Organizatorji so pri prvem delu podob na stojnicah v centru mesta računali na blago jesensko vreme, presenetil pa jih je celo sneg.
Podobe v Studenicah
Del Podob je bil letos tudi v Studenicah. V nedeljo, 26. oktobra, so ujeli lepo in sončno vreme. Tudi tokrat so združili moči TD Samostan, društvo kmetic in
DV Martin Studenice ter obiskovalcem pripravili prijetni nedeljski popoldan s prikazom starih opravil in običajev, vse pa so popestrili člani KUD Motnik v Tuhinjski dolini s srednjeveško igro. Na ogled je bila črna kuhinja s kmečko kamro, razstavo domačih jabolk in hrušk, dobrote kmetic in seveda odličen mošt in kostanj, ki je prav omamno dišal pod samostanskimi arkadami. Vmes je bilo obilo prijetne domače glasbe in petja. Prav gotovo se bo prihodnje leto našel še kakšen kraj v bistriški občini, ki bo, tako kot letos Studenice, postavil na ogled svojo "podobo".
Predstavitev zloženke
"Podobe bistriških podob" so se nadaljevale 6. in 7. novembra z razstavami v gradu in drugimi prireditvami. Stene galerije Grad so krasili likovni izdelki učencev osnovnih šol bistriške in oplo-tniške občine ter srednješolcev iz Slovenske Bistrice na temo
"podobe" bistriških domačij in vinogradništva, vmes so bila razstavljena nagrajena vina, nagrajeni kruhi in druge dobrote, za katere so kmečke žene in gospodinje na letošnjih "Dobrotah slovenskih kmetij" na Ptuju prejele priznanja. Med nagrajenimi predmeti sta bili tudi velika in mala vrečka za zelišča Ljudske univerze Slovenska Bistrica in nagrajeni med bistriških čebelarjev.
Glavnina se je dogajala na zunanjem grajskem dvorišču. Vsega je bilo v izobilju, jedače, pijače, veselja, smeha in muzike. Najbolj glasni, v prijetnem pomenu besede, so bili člani TD Ajda Leskovec - Stari Log. Prikazali so marsikaj, od kovačije, peke kostanjev, ponudbe jedače in pijače do prijazne besede mimoidočim ter obiskovalcem. Predstavilo se je tudi TD Jelka iz Šmartna na Pohorju ali natančneje vas Bojtina, ki je letos prejela od Turistične zveze Slovenije pomembno priznanje za tretji najlepše urejen hribovski
Ptuj • IMestni svet in Skupina Perutnina
V iskanju skupnih ciljev
Podjetje Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, d.o.o., Ptuj je v sodelovanju z matično družbo Perutnina Ptuj 10. novembra pripravilo Dan odprtih vrat ptujske kleti, v okviru katere so predstavili kulinarično sožitje piščanca in vina, ki je med Ptujčani naletel na izreden odziv.
Osrednji dogodek Dneva odprtih vrat pa je bilo delovno srečanje članov mestnega sveta in uprave Perutnine kot priložnost za povezovanje javnega in gospodarskega sektorja pri iskanju novih razvojnih možnosti v posebnostih tega okolja. Direktor Vinarstva Slovenske gorice - Haloze Andrej Sajko je v imenu vseh vinogradnikov in ljubiteljev vina, ki te dni praznujejo, spomnil tudi na prvi rojstni dan Vinarstva v okviru Skupine Perutnina. V povezovanju vina s kulinariko vidi veliko bodočnost vinarjev širšega vinorodnega območja, ki se morajo tudi bolj odpreti v prostor in iskati nove priložnosti in izzive v povezovanju. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan je za ponedeljkovo delovno srečanje med mestnim svetom, občinsko upravo in upravo Skupine Perutnina povedal, da z njim izpolnjujejo obljube, ki so jih dali ob neki priložnosti. Gre za aktivno povezovanje lokalne politike in gospodarstva pri iskanju nekaterih skupnih poti in skupnih rešitev. Tokrat je šlo bolj za načelno srečanje, saj časa v ponedeljek za konkretni pogovor ni bilo. Mestni svet bo s takšnim načinom dela nadaljeval tudi v bodoče, naslednje delovno srečanje bo s člani ptujskega kluba Menedžer. Osebno je prepričan, da imata gospodarstvo in politika stične točke, tudi dogajanja v svetu kažejo na to, da je sinergija med javnim in gospodarskim sektorjem potrebna. Naloga politike je, da s svojo lastnino pomaga gospodar-
stvu, vendar ne na pamet. Skupina Perutnina je s svojo razvojno vizijo velika razvojna priložnost za Ptujsko in širše. Ptuj bo svoj razvoj pokrajinskega središča gradil na partnerskem sodelovanju javnega in podjetniškega sektorja, ob upoštevanju načel uravnoteženega razvoja. V okviru tega je eden od prioritetnih projektov tudi razvoj blagovne znamke Perutnine Ptuj na področju pridelave in predelave belega in rdečega mesa ter belega vina, kjer pa brez političnega konsenza celotne Slovenije ne bo šlo, je prepričan ptujski župan dr. Štefan Celan. Drugi projekti pa so še uvajanje novih programov na področju bi-ofermentacije, revitalizacija starega mestnega jedra, v okviru katere naj bi zgradili tudi novi hotel v Dravski ulici, infrastrukturni projekti in gospodarski projekti, kjer se na prvo mesto postavlja razvoj Term, sledijo izgradnja poslovno-trgovskega in prireditvenega centra na Ormoški, projekt Kumho, razvoj grozdov in nadaljnji razvoj podpornega okolja, ki se bo izvajal preko ZRS Bistra.
Ptuj ima v hrani in vinu veliko identiteto
O vstopanju Skupine Perutnina v konkurenčno okolje, ki je vodilno podjetje v perutninski branži v srednji Evropi, skupaj z globalnimi spremembami, pa je govoril predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Predstavil je
tudi razvojno vizijo Skupine Perutnina, ki ima jasno defininirano strategijo in cilje. Svojo razvojno filozofijo so v zadnjih letih povsem spremenili, v proizvodnji ne vidijo več samo zadovoljevanje osnovnih potreb, temveč nekaj več. Vse bolj prihaja v ospredje varnost v prehrani, kar bo ena od komparativnih prednosti slovenske predelovalne industrije v Evropi. Ptuj ima v hrani in vinu veliko identiteto. Živilsko-predelo-valna industrija ima v EU izrazito gospodarski, socialni in javno-finančni pomen. Živilska industrija v Evropi je po vrednosti proizvodnje na prvem mestu, po številu zaposlenih pa na drugem. Evropska živilska industrija je po vrednosti, ki jo ustvari, tudi večja od ameriške. Prekaša jo kar za 140 milijard evrov.
Skupina Perutnina trenutno zaposluje okrog 2500 ljudi, podjetja imajo v Sloveniji, BIH, Hrvaški in Srbiji, do konca leta pa ga bodo odprli tudi v Angliji. Leta 2007 bo Perutnina ustvarila 32,1 milijarde tolarjev prihodkov, dobička bo za 910 milijonov tolarjev, za investicije pa bodo namenili 2,5 milijarde tolarjev. Število zaposlenih se bo zvišalo na 3000.
Svetniki vprašanj na predstavljeno vizijo Skupine Perutnina Ptuj niso imeli. Tokrat sta jih bolj mamila vino in kulinarične dobrote. Ptuj je s ponedeljkom dobil novo geslo, ki ga bo spremljalo -odslej bo tudi mesto piščanca in vina.
MG
kraj v Sloveniji.
Pomembna za obe VTC - ha-loško in podpohorsko - pa je bila predstavitev zloženke v nakladi 8000 izvodov Besedilo zanjo je napisala mag. Teja Ozimič iz Kmetijskega zavoda Maribor, lektoriral je prof. Janko Car, zbrali in uredili pa sta Jana Jeglič in Meta Žnidar.
Martinovanje postaja v Slovenski Bistrici tradicionalno. Pri-četek je bil v petek popoldan s snemanjem klopotca na Trgu svobode, nadaljevali pa so pred kletjo Bistrica s kulturnim programom. Prispevali so ga godba
Na zunanjem grajskem dvorišču je bilo v drugem delu bistriških Podob živahno in prijetno.
na pihala iz Spodnje Polskave, folklorni skupini iz Zgornje Ložnice in Crešnjevca, Venčeseljske ljudske pevke ter pevci s Pohorja. Makolski vinogradniki so prikazali delo v vinogradu od rezi do trgatve. Vse skupaj je povezovala in ob tem povedala veliko zanimivega o vinu Jana Jeglič.
Za mošt, vino in kulinarične dobrote so poskrbeli Društvo vinogradnikov Ritoznoj, klet Bi-
strica, turistična društva ter gostilni Emavs in Zakaj iz Pokoš.
Martinovanje so sklenili s krstom mošta in blagoslovom vinske letine, ki postane na Martinovo častivredno mlado vino. To je opravil bistriški župnik Matija Tratnjek. V teh dneh, ko veliko modrujemo o vinu, bi omenili, da je vino spremljevalec srečnih, nikoli pa nesrečnih.
Vida Topolovec
Ptuj • Ve~erni ave z Mirkom Pihlerjem
Mirko odprl svojo dušo
V ponedeljek je bil v Stari steklarski delavnici večer s patrom Mirkom Pihlerjem, ki sta ga pripravila Območna izpostava JSKD Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj. Z Mirkom se je pogovarjala Nataša Petrovič in ga predstavila kot človeka z veliko talenti.
Mirko Pihler se je rodil leta 1942 v Pacinju, osnovno šolo je obiskoval v Dornavi, gimnazijo na Ptuju in v Zagrebu, teološko fakulteto pa v Zagrebu in Ljubljani. Njegov duhovniški poklic se prepleta s pisanjem poezije, slikarstvom, magijo, je pa tudi vitez vina Evropskega reda vitezov vina - Konzulata za Slovenijo.
Doslej je Mirko Pihler imel deset samostojnih razstav, veliko tudi skupinskih, leta 1994 je izdal pesniško zbirko Večerni spomini, pripravlja pa izid zbirke pesmi, ki so nastale v letih od 1995 do letos. Dobil je tudi številna mednarodna priznanja za magijo.
Na večeru, z imenom Večerni ave (večerni pozdrav), je Mirko Pihler predstavil nekaj svojih pesmi, ki, kot je sam dejal, so nastajale v glavnem v času njegovega do-pustovanja, opevajo pa avtorjevo čutenje ob grozotah vojne, ki se je dogajala v naših južnih drža-
vah, ljubezen do narave, matere, svojega doma in nekoliko sramežljivo do ljubljene osebe, katerih misli pa je, kot duhovnik, predstavil kot ljubezen do rože, sošolke.
Predstavil se je tudi s svojimi slikami, že v šoli je kazal nadarjenost za slikarstvo, pa se za ta študij ni odločil. Pravzaprav sam ne ve, zakaj se je odločil za duhovniški poklic, ki pa mu sedaj kljub vsemu omogoča njegove dodatne dejavnosti, ki se kažejo v izražanju videnja sveta in čustvovanja v sliki in pesmi. Dejal je, da svojih pridig ne vključuje v poezijo, da se prej dogodi, da je pridiga del poetičnega izražanja.
Glede ukvarjanja z magijo je dejal, da pri svojih predstojnikih nikoli ni imel problemov, konec koncev tudi škofje radi pogledajo dobro "čarovniško točko", sicer pa pri tej dejavnosti ne gre za nobeno magijo, temveč zgolj za spretnost, za rokohitrstvo.Kot
vinski vitez je Mirko poskrbel tudi za dobro kapljico in predvečer martinovega se je končal prav s tem.
Večer sta z glasbo obogatili Veronika Emeršič na violi in Cecilija Emeršič na klavirju.
Franc La~en
Pater Mirko Pihler
Ormož • Ob petletnici LAS
Za mladost brez odvisnosti
Peto obletnico delovanja lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Ormožu so člani obeležili z razstavo o svojem delu in aktivnostih, v biltenu pa so strnili misli, ki so se izkristalizirale pri delu. V Sloveniji deluje 32 LASov, ljubljanski je celo profesionaliziran, svojo dejavnost pa financirajo iz občinskih proračunov.
LAS Ormož je nastal leta 1998, ko je župan s sklepom imenoval lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti. Predsednica je postala Majda Keček, člani pa Mira Frangež, Bojan Burgar, Milena Luskovič, mag.Vladimir Auer, Stanislav Ivanuša, Marjan Škvorc, Maja Botolin Vaupotič in mag. Aleš Friedl. Las je med-sektorsko koordinativno telo, ki združuje člane z več področij, kjer se srečujejo s pojavom zlorabe droge. Moči so združili predstavniki občine, šole, zdravstvene in socialne službe, policija. Predsednica Majda Keček je v biltenu zapisala, da le skupaj lahko delujejo uspešno ter da so sredstva in napori, ki jih vlagajo v preventivo, pomemben
vložek družbe, pozitivne učinke pa lahko pričakujemo šele v prihodnosti. Kot poseben problem Kečkova izpostavlja brezdelje, ki otroka privede k dejanjem, ki jih sicer ne bi storil. Preventive danes ne razumejo le kot predavanje, ampak kot vsakodnevno življenje v družini, lokalni skupnosti in tudi parlamentu, ki sprejema take zakone, ki omogočajo prijetno življenje prebivalcem dežele in zmanjšujejo potrebo po drogah. LAS se ne ukvarja le z drogami, temveč išče možnosti, ki bi mladim omogočale bolj zdrav način življenja.
Ob petletnici dela, ki hkrati pomeni tudi iztek njihovega mandata, so člani naredili inventuro in svoja spoznanja strnili v po-
ročilo o aktivnostih. O aktivnostih smo v našem časopisu redno poročali, zato naj naštejemo le najbolj odmevne: organizirali so pet otroških počitniških taborov, ki se jih je udeležilo okrog 150 otrok, več okroglih miz, predavanja za starše, na ormoških osnovnih šolah so izvedli anketo, ki je dala delni posnetek stanja o stališčih osnovnošolcev do dovoljenih drog. Dvakrat so organizirali tudi poletne počitniške delavnice, mladinski raziskovalni tabor, gojili so različne oblike sodelovanja s šolami in pripravili različne natečaje.
Življenje je v gibanju in tudi Las mora biti.
viki klemenčič ivanuša
Foto: VT
Markovci • Seje sveta niso zaključili
Občinska blagajna se prazni
župan in svetniki občine Markovci so se v četrtek, 6. novembra, sestali na sedmi redni seji sveta občine Markovci. Seja je postala zanimiva že ob začetku, saj je presenetil podatek, da kljub novood-prtemu oddelku v vrtcu Markovci se zmeraj niso zadostili vsem potrebam, kajti čakalni seznam se naprej ostaja precej dolg. V nadaljevanju seje pa so razpravljali o podražitvi za podražitvijo.
Uvodoma so svetniki na sedmi redni seji pregledali in sprejeli zapisnik šeste redne in druge izredne seje sveta, nato pa so se posvetili razpravi o povišanju cen v vrtcu Markovci. Kot je bilo dogovorjeno, bo odslej cena varstva otrok v jasli{ki skupini 74.500 tolarjev, v starej{i, starostno me{ani, skupini pa 56.500 tolarjev.
V nadaljevanju seje se je mar-kovski občinski svet posvetoval o osnutku Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in z zdajšnjega 0,44 tolarja vrednost točke povečal za 2,27 krat (po novem znese vrednost točke 1 tolar). S sprejetim povišanjem bodo občani občine Mar-kovci odslej za kvadratni meter stanovanjske površine plačali 38 tolarjev.
Zahtevku Komunalnega podjetja Ptuj za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode markovski občinski svet ni ugodil (v glavnem zaradi podatka, da Komunalno podjetje Ptuj razpolaga s 170 milijoni tolarjev dobička), obenem pa so se svetniki soglasno strinjali s povišanjem najemnine za grobove in mrliško vežico. Po novi tarifi bo tako
cena enojnega groba 3.567 tolarjev in DDV, cena družinskega 5707 SIT in DDV( cena žarnega 2140 SIT in DDV( za uporabo mrliške vežice pa bo potrebno odšteti 4180 tolarjev in DDV.
Glede nakupa farm v Sobetin-cih, ki jih Perutnina Ptuj ponuja za 85 milijonov tolarjev (če se občina odloči za nakup in se dogovori za desetletno odplačilo, se znesek poviša na 130 milijonov tolarjev, kar pa je po mnenju župana in sveta absolutno previsoka cena), se je občinski svet odločil, da je ponujena cena nesprejemljiva in da se s prodajalcem objektov pogajajo še naprej. Hkrati je bilo predlagano, da se ustanovi občinska pogajalska komisija, ki bo poskušala poiskati čimveč alternativnih možnosti za razrešitev problema farm v Sobetincih. Po neuradnih informacijah, ki so jih podali nekateri svetniki, naj bi se že pojavili interesenti, ki želijo od Perutnine farme najeti in jih uporabiti za rejo govedi ali vzrejo piščancev.
Glasovanje v markovski sejni sobi je gladko steklo tudi pri kategorizaciji občinskih cest v občini Markovci, medtem ko se je pri osnutku Odloka o spremembah
in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2003 in 2004 močno zataknilo. Kot je poudaril župan Franc Ke-kec, bo potrebno varčevati in prav vsak tolar nameniti za izgradnjo večnamenske dvorane pri OS Markovci. Dvorana bo občino stala kar 450 milijonov tolarjev, kar pa bo glede na okrnjen proračun, ki se obeta prihodnje leto, znaten finančni zalogaj. Za dvorano v Markovcih bo v proračunu 2003/04 zagotovljenih 280 milijonov tolarjev, proračun 2005 pa bo v dvorano primoran vložiti še ostalih 170 milijonov tolarjev. Po besedah župana bo od leta 2005 za investicije namenjenih 200 milijonov tolarjev, ker pomeni, da bo poleg markovske dvorane, ki bo pobrala 170 milijonov, ostalo za leto 2005 le 30 milijonov sredstev, ki so namenjena investicijam. Svetniki so župana opozorili, da ostaja neizkoriščenih več postavk, iz katerih bi se dalo dodatno izčrpati nekaj sredstev, zaradi slabega cestišča med Borovci in Dornavo, ki se mu že lep čas obeta preplastitev, a je zaenkrat še ni dočakalo in je glede na obete tudi ne bo, pa je s strani
Ljutomer • Na obisku podpolkovnik Mike McKinney
Nacionalna garda za vzgled
Občina Ljutomer in Uprava za obrambo Murska Sobota sta v ljutomerskem Domu kulture pripravila predavanje na sorodni temi Nacionalna garda Kolorada danes, o kateri je govoril podpolkovnik Mike McKinney, ter pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi, ki jo je predstavil Dusan Grof z Uprave za obrambo Murska Sobota.
"Nacionalna garda Kolorada je javna prostovoljna ustanova v sklopu ameriške vojske. Podpiramo programe mladostnikov, pomagamo družbi ter sodelujemo pri aktivnostih za zmanjševanje uporabe drog. V času miru oziroma ko ni vojn, se ukvarjamo predvsem s treningom ter s pridobitvijo članstva," je predavanje pričel McKinney, ki s svojo družino v Sloveniji živi od lanskega septembra, svojo misijo pri nas pa bo končal konec prihodnjega leta.
"Člani naše garde treniramo en teden v mesecu ter še dva tedna v času poletja, saj želimo ohraniti dobro telesno priprav-
Podpolkovnik Mike McKinney je predaval v Ljutomeru.
ljenost. Nikakor naših članov ne vabimo na usposabljanja ob koncih tedna, saj veliko pozornosti namenjamo družinam, s katerimi smo veliko več prav ob vikendih. V času sodelovanja za gardo se zagotovijo ugodnosti ter finančno nadomestilo za družino našega člana, prav tako pa je član garde upravičen do izostanka z dela. Ameriški kongres je namreč sprejel zakon, da lahko član garde v času sodelovanja na treningu ali v kakšni drugi akciji manjka na delovnem mestu. Delodajalec ga ne more zaradi tega odpustiti," je še povedal McKinney ter poudaril, da bo potrebno podobni zakon sprejeti tudi v Sloveniji. Nacionalna garda Kolorada je tako predvsem v pomoč policiji, vojski ter medicinski službi ob naravnih katastrofah, kot so požari, snežni zameti, potresi, poplave in podobno.
Podpolkovnik Mike McKinney je ob svojem predavanju v Ljutomeru predstavil tudi vlogo Združenih držav Amerike v Iraku, Dušan Grof pa je govoril o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi. "Do leta 2010 bomo povsem ukinili po zakonu obvezno služenje oz. sodelovanje v rezervni sestavi, že sedaj pa začenjamo s pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi. To pogodbo
bodo lahko podpisali moški, stari od 18 do 50 let (častniki do 60 let) ter ženske od 18 do 40 let, ostali pogoji pa so podobni kot za člane profesionalne vojske (slovensko državljanstvo, izobrazba, telesna pripravljenost ...)," je povedal Grof. Usposabljanje za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi traja za posameznika 30 dni v letu, in sicer ob koncih tedna, saj si želijo, da posameznik ne bi preveč manjkal na svojem rednem delovnem mestu. Pogodba se sklene za najmanj pet let ter se nato lahko podaljšuje, v primeru potrebe pa sodeluje tudi v mirovnih operacijah. "Trenutno imamo med ostalimi vojaki preveč zainteresiranih, ki se želijo udeležiti teh mirovnih operacij, zato v bližnji prihodnosti pogodbenih vojakov tja ne bomo pošiljali. Vsekakor pa se s podpisom pogodbe zavežejo, da so pripravljeni sodelovati tudi v mirovnih operacijah," je še povedal Grof. Pogodbeni vojak v rezervni sestavi bo letno prejel 345.715 tolarjev, podčastnik 370.370, častnik pa 402.107 tolarjev (vse neto). V času usposabljanja ter udeležbe v posameznih akcijah se pogodbenemu vojaku v rezervni sestavi plačuje tudi zdravstveno, socialno ter pokojninsko zavarovanje.
Miha Šoštarič
tamkajšnjega svetnika bilo opozorjeno, da bodo krajani primorani poseči po cestni zapori. Kljub velikim negodovanjem, razprava glede rebalansa je trajala kar dve uri, je svet nato z osmimi glasovi za rebalans sprejel in se odločil, da sejo nadaljuje prihodnjič, ko bodo obravnavali še preostalih devet točk dnevnega reda.
Prihodnja, nadaljevalna, seja sveta naj bi bila že konec tega meseca, na njej pa bi razpravljali o predlogu Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (popravek s čistopisom), o imenovanju člana Sveta Zavoda knjižnice Ivana Potrča Ptuj in imenovanju odgovornega urednika časopisa List iz Markovcev, župan in občinska uprava bodo svetnike obvestili o sklepu upravnega sodišča RS glede tožbe z občino Videm, sicer pa se bo poleg svetniških vprašanj in pobud razpravljalo še o vlogi vaškega odbor Strelci, o sklepu o ustanovitvi varnostnega sosveta in vlogah za nakup in najem parcel v k. o. Zabovci in Stojnci.
Mojca Zemljarič
Benedikt • Ob~inski svet
Svetniki o proračunu
V sredo, 5. novembra, so se na 8. seji sestali svetniki občine Benedikt.
Na osnovi zakona o graditvi objektov, ki občinam nalaga, da morajo uskladiti svoje odloke o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, so svetniki omenjeni odlok uskladili in za 8 odstotkov povečali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004. Sklenili so tudi, da občina pristopa k programu Materinskega doma v Mariboru.
S sklepom so določili znesek individualnega priključka na javno vodovodno omrežje. Ta znaša, če je interesent od cevovoda oddaljen do 100 metrov, 150.000 tolarjev, do 200 metrov znaša 100.000 tolarjev, za oddaljenost do 300 metrov pa 50.000 tolarjev, uporabniki, ki so oddaljeni nad 300 metrov so oproščeni plačila. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da znesek individualnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje znaša 200.000 tolarjev.
Za delovanje političnih strank
so namenili 400.000 tolarjev sredstev. Na seji pa je bil tudi v prvem branju sprejet pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Benedikt.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o realizaciji proračuna za prvo polletje letošnjega leta. Iz njega je razvidno, da je realizacija prihodkov in odhodkov manjša od 50 odstotkov, saj so vse investicije pričeli v drugi polovici leta in tudi delež sredstev s strani ministrstev so ali bodo prejeli v drugi polovici leta.
Na seji so tudi potrdili osnutek pogodbe za sovlagatelje pri izgradnji geotermalne vrtine v Benediktu. Ob koncu seje pa so v svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OS Benedikt kot predstavniki ustanovitelja bili imenovani Janez Kaučič, Janez Rajšp in Janez Zorko.
Zmago Šalamun
Murska Sobota • "Čas je za mlade!"
Mlada Slovenija na 3. rednem kongresu
Kongres se bo začel v petek, 14. novembra, ob 19.30 uri v hotelu Diana v Murski Soboti in bo potekal do sobote, 15. novembra, do predvidoma 16. ure. Na otvoritvi bodo med drugimi prisotni tudi poslanci in župani NSi ter predstavniki sorodnih mladinskih organizacij iz Slovenije in predstavniki podmladka nemške CDU ter madžarske FIDESZ. (MP)
Veržej • Bo minister uredil ustanoviteljsko razmerje?
Minister Gaber pa nič ...
Občina Veržej ter svet Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej sta na ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra naslovila pismi, v katerih ga prosita, da jim pomaga rešiti problem ustanoviteljskega razmerja za tamkajšnji zavod za področje vzgoje in izobraževanja.
"V občini Veržej si že dolgo prizadevamo urediti ustanoviteljska razmerja za največji zavod na področju vzgoje in izobraževanja, to je Vzgojno-izobraževalni zavod (VIZ) Veržej. Omenjeni zavod je specifičen v slovenskem prostoru, saj opravlja dejavnost predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in vzgoje otrok s posebnimi potrebami. Ker gre za različno paleto dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, za katera so dolžni javnemu zavodu za opravljanje dejavnosti zagotoviti vse pogoje tako lokalna skupnost kot Republika Slovenija kot njena ustanovitelja, si že dalj časa želimo ta razmerja urediti. Pri reševanju omenjenega problema imamo veliko težav, saj so po našem mnenju strokovne službe na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, predvsem v Uradu za investicije, kljub našim prizadevanjem storile veliko premalo, da bi prišli do skupnega cilja, sklenitve pogodbe o ustanoviteljstvu. Ker nerešen status ustvarja probleme predvsem javnemu zavodu pri zagotavljanju ustreznih pogojev za nemoteno	odvijanje	v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, smo vas dolžni o tem obvestiti z željo, da poskušate na podlagi vaše pristojnosti in avtoritete vplivati na podrejene sodelavce, da se problema lotijo z vso mero odgovornosti," je med drugim v pismu ministru dr. Gabru
zapisal župan občine Veržej Drago Legen, ki je ministra obvestil še s potekom dosedanjih aktivnosti za ureditev ustanoviteljskega razmerja. Kot je znano sta Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ter občina Ljutomer 16. oktobra 1997 sklenila pogodbo o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda VIZ Veržej. Občina Ljutomer je v začetku leta 2002 na podlagi Sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci občine Ljutomer izdala ugotovitveni sklep, s katerim vse pravice in obveznosti iz naslova soustanoviteljstva javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda VIZ Veržej preidejo iz občine Ljutomer na občino Veržej. Na občini Veržej so vedeli, da bodo po osamosvojitvi prejeli te pravice, zato so že leta 2001 z aktivnostmi, ki bi pripeljale do pogodbe o soustanoviteljstvu omenjenega javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda med Republiko Slovenijo in občino Veržej. V prvi polovici prejšnjega leta so med drugim že oblikovali besedilo pogodbe, vendar do podpisa ni prišlo, ker je potrebno razdeliti premoženje v skladu z zakonom o zavodih na ustanovitelje, se pravi na Vlado Republike Slovenije in občino Veržej. Prav zaradi tega se je občina Veržej obrnila na Urad za investicije pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije s prvim predlogom raz-
delitve premoženja med oba ustanovitelja. S strani ministrstva ni bilo odgovora, zato pa so se v mesecu marcu letos na sestanku z državnim sekretarjem Hermanom Tomažičem ter s strokovnimi službami omenjenega urada dogovorili, da občina Veržej pripravi predlog fizične razdelitve parcel oz. zemljišča. Veržejska občina je omenjeno pripravila ter v mesecu juniju letos posredovala na ministrstvo, vendar še danes niso dobili nobenega odgovora. Zaradi tega se je vodstvo občine Veržej sedaj obrnilo na ministra dr. Slavka Gabra, da jim pomaga pri rešitvi omenjenega problema, ki bi javnemu zavodu omogočil nemoteno izvajanje učnega in vzgojnega procesa. Odgovora ministra Gabra še ni bilo.
Medtem so pismo na ministra Gabra naslovili tudi predstavniki sveta VIZ Veržej na čelu s predsednico Darinko Gerič, ki zahtevajo, da se pogodba o ustanovitvi VIZ Veržej nemudoma realizira, saj je nekajletno zavlačevanje s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport do skrajne mere neresno in do vseh pobud in dejanj VIZ Veržej ter še posebej občine Veržej tudi ignorantsko. Po mnenju sveta zavoda je zaradi tega onemogočeno redno delovanje zavoda. Tudi svet zavoda še vedno čaka na odgovor s strani šolskega ministra dr. Slavka Gabra.
Miha Šoštarič
Pomurje • Promocija deficitarnih poklicev
Možnost izobraževanja in zaposlitve
Danes (četrtek) in jutri (petek) bo na Srednji tehniški in poklicni soli (STPŠ) v Murski Soboti izjemno pestro in zanimivo dogajanje, se posebej aktualno za obiskovalce višjih razredov osnovnih šol, ki so pred odločitvijo, kje nadaljevati izobraževalni proces.
Na tiskovni konferenci so sodelovali - z leve proti desni: Danilo Krapec - direktor RRA Mura, Janja Meglic - vodja službe za izobraževanje pri OZS, Gorazd Jenko - državni podsekretar za delo, Irena Kuntaric-Hribar - svetovalka za izobraževanje pri GZS in Boštjan Zgonc - državni podsekretar za šolstvo.
Kot so na tiskovni konferenci povedali snovalci projekta "Promocija poklicev in poklicnega izobraževanja", predstavniki ministrstev za šolstvo in delo, Obrtne in Gospodarske zbornice (OZS, GZS) ter Regionalne razvojne agencije (RRA), gre za prvo tovrstno regijsko prireditev, saj so bile dosedanje vrsto let v sklopu obrtnega sejma v Celju, dvodnevna predstavitev pa ne bo imela le enkratnega značaja, ampak bo trajala dlje časa - v obliki informativnih dnevov, dnevov odprtih vrat, obiskov učencev v obratovalnicah ipd. V tem svojo priložnost za radikalne spremembe pričakujejo zlasti starši osnovnošolskih otrok, delodajalci in nenazadnje odrasli, ki
se želijo poklicno in strokovno izpopolnjevati. V dveh dneh je svojo prisotnost že najavilo preko 1500 učencev iz vseh osnovnih šol v regiji, kjer bodo spoznavali deset deficitarnih poklicev s področja gradbeništva, kovinarstva, elektra, gostinstva in vrtnarstva. Gre za poklice zidar, tesar, pečar, keramik, klepar krovec, konstrukcijski mehanik, instalater strojnih instalacij, elektrikar-energetik, kuhar-natakar in vrtnar. Nosilci predstavitve bodo ob STPŠ še dvojezična srednja šola Lendava, srednja šola za turizem in gostinstvo Radenci, srednja kmetijska šola Rakičan, območne obrtne zbornice pomurske regije, območna Gospodarska zbornica, zavod za zaposlova-
nje, lokalne razvojne agencije, višje strokovne šole in ljudske univerze. Spremljevalne prireditve bodo v obliki tekmovanj in nastopa glasbenih ter plesnih skupin, gostinska šola pa bo poskrbela za raznovrstne degustacije. Posebna pozornost bo namenjena tiskanemu gradivu, plakatom in zloženkam, s katerimi bodo obiskovalci podrobneje seznanjeni o sistemu poklicnega šolanja na vseh stopnjah, z možnostmi vključitve v višje in visoko strokovno izobraževanje. Današnje predstavitve poklicev na STPŠ se bo udeležil tudi šolski minister Slavko Gaber s slavnostnim nagovorom in otvoritvijo prireditve.
Niko Šoštarič
Pomurje • Letos 30 novih mojstrov
Tretja podelitev spričeval
V minuli številki štajerskega tednika smo vam predstavili mojstre s ptujskega območja, tokrat pa boste lahko prebrali, kdo vse je konec minulega meseca mojstrski naziv prejel iz Prlekije in Prekmurja.
Na tretji slovesni podelitvi mojstrskih spričeval konec minulega meseca v Ljubljani si je poklicni naziv mojstra pridobilo 326 samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev, od tega 30 iz sveta
Miran Filipic z mojstrskim spričevalom.
ob Muri. Od letošnjih mojstrov so le štirje na izpitih dosegli najvišje ocene in pri tem pokazali največ strokovnega znanja -med njimi je tudi zlatar Ervin Kapun iz G. Radgone. V sklop tretje generacije mojstrov v družinski navezi mizarske dejavnosti Filipičevih iz Babincev pri Ljutomeru sodi Miran Filipič (na posnetku), saj sta mojstrski izpit opravila njegov ded Avgust leta 1937, oče Ivan pa 17 let pozneje (1954). Mojstrski naziv so si letos iz sveta ob reki Muri pridobili -mojster avtomehanik: Srečko Bohnec in Leopold Kovač (Apače), Stanislav Brunec in Branko Erjavec (Beltinci), Milan Farič (Grad), Stanislav Lepoša (Mar-tjanci), Danijel Ploj (G. Radgona), Ludvik Podlesek (M. Sobota); cvetličarski mojster: Jožica Horvat (M. Sobota), Andreja Križman (Kuzma); zlatarski mojster: Ervin Kapun (G. Radgona); mizarski moj-
ster: Miran Filipič in Mitja Pre-log (Ljutomer), Štefan Gjergjek (Puconci), Renato Zver (M. Sobota); zidarski mojster: Alojz Hajdinjak (Rogašovci), Anton Štuhec (Mala Nedelja); mojster strojnih instalacij: Franc Gregor (Radenci), Vinko Lutar (M. Sobota), Stanislav Režonja (Velika Polana); mojster oblikovalec kovin: Jure Kranjec (Martjanci); mojster avtoelek-trikar: Dušan Kolbl (Križevci pri Ljutomeru); elektroinštalater-ski mojster: Jožef Ficko (Can-kova); mojster klepar-krovec: Srečko Graj (Črenšovci), Stanislav Rakuša (Ljutomer); mojstrica kozmetične nege: Nives Cipot (M. Sobota); mojster pre-oblikovalec kovin: Zdenko Baranja (Hodoš), Anton Cigan (Črenšovci); dimnikarski mojster: Bojan Brenčič (M. Sobota) in Dominik Bunderla (Rogašo-vci).
Niko Šoštarič
Ptuj • Novi znaki Dobra igrača
Oranžna nalepka -znak dobre igrače
Podjetje Apollo iz Ptuja je na letošnji razpis ministrstva za šolstvo, znanost in šport za izbor dobre igrače za dodelitev znaka Dobra igrača prijavilo 12 igrač iz programa Tolo. Za vse je pridobilo znak Dobra igrača.
Foto: Črtomir Goznik
V trgovinah Pikapolonica so igračke Tolo vedno naprodaj, otroci in starši radi posegajo po njih.
V podjetju se zavedajo vpliva dobre igrače na otrokov razvoj. Prvi znak Dobra igrača so prejeli že leta 1998. Igrače, ki pridobijo ta znak, se od ostalih igrač razlikujejo po zaščiteni, oranžni nalepki, na kateri
(ilf>INTERA
internet solutions
družba za informacijsko tehnologijo
WWW.INTERA.SI
je tudi navedeno, kdaj je igrača pridobila ta znak. Igrače Tolo so naprodaj v vseh prodajalnah Pikapolonica.
V	programu Tolo je sicer čez 100 izdelkov, ptujsko podjetje je na ministrstvo dalo vlogo za 12 igrač od O do enega leta. Da so uspeli pridobiti igrače Tolo v svoj prodajni program, je trajalo tri leta.
V	Sloveniji znak Dobra igrača podeljujejo že 20 let, v tem obdobju jo je dobilo že 400 igrač. Pred dvajsetimi leti, ko so začeli podeljevati znak Dobra igrača, je bil eden od razlogov za ustanovitev tudi ta, da bi spodbudili slovenske proizvajalce za izdelovanje kvalitetnih igrač. Žal prizadevanja niso dala želenih sadov tudi zaradi tega, ker je slovenski trg zelo majhen in kot takšen za proizvajalce otroških igrač bolj ali manj nezanimiv. Tudi zato so v slovenskih prodajalnah igrač na voljo v glavnem tuje igrače, slovenske so zelo redke.
Na borzi
že dolgo ne pomnimo tako pozitivnega tedna na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Likvidnost je visoka. Govorice o možnih prevzemih burkajo ozračje. Ko piha močan veter, delnice kar frčijo proti nebu. V modi je optimizem, SBI20 pa skoraj vsak dan podira rekorde.
V	četrtkovem trgovanju se je indeks slovenskih "blue chipov" SBI20 povzpel na novo rekordno vrednost, ki po novem znaša 3759 indeksnih točk. V zadnjih petih trgo-valnih dneh je indeks pridobil 2,7%. V preteklosti smo že nekajkrat omenili trgovalno območje med 3530 in 3630 indeksnih točk, ki ga je SBI20 izoblikoval v zadnjem mesecu. Tokrat se je trg v velikem sunku navzgor prepričljivo prebil skozi prodajne pritiske, ki so se pojavljali na zgornji meji omenjenega trgo-valnega območja.
Najpomembnejša preboja sta zabeležili delnici Petrola in Krke. Obe delnici sta prebili magično mejo pri 50000 SIT Krki je to uspelo po tretjem poizkusu in kaže, da so se prodajalci umaknili z omenjene ravni, kar pomeni, da so se odprla vrata za potencialno nadaljnjo rast. Tečaj trenutno znaša 50600 SIT, kar pomeni 1,8-odstotno tedensko rast. Petrol se je dvignil kar za 3,1% ter trenutno stane 50877 SIT na delnico.
V	nebo divjajo delnice Mercator-ja, ki so v zadnjem tednu potegnile za 5,4% v plus. Mercator se je povzpel na kar 29551 SIT na delnico. Mercator je od poletnih nižkov pridobil že 30% vrednosti. V zadnjem času je njegova rast sploh med najmočnejšimi, saj delnica vse od poletja praktično ni doživela nobenih korekcij. Vse večji delež v prometu zavzema letos najuspešnejša delnica v kotaciji Luka Koper, ki se je povzpela na 6765 SIT za delnico, kar pomeni 2,7-odstotni tedenski porast. Ob povečanem prometu so na vrednosti pridobile tudi delnice Pivovarne Laško. Delnice so porasle za 1,33% na 6722 SIT. V ozadju so govorice o nadaljnji koncentraciji lastniške strukture in pa premikih v Unionu, kar bi Laškemu prineslo kontrolo nad ljubljansko pivovarno. Istrabenz je pridobil 2%, prebudile so se tudi delnice Gorenja, ki so po dolgem času prebile vrednost 4750 SIT. Delnica je na tedenski ravni pridobila 2,5% ter stane 4825 SIT. Negativnih zgodb v kotaciji praktično ni bilo zaslediti.
Trg navzgor ženejo torej predvsem govorice o možnih prevzemih nekaterih slovenskih "blue chipov". Prejšnje tedne smo poročali o govoricah, da naj bi predsednik Kr-kine uprave Miloš Kovačič odšel v Pariz za veleposlanika, kar naj bi odprlo pot za prevzem Krke. Okoli Istrabenza se veliko govori o možni prodaji deleža podjetja. Podobno velja za Pivovarno Laško. Veliko se je špekuliralo o morebitni nadaljnji koncentraciji lastniške strukture in dokončnega prevzema kontrole nad Pivovarno Union. Po vseh teh govoricah in špekulacijah ni čudno, da se trg vzpenja s takšno hitrostjo.
Gregor Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gregor.kozelj@ilirika.si
Dornava • Okrogla miza o novi lovski zakonodaji
Bodo po manjših popravkih vsi zadovoljni?
Na pobudo lovcev je urad župana občine Dornava v torek, 4. novembra, v veliki dvorani tamkajšnjega baročnega dvorca pripravil okroglo mizo o predlogu novega zakona o divjadi in lovstvu. Razpravljalci, največ je bilo vendarle lovcev, so med najbolj perečimi izpostavili vprašanji o pridobitvi lovišča in soodločanju lokalne skupnosti pri tem.
Naj spomnimo na javnosti znana dejstva, da so postopek sprejemanja novega zakona o lovstvu in divjadi, ki so ga v parlamentarno prodceduro vložile vladajoče partnerice LDS, ZLSD in DESUS prek skupine poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem, v državnem zboru pričeli konec oktobra. Zakonski predlog je uspešno prestal splošno obravnavo, v kateri je večina poslancev menila, da je primeren za nadaljnjo razpravo. Vloženi predlog je podprl tudi Upravni odbor Lovske zveze Slovenije, očitno pa mu nasprotujejo v opozicijskih strankah in SLS ter v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Že po uvodnem delu okrogle mize v Dornavi se je dalo slutiti, za kaj pravzaprav gre. Pa ne toliko zato, ker so vodenje pogovorov zaupali poslancu državnega zbora Francu Puksicu, predvsem zato, ker sta ob njem uvodne misli podala predstavnika domačih lovskih društev, ne pa tudi lovskih družin.
Sicer pa je Janko Valenko iz Lovskega	društva
Dornava-Polenšak že uvodoma pojasnil, da je dovolj zgovoren že sam naslov okrogle mize "Beseda tudi lokalni skupnosti", saj je predlagatelj novega zakona večina pristojnosti prenesel na državo, medtem ko lokalne skupnosti nimajo pri odločajanju nobene besede.
Kljub temu se je zavzel za strpen dialog ter izrazil prepričanje, da bodo vendarle našli skupni jezik. V predlogu novega zakona pogrešajo to, da ni zapisano nič o društvih, ni jim tudi všeč, ker daje vsa lovišča sedanjim lovskim družinam, pa tudi ne, kar je zapisano v 8. členu predloga, da lovišče ne sme biti manjše od 2000 ha lovne površine.
Tudi Karel Vrsic iz Lovskega društva Sv. Andraž-Vitomarci je menil, da sedanji predlog lovskega zakona neugoden, in to podkrepil z ugotovitvijo, da je bil dosedanji iz leta 1976 za lovce ugodnejši. Čerav imajo na novi predlog kar nekaj pripomb, predvsem kar se tiče dodelitve lovskih površin, pa je izrazil prepričanje, da bi bil z manjšimi popravki vendarle sprejemljiv.
Med razpravljalce se je prvi vključil poslanec državnega zbora Janez Kramberger in predstavil nekatera izhodišča, ki so jih upoštevali snovalci pri pripravi predloga zakona, ter nekatere ugotovitve, ki izvirajo iz javne razprave v državnem zboru. Tudi on se je strinjal, da pri snovanju novega zakona ne moremo zaobiti soodločanja lokalne skupnosti, ker smo v demokratični družbi, pa naj prevladajo argumenti, ki bodo v prid vsem lovcem in divjadi.
Državni sekretar za lovstvo na kmetijskem ministrstvu Jože Strle je pojasnil, da Evropska
unija od Slovenije ni zahtevala sprejema tega zakona, ker nima skupne lovske politike. Večina evropskih držav ima lovišča vezana na lastninsko pravico, sicer pa so posameznim državam priporočili, da področje lovstva urejajo v skladu s svojo tradicijo. Kljub temu je opozoril na nekaj zadev, ki bi jih bilo potrebno še uskladiti.
Manj optimističen je bil poslanec državnega zbora Alojz Sok, saj je v predlogu novega zakona našel premalo pozitivne vsebine. Pojasnil je tudi stališče poslanske skupine NSi, da se zakon sprejema v zelo neugodnem razmerju političnih sil v državnem zboru, saj nima opozicija nobene besede. Izpostavil pa je dejstvo, da je potrebno v dokončnem besedilu zakona upoštevati na eni strani interese lastnikov kmetijskih zemljišč ter na drugi strani eko-socialno funkcijo gozda, narave in divjadi.
Poslanec v DZ Jože Jerov-sek je na okrogli mizi pogrešal poslansko kolegico Lidijo Maj-nik, sicer domačinko in eno od predlagateljev tega zakona. Kar se tiče predloga novega zakona, pa je prepričan, da gre za vsiljen zakon, ki naj bi šel na škodo povprečnega lovca. Po njegovem naj bi se kmalu pojavila lovska aristokracija, medtem ko naj bi bile manjše lovske družine vse bolj zapostavljene. Pri vsem pa naj bi šlo tudi za poniževanje lokalnega
Ptuj • Odprtje fotografske razstave
Pogled na Ptuj iz balonov
Balonarstvo je svojvrsten šport, je na petkovi otvoritvi fotografske razstave Ptuj in baloni, ki je rezultat aktivnosti nove generacije ptujskih fotografov, članov fotografske akademije Kluba ptujskih študentov, Balonarskega kluba Ptuj in Term Ptuj, povedal predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič.
Organizatorji letošnjega balonarskega praznika so mlade fotografe popeljali z baloni, njihov pogled skozi fotografski objektiv je ujel marsikateri čudovit utrinek prebujanja dneva oziroma njegovega pogrezanja v spanec.
Avtorji Tanja Verlak, Črtomir Goznik, Blaž Ivanuša, Davorin
Ciglar in Boris Farič so na ogled postavili fotografije v različnih tehnikah in avtorskih pristopih. Odprtje razstave, z izbranimi besedami jo je pospremil na pot podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin, je tudi prva javna predstavitev novoustanovljene fotografske akademije Kluba
Boris Farič in Branko Ambrožič na otvoritvi fotografske razstave Ptuj in baloni v Mestni hiši na Ptuju.
ptujskih študentov, v kateri mladi fotografi nadaljujejo že tako bogato ptujsko fotografsko tradicijo.
Posebna je razstava tudi zato, ker je pričujočih pet fotografskih povečav v bistvu samo napoved oziroma vabilo za ogled večje razstave Ptuj in baloni, ki je na ogled v avli Term Ptuj; ta je tudi glavni sponzor razstave in od nedavna nudi tudi prostore za delovanje Balonarskega kluba Ptuj. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je ob odprtju fotografske razstave Ptuj in baloni povedal, da balonarstvo in turizem gresta v celem svetu skupaj z roko v roki, vedno bolj pa tudi na Ptuju. Na petkovem odprtju fotografske razstave Ptuj in baloni je predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič svečano izročil tudi prvo pilotsko dovoljenje za pilotiranje prosto letečega balona v okviru ptujske letalske šole. Prejel ga je Andrej Doberšek iz Dornave.
: M. Ozr
Pred udeležence okrogle mize so sedli (z leve): Karel Vršič, Franc Segula, Franc Pukšič, Jože Strle in Janko Valenko.
prebivalstva.
Starešina Lovske družine Bresnica Tomaž Lah je izrekel kritiko županu in njegovemu uradu, ker na okroglo mizo niso povabili regularnih lovskih družin. Opozoril je na dejstvo, da na območju občine Dornava gospodarita z lovišči lovski družini Bresnica in Dor-nava, organizatorjem pa je očital, da gre na okrogli mizi bolj za politično kot strokovno resno obravnavo novega zakona.
Pridružil se mu je kmetovalec Janko Petrovič, ki je za okroglo mizo izvedel iz medijev, zato je zanj ta miza strel v prazno, saj je pričakoval tudi udeležbo drugih občanov in lastnikov kmetijskim zemljišč, predvsem pa "prave
jagre". Kmetijskemu ministrstvu pa je očital, da je pri snovanju zakona zanemaril navadnega človeka ali kmeta, saj tudi po njegovem brez volje lokalne skupnosti ne bo šlo.
Tudi kmetovalec Toš iz Vito-marcev je prepričan, da zakon v taki obliki ne more biti sprejet, ker gre na škodo lastnikov kmetijskih zemljišč. Lastnina je neodtuljiva pravica, zato naj lovijo na domačih loviščih domači lovci iz domačih logov, ne pa "neki mestjanari in asfaltni lovci".
Kakorkoli že, kljub različnim pogledom in stališčem so bili v glavnem vsi razpravljalci vendarle mnenja, da je nov lovski zakon z manjšimi popravki le sprejemljiv. Med sklepe dor-
Ptuj • Preventiva v vrtcu
navske okrogle mize so zato na predlog voditelja Franca Puk-siča zapisali tri sklepe, ki jih bodo kot zahtevo podali pr-vopodpisanemu predlagatelju Tonetu Anderliču: da mora zakon ponuditi možnost odločanja tudi lokalni skupnosti; da bo v 8. členu ob določitvi velikosti lovisča pred stevilom 2000 ha zapisana se beseda "praviloma" in da bo dovoljeno tudi delo lovskim društvom, ki izpolnjujejo vse prostorske in kadrovske pogoje.
Kot je znano, naj bi državni zbor novi zakon o lovstvu in divjadi potrdil že v začetku prihodnjega leta.
M. Ozmec
Umivanje zobkov že pri najmlajših
Tudi v vrtcu Vijolica - Vrtec Ptuj poteka preventivna zobozdravstvena vzgoja. Začenja se že pri najmlajših otrocih v jaslicah in nadaljuje v vseh oddelkih.
Enkrat mesečno obišče otroke sestra za preventivno vzgojo. Med vijolice prihaja sestra Brigita, ki na prijazen, prijeten način v obliki igre poskrbi za pravilno umivanje zobkov. Otrokom pripoveduje zgodbice o Capiju in Lumpiju, ki načenjata zobke, če niso umiti in negovani.
Na prvem obisku so malčki lahko pokukali v Brigitino veliko torbo, saj so bili radovedni, kaj je v njej. Brigita otroke pouči, da so zdravi zobje pomemben del otrokovega zdravja, so nepogrešljivi za grizenje in žvečenje hrane, dobro izgovorjavo in zunanji videz. Kako lepo je za starše, ko slišijo iz ust zobozdravnice: ^"Vaš otrok ima zdrave zobe."
Preventivno delo, ki so ga zobozdravniki in medicinske sestre uvajali postopoma, se je pokazalo kot zelo uspešno, vendar z nepogrešljivim, stalnim prizadevanjem in delom staršev in vzgojiteljev. Dobro bi bilo, da bi bili obiski preventivnih sester pogostejši.
Danica Hotko
Foto: Danica Hotko
Prvi obisk zobozdravnice Jelke in preventivne sestre Brigite pri najmlajših v jaslicah.
Pristava • Odprli 3 km ceste
Haloze se rešujejo blata
Krajani Pristave, Slatine in Malega Okiča pri Cirkulanah so minulo soboto, 8. novembra, proslavili dva pomembna dogodka: blagoslovitev obnovljenega križa ter odprtje 2960 m dolge asfaltne ceste, ki povezuje te tri kraje.
župan občine Gorišnica Jože Kokot je okoli 100 domačinom in gostom povedal, da si prizadevajo za razvoj vseh vseh naselij, še posebej v Halozah, ki so bile včasih v marsičem zapostavljene.
Asfaltiranje skoraj treh kilometrov haloške ceste, ki povezuje tri hribovite kraje, je veljalo 46,5 milijonov tolarjev, od katerih je občina prispevala dobrih 37 milijonov, preostalih 9,4 milijona pa krajani. Osnovni prispevek po hiši je bil 180 tisočakov, posebej pa je bilo treba prispevati za vsak asfaltiran izvoz k hiši, tako da so nekateri plačali tudi po 350.000 tolarjev, poleg tega pa so opravili še veliko prostovoljnih delovnih ur.
Vsa dela pri modernizaciji ceste je v razmeroma kratkem času opravilo Cestno podjetje Ptuj, za nadzor nad deli pa je skrbelo podjetje TMD iz Ptuja.
Obe pomembni pridobitvi in potek gradnje sta zbranim predstavila predsednik vaškega odbora Pristava Milan Žum-bar in predsednik gradbenega odbora Stanko Korenjak. Milan žumbar je z veseljem ugotovil, da je za krajane Pristave, Slatine in Malega Okiča velik dan, saj so poleg elektrike in vodovoda po večletnih prizadevanjih dočakali tudi asflatno cesto. Čeprav prihaja napredek v haloške kraje že skoraj prepozno, so ga zelo veseli, saj za vse pomeni veliko olajšanje, ko je družba spoznala, da tudi obrobje občine potrebuje osnovne življenjske dobrine. Od prvotno planiranih 2,1 km jim je s skupnimi močmi uspelo urediti in asfaltirati skoraj 3 km, poleg tega pa so bogatejši tudi za prenovljen most z ograjo. Vsem, ki so pomagali, še posebej pa občini Gorišnica in županu Jožetu Kokotu se je najtopleje zahvalil. Tudi zato,
ker jim je uspelo asfalirati tudi najbolj strmi klanec v Halozah, tako imenovani "Bačov breg". Posebej se je zahvalil Stanku Korenjaku, ki je poskrbel za celotno obnovo 'župskega' križa, ki ga je postavil Anton Arnečič v zahvalo za srečno vrnitev iz 1. svetovne vojne.
Tudi predsednik gradbenega odbora Stanko Korenjak je izrazil posebno zadovoljstvo, da jim je po nekaj letih prizadevanj končno uspelo pripeljati v ta predel Haloz tudi asfaltno cesto. Povedal je, da je vaški odbor Pristava modernizacijo ceste predlagal že leta 1998, v sodelovanju z občino jim je leta 2000 uspelo, da so to cestno povezavo sprejeli v občinski plan, julija lani so za vsa potrebna dela podpisovali pogodbe, s konkretnimi aktivnostmi in delom pa je gradbeni odbor pričel marca letos. Ker je bila modernizacija tega odseka ceste že v programu prejšnjega mandata občinskega vodstva, so se za uresničitev svojih sanj zahvalili tudi prejšnjemu županu Slavku Visenjaku.
Tako kot prenovljeni križ je tudi novo asfaltno cesto blagoslovil župnijski diakon Robert Senear, v imenu domačinov pa se je za uresničitev večletnih, skoraj neuresničljivih sanj toplo zahvalil Beno Vidovic. Velika želja Haložanov je bila rešiti se blata, in tokrat jim je uspelo.
S prisrčnim, domače obarvanim kulturnim programom so prireditev obogatili tamburaška skupina in pevci Mladi veseljaki iz kulturnega društva Cirkulane, z ljudskim petjem pa so se jim pridružile še sestre Kupinski iz Slatine.
Po odprtju se je več kot 100 udeležencev slovesnosti v koloni z zastavami in muzikanti načelu peš podalo iz doline do Pristave proti vrhu. Skoraj dve
Ormož • Možnost rekreacije
Zimski bazen odprt
Prejšnji ponedeljek se je ponovno odprl zimski bazen na Hardeku v prostorih Gimnazije Ormož, ki je namenjen rekreaciji in sprostitvi.
Bazen bo od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00 odprt za izvedbo plavalnih teoajev. Ostali uporabniki pa bodo bazen lahko uporabljali v petek med 17.00 in 20.00 ter v soboto, nedeljo in praznike od 14.00 do 20.00. Izven rednega obratovalnega časa je možen tudi zakup bazena, za katerega pa se je treba dogovoriti z upravljalcem Komunalnim podjetjem Ormož, uredi pa se s pogodbo o najemu.
Cene vstopnic so do dve uri za odrasle 500 SIT (vsaka naslednja ura 150 SIT), upokojenci, invalidi in študenti 400 SIT (100 SIT), za otroke od 6. do 15. leta starosti 300 SIT (100 SIT). Mesečna vstopnica za odrasle stane 7500, za upokojence, invalide in študente 6000 in za otroke 4500 SIT. Ura zakupa za skupino največ 25 kopalcev pa znaša 9500 SIT. Nudijo dodatne popuste za otroke, dijake, študente in upokojence.
Voda je ogrevana na 28 stopinj Celzija.
vki
V dolini pod vasmi Pristava, Slatina in Mali Okie so blagoslovili obnovljen križ.

Foto: M. Ozmec
Težko pričakovano asfaltno cesto, ki povezuje tri kraje, so odprli Milan Žumbar, župan Jože Kokot in Stanko Korenjak.
Foto: M. Ozmec
Več kot 100 domačinov in gostov se je z zastavami in domačimi muzikanti načelu po novi cesti podalo pes proti vrhu.
Foto: M. Ozmec
Po starem običaju so na martinovo soboto opravili tudi blagoslov mosta.
uri so hodili, saj jih je skoraj pred vsako hišo čakala obložena miza, pogostili pa so jih tudi s kozarčkom domačega. Slavje so nato nadaljevali v velikem šotoru, ki so ga postavili na vrhu Slatine, kjer so vse ude-
ležence obeh slovesnosti bogato pogostili, po stari navadi pa so na Martinovo soboto opravili tudi krst mošta s pokušnjo mladega vina.
M. Ozmec
um
o
VNETAlJa
SIT
JUPOL15 L
TEMEUNA 9ARVA RJAVA 750 ml..I 780.-
RAZREDČILO 1 L.TŤÍ^r..fŤ. .
POLIURETAN PENA CERESIT 750 mj + DARILO METER..............................820*-
TESNILNA MASA TE KADOM 300 ml 280*-
i ''
WD 40 200 ml................................., 699^
ČISTILO ZA VETROBRANSKO ST^LO
VETRIN	..........vv^sii:^. 330.-
POHIŠTVENTRÉGAL MONTAŽNI , KOVINSKI, BELI, SIVI 100x40x136 cm
KUUČAVNICA PRI BITNA ZAj VRAT^
ll999.-
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7 tel: 02/749 18 00

PRIPRAVLJENI


ZiMSICA PNSVMAnKAt
DIMENIZIJE	PROIZVAJALEC
155/70 R13	Matadoaumho	o
165/70 R14	Kumho	od
175/70 R13	Kumho	od
175/65 R14	Kumho	od
195/65 R15	Matador	od
195/65 R15	Kumho	od
_CENA
od 7.968,00 SIT dalje od 12.427,20 SIT dalje od 12.166,20 SIT dalje od 13.951,80 SIT dalje od 13.826,40 SIT dalje od 17.940,00 SIT dalje
Ob menlavl pnevmaflk brezplaini prevenihrnl pregled €ele§nega avtemeblla
Avto Preteč d.o.o.	Ě^UUUaUIĚV
Ob Dravi 3a. 2251 Ptuj	ËMMmKWmË
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910	—
Opd. Nove bdJSI avtamoblll.
Ne zamudite priložnosti
STAR© ZO NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !
Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede no znamico in starost ! V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Comba Tour do 200.000 SiT in pri nakupu Merive do 250.000 SiT. Pri nakupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SiT, pri nakupu Vectre aii Vedre GTS pa do 530.000 SiT.
Obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznanite se s p in spoznajte številne novosti v noši ponudbi I
lostmi alccije
Nova Agiia in Corsa zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bencinski TwinporT Ecotec® motorji in dizelski motorji s tehnologijo skupnega vodo so v skladu z normo EUR04. Servisni interval zo omenjene motorje je podaljšan na 2 leti oz. na vsakih 30.000 km za bendnske ali na vsakih 50.000 km za dizelske motorje (Agikj -30.000 km). Opiova nova ponudba drzelskih rrratoriev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTl in 1.7CDTlterVectro3.0V6CDTl 130 i<W/177 i<M. Dodaten prihranek vam omogo&ijo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Ifldrlčevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Eurotox. Akcijo ne veijo za modela Speedster In Signum. Ponudba velja zo omejeno količino vozil.
Ormož • Vinarji so zadovoljni
Obeta se dober letnik
Ob martinovem je v Ormožu potekal tradicionalni Turnir mladega vina vinorodne dežele Podravja, Martinov sejem in razstava članic društva kmečkih žena in turističnega društva Ormož.
V ponedeljek sta društvo vinogradnikov Jeruzalem in TD Podgorci organizirala že 9. turnir mladega vina v Ormožu. Komisijo, ki je ocenjevala mlada vina, so sestavljali Lidija Ruška, Cvetka Sakelšek, Gustek Janežic, Katja Pevec Stajnko, Tadeja Plevnik Vodovnik in Slavko Žalar, predsedoval pa ji je Matija Kociper. Ocenili so 38 vzorcev - vsi so izkazovali letošnjo posebnost — polnost okusa. Predsednik komisije je v svojem porocilu zapisal, da je kislina nekoliko nižja od povprečnih letnikov in daje vinom lepo svežino zaradi večje prisotnosti vinske kisline. Zaradi viso-
kih temperatur v času trgatve in fermentacije moštov so bile razmere za razvoj mladega vina manj ugodne, zato je bilo potrebno stalno spremljanje razvoja mladega vina. Pri nekaterih vzorcih so zaznali določene napake, ki se jih ob takih pogojih težko izognemo. "Splošna ocena vzorcev kaže, da bo letnik 2003 nadpovprečen in mnogi vzorci bodo v času nadaljnjega dozorevanja dali presenečenja v pozitivnem smislu," je zaključil Kociper. Najvišjo oceno 18,70 je kar dvakrat dosegla klet Jeruzalem Ormož VVS za ranino in sivi pinot. Vsa ocenjena vina je bilo mogoče tudi
poskusiti. Dopoldne je potekalo tudi predavanje za vinogradnike, ki ga je pripravila Tadeja Plevnik Vodovnik, govorila pa je o negi letnika 2003.
Društvo kmečkih žena in turistično društvo pa sta v prostorih nekdanje trgovine na Kerenčičevem trgu pripravili pestro razstavo. Ogledati si je bilo mogoče različne ročne izdelke, gobeline, makrameje, kvačne in našite prtičke, predstavljena je bila pletarska in lončarska obrt. Obiskovalci, ki jih je bilo v torek veliko, so lahko občudovali izdelke iz testa, rože iz papirja, sveče ter slikanje na steklo, staro opeko in les.
Članice društva so pripravile tudi nekaj kulinaričnih dobrot, ki so jih ponujale na pokušino. Bilo je drobnega peciva, potic, pogač, manjkal pa ni niti sadni kruh. Zanimiv je bil kotiček s krušno pečjo in različnimi domačimi pripomočki in izdelki iz moke. Alojz Škrjanec je predstavil preko 30 različnih sort buč, recepte za jedi iz njih ter predloge za urejanje okolice. Nekaj fotografskih utrinkov Ormoža in okolice v jesenskih barvah pa je na ogled postavil Ivan Švajgl.
Tradicionalni Martinov sejem je ponujal živahno dogajanje. Nekateri prodajalci so glasno vabili kupce, naj se ustavijo pri njihovi stojnici in kupijo to ali ono. Poleg toplih bund in nogavic ter ostale obleke so ponujali tudi svečarske izdelke iz čebeljega voska in lectarske dobrote. Gospodinje so si lahko naredile zaloge sušenega sadja in orehov za božično peko, prodajali so sadike sadnega drevja, suho robo ...
viki klemenčič ivanusa

Tudi letošnje vino je za sladokusce.
Foto vki
Fotovki Članice aktiva l<mečl<ili žena so popravljale še zadnje malenkosti, da bo vsaka dobrota na svojem mestu.
Središče ob Dravi • IMartinov koncert pihalne godbe
Godbeniki v novih uniformah
Letošnji Martinov koncert, ki je kot vsako leto napolnil Sokolano, so središki godbeniki pričeli s Središko koračnico, ki jo je lani posebej za njih zložil Alojz Kranjčan in bo poslej vedno uvodna skladba Martinovega koncerta.
Publiki so se godbeniki predstavili v novih uniformah, ki so sestavljene iz temno modrih hlač, svetlo modrega suknjiča, bele srajce in rdeče kravate. Uniforma ima kot dodatek rdeče obrobe, krasi pa jo tudi sre-
diški grb. Ob tej priložnosti so se zahvalili vsem sponzorjem, ki so omogočili nakup uniform, saj te poleg skrbno zloščenih inštrumentov ustvarjajo podobo vsake godbe, je povedala voditeljica večera Ja-
sna Munda. To je bil za godbo velik zalogaj, saj uniform ni mogoče kupovati postopoma, ampak vse naenkrat.
Središka godba je v zadnjih letih doživela preporod, saj v njihovih vrstah vre od mlado-
■-1
foto vk
Sredi{ka godba na Martinovem koncertu v Sokolani; dirigent Rado Munda.
sti. Polnoletnih članov je le še za vzorec, najde pa se tudi kakšen, ki se je te dni srečal z abrahamom. To se je zgodilo Danilu Žerjavu, solistu skladbe J. Fucika Florentiner.
Med 48 člani godbe je izjemno veliko deklet. Zadnja tri leta jim dirigira profesor Rado Munda, ki je za sobotni koncert izbral poslušljiv in ravno dovolj težek program. Prijetno je bilo prisluhniti Ne, glej nazaj, sine B. Adamiča, kjer je solistični del pripadel Vladimiru Krničarju, študentu graške akademije za glasbo. Zanimiva je bila tudi skladba V. S. Avsenika Slovenski pozdravi, kjer je solo odžvižgal Branko Panič.
Koncert je bil razdeljen v dva dela. V odmoru je uigrana ekipa Janka Klajnčarja poskrbela še za najpomembnejše opravilo: treba je bilo namreč krstiti mošt, da lahko danes pijemo vino. Po koncertu so oder spremenili v plesišče, na mize pa je prišla slastna martinova večerja.
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Srečanje z Martinom
Sobotno dopoldne je bilo pred blagovnico Mercator v Središču ob Dravi zelo živahno. Tamkajšnje turistično društvo je v počastitev Martina pripravilo krajšo prireditev Srečanje z Martinom. Članice društva so pripravile ponudbo domačega peciva, potic, pekli so kostanj, ponujali različne kruhke ter seveda mošt in vino. Nekaj ponudbe so prispevali tudi sponzorji. Krst mošta je opravila skupina Janka Klajnčarja in bratov Lukman, ki so poskrbeli, da se ohranja tradicija in da bodo v Središču tudi letos imeli vino. V kulturnem programu so nastopile Ljudske pevke iz Obreža pod vodstvom Tilike Kolarič, prvič pa se je javno predstavila Dekliška vokalna skupina, ki jo vodi Lucija Florjanič (na fotogtafiji). Za dobro voljo sta skrbela domača muzikanta. Sobotno dogajanje so popestrili še konjeniki in konjske vprege. (vki)
Ljutomer • "Jesen v Globoki"
V ljutomerskem hotelu Jeruzalem je do konca letošnjega leta na ogled razstava del udeležencev likovne delavnice "Jesen v Globoki", ki sta jo pripravili Likovna sekcija Silvo Prelog KD Ivan Kaučič Ljutomer ter Javni skad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljutomer. Pod vodstvom vodje sekcije Anice Rakuša se je devet likovnikov zbralo v čudovitem okolju kmečkega turizma Jureš v Globoki pri Ljutomeru, kot mentor pa je sodeloval akademski slikar specialist Vadimor Potočnik. Na razstavi so razstavljena dela Toneta Cimermana iz Križevcevpri Ljutomeru, Ivanke Marko iz Ljutomera, Silvije Ovčar Kert iz Veržeja, Vide Rajh iz Ormoža, Anice Rakuša iz Ljutomera, Bohumila Ripaka iz Ormoža, Anice Smolkovič iz Ljutomera ter Ota Žnidariča iz Ormoža. (MŠ)
Ljutomer • "Od Škofje Loke do Prlekije"
V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru je na ogled razstava "Od Škofje Loke do Prlekije" (na fotografiji), na kateri svoja dela razstavljajo udeleženci mednarodne likovne kolonije Leskovica 2002. Na ogled so dela, ki so nastala v idilični vasici pod Blegošem med 5. in 13. julijem lanskega leta, avtorji le-teh pa so Ana Pečar, Ana Zadnik, Andreja Muha, Anja Tolar, Asparuh Mihailov, Barbara Jurkovšek, Gregor Germ, Hari Dudeski, Matej Košir, Mateja Rojc, Mila Polanc, Jana Seliškar, Jodi Rusian, Katja Sudec, Ljubomir Miloševski, Mitja Ficko, Maja Babič Košir, Mateja Vekar, Mojca Dolinar, Nataša Brecelj, Nataša Colja, Nataša Tajnik, Sanela Jahic, Simon Hudolin, Silvo Metelko, Špela Kovačič, Tanja Verglez, TomažFurlan, Uroš Potočnik, Vanja Dolinar, Violeta Škrabl, Vladimir Čulev in Zoran Lesjak. (MŠ)
Podlehnik • 4. izredna seja sveta
Tudi tokrat brez župana
Kljub povabilu štirih svetnikov se tudi 4. izredne seje sveta občine Podlehnik župan Vekoslav Fric ni udeležil.
Svojo neudeležbo je župan pojasnil v pisnem sporočilu, ob koncu katerega naproša predsedujočega, da ga prečita na seji. Župan pojasnjuje, da sam izredne seje kljub njihovi zahtevi ni sklical, ker naj ne bi bilo izrednih pogojev, o pobiranju ekološke takse na mejnem prehodu Gruškovje pa bi po njegovem mnenju lahko razpravljali na redni seji, ki jo namerava sklicati 25. novembra.
Ob tem dodaja, da mu v zahtevi za sklic izredne seje niso predložili nobenega gradiva ter da se zapisniki rednih in vmesnih sej po občinskem poslovniku potrjujejo le na rednih sejah. Zaradi vseh teh razlogov je bil po županovem mnenju sklic izredne seje neosnovan, obljubil pa je, da bo sklical redno sejo v torek, 25. novembra, in da bo zanjo pripravil tak dnevni red, da bodo svetniki dobili vse odgovore, argumentirane in posredovane v gradivu.
Vsem svetnikom je predlagal strpnost in umirjenost, saj imajo v občini še veliko postoriti, a naj bi po njegovem mnenju nekateri na to pozabili. Ob koncu svojega pisanja pa je župan pojasnil, da ga zaradi vseh teh razlogov na izredno sejo ne bo, saj se dnevni red izredne seje po njegovem ne more razširjati in zato nima kaj povedati ter razlagati.
Svetniki se seveda z županovim pojasnilom niso strinjali, saj so menili, da bi prav on kot prvi človek v občini moral z njimi sodelovati pri vseh pomembnih odločitvah. Svetnik Peter Fegus se tudi ni strinjal, da ni izrednih razmer, saj jih pestijo
že skoraj 5 mesecev, vse od takrat, ko se je začelo oviranje dela nadzornega sveta. Izredna seja je zato nujna, in če so čakali na potrditev zapisnikov kar 3 mesece, ne morejo čakati z ureditvijo pobiranja ekološke takse na meji, saj jim denar polzi iz rok, pa tudi popravilo mostu v Podlehniku je nujno potrebno. Svetnica Jožefa Svensek je sicer menila, da bi bilo morda vendarle prav, če bi sklicali redno in ne izredno sejo, v krajši razpravi pa so se strinjali, da je bil sklic izredne seje nujno potreben.
In tako so v nadaljevanju seje po nekaj pripombah z manjšimi popravki potrdili zapisnik 3. izredne seje, v osrednji točki pa so se lotili problematike pobiranja ekološke takse na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju. Peter Feguš je svetnike seznanil, da je v pogovoru z županom ugotovil, da mu nista všeč sklepa, ki so ju sprejeli na prejšnji izredni seji, da je treba takoj razveljaviti pogodbo s sedanjim podjetjem, ki skrbi za pobiranje ekološke takse, ter da občina v ta namen ustanovi svoje javno podjetje, saj mu je dejal, da bo na to dal veto. Kajti, kot je dejal: "Naš župan žal priznava samo sebe in svoje mnenje, drugega v občini ne upošteva." Pojasnil je tudi, da sta skupaj s svetnikom Alojzem Novakom opravila razgovor pri notarki, ki je ugotovila, da so ravnali v skladu z zakonodajo.
Tudi Alojz Novak je bil ogorčen, ker njihovega sklepa s prejšnje seje nihče na občini ne upošteva, saj bi že dan po seji oziroma po sprejetih sklepih
sedanjemu pobiralcu ekološke takse to morali prepovedati. Žal se ni prav nič premaknilo, tako da jim denar še naprej polzi iz rok, zato je svetnike pozval, da to čimprej uredijo.
Na vprašanje Jožefe Svenšek, ali so za ustanovitev javnega podjetje na občini zagotovljena sredstva, je podžupan Anton Žerak dejal, da denar ne bi smel biti problem. Namenskih sredstev za to sicer v proračunu niso predvideli, prepričan pa je, da bi ga kmalu zbrali, če bi ekološko takso pobirali sami. Žal pa vodstva občine in občinske uprave to očitno ne zanima.
Svetnik Alojz Gabrovec je menil, da je tako zato, ker svetniki niso hoteli sprejeti županovega predloga za rebalans občinskega proračuna, češ "mi ne sodlujemo z njim, on pa noče z nami".
Anton Žerak se je strinjal, da bi morali biti odnosi in dialogi med županom in svetniki normalni, pa tudi obratno, žal pa ni tako in iz tega je potrebno izhajati, pa tudi ukrepati. Želel je tudi izvedeti, kakšno je dejansko finančno stanje v občini, saj se je v teh letih vendarle veliko naredilo za razvoj Haloz, le preveč na pamet in po domače naj bi se poslovalo. Zato je od župana in občinske uprave zahteval, da se vsaj za potrebe svetnikov čimprej izdela bilanca stanja, saj je to ključna zadeva za nadaljnje delovanje občine.
V skoraj triurni vroči razpravi so svetniki med drugim ostro zavrnili očitke, ki naj bi jih nekdo namenoma razširjal po občini, češ da so svetniki tisti,
ki zavirajo delo občine in nočejo sodelovati z županom.
V osrednjem delu pa so se osredotočili na razpravo o pobiranju ekološke takse na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju, o čemer so razpravljali že na treh izrednih sejah, na prejšnji izredni seji pa so sprejeli dva bistvena sklepa, vendar ju nihče ni realiziral. Čeprav so se njihova mnenja o tem na trenutke nekoliko razhajala, nekatere razprave so za-
šle tudi v slepo ulico, tako da sta člana nadzornega odbora Roman Cesar in Cvetka Turk sejo celo zapustila, so bili ob koncu vendarle spet enotni.
Strinjali so se s predlogom Alojza Gabrovca in Antona Žeraka in soglasno sklenili, da je potrebno takoj izvesti sklep o preklicu pogodbe s sedanjo zasebno firmo, ki pobira ekološko takso na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, po njihovem mnenju celo za 30-odstotno provizijo, kar je trikrat več, kot so se dogovorili. Soglasni so bili tudi v zahtevi, da na seji, ki naj bi jo župan sklical 25. novembra, ponovno preučijo smotrnost ustanovitve lastnega javnega zavoda in izberejo najugodnejšo obliko pobiranja ekološke takse, ki bo občini Podlehnik zagotavljala čimvečji prihodek.
M. Ozmec
Od
d
Ptuj • Ta veseli dan kulture
Zveglin sejem
Območna izpostava Javnega sklada za kulturo Ptuj bo 3. decembra, ob Prešernovem rojstnem dnevu, že tretjič pripravila prireditev z naslovom Ta veseli dan kulture.
Prireditev bo letos nekaj posebnega, saj bo na Ptuju prvič kulturni prodajni sejem pod nazivom Žveglin sejem. In zakaj Žveglin sejem? Žvegla je v naši krajih ljudsko ime za piš-čal, staro glasbilo, ki je človeku pomagalo polepšati dan ali dogodek. Gre za sejem, ki ga v Sloveniji še ni bilo. Na njem bodo prodajali zgolj in samo "pridelek" ljubiteljskih kulturnih skupin: kasete, zgoščenke, video filme pevskih zborov, folklornih in plesnih skupin, pihalnih in tamburaških orkestrov, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, knjige, izdane v samozaložbi, fotografije, slike in druge likovne izdelke, skratka vse, kar nastaja v ljubi-
teljskih kulturnih skupinah, pa je bolj ali manj skrito javnosti.
Sejem bo 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, od 10. do 18. ure v Stari steklarski delavnici na Ptuju, Slovenski trg 1 (na dvorišču). K sodelovanju so povabljene vse kulturne skupine, ki delujejo na Ptujskem in imajo kaj pokazati oziroma imajo kaj prodati. Prostor je brezplačen. Cena naj bo sejemska, torej nižja, kot je redna cena. Za prodajo odgovarjajo skupine. Dovoljena je tudi reklama, ki ne bo motila drugih prodajalcev.
Skupine, ki želijo prodajati na sejmu, se lahko prijavijo na območni izpostavi JSKD.
Franc Lačen
Sedem (ne)pomembnih dni
Preprečevanje življenja
Z malo pretiravanja in ironije bi lahko dejali, da nam bo nekoč, če se bo vse vrtelo kot zdaj, aktualni minister za zdravje kratkomalo prepovedal življenje..
Življenje je namreč v svojem bistvu med drugim tudi polno nevarnosti, in če bi dosledno sledili sedanji doktrini zdravstvenega ministra dr. Kebra, ki očitno vidi veliko garancijo za ohranjanje oziroma popravljanje narodove zdravstvene podobe predvsem v različnih prepovedih, potem se nam ne bi smelo zdeti čudno, če bodo te "prepovedi" nekoč dosegle svojo najbolj absurdno točko. Dr. Keber nam je že zdaj dodobra zlezel pod kožo. Zdravstveni minister nas opazuje in opozarja. Zdravstveni minister sporoča kadilcem, da je kajenje (samo)morilsko dejanje. Zdravstveni minister opozarja, da je prekomerno pitje alkohola škodljivo za zdravje. Minister za zdravje nas poučuje, katera (generična) zdravila so najbolj pravšnja za nas. Najnovejša "zloženka" ministrstva za zdravje nam sporoča, da ljudje v povprečju izgubijo 12,3 let življenja zaradi škodljivih posledic alkohola. Ministrstvo za zdravje
nam nazorno (s fotografijo) prikazuje, kako naše glave zaradi alkohola postajajo leseni hlodi.
Seveda opozorila in pozivi k "zdravemu življenju" niso kakšna posebna pogruntacija našega ministra za zdravje. Evropa in svet sta jih poznala že znatno pred nami, z naših tal pa nam je ostalo v spominu tudi nekaj uspešnih zdravstveno-propagandnih akcij iz prejšnjih let. Tisto, kar zaznamuje Ke-brov čas, je svojevrstna "doslednost", lahko bi rekli kar neke vrste ekstremi-zem, ki pri razpravi o posameznih škodljivih vplivih na zdravje v glavnem ne pozna nekakšne srednje poti, možnih in potrebnih kompromisov, razumnih dogovorov in odstopanj od preveč krutih načel. Vse gibanje za zdravo življenje je tako prepogosto nabito z eno samo resnico, z brezkompromisnimi zaključki in sklepanji, ki v ljudi vnašajo nekakšen nemir, nelagodnost in marsikdaj tudi strah in takšna psihična stanja, ki zagotovo niso spodbudna za splošno zdravstveno počutje. Kaj doseže pri ljudeh zdravnik, vrhunski medicinski strokovnjak, ki preko televizije kategorično razlaga, da je tako rekoč
vsako pitje alkohola škodljivo za jetra? Kakšne (dejanske) učinke lahko pričakujemo od grozljivih zdravniških razlag o absolutni škodljivosti in nevarnosti uživanja (pre)mastne hrane in hrane, ki je tradicionalno vezana na določene datume v letu in v omejenih količinah zagotovo manj nevarna, kot pa nam hočejo dopovedati zdravniki?
Tako kot sta nedvomno potrebni zmernost pri pitju in prehranjevanju, tako sta nujna tudi zmernost in zdrav razum pri zdravnikih, ko nas poučujejo, kaj smemo in kaj ne smemo, kaj je za nas zdravo in škodljivo. Ekstremisti, ki vidijo smisel vsega zgolj v radikalnih potezah in v prepovedih, ustvarjajo povsod, tudi na zdravstvenem področju, različne negativne odzive, ki niso nikomur v korist. Ravno te dni je skupina resno mislečih in iskrenih mladih ljudi na nacionalni televiziji predstavila svoj pogled na Kebrovo (zakonsko) preganjanje in prepovedovanje točenja alkoholnih pijač v trgovinah in gostinskih prostorih mladim ljudem. Dokazovali so, da mladi (marsikje) po novem pijejo več in bolj nekontrolirano, kot pa so to počeli pred zakonodajnimi zaos-
tritvami. Značilno je, da na te ugotovitve nihče argumentirano ne odgovarja, prav tako pa tudi nihče ne nastopa s konkretnimi podatki, ki bi pokazali, kakšni so dejanski učinki posameznih zakonskih prepovedi.
Ob vseh potrebnih in dobrodošlih opozorilih in pozivih k zdravemu življenju hočejo ljudje vendarle slišati tudi kaj spodbudnega, kaj takšnega, kar jih ne bo kar naprej "obtoževalo", da pravzaprav vse, kar počenjajo, počenjajo proti svojemu zdravju. Zato ni čudno, da je bila pred nedavnim med vsemi izjavami predsednika slovenske zdravniške zbornice dr. Bitenca (ki tudi sicer ne nastopa s puhlimi izjavami) najbolj odmevna in popularna tista, da se pri materi od časa do časa z velikim užitkom in zadovoljstvom naje domače nedeljske hrane z juho, pečenko, pra-ženim krompirjem in še s čim, kar je sicer zadnji čas čedalje bolj na črnih seznamih različnih zdravniških "čistu-nov". Sam se spominjam, da sem bil takoj boljše volje (in bolj samozavesten), ko so mi pred leti v bolnišnici (v ljubljanskem kliničnem centru) ob nič kaj spodbudni zdravstveni diagnozi neke nedelje postregli s svinjsko pečenko, torej z mesom, ki naj bi bilo (teoretično) med glavnimi negativnimi dejavniki za nastanek bolezni, s katero sem se ubadal. Znana zagrebška specialistka za pljučne bolezni se mi je na hrvaški televiziji nenadoma pokaza-
la tudi kot velik človek, ko je potem, ko je končala z grozljivim prikazovanjem povezave med kajenjem in pljučnim rakom, preplašeni gledalki na vprašanje, kaj naj po vsem, kar je slišala, stori s svojo dolgoletno razvado, da zgolj po kosilu ob kavi pokadi eno cigareto, svetovala, naj tako nadaljuje tudi v prihodnje ...
Sicer pa od ministra za zdravje (in od države, ki jo zastopa) pričakujem, da nujne skrbi za zdravje ljudi ne bo zožil zgolj na cigarete in alkohol. Preprosto ne morem verjeti vsemu tistemu, kar se je dogajalo (in se dogaja) ob zdravstveni oporočenosti ajdove moke, kjer gre očitno za pomanjkljivo in prepočasno ukrepanje. Prav tako mi ni jasno, kako je mogoče, da v jeku kampanje za večje uživanje sadja in zelenjave, ljudje iz ministrovega kroga tako lahkotno javno izjavljajo, da je treba jesti sadje in zelenjavo, ki je lokalno pridelana, namesto da posegamo po umetno pridelani iz tujine. "To namreč v velikih proizvodnih halah gojijo pod umetnimi viri svetlobe, med prevozom pa izgubi še tisto malo dragocenih hranljivih snovi, ki jih sploh vsebuje." (Nedelo, 9. novembra 2003). Zakaj nas na takšno sadje in zelenjavo minister za zdravje ne opozarja na enak način kot na nevarnost cigaret in alkohola?
Jak Koprive
in tam
Ormož • Merjenje kostne gostote
Društvo za osteoporozo iz Ormoža organizira za svoje ćlane, donatorje in druge občane brezplačno merjenje kostne gostote, ki bo v soboto med 9.30 in 17. uro v prostorih Rdečega križa na Ptujski cesti 8 v Ormožu. Meritev bo opravila zdravnica specialistka s posebnim aparatom, in sicer na petnici. Zainteresiranim zato priporočajo, da zaradi lažjega merjenja obu-jejo nogavice ali dokolenke. Ce se želite prijaviti za preiskavo, se oglasite na sedežu RK v petek med 8. in 10. uro ali pokličite v večernih urah predsednico društva Marto Peršak na telefon 7401216.
vki
Gornja Radgona • Nov
servis za tehnične preglede
Od začetka tega meseca lahko občani Gornje Radgone ter okoliških krajev svoja motorna vozila na tehnični pregled vozijo v povsem novo servisno delavnico v neposredni bližini obeh bencinskih servisov v Gornji Radgoni. Nov servis je postavil ter bo z njim upravljal Servis vozil Ljutomer, d.o.o. V servisu je zaposlenih pet ljudi, na površini okrog 380 kvadratnih metrov pa opravljajo tehnične preglede tovornih motornih vozil do nosilnosti 3,5 tone, vseh osebnih avtomobilov ter motornih koles, mopedov in traktorjev. Baza je stala okrog 150 milijonov tolarjev, odprta pa je ob delavnikih med 8. in 16. uro.
MŠ
Sobetinci • Še o lovcih
Lovsko kinološko društvo Ptuj je v lovišču Lovske družine Markovci v soboto, 8. novembra, organiziralo lokalno tekmo lovskih psov za pokal sv. Huberta. Tekme se je udeležilo 12 vodnikov s svojimi psi. Kot sta razsodila sodnika Rudi Rakuša in Mirko Korošec, je med posamezniki prvo mesto osvojil vodnik Janez Horvat s psom Alijem iz LD Markovci, drugo mesto je osvojil Franc Mu-zek iz LD Ptuj, tretje pa Vlado Majcenovič, prav tako LD Markovci. V ekipni konkurenci sta prvo mesto zasedla domačina Vlado Majcenovič in Janez Horvat z nemškima kratkodlakima ptičarjema Alijem in Carom, druga je bila ekipa LD Ptuj, tretja pa prav tako ekipa LD Markov-
ci.
MZ
Ptuj • Izdelava adventnih venčkov
Društvo gospodinj Jezero, ki ga vodi Marija Cvetko, organizira delavnico izdelave adventnih venčkov, ki bo v domu krajanov Budina-Brstje, 17. novembra, ob 17. uri. Delavnico bo vodila Terezija Meško s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Potrebni material za izdelavo venčkov naj udeleženke prinesejo s seboj.
MG
Hajdina • Peti občinski praznik
Od tod in tam
Veselijo se vsakega dosežka
V občini Hajdina so prejšnjo soboto praznovali že peti občinski praznik v samostojni občini. Bogat program prireditev so pričeli že 22. oktobra in jih sklenili 9. novembra s svečano mašo.
Osrednje dogajanje je bilo v soboto v šotoru pred občinsko stavbo, {e pred tem so v v cerkvi sv. Martina izvedli glavni del prireditve "Iz mo{ta vino - pridi na Hajdino!" Za kulturni program so letos poskrbeli Kungov~ani, saj je tudi kletar letnika 2003 Franc Širovnik iz Kungote. Nastopili so moški pevski zbor PGD Hajdoše, Štajerski frajtonarji KD Valentin Žumer iz Hajdoš, Ljudske pevke s Hajdine, tamburaši iz Kungote, moški pevski zbor Kungota, mladi iz Kungote, Ljudske pevke iz Skorbe, Jurov-ski fantje, Olga Vidovič z recitacijo, Gmajnarice in Štajerski koledniki. V cerkvi so tudi opravili obred zaobljube za kletarja, v katerem so sodelovali župan, župnik in novi kletar. Dosedanji kletar Stanko Žni-dar iz Gerečje vasi je novemu kletarju nadel kletarsko lento, izročil mu je kletarski pribor, pipo in kladivo, ter ga oskrbel s prvimi nasveti za začetek kletar-jenja.
Na osrednji prireditvi v šotoru so za kulturni utrip poskrbeli člani godbe na pihala
Foto: Črtomir Goznik
Osem let prireditve "Iz mosta vino - pridi na Hajdino!" in osem kletarjev leta, letošnji je Franc Širovnik iz Kungote (prvi na desni), ob županu Radoslavu Simoniču.
iz Taluma, Štajerski frajtonarji, Ula Šegula, Špela Huzjan in Uroš Sagadin, v veselem delu, ki je sledil uradnemu, pa so vižali člani ansambla Ptujskih pet. Župan občine Hajdina Radoslav Simonie je v svečanem
Foto: Črtomir Goznik
V hajdinski kulturni dvorani je bilo na ogled več razstav, med njimi tudi dokumenti o trasi avtoceste Slivnica-Draženci, ki naj bi jo začeli graditi v letu 2007
govoru spomnil na dosežke, ki so jih dosegli v prvih petih letih delovanja občine. Veliko jih je, nanje so ponosni, navdajajo jih z veseljem. Zdaj, ko je trasa avtoceste Slivnica-Draženci umeščena v prostor, si želijo, da bi tudi v dokončni umestitvi in izgradnji dosegli najvišje soglasje vseh, ki bodo ob gradnji tako ali drugače prizadeti. V občini si bodo prizadevali, da bi bilo tega čim manj in da bi bila trasa okoljevarstveno in družbeno čim bolj sprejemljiva. Prioriteta v delu občinskega sveta v naslednjih letih bodo aktivnosti, ki bodo pripeljale do tega, da se bo avtocesta v resnici pričela graditi v letu 2007, da bi se lahko zgradila do leta 2010, zatem pa gradnja nadaljevala proti Gruško-vju, do hrvaške meje. V letu 2004 si želijo v občini Hajdina pričeti gradnjo bodočega občinskega središča. "Tudi v občini Hajdina si želimo v bodoče dostavno pošto in v tem sklopu urejen plačilni in drugi promet, bankomat, ambulanto splošnega zdravnika, nekaj občini primernih poslovnih pro-
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinčani znajo praznovati in tudi delati. Ko je treba, delajo vsi. Za prigrizek in slastno pecivo so letos poskrbele članice vseh štirih društev gospodinj iz občine Hajdina in Društvo gospodinj iz Kungote. Na fotografiji članice Društva gospodinj Draženci.
storov ter stanovanj. Želimo si tudi pravo trgovino in gostilno. Naša želja je tudi modernizacija ceste od Term Ptuj do mostu preko kanala v Slovenji vasi ter da bi Dravske elektrarne Maribor pričele s širitvijo kanala," je v svojem svečanem govoru med drugim poudaril hajdinski župan Radoslav Si-monič, ki je tudi ponosen na letošnjo finalistko mis Slovenije Moniko Zajšek iz Skorbe in finalistko za kmetico leta Dragico Meglič, ki je prav tako doma iz Skorbe.
Na osrednji prireditvi ob petem prazniku občine Hajdina so podelili letošnja občinska priznanja in priznanje župana. Občinska priznanja so prejeli Franc Tomanic iz Gerečje vasi za prispevek pri razvoju vaške skupnosti Gerečja vas, Alojz Podhostnik iz ŠD Slovenja vas za izredno plodno delo na področju nogometa, in Kulturno društvo Stane Petrovič Hajdina, ki je pred kratkim praznovalo 90-letnico uspešnega dela na področju kulturnega poustvarjanja. Priznanje župana občine Hajdina pa je letos šlo v roke vsestransko aktivnega Jožeta Vratiča z Zgornje Hajdine. Podelili so tudi pokale za športne dosežke in priznanja za vzorno urejen stanovanjski objekt, kmetijo, poslovni objekt in vaško skupnost. Priznanja so prejeli vaška skupnost Zgornja Hajdina, kot najlepše urejena vaška skupnost, hotel Roškar Hajdoše za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija In-tihar, Gerečja vas, za vzorno urejeno kmetijo, družina Cartl, Zgornja Hajdina, zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Kmetič, Slovenja vas, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Ambrož, Skorba, bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo ter Marjeta in Jože Zupanič, Spodnja Hajdina, bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
Bukovci • Šesta Vesela jesen
V občini Markovci so osrednjo svečanost ob praznovanju martinovega pripravili v Bukovcih. Vesela jesen, kot so poimenovali prireditev, ki so jo letos organizirali že šesto leto zapored, se je odvijala pred tamkajšnjim gasilskim domom. Poleg novega vina, ki ga je blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec, so poskrbeli tudi za dobro, sicer zelo močno, kuhano vino, pravo domačo južino in pečene kostanje. Kulturni utrip so prireditvi dodali bukovski vaški pevci (na fotografiji), učenci OŠ Markovci pa so prebrali nekaj svojih spisov na temo martinovo in alkohol.
Mojca Zemljarič
Lenart • Deveto Martinovanje
V soboto, 8. novembra, je v Lenartu na Trgu osvoboditve potekalo tradicionalno, deveto Martinovanje, ki so ga organizirali občina, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana ter društvo vinogradnikov Lenart. Martinovanje seje s kulturnim programom pričelo ob 11. uri. Nastopili so člani pihalnega orkestra MOL iz Lenarta, ljudske pevke KD Trojica iz Sv. Trojice, folklorna skupina KD Marija Snežna in moški pevski zbor Obrtnik Lenart. Program je povezovala Romana Fekonja. Krst mošta so opravili člani gledališke skupine TRIJE MU-TECI iz Kulturno umetniškega društva Maska iz Šentilja (na fotografiji). Za dobro voljo pa je skrbel ansambel Slo-venjegoriški fantje. Organizatorji so poskrbeli za dobro jedačo in pristno domačo kapljico, tako da so se številni obiskovalci, ki so v Lenart prišli od blizu in daleč, lahko okrepčali in odžejali s slovenskogoriško kapljico.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Prisegla Martina IX.
V sklopu martinovanja v ljutomerskem hotelu Jeruzalem je Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer okronalo vinsko kraljico za leto 2004 oz. Martino IX. Od minule sobote je vinska kraljica Ljutomera 20-letna študentka mariborske Pedagoške fakultete Mihaela Lipovec iz Radomerščaka v občini Ljutomer (na fotografiji skupaj s predsednikom Društva vinogradnikov in prijateljev vina ljutomer mag. Slavkom Žalarjem). Martino IX. je posebna komisija ljutomerskega društva izbrala preko javnega razpisa, saj je pokazala najboljše poznavanje vinogradniško-vinarske dejavnosti in področja promoviranja vin. Nova vinska kraljica Ljutomera je imenovana za naslednje leto, v katerem bo zastopala ljutomerska vina in sodelovala na vseh prireditvah, povezanih s promocijo občine Ljutomer.
Ptuj • Celoletno praznovanje je končano
Ob jubileju nad petdeset prireditev
že v prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali o veličastnem zaključku letošnjega praznovanja 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ob koncu so odkrili kip, portret Franca Ferka, ustanovitelja ptujskega muzeja, odprli razstavo Ptuj z okolico v 20. stoletju, restavratorsko-konservatorsko delavnico za kovino ter predstavili dokumentarni film o Pokrajinskem muzeju Ptuj.
O Francu Ferku smo že spregovorili v prejšnji številki, ostale prireditve predstavljamo danes.
Ptuj z okolico v 20. stoletju
Zgodovinska zbirka Ptuj z okolico v 20. stoletju predstavlja dogodke in zgodbe, ki so vplivale na razvoj mesta Ptuja in okolice. Zbirka je postavljena v kletnih prostorih, v celicah in v hodniku stavbe nekdanjih ptujskih zaporov, kjer je danes tudi uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj. V tej stavbi so bili zapori od leta 1844 do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Med drugo svetovno vojno so Nemci, okupatorji, tja zapirali zavedne Slovence, ki so jih kasneje izselili v Srbijo in na Hrvaško. Naslednji zaporniki so bili aktivisti Osvobodilne
fronte in njihovi simpatizerji, ki so bili izpostavljeni hudemu mučenju. Od tu so mnoge odpeljali na streljanje v Maribor in Celje, mnogi pa so bili odvedeni v nemška koncentracijska taborišča. V tem zaporu je po nečloveškem mučenju 18. avgusta 1942 umrl tudi član OF in borec Slovenskogoriške čete, narodni heroj Jože Lacko.
V petih celicah in v hodniku je predstavljeno obdobje med koncem 19. stoletja in letom 2003. V smislu razvoja mesta so s fotografijami in v digitalni obliki predstavljena društva, narodnostna nasprotja, šolstvo, narodnoosvobodilni boj na ptujsko-ormoškem območju, socializem in reforme, ki jih je prinesel in osamosvojitev
Foto: F
Nova restavratorska delavnica za kovino
V celici številka 9
Ptuj • Komorni moški zbor
Za muzejski jubilej
V petek, 10. oktobra, seje v viteški dvorani na ptujskem gradu predstavil Komorni mo{ki pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. Zbor, ki v leto{-njem letu praznuje svojo petdesetletnico, je tokratni koncert namenil 110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Ptujski pevci so predstavili dela Palestrine, Lassa, Morleya, Mokranjca, Foersterja, [vare, Pavšića, Lebiča, Ježa, Cosetta, Mihelčiča in Gregorca ter v enournem pevskem nastopu navdušili občinstvo, ki jim ni dovolilo odhoda z odra. Zato so ptujski pevci dodali kar tri dodatne pesmi, kar sicer ni njihova navada.
Zbor je uvodoma predstavila Nataša Petrovič.
fl
Slovenije ter posebej Ptuj med letoma 1991 in 2003.
Zbirko sta predstavila avtorja: mag. Nataša Kolar in Martin [teiner, ki sta posebej poudarila, da zbirka ni konstantna, temveč se bo po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.
Restavratorsko -konservacijska delavnica za kovino
Ob restavratorski delavnici za tekstil in les ima Pokrajinski muzej Ptuj tudi konservacijsko restavratorsko delavnico za kovino, ki ima že tudi lepo zgodovino, saj začetki preparacije, kot so to dejavnost včasih imenovali, segajo v obdobje med obema vojnama, ko je za arheološko gradivo skrbel Janez Gojkovič. To delo je kasneje nadaljeval Stanko Gojkovič, pa sedanji arheolog Ivan Žižek, od leta 1986 pa Danilo Goričan. Takrat se pravzaprav delokrog konservatorsko-restavratorske delavnice razširi na kovino za vsa zgodovinska obdobja.
Do sedaj je bila delavnica v dominikanskem samostanu, sedaj pa deluje v stavbi bivših zaporov. Novi delovni prostori omogočajo, po besedah direktorja Aleša Ariha, bolj organizirano in zaradi nove opreme tudi bolj kvalitetno delo. Primanjkuje pa jim kadrov, saj ima Pokrajinski muzej Ptuj največ kovinskega gradiva v vsej Sloveniji, zaposlenega pa le enega konservatorja.
V	muzeju načrtujejo v prihodnosti ponovno odprtje restavratorske delavnice za keramiko.
Delo delavnice je predstavil Danilo Goričan.
Film o Pokrajinskem muzeju
Ogledali smo si tudi dokumentarni film o Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki ga je režiral Bojan Labovič, ki je na predstavitvi dejal, da je ptujski grad in ptujski muzej kot skrivališče podob, saj pogled iz ptujskega gradu odseva prepletajoče se zgodbe iz bogate zgodovine mesta ob Dravi. Ptujski muzealci so in še vedno odkrivajo poglede čez obzidje moči strnjene v drobnem in moči razširjene v veličastnem. Dolga in slikovita pot od utesnjenih prostorov nekdanje ptujske gimnazije do današnjega zavetja kar šestnajstih ptujskih, ormoških in bližnjih streh, je zrcalni odsev pomena mesta v preteklosti in obenem navdih za vsakega ustvarjalca.
V	filmu so predstavljeni vsi segmenti delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj z besedilom, ki sta ga napisala Bojan Labo-vič in Polona Vidmar, za glasbeno podlago pa je poskrbela dr. Darja Koter, snemalec je bil Kristjan Sande.
Franc Lačen
Bojan Labovič, režiser filma
Danilo Goričan, vodja restavratorske delavnice za kovino
Mag. Nataša Kolar, soavtori-ca razstave
Martin Steiner, soavtor razstave
Tednikova knjigarnica
Morda smo res tukaj zato, da se igramo
Moj otrok me večkrat preseneti z različnimi vprašanji. Eno zadnjih takih se je na primer glasilo: "Očka, čemu si sploh na svetu?'
I ' ^jTBSffl \
I OTR ^ SP /KŠUJBlOf NOBELOVCI OfïîGOV RJA JO
Taka in podobna vprašanja me za trenutek vržejo s tira. Nato pa se odločim, da odgovorim z vprašanjem: "Kaj pa ti misliš, zakaj živim'?'
Medtem ko razmišlja in tuhta, se njegovo petletno čelo namršči, nakar prav počasi odgovori: "Zato, da me zjutraj pelješ v vrtec ... Da mi zvečer bereš pravljice ... Da mi pripraviš vodo za kopanje... Da se z menoj igraš..."
Ne morem si kaj, da ne bi zavzdihnil: "Kako čudoviti, globoki in smiselni vzroki za življenje!' Moje življenje torej ne bi imelo nobenega smisla, če ne bi imel otročiča, ki ga vozim v vrtec, mu smem zvečer brati, mu pripraviti kopel in se z njim igrati."
"In zakaj si ti na svetu?' ga vprašam.
"Da se igram," reče preprosto.
In nato se igrava.
Otroci vedno znova postavljajo najbolj zahtevna vprašanja kar tako, mimogrede. Kateri odrasli pa bi vprašanje, kot je "Čemu sploh si?' kar tako postavil drugemu odraslemu?
Zelo pogosto na taka težavna vprašanja ne znamo odgovoriti. Od kod pa naj vem, čemu sploh sem na svetu, ko pa včasih zjutraj ne vem niti tega, ali si za zajtrk želim kavo ali čaj.
Čeprav (ali ker) ne znamo odgovoriti, se vseeno nekaj zgodi. Igra. Kdo ve, ali bi se igrala tudi, če ne bi bilo takih ali drugačnih presenetljivih vprašanj. Vprašanja sama po sebi sprožijo neko dogajanje. So kot motor življenja. Že samo dejstvo, da je bilo postavljeno vprašanje in začnemo razmišljati o odgovoru, podžge našo domišljijo...
Kakor koli že, človek si od vekomaj zastavlja vprašanja: Od kod izviramo? Kam gremo? O čem razmišljaš, dragi? Ali smo res sami v tem našem vesolju? Ali imate kakšno prosto dvoposteljno sobo? Zakaj je sneg bel? Ali je čisto zares bel, ali samo tako izgleda? Je po smrti res življenje?...
Velika vprašanja, majhna vprašanja, neumna vprašanja, trapasta vprašanja, dobra vprašanja, enostavna vprašanja, težavna vprašanja — vse življenje je polno vprašanj...
Enaindvajset 'močnih vprašanj in še bolj močnih odgovorov" je zbranih v knjigi OTROCI SPRAŠUJEJO, NOBELOVCI ODGOVARJAJO, kije te dni izšla pri založbi Didakta iz Radovljice. Odgovore je zbrala Bettina Stiekel, uvod je napisal Axel Hacke, ilustracije je prispevala Ayse Romey, knjigo je prevedla Jana Ambrožič.
Knjiga je zelo zanimivo čtivo za otroke od desetega leta dalje, pa tudi odraslim jo zelo priporočam, saj spominja in obnavlja temeljna znanja različnih področij: od matematike, politike, fizike, šolstva, literature ... Nobelov nagrajenec za fiziko 1985, Klaus von Klitzing, pojasnjuje osnovne naravne delce in zakonitosti, ko odgovarja na vprašanje, zakaj je pudnig mehek in kamen trden. Šimon Peres, nobelovec za mir 1994, odgovarja na vprašanje, kaj je politika. Kaj delajo znanstveniki duhovito, pojasnjuje Nobelov nagrajenec za kemijo 1986, John C. Polanyi. Nobelovec za ekonomijo 2000, Daniel Mc Fadden, pojasnjuje, zakaj so nekateri revni in drugi bogati. Nobelov nagrajenec za medicino 1993, Richard J. Roberts, govori o zdravi prehrani, ko odgovarja na vprašanje, zakaj se ne smemo prehranjevati samo z ocvrtim krompirčkom. Kaj je ljubezen, pojasnjuje nobelovec za mir 1989, Njegova Svetost 14. Dalajlama ... In še petnajst drugih odgovorov Nobelovih nagrajencev je porok in vabilo branju. Knjiga, kije prijazno in vabljivo oblikovana, je manjšega formata in ima 174 strani ter skupaj 21 vprašanj, ki zahtevajo nekaj predznanja.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Viktorinov večer
V znamenju sv. Viktorina
25. oktobra je na Ptuju potekal mednarodni znanstveni simpozij ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega.
Vsako proučevanje tega znamenitega moža, znanstvenika in cerkvenega dostojanstvenika je tudi doprinos k boljšemu poznavanju in vrednotenju Viktori-novega dela in življenja in hkrati k zavedanju, iz kakšnih korenin izhajamo Ptujčani. Ob tej priliki je izšel zbornik razprav, s katerimi so znanstveniki iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Italije predstavili številna nova spozna-
nja o ptujskem škofu. Zbornik je uredil pobudnik simpozija p. dr. Slavko Krajnc.
Nekatera nova spoznanja bo predstavil na Viktorinovem večeru v petek, 14. novembra, z začetkom ob 19. uri. Glasbeno bo večer obogatil zbor sv. Viktorina. Vabljeni torej na najbolj Viktorinov večer doslej, saj bo ves v znamenju svojega imena!
DE
Sveti Tomaž • Literarni večer
Spoznajmo F. K. Meska
Minuli petek je kulturno društvo z literarnim večerom naredilo lep uvod v Meskovo leto.
Prihodnje leto se bodo pri Sv. Tomažu v počastitev 130. obletnice rojstva in 40. obletnice smrti posvetili spominu na rojaka Franca Ksavra Meška, pisatelja in župnika. Priprav-Ijajo obširen program, v katerem bodo učenci osnovne šole spoznali delo in osebnost F. K. Meška ter življenje v njegovem
času. Povezali se bodo s prebivalci Sel, kjer je kot župnik služboval, in poskušali čimveč izvedeti o njem. V projektu bodo sodelovala vsa domača društva.
Delček spominov so obiskovalcem literarnega večera že natrosili pisateljevi sorodniki. Iz njihovih pričevanj smo izve-
Pa brez zamere
Za kaj sploh gre
Sporna dikcija ministra
Zadnje čase smo v medijih lahko priča pravi poplavi argumentov in razprav, povezanih z zunanjim Dimitrijem Ruplom. Zdi se, da imajo o tem kaj povedati vsi, ki v državi kaj veljajo. Najbolj v oči pa pri vsem tem bodejo prav obsojanja vredni, nepravilni in zavajajoči televizijski nastopi ministra Rupla samega, ki si jih le-ta zadnje čase privošči. Zakaj obsojanja vredni, napačni in zavajajoči? Zakaj minister dela tu napako, še več, zakaj govori neresnico? Seveda je logično vprašanje, ki se ga sedaj mora vprašati bralec, kako si lahko spodaj podpisani privošči, da ministra Rupla obsoja že vnaprej, ko pa mu ni (še) nič dokazano. Zakaj si lahko privošči, da ga kar tako, tebi nič meni nič, spozna za krivega?
A tukaj v prvi vrsti ne gre za to, da bi zunanjega ministra že vnaprej, a priori obsojali zagrešitve kaznivega dejanja. Sploh ne. Spodaj podpisani pravzaprav ministru od vsega srca želi, da bi iz te štorije izšel neporažen in opran vsake krivde, pa ne toliko zato, ker ga ima tako rad, ampak zato, ker bi to, ob neoporečnem dokaznem postopku seveda, pomenilo, da si ljudje, ki to državo vodijo, vseeno ne morejo kar tako transparentno, vsem na očeh, na glavo napocati pol tone masla, ob tem pa se smejati ljudstvu v brk, se pravi, to bi vsaj do neke mere pomenilo, da države ne vodijo pokvarjenci, ki res ne bi imeli nobenega občutka za moralnost, odgovornost do ljudstva in vsaj približnega spoštovanja predpisov.
Tukaj torej sploh ne gre za vprašanje, ali je minister Rupel kriv ali ne, tudi za to ne, ali je proti njemu res sprožena medijska gonja, kot sam tarna že tam nekje od obdobja referenduma o vstopu države v severnoatlantsko zavezništvo, pa tudi za to ne, ali obstaja res neka znotraj-koalicijska, znotrajvladna ali kar znotrajLDSovska zarota proti njemu; ne gre niti za to, ali res obstajajo ljudje, ki bi najraje videli, da minister ne bi bil več med živimi, kot se je sam izrazil v intervjuju za neko slovensko revijo. Ne. Gre za nekaj popolnoma drugega. Gre za njegove izjave, podprte z izlivi zgražanja in besnih strel, ki letijo izpod čela, češ kako si lahko nekdo, še posebej neko tožilstvo, privošči, da gre proti njemu, ministru, sprožat neke preiskave, ki lahko privedejo tudi do kazenske ovadbe. Gre za to, da minister Rupel rohni nad nezaslišanim dejstvom, da si je tožilstvo, ki ga (po njegovem) imenuje vlada, sploh drznilo posumiti v čistost njihove gnade zunanjega ministra ter proti njemu sprožiti omenjeni postopek.
In izključno za to nam tukaj gre. Gre nam za dejstvo, da minister misli, da je nad sodno oblastjo, še huje, da misli in se izraža, kot da v Sloveniji ne bi bilo z ustavo zajamčene delitve oblasti na sodno, izvršno in zakonodajno, ki so med seboj neodvisne (kar je, mimogrede, eden bistvenih temeljnih garantov demokracije). Gre nam tudi za to, da minister pozablja še eno temeljno ustavno določbo, namreč, da smo pred zakonom vsi enaki. Da tukaj prav nič ne šteje (naj ne bi štelo), ali si najbolj zarukan klošar v Sloveniji ali pa taka živina, kot je zunanji minister. Pred zakonom smo vsi enaki. In ne eni bolj enaki, drugi pa manj. In nihče, nihče ni izven zakona, kaj šele, kot dajejo slutiti pretekle izjave ministra Rupla, nad zakonom.
To je tisto, kar pri vsej stvari najbolj moti in zaskrbljujoče bije v oči. In če sipo eni strani zaradi zgoraj podanih razlogov srčno želim, da bi minister Rupel iz te epopeje izšel čist kot solza, pa me po drugi strani takšna dikcija in tolmačenje, kot ju uporablja Dimitrij Rupel, spravljata v hude dvome glede pojmovanja prava in ustavnosti s strani ljudi, ki vodijo našo državo.
Gregor Attč
deli, da je bil Meško zelo skromen človek. Svoje imetje od avtorskih honorarjev je razdelil beračem in vsem potrebnim pomoči, ki jih je bilo v tistih časih veliko. Njegova osebna skromnost se je na drugi strani dopolnjevala z izjemno rado-darnostjo do drugih ljudi. Poleg tega je zelo rad obdaril tudi svoje številne male sorodnike, nečake in nečakinje, ki jim je ta velikodušnost ostala v prijetnem spominu. Sicer je bil zelo preprost človek, majhnih zahtev, a z velikim čutom za red in
foto vki
Člani KD F. K. Mesko so predstavljali odlomke iz del umetnika, čigar ime nosi njihovo društvo.
čistočo. Za razliko od mnogih duhovnikov ga je krasilo tudi dovolj človeških vrlin, da si je ta red zagotavljal sam. Pri tem ga ni niti najmanj oviralo, da je bil v cerkveni hierarhiji zelo visoko. Kljub temu pa je njegova
soba izgledala precej neurejeno, saj so bile povsod naložene knjige. Na stolih, mizah, po tleh in povsod je ležal drobiž, se spominja Tomo Breznik. Ko sta bila z bratom na obisku in so se zadrževali v njegovi sobi,
je Meško moral maševat. Na njuno veliko presenečenje ju je povabil, da ga počakata, vendar naj se ničesar ne dotikata. Eno majhno šibkost pa je Meško le imel: domače sirove pogače. Ker je veliko pešačil, je bil za svoja leta zelo čil.
V kulturnem programu so nastopili Jasmina Dovnik, Primož Kirič, Božo in Marko Lalič ter Lea Majcen. Literarna dela so se zlivala v celoto z glasbo, ki je bila tokrat profesionalna. Nastopila sta profesorja Bojan Zelenjak - klarinet in Metka Žižek - klavir. Ob koncu prireditve, ki jo je režirala Alenka Čurin Janžekovič, je v imenu župnije Sv. Tomaža župnik Stanko Matjašec povedal, da se bodo tudi v cerkvi pridružili spominu na Meška. Na prvo adventno nedeljo bodo razglasili pričetek leta, posvečenega spominu na F. K. Meška. viki klemenčič ivanuša
Ormož • Gimnazijske delavnice
Ce nisi copatar, boš še ostal!
Tako menda piše na zidu enega londonskih pubov in Evgenu Juriču je bil napis tako všeč, da ga je vključil v enega svojih aforizmov, kajti: "Resnica, obrnjena na šaljivo plat, je veliko bolj sprejemljiva in prebavljiva."
Evgen Jurič je bil rojen leta 1937 in je svoje življenjsko poslanstvo našel v humorju. Izdal je 16 knjig s humorno vsebino, deloval pa je tudi kot novinar in urednik humorističnih vsebin v različnih časopisih. 22 let je bil, največ časa neodgovorni urednik legendarnega Pavli-he. V vsaki številki so objavili okrog 400 šal. O prenehanju izhajanja edinega slovenskega humorističnega lista z dolgo zgodovino pravi le, da ga je zakrivilo politično zdraharstvo. Sicer pa je humorističen časopis težko delati, ker zahteva specifični profil sodelavcev. Biti morajo bolj literarno podkovani kot kolegi, ki poročajo o vsakdanjih dogodkih, in imeti smisel za humor. Evgen Jurič je tako v svojem življenju predelal okrog pol milijona šal,
zato mu je težko prodati kakšno novo, ki je še ni slišal. Takšnih se vedno zelo razveseli.
Pravi, da je humor sidro v njegovem življenju. Najraje ima židovski humor, ki je menda zelo podoben slovenskemu in tudi sicer naj bi si bila naroda v marsičem podobna. Svoje navdušenje nad judovskim humorjem je zbral v knjigi Šalom za šalo. Poklonil se je tudi Slovencem v knjigi O Sloveniji in Slovenkah - slovenska zavest je zavist. Če za Slovenceljna nima veliko posluha, pa je podložen ženskim čarom. Zlobne in resnične šale so zbrane v Dame brez pižame in menda še vedno velja, da prav sladke ženske moškim najbolj zagrenijo življenje. Tiste, ki imajo lepe noge, se rade pustijo nositi po rokah. Pred leti pa je veljal afo-
foto vk
Evgen Jurič: "Zakaj Štajerci toliko pijejo? Ker ne morejo več in ker so radi na tekočem."
rizem Če sem se skregal z Milico, me je odpeljala Marica. Pa Jurič ni vedno piker le do žensk: Veste zakaj ženske veliko govorijo? Ker je moškim težko kaj dopovedati. Med aforizme življenjskih resnic sodi tudi ta : Mladi moški ponoči hodi k ženskam, starejši k hla-
dilniku. Posebno spoštovanje goji Jurič do vina. Liter vina žensko zelo polepša, zlasti, če ga spije moški. Tudi politiko ima rad na jeziku: Fant, ki ni posebno bister, za kazen bo postal minister.
V okviru delavnic Izrazi se, ki potekajo na Gimanziji Ormož, je Evgen Jurič dijakom predstavil vse humorne literarne zvrsti, razložil razliko med njimi in prebral kakšnih 100 aforizmov, ki so dodobra nasmejali prisotne. Pravi, da imamo Slovenci radi humor, saj je bila njegova knjiga 1001 šala izdana v za naše razmere bajni nakladi 10.000 izvodov in bila razprodana. Humor je po Juri-čevem prepričanju edino zdravilo, ki si ga vsak predpiše sam, ki ga ni mogoče predozirati in nima stranskih učinkov.
viki klemenčič ivanuša
Lenart • 10 let galerije Krajnc
Razstava mladih ustvarjalcev
V petek, 7. novembra, je bila v Galeriji Konrada Krajnca v Lenartu otvoritev likovne razstave 6. poletne likovne delavnice za mlade.
Razstavljena dela so nastala na poletni delavnici za mlade, ki sta jo organizirala Galerija Konrada Krajnca iz Lenarta in likovno društvo Lajči Pandur na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih pri Cerkvenjaku junija letos. Na delavnici je sodelovalo sedem mladih likovnih ustvarjalcev (Sara Jurančič in Barbara Škerget iz Lenarta, Larisa Žmavc, Dejan Firbas, Tomaž Rajh in Patricija Kocbek, vsi iz Cerkvenjaka in Mitja Vrabel iz Voličine). Dela so nastajala na temo: ^"Vas domača - oj, Slovenske ve gorice". Delavnice je vodil mentor in lastnik galerije Konrad Krajnc, letos ob pomoči strokovnih sodelavcev akademskega slikarja Rada Jeriča, prof. Mirka Žmavca in Urške Krajnc.
Petkovo razstavo je odprl župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, o razstavljenih delih pa je govoril prof. dr. Mirko Jutršek. Ker so prve štiri delavnice potekale na otoku Krku, se je slovesnosti udeležil tudi župan občine Dobrinj z otoka Krka Neven Komadina.
Razstava bo odprta do 20. novembra, od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.
Zmago Šalamun
Skupinska fotografija udeležencev 6. likovne kolonije z županom občine Cerkvenjak Jožetom Kranerjem (prvi z desne), prvi z leve prof. Mirko Žmavc, nato vodja delavnice in mentor Konrad Krajnc
Podlehnik • Inovativni učiteljici izdali knjižici
Da bo poletna šola še bolj zanimiva
Pred štirimi leti smo v Tedniku pisali o učiteljicah četrtega razreda osnovne šole Martina Koresa iz Podlehnika Zdenki Golub in Metki Gumilar, ki sta za projekt Šola v naravi, za delovni zvezek za poletno šolo v naravi, prejeli prvo nagrado v okviru natečaja Inovativni učitelj '99 založbe Rokus. Za laskavi naslov se je potegovalo 76 učiteljev in učiteljic z 42 inovacijami. Zdaj sta izdali tudi knjižico Poletne šole v naravi. Zdenka Golub pa tudi knjižico Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih iger.
Že odkar sta vstopili v razred, pred otroke, sta si Zdenka in Metka prizadevali, da bi ne bili stereotipni učiteljici. Tudi zunaj šole sta razmišljali, kako jo narediti vsebinsko privlačnejšo za otroke. V raziskovalno in inovativno delo ju je že pred leti povabil dr. Štefan Čelan, takrat še direktor ZRS Bistra. Že pred štirimi leti sta svoje dotedanje izkušnje iz poletnih šol kot posebnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v hotelskem naselju Ankaranu zbrali v zajetno gradivo in ga uredili v delovni zvezek za poletno šolo v naravi z delovnim naslovom Kapljice znanja, s katerim sta želeli sebi in drugim učiteljem olajšati delo v poletni šoli v naravi na morju. Delovni zvezek gradi na načelih postopnosti, sistematičnosti, prisotno je prehajanje od bližnjega k daljnjemu, od lažjega k težjemu.
Sedaj še knjižici
Po štirih letih od izdaje delovnega zvezka je Zdenki Golub in Metki Gumilar uspelo izdati knjižico Poletna šola v naravi pod naslovom Na poti proti morju in soncu v zbirki Modre ideje Založbe Educa, Zdenki Golub pa še knjižico Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric. Šola v naravi je po zakonu o osnovni šoli vključena v razširjen
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Golub, učiteljica 4. razreda OŠ Podlehnik.
program, kar pomeni, da ga šola mora organizirati. Knjižica inovativnih učiteljic Zdenke Golub in Metke Gumilar ponuja realizacijo ciljev učnih načrtov z raznolikimi oblikami in metodami dela v avtentičnem okolju, je v popotnico knjižici zapisala urednica zbirke Tatjana Krapše. Zdenka Golub in Metka Gumilar sta tudi prvi avtorici, katerih knjižice so bile izdane v založbi Educa. V nastanek knjižice sta avtorici vložili veliko svojega truda, dolgoletnega dela in izkušenj. Zdenka Golub je učiteljica v četrtem razredu osnovne šole 22 let, Metka Gumilar 15 let. Zdenka je ena izmed začetnic uvajanja poletne šole v naravi. Že na začetku je skupaj z
Foto: Črtomir Goznik
Metka Gumilar, učiteljica 4. razreda OŠ Kidričevo.
drugimi učitelji spremljevalci ugotovila, da je potrebno za učence pripraviti dodatne naloge, čeprav naj bi bil poudarek v poletni šoli v naravi v telesnovzgojnih vsebinah. Ker so učitelji z učenci 24 ur na dan, jih morajo primerno zaposliti, da bodo lahko dosegli tudi realizacijo učnega načrta, je o motivih za pripravo in izdajo knjižice o Poletni šoli v naravi, povedala Zdenka Golub. "S sodelavko sva že pred leti ugotovili, da med številnimi in raznovrstnimi pedagoškimi publikacijami ni ustreznega gradiva, ki bi bilo primeren učni pripomoček za učence v poletni šoli v naravi. Porodila se nama je misel, da bi z izdajo takšne knjižice olaj-
Ptuj • Zlati maturanti že študenti
Filozofija, glasba in književnost
Za današnjo številko štajerskega tednika smo poklepetali z Alešem Zorcem iz Zabovcev, še enim izmed letošnjih zlatih maturantov ptujske gimnazije.
Osnovno šolo je danes de-vetnajstletni Aleš obiskoval na Ptuju (OŠ Mladika). Kot pravi, se je nato na gimnazijo vpisal, ker ni imel izoblikovanega stališča o tem, kaj bi rad postal in počel. Sicer pa dodaja, da takrat sploh ni razmišljal, da bi se vpisal v katerokoli drugo srednjo šolo. V teh dneh pa si zlati maturant Aleš že nabira novo znanje na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer študira
primerjalno književnost in filozofijo. Kot pravi, se je za ta študij odločil, ker si želi med študijem pridobiti čimveč znanja, ki mu bo pomagalo pri razmišljanju in razumevanju stvari.
Med predmeti, ki jih je obiskoval v gimnaziji, so ga zanimali prav vsi, najraje, pravi, pa se je spoprijemal s težje razumljivimi stvarmi, ki so mu dale misliti in so bile zaradi tega to-
Aleš Zorec
liko bolj zanimive. Čeprav je Aleš na maturi dosegel 31 točk, poudari, da se na maturitetne preizkuse ni veliko pripravljal. Izmed izbirnih predmetov si je za maturo izbral geografijo in fiziko, na višjem nivoju pa se je odločil opravljati matematiko in angleški jezik. Za slednjega meni, da se mu je zdel kar težek, predvsem zaradi eseja.
Kot študentu filozofije se mu zdi študij zanimiv predvsem zaradi tega, kako profesorji razlagajo svet, izredno zanimive pa so mu tudi moderne alternative.
V prostem času se Aleš zelo veliko ukvarja z glasbo. Poleg tega, da je vpisan v šesti razred nižje glasbene šole, ki bi jo želel dokončati in se vpisati v srednjo glasbeno, igra tudi pri ptujskem pihalnem orkestru in v ptujskem big bandu. Sicer pa je tudi član glasbene skupine Skul, ki igra v glavnem alternativno zvrst glasbe. Poleg študija in glasbe pa svoj prosti čas namenja lenarjenju - tako baje pravi njegova mama.
MZ
šali delo sebi in hkrati pomagali tudi ostalim, učencem in učiteljem. Priprava knjižice je bila izredno zahtevna naloga, ki je od naju zahtevala veliko osebnega prizadevanja in strokovnega znanja. Je rezultat najinega usklajenega dela. Brez dolgoletnega nabiranja izkušenj pri izvajanju poletne šole v naravi pa knjižice po vsej verjetnosti ne bi bilo," je dodatno pojasnila nastajanje knjižice Poletne šole v naravi soavtori-ca Metka Gumilar.
"Otroci se šole v naravi zelo veselijo. Tisti, ki z otroki radi delamo, se še prav posebej trudimo, da učencem šola v naravi ostane v nepozabnem spominu. Knjižica Poletna šola v naravi zajema najrazličnejše
naloge za učence. Zasnovana je tako, da učenci rešujejo naloge neposredno vanjo. S tem odpade tudi izgubljanje dragocenega časa za fotokopiranje. Pomembno je še povedati, da ima marsikateri učenec, ki se pri delu v razredu ne more uveljaviti, pri drugačnih oblikah in metodah dela v šoli v naravi dovolj priložnosti, da se izrazi na drugačen način, " sta še dodali avtorici Zdenka Golub in Metka Gumilar.
V zbirki Modre ideje založbe Educa je izšla tudi knjižica Zdenke Golub pod naslovom Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric. Namenja jo učencem, mentorjem lutkovnih interesnih dejavnosti, izvajalcem izbirnega predme-
ta gledališki klub v devetletni osnovni šoli ter vsem, ki uživajo ob branju lutkovnih igric. Avtorica spodbuja k temu, da bi otroku ponudili lutko ob vsaki priložnosti, ker ga motivira pri vzgoji in učenju, mu privzgaja pozitiven odnos do življenja, ga uči delovnih navad, spoštovanja, spoznanja in ljubezni. Lutka je v pomoč staršem in učiteljem, zato priložnosti, ki jo ponuja kot vzgojna moč, v nobenem primeru ne gre zanemariti.
Zdenka Golub in Metka Gu-milar si želita, da bi Educa pridobila še druge sodelavce iz učiteljskih vrst, da bi svoje inovativno delo in ideje predstavili tudi drugim.
Javno predstavitev knjižic Poletna šola v naravi in Šolsko lutkovno gledališče, sta občini Podlehnik in Kidričevo, založba Educa iz Nove Gorice ter Območna izpostava JSKD Ptuj, organizirali 23. oktobra v dvorani v Podlehniku. Odziv je bil dober, za ubrane trenutke in dobro popotnico obema knjižicama so poskrbeli otroci in mentorji osnovne šole Martina Koresa Podlehnik.
MG
Ptuj • Gimnazija ob evropskem letu invalidov
Mladi prostovoljci in invalidi
V torek, 4. novembra, ob 13. uri so v knjižnici Gimnazije Ptuj odprli razstavo z naslovom O problematiki življenja invalidov. Na ogled so utrinki iz življenja invalidov v druženju z gimnazijskimi prostovoljci ter predstavljene aktivnosti nekaterih slovenskih in mednarodnih invalidskih organizacij in literatura, ki govori o invalidih, njihovih težavah in radostih.
Pri postavitvi razstave so sodelovale: dijakinja Barbara Žnidarko in mentorice Darja Rokavec, Klavdija Podhostnik, Sandra Hren in Jelka Kosi. Razstava je bila na ogled od 4. do 7. novembra.
Kulturni program ob otvoritvi razstave so izvedle članice angleškega dramskega gledališča Gimnazije Ptuj. Staša Dabič-Perica, Lina Habjanič in Barbara Kmetec so pod mentorstvom Klavdije Podhostnik predstavile skeč z naslovom "What's the love?", s katerim so našo šolo zastopale že 17. oktobra 2003 v Škofji Loki na tujejezičnem recitalu. Tematika Unescovega mednarodnega leta oseb s posebnimi potrebami je vključevala različne teme, med katerimi so dijakinje izbrale ljubezen.
Razstavo je odprla gospa ravnateljica Melani Centrih. V svojem nagovoru dijakom je poudarila, da z aktivnostmi v začetku novembra obeležujemo mednarodno leto invalidov, saj so aktivnosti na naši šoli skozi vse leto prežete s skrbjo za ljudi, ki kakorkoli potrebujejo pomoč drugih. Dejavnosti prostovoljcev na naši šoli so prežete z iskanjem novih poti, kako doseči sožitje z invalidi v vsakdanjem življenju.
Darja Rokavec, mentorica prostovoljcev Gimnazije Ptuj, je zapisala: "Ptujski gimnazijci v svoje aktivnosti vključujejo delo z invalidi in osebami s posebnimi potrebami vsako leto. Številni prostovoljci preživijo trenutke v Zavodu dr. Marijana
Borštnerja v Dornavi in v njihovih stanovanjskih skupnostih, v Sončku—varstveno-delavnem centru za osebe, obolele za cerebralno paralizo, in v Domu upokojencev Ptuj. S svojim prostim časom, mladostniško razigranostjo in z optimizmom enkrat tedensko polepšajo in obogatijo njihov vsakdan.
Pomagajo pa tudi pri številnih akcijah in izletih, ki jih organizirajo institucije, v katerih opravljajo prostovoljno delo. Varovanci vseh omenjenih institucij pa so bili tudi gostje naše šole. Dijaki so jim pripravili kulturni program, ogledali so si šolo in se zadržali v krajšem klepetu s prostovoljci."
V četrtek, 6. 11. 2003 ob 11. uri, so člani novinarskega krožka Gimnazije Ptuj pod mentorstvom Dušanke Pešec in Tatjane Pichler pripravili radijsko oddajo in spregovorili o sodelovanju ptujskih gimnazijcev z
invalidi in osebami s posebnimi potrebami. Prisluhnili smo tudi njihovi ustvarjalnosti in uživali ob branju pesmi Mojce Pichler iz njene pesniške zbirke Utripajoče zvezde in ob pesmi Ljubezen na prvi dotik skupine Slepi potnik.
Z razstavo, radijsko oddajo in z obiskom skupine dijakov prostovoljcev v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi se Gimnazija Ptuj pridružuje aktivnostim Mestne občine Ptuj in Lions kluba Ptuj ob evropskem letu invalidov. Sicer pa za ptujsko gimnazijo in za mnoge naše dijake pomenijo enotedenske aktivnosti več kot nekaj dni v letu, ko se spomnimo drugačnih. Smo redki, ki se zavedamo, da je njihova invalidnost velikokrat drugačnost v naših predstavah. Na rob jih postavljamo mi, ki mislimo, da smo zdravi, normalni, popolni. Dušanka Pešec in Jelka Kosi
Foto: Gimnazija Ptu
Pri postavitvi razstave so sodelovale: dijakinja Barbara Žnidarko in mentorice Darja Rokavec, Klavdija Podhostnik, Sandra Hren in Jelka Kosi.
Foto: MZ
Prejeli smo
Poravnava, d.o.o., v manj kot dveh letih odprla osem pravnih pisarn v Sloveniji
Odgovor na članek odvetnika Resnika, objavljen dne 6. 10. 2003
Glede na zavajajo~e in neres-ni~ne trditve odvetnika Resnika bi rad poudaril, da ima podjetje Poravnava, d.o.o. v Sloveniji osem (8) pravnih pisarn (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Kočevje, Portorož in Trebnje). Poravnava, d.o.o., ima redno zaposlenih osem strokovnjakov iz področja odskod-ninskega prava po večini so to univ. dipl. prav. in mag. znanosti. Zoper odvetnika Resnika bo podjetje Poravnava, d.o.o., tudi ukrepala zaradi širjenja neresnic in laži, kajti takšnih očitkov si podjetje ne bo dopustilo, sploh pa ne od odvetnika Re-snika. Poravnava, d.o.o., ponuja pravne storitve zastopanja na področju nepremoženjsko-pravnih zahtevkov (zastopanje strank v IZVENSODNEM postopku na zavarovalnici - prometne nesreče, nesreče na delovnem mestu, javnih prostorih ...). Predvsem bi rad poudaril, da se Poravnava, d.o.o., NE ukvarja z zastopanjem v sodnih postopkih. Družba si napak ne privošči. Izkušnje, ki so potrebne pri takšnem delu pa družba zagotavlja z visoko usposobljenimi kadri (univerzitetno diplomirani pravniki in magistri znanosti) ter zunanjimi sodelavci. Podjetje Poravnava, d.o.o., se ukvarja izključno s poškodbami pri prometni nezgodi in nezgodi na delu in ne z drugimi postopki, ki bi bili v tem primeru moteči za stranko, torej se stranki posvetimo stoodstotno.
Stranka oz. oškodovanec naših stroškov ne plačuje vnaprej niti med samim postopkom izvensodne poravnave. Omogočimo ji tudi izdelavo medicinskega izvedenskega mnenja, ki ga plačamo vnaprej in bistveno prispeva k višini odškodnine, stranke pa te stroške povrnejo šele ob izplačilu odškodnine.
2. Razlika uveljavljanja pravic pri odvetniku ali pri odškodninskem podjetju?
Bistvena razlika, ki je najbolj pomembna za stranko je ta, da pri nas stranka vnaprej dejansko nima nikakršnih stroškov, medtem ko je pri odvetnikih velikokrat potrebno že vnaprej vplačati določen znesek, kar poimenujejo akontacija. Na koncu pa od same odškodnine odtegnejo še provizijo v višini 10-15% (odstotkov), t. i. nagrado za opravljeno delo, čeprav v vsakem primeru dobijo povrnjene odvetniške stroške s strani zavarovalnice. Pri nas pa je z individualno pogodbo o opravljanju storitev provizija vnaprej določena v višini 10%. Pri podjetju Poravnava, d.o.o. imajo stranke na razpolago tudi brezplačno tel. št. 080 13 14, na katero tudi dobijo brezplačne informacije.
S spoštovanjem,
Rok Snežič, uni. dipl. prav.
Mag. Nenad Dukié, MBA direktorja in lastnika
podjetja Poravnava, d.o.o.
Quo vadis, slovenska vojska?
V vasem tedniku 23. 10. 2003 na tretji strani ste objavili prispevek Martina Oz-meca z naslovom "Quo vadis, slovenska vojska?". Ker ta prispevek zahteva nekaj pojasnil, vas prosimo, da v celoti objavite priloženo besedilo.
Ob trditvah, ki sem jih ob odhodu zadnjega nabornika iz Slovenske vojske zasledila v kolu-mni Martina Ozmeca Quo vadis, slovenska vojska? v Štajerskem TEDNIKU, sem se začela spraševati, zakaj mislite, da je bila sprememba koncepta SV prehitra, da tudi v vojaškem vrhu SV niso povsem prepričani, ali je početje ministra za obrambo pravilno in da to dokazuje negativen odziv javnosti ... Ne enkrat, kjerkoli in kadarkoli je bilo mogoče, smo povedali, da Slovensko vojsko preoblikujemo v majhno, vendar dobro izurjeno in sodobno opremljeno vojsko, to praktično pomeni, da spreminjamo celotni obrambni sistem Republike Slovenije. Gre za reformo, v kateri je mogoče res najbolj vidno prav opuščanje naborništva v miru, vendar, smo poudarjali, bomo morali spremeniti še tisoč drugih stvari, ki bodo našim vojakom zagotavljale profesionalnost. Gre za proces, v katerem bomo za seboj zaprli še veliko vrat, da bomo lahko vstopali skozi nova. Vsi, ki ste kadarkoli morali početi spremembe v svojem življenju, veste, kako je to težko. Najraje bi vlekli po starem, pa če je še tako slabo. Pogosto to tudi naredimo, tako da si govorimo, da je za spremembo še prezgodaj, da si moramo vzeti čas, novemu pa pripisujemo kopico vprašanj in dvomov. Laže nam je, ko nas v spremembo nekaj dobesedno prisili. Potem vsi zmoremo po novem.
Prehoda na poklicno vojsko smo se lotili načrtno in izredno zavzeto. Ne rečemo, da nam ne bi bilo laže, če bi z odpravo naborniškega sistema v miru lahko še malo odlašali, ker pa smo vedeli, da moramo to poglavje preoblikovanja SV končati najpozneje do 31. junija 2004, smo se te naloge lotili preudarno in strokovno. Napotitve na obvezno služenje vojaškega roka nismo prenehali izvajati niti trenutek prej, kot smo to lahko storili. Oceno, da so za to izpolnjeni vsi pogoji, je ministru podala prav Slovenska vojska.
Glede vaše trditve, da dvom o pravilnosti odločitve dokazuje negativen odziv javnosti, pa dodajam le rezultat zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja Politbarometer, ki kaže, da Slovenci takoj za tolarjem najbolj zaupamo prav Slovenski vojski.
Darja Dolenc Vodja Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za obrambo
Odgovor na sporo~i-lo za javnost
G. Milan Kozel je v svojem imenu in v imenu 46 dopisnikov — bivsih zaposlenih v AP-PRO, d.o.o., v Štajerskem tedniku st. 43, dne 29. 10. 2003, objavil sporočilo za javnost z naslovom BRENCLU NIHČE NE GROZI.
Zaradi objektivnega obveščanja javnosti pojasnjujemo naslednje:
-	ne drži, da so bili zaposleni žrtve izpadov, zastraševanj, arogance, posmehljivosti, skratka, da so bili v suženjskem odnosu s strani direktorja in nas vodstvenih delavcev,
-	ne drži, da so zaposleni pod prisilo podpisali Pogodbe o zaposlitvi,
-	ne drži, da je bil cilj obogatiti se na račun invalidov, njih pa pustiti životariti v podjetju,
-	ne drži, da je podjetje uživalo neomejeno pomoč MDDSZ-a, ZPIZ-a, Zavoda za zaposlovanje,
-	ne drži, da so bili invalidi odpuščeni iz prejšnih podjetjih, temveč so bili premeščeni,
-	ne drži, da so delovni invalidi ostali brez zaposlitve,
-	ne drži, da se nepovratna sredstva niso namenjala posodobitvi delovnih mest,
-	ne drži, da smo pridobili sredstva za klimatizacijo in da so zaposleni delali v nemogočih razmerah (da jih je pozimi zeblo, poleti pa bilo neznansko vroče),
-	ne drži, da so delavci hodili na "delo" v Avstrijo in da se jim je reklo, da naj rečejo carinikom, da gredo po nakupih,
-	ne drži, da so "morali" delati ponoči in da za to niso bili plačani.
Zaradi škode, ki je nastala z neresničnimi trditvami, bomo proti avtorju članka ukrepali po zakonu.
Metka M. Ivančič in drugi
vodstveni delavci podjetja AP-PRO, d.o.o.
"Resnica o obnovi igri{~a"
(Odgovor na sestavek v Štajerskem tedniku, 6. 11. 2003)
V četrtek, 6. 11. 2003 ste v Štajerskem tedniku med pismi bralcev objavili prispevek med drugim tudi člana uprave NK Drava Fredija Kmetca.
Pisca članka kot nogometaša ne poznam in sem prepričan, da ga kot nogometnega igralca ne prepoznava nihče na Ptuju in tudi ne v Sloveniji. To govorim iz preprostega razloga, ker sem preko dvajset let igral v vseh selekcijah NK Drave, več let tudi v prvi slovenski ligi, v moštvu DTV Partizan Ptuj pa šest sezon.
Pisec članka, ki v ptujskem in slovenskem nogometu kot športnik nikoli ni igral nobene vloge, je s svojim dosedanjim delom pri skupno zastavljenem strokovnem projektu otroške nogometne šole vnašal nemir, v primeru tega članka pa je z nezrelim in neodgovornim pisanjem pripravljen ogroziti kvalitetno zastavljeni program strokovnega sodelovanja med DTV Partizan in NK Drava. Očitno ga zanima samo njegov prav!
Razumem njegovo željo, da se izpostavi njegove zasluge pri nekaterih delih, povezanih z ureditvijo igrišča. Nesprejemljive pa so njegove "umazane" igrice, ko želi na vsak način ustvarjati napetosti in sprožati spore.
Naša želja in interes, ki nas je vodil pri pobudah za skupno strokovno sodelovanje, je povezan najprej s koristmi številnih otrok in njihovih staršev in nato tudi NK Drave. Osnovni cilji, ki jih zagovarja naše društvo in so zapisani v programu nogometne šole, so kvalitetno strokovno delo, odgovornost, primerni
vadbeni pogoji, korektno sodelovanje vseh vključenih ter pozitivna motivacija vadečih v smislu koristnega preživljanja prostega časa.
Naše društvo je med tistimi, ki so se v letu 1999 v skladu z novo sprejetim Zakonom o društvih ustrezno uskladila s tem Zakonom. Sprejeli smo nov statut, uredili tudi register članstva, društvo pa je v okviru finančnih in kadrovskih možnosti korektno izvajalo sprejete programske naloge.
V	skladu s statutom našega društva smo izvedli tudi letošnjo programsko volilno skupščino.
V	prispevku iz naše volilne skupščine v Štajerskem tedniku dne 29. 10. 2003 je bilo korektno predstavljeno naše delo in prihodnji načrti. Ni bil namen prispevka pisati podrobnosti o posameznih projektih. V enem od naslednjih prispevkov smo želeli predstaviti tudi zastavljeni in pogodbeno zapisani projekt otroške nogometne šole, ki ga želimo izvajati v sodelovanju z NK Drava. Upamo, da zlonamerno ter zavajajoče pisanje in nas-topaško hvalisanje g. Kmetca ne bo poslabšalo dobrih odnosov ter možnosti za do sedaj sicer korektno sodelovanje med kluboma.
Fredi Kmetec, sicer član NK Drave, član (tudi predsednik?!) malonogometnega kluba Peto-via Vitomarci, član IO Športne zveze, po besedah in pismeni pritožbi enega člana IO Športne zveze tudi samo imenovani član Sveta Športnega zavoda, verjetno tudi član organov Medobčinske nogometne zveze, je očitno presodil, da ima še premalo funkcij.
Očitno zna poskrbeti za svoj interes. Tako njegov klub malega nogometa Petovio Vitomarci prejema iz naslova osnovne dejavnosti letno preko 800.000,00 SIT, naše društvo pa za vse dejavnosti in vzdrževanje lastnega igrišča iz istega naslova letno samo simboličnih 120.000,00 SIT. Razlika je očitna!
Sedaj se predstavlja in ponuja še za člana našega društva, ne da bi za želeno članstvo hotel izpolniti vsaj osnovne pogoje, ki izhajajo iz Statuta našega društva.
V	našem društvu bomo vztrajali na sprejetih programskih izhodiščih in želimo delati predvsem v korist našega članstva in zastavljenih programskih nalog. G. Kmetec v svojem prispevku omenja veliko samohvale o svojih zaslugah pri obnovi igrišča, ni pa povedal, da so številni ra-
V spomin Matiji
[migocu
17.11.2001
Človek živi, a ne ve, zakaj živi.
Ko ga več ni, življenje smisel dobi.
Tisti, ki rad ga je imel, v srcu svojem tišino je dojel. Ni ga in ne bo ga več, a sveče njemu v ljubo v naših srcih goro. Dan za dnem izginja on v nebo,
a vendar obstaja dan, ko je njemu vse posvečeno. Andrej Artenjak
čuni prihajali in še prihajajo na naslov našega društva.
Projekt dokončne ureditve nogometnega igrišča skrbno vodimo po zastavljenem načrtu. Pri tem beležimo vsa opravljena dela. Veliko bo še potrebno postoriti, da bomo igrišče v letu 2004 uradno predali svojemu namenu. Ocenjujemo, da bo ob koncu del prispevek društva preko sponzorjev, donatorjev in prostovoljnega dela članov predstavljal preko 80% celotne investicije.
Ker se je g. Kmetec, ki je sicer opravil nekaj koristnega dela, ves čas pojavljal tudi kot od nikogar pooblaščeni naročnik posameznih del, ki niso imela ne projektnega in tudi ne finančnega pokritja, smo ga ustno opozorili. Posledice njegovih samovoljnih aktivnosti bi lahko ogrozile planiran potek projekta obnove igrišča, da ne omenjamo grobega kršenja sporazumno podpisane pogodbe.
Z dopisom smo se obrnili tudi na sedanjega predsednika NK Drave, ki ga zelo cenimo, z željo in predlogom, da zamenjajo g. Kmetca, njihovega predstavnika v okviru priprav na skupni projekt sicer dobro zamišljene otroške nogometne šole.
Očitno je g. Kmetec zato dobil maščevalne misli, pri čemer je ne prvič prekoračil meje dostojnega in resničnega. Nihče si ne želi sodelovanja s človekom, ki grozi ali širi neresnice.
Jasno povemo, da smo v društvu veseli vsakega novega člana, ki je pripravljen delati v skladu s programom dru{tva in veljavnim Statutom.
Seveda pa članstvo ne prinaša samo pravic, temveč tudi določene odgovornosti.
Naše društvo ima trden namen, da na obstoječem športnem objektu zagotovi solidne pogoje za izvajanje otro{ke nogometne šole, prostorske kapacitete enega igrišča pa veliko več ne dopuščajo. Vidimo še realno možnost za zagon ene ženske nogometne selekcije, saj je ženski nogomet v svetu zmeraj popularnejši.
Igrišče danes še zdaleč ni zaključeno. S pomočjo strokovnjakov smo izdelali tudi strokovni načrt urejanja travnate površine, ki se ga želimo držati. Prav tako planiramo izgradnjo prepotreb-nega pokritega objekta ob igrišču z garderobami, sanitarijami, klubskimi prostori in pisarno.
Pri tem računamo na pomoč lokalne skupnosti, prizadevali pa si bomo tudi za pomoč države, saj imamo del potrebne dokumentacije že urejene.
"Zadnja generacija", za katero se predstavlja g. Kmetec, žal ni izpolnila pričakovanj v času, ko je trenirala. Da je tako, potrjuje tudi tedanji predsednik našega društva, ki je v svojem pisnem poročilu o delu te generacije zapisal:
^"V našem mandatnem obdobju je bila aktivnost članov skrajno neresna. Nekaj podatkov: ne prihajajo na tekme in treninge, zaradi nediscipline na igriščih smo bili kaznovani s strani tekmovalne komisije za dobo pol leta. Praksa je pokazala, da društvo s takšnimi problemi in težavami ne more delovati."
Iz navedenega je veliko razvidno o nogometni karieri "zadnje generacije" in g. Kmeteca v našem društvu.
Smo pa ponosni na številne generacije, ki so nosile dres nogometne sekcije društva veliko uspešneje in bolj odgovorno ter športno. Njim v čast bomo naslednje leto priredili tudi rekreativni velikonogometni turnir, na katerem se bodo lahko predstavile vse generacije nogometašev.
G. Frediju Kmetcu pa svetujem, da se neha ukvarjati s strokovnimi zadevami, ki jih ne pozna in jih prepusti stroki. Obenem pa mu ne dovolim, da o delu našega društva in članov govori na nespodoben način, kar kaže na njegovo osebnostno kulturo.
Poudarjam pa, da se z njim ne mislim več pogovarjati preko časopisa.
Za upravni odbor DTV Partizan Ptuj predsednik, Ivan Čuš
V spomin Milanu Strelcu
Kot je povedal prijatelj ob slovesu: "Siv, turoben dan lega v srce in duša joče, ker se poslavlja od ptice strtih kril." Res, v komaj 59. letu, poln zagnanosti, si odšel in ostala so platna - nema in bela, kot pritajeni krik hrepe-nečega ustvarjalca.
Rodil se je v Novi vasi pri Markovcih, odraščal na Grajeni. Bil je najstarejši izmed šesterice. Končal je srednjo šolo in postal RTV mehanik, kljub temu da je želel oditi na likovno akademijo v Ljubljano. Želja je eno, možnost drugo, vendar je ostal v njem vseskozi cilj.
Hvala za prečudovite slike. S pogledom nanje se bomo spomnili človeka, njegove nesebične pomoči ob popravilu radijskega in televizijskega sprejemnika ali kateregakoli gospodinjskega pripomočka. Popravil jih je temeljito in zahtevano plačilo je bilo skromno.
Med cvetjem v svojem prijaznem domu na Ptujski Gori je z
velikim veseljem vzgajal tudi vse mogoče rastline. V njih je izžarevala vsa njegova ljubezen in zagnanost. Slutil je svoj odhod in z očmi je pobožal mehke jutranje travnike in strme gorice na svojih slikah, vklesal si jih v srce in odšel ...
Dragi Milan, res si prehitro odšel. Toda vedi, vsi te imamo radi in tvoji nageljni bodo vedno dišali v naših srcih.
Mira Trifunac
Senešci • Vesela in čila zakonca Stuhec
Glasba ju vodi skozi življenje
Bralci so me opozorili, da je v časopisih tako malo prijetnih in pozitivnih zgodb. Zato naj obiščem zakonca Stuhec v Senešcih 61 in se prepričam, da je življenje lahko lepo in polno tudi po 80. letu.
Stanko in Tončka Stuhec štejeta oba že čez 80 let in lani sta praznovala tudi 50-letnico skupnega življenja. Živita sama, v majhni, 300 let stari hiški. V času mojega obiska so okna še krasile rože, ki se počasi umikajo mrazu. Otroci, imata tri sinove, so si svoje domove ustvarili v bližini, tako nista nikoli osamljena. Na kuhinjskih stenah visijo številne slike, ki pričajo o razgibanem življenju, ki sta ga imela Stuhečeva. Veliko sta prepotovala z različnimi društvi, pa tudi sama si rada privoščita kakšen izlet, najrajši v toplice. Zanimivo je, da se povsod še vedno vozita s čez 30 let starim motorjem Tomos Colibri V-14. "Lepo mi je takrat govoril inštruktor, naj naredim izpit še za B-kategorijo, pa kaj sem si mislil, da bi lahko kdaj prišel do avta," razlaga Stanko, ki pove, da imajo sinovi avtomobile, "in če bi imel izpit, bi imela tudi midva kakšnega fiča-ka." Tako pa sta ostala pri motorju. Tončka ga ne mara. Jezi jo, ker mora nositi čelado. Reče ji kar kropjača, ker ji pokvari vsako frizuro. Tudi pri zabavni zgodbici, ki se je zgodila pred leti z motorjem, je Tončka potegnila krajšo. Stanko je na poti navkreber izgubil svojo Tončko in to opazil šele, ko je prišel na vrh. Kot udeleženca v prometu je Stanka trikrat ustavila policija. Enkrat je plačal, kriv pa ni bil nič, pravi z navihanim pogledom.
Vesel in zdrav način življenja je najbrž povezan tudi z glasbo. V mladosti je Tončka pela, imela
Stanko in Tončka Štuhec pred svojo 300 let staro hiško.
je krasen sopran, Stanko pa je igral harmoniko. Ko še ni bilo radia, sta veliko skupaj prepevala in igrala. Ponoči, ko sta se vračala domov, sta glasno prepevala in luči so se prižigale v hišah, "stokrat bolj luštno je bilo kot danes" .V mladosti je Stanko veliko igral na porokah, vsaj 150 mladoporočencev je plesalo na njegovo glasbo. In v šali pove, da je za uspešen zakon potrebno imeti dobre muzikante, potem pa zakon drži. Harmoniko se je Stanko naučil igrati pri vu-jecu Vajdi, ki mu je, če je pasel krave, dovolil, da je igral na njegovo harmoniko. Pela in igrala pa sta tudi že starša. Z glasbo se danes ukvarjajo tudi njuni otroci, ki nastopajo po domovini in v tujini.
Po upokojitvi je bil Stanko aktiven tudi v društvih. V glasbeni skupini ljudskih godcev, ki jo je ustanovil pred 25 leti, vztraja še
danes. Bil je na številnih revijah po vsej Sloveniji, o čemer pričajo tudi priznanja. Sicer pa ljudski godci delujejo v podgorškem društvu A. Žuran.
Štuhečevima življenje ni bilo postlano z rožicami. Stanko je delal v rudniku, kasneje na komunali, med vojno je bil nasilno mobiliziran in na fronti v Rusiji. Zdi se, da sta predvsem glasba in razumevanje tisto, kar jima omogoča, da je lepa tudi jesen njunega življenja.
viki kiemenčič ivanuša
Ptuj • Iz mestne četrti Panorama
Hincejevo sekvojo v park
V mestni četrti Panorama si že nekaj časa prizadevajo, da bi območje Orešja, kjer raste Hincejeva sekvoja, ponovno uredili kot park. Ker gre za največje drevo te vrste v Sloveniji, ki je tudi naravna znamenitost, je predlog več kot umesten.
Na območju nekdanjega parka je še nekaj starih dreves, ki so v glavnem dobro ohranjena, kot na primer rdeča bukev. Celotno podobo parka v tem trenutku kazijo nevzdrževana, skoraj porušena ograja, avtomobilske zračnice, ki naj bi bile gredice, in podobni neprimerni dodatki, ugotavljajo v Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, Območni enoti Maribor. Po veljavni zakonodaji je za vzdrževanje zavarovanih naravnih znamenitosti, vključno tudi zavarovanih
dreves, pristojen organ, ki je sprejel akt o zavarovanju; v primeru Hincejeve sekvoje mestna občina Ptuj, ki je odlok o tem sprejela v letu 1979. Člani sveta mestne četrti Panorama so se na zadnji seji seznanili, da je za te namene oziroma ponovno ureditev parka na območju sekvoje v tem trenutku iz proračuna na voljo 500 tisoč tolarjev, kar pa po vsej verjetnosti ne bo zadostovalo za vse predvidene posege v okviru ureditvenega načrta. V četrti Panorama bodo
Območje Orešja, kjer raste Hincejeva sekvoja, naj bi ponovno spremenili v park.
za to poskušali pridobiti še dodatna sredstva, tudi s pomočjo občinskega svetnika Avgusta Laha. Vprašanje ureditve nekdanje Hincejeve hiše pa bo že težji zalogaj. Objekt je prešel v zasebno last, kupile so ga štiri družine, ki v njem živijo že okrog štiri desetletja.
Za oblikovanje finančnega načrta za leto 2004 si bodo vzeli čas do prihodnje seje, srečanje starejših občanov pa bodo organizirali med 20. in 30. novembrom v prostorih ptujskega doma upokojencev. V mestni četrti Panorama živi okrog 250 starejših nad 70 let.
Ob pripravi finančnega načrta mestne četrti Panorama za leto 2004 so ponovno opozorili na problematiko zagotavljanja sredstev za funkcionalno dejavnost. Zdajšnja sredstva, ki jih dobijo iz proračuna, namreč ne pokrivajo teh izdatkov. Potrebovali bi okrog 70 tisoč mesečno, zdaj jim občina v povprečju zagotavlja okrog 46 tisoč. Če je občina ustanovila četrti, bi jim morala zagotoviti vsaj osnovne pogoje za delovanje, so prepričani.
MG
4 X zimske pnevmatike + 4 X jeklena platišča.*
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 51
www.peugeot.si
Bank Austria Creditanstalt vam ponuja ugodna varčevanja v evrih, s katerimi boste dolgoročno oplemenitili svoje prihranke. Strokovno usposobljeni bančni svetovalec vam bo pomagal izbrati tisto obliko varčevanja, ki bo po meri vaših potreb in finančnih zmožnosti.
www.ba-ca.si
PE Ptuj, tel.: 02 79 80 340
Banl^Vustria Creditanstalt
Slovenija
Članica skupine HVB Group
Foto: MG
Foto: OIV
Sonja Zrimšek, trgovka v trgovini Firenze
Tednikova akcija • Naj trgovka 2003
Sonja Zrimšek iz Firenz
Na vašo željo vam v tokratni številki Štajerskega tednika predstavljamo Sonjo Zrim{ek, trgovko, zaposleno v trgovini Firenze. Iz omenjene trgovine smo se že pogovarjali s prijazno Majdo, tokrat pa ste želeli kaj več izvedeti tudi o njeni sodelavki Sonji.
Sonja je 38-letna Kidričanka, ki se je tja preselila pred osmimi leti. Pred tem je živela v Domžalah, a se tukaj veliko bolje počuti. Najbolj všeč ji je odprtost, komunikativnost in predvsem preprostost, ki jo izžarevajo Štajerci.
Kakšno izobrazbo imate?
"Končala sem srednjo trgovsko šolo, čeprav sem si bolj želela postati vzgojiteljica. A sem zelo zadovoljna s poklicem."
Kako bi opisali sebe?
"Sem zelo vesela, odprta in preprosta oseba. Redkokdaj se zgodi, da sem slabe volje, in takrat, ko sem, se to na meni takoj opazi. Tudi stranke takoj vidijo, da je nekaj narobe. A so pri meni takšni dnevi resnično redki."
S kakšnimi ljudmi se najbolje razumete?
"Najraje imam preproste ljudi. Prej sem živela v Domžalah, nato pa sem se pred osmimi leti preselila v Kidričevo. Kar se tiče ljudi, sem zelo vesela, da sem prišla ravno sem. Zdi se mi namreč, da so ljudje na tem koncu Slovenije veliko bolj odprti in preprosti. Veliko lažje najdeš stik z njimi."
Ali obstaja kakšen poklic, ki ga ne bi nikoli opravljali?
"Ne želim pa si delati za tekočim trakom v kakšni proizvodnji, ker vem, kako naporno delo je to. Pa tudi v trgovini z živili nimam želje delati."
Mislite, da obstaja kakšen poklic, ki bi se ga vi sramovali opravljati?
"Ne, ker vem, da se je potrebno za vsako stvar boriti. Nikoli mi nič v življenju ni bilo podarjeno. Kot mladi punci mi je umrla mama in ostala sem sama z bratom. Veliko prezgodaj sem mo-
7
Trgovka^
ftrenutni vrstni red prvih 10)
Majda Krajne, Firenze, Super mesto, Ptuj Martina čeh. Pekarna Rž, Platana, Ptuj Sonja Zrimšek, Firenze, Super mesto, Ptuj Andreja Be^aic, Bil<e ek, Ptuj Sabina Vimer, amaiija, Podgorci Lidija Rihtarič, Sel<a, Natura, Videm pri Ptuju Sabina Granda, Presta, Ptuj Marija Fradi, iVlinimaricet, Grajenščai«, Ptuj Roziica VriiovSeic, Era Petija, Panorama, Ptuj
Marija Cafuta, iVIercator Osl<rba, Ptuj
^^-------------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem
Naziv in nasiov ioic
Ime in priimek giasovica:.
Naslov:
Telefonska številka:

Kupon velja do srede, 19.11.2003
Osnova akupunkturne masaže po dr. Penzel-u, 2. del
Akupunkturna masaža je ena prvih komplementarnih metod zdravljenja, katerih u~inke so znanstveno dokazali in raziskali. Akupunkturno masažo je treba doživeti, je veda o nevidnem energetskem sistemu, ki je nadrejen vsem funkcijam v telesu. Mnogi mislijo, da je to terapija z iglo, vendar ni tako, veliko terapij izvajamo z roko oz. s potegi prstov. Posebno blagodejno vpliva na STRES, ki je vzrok številnim boleznim današnjega ~asa. Življenjski tempo je tako hiter in nepredvidljiv , da se nam velikokrat zgodi, da nas vrže iz »tirnic« oz. nam organizem sam pokaže, da je ~as za oddih in popustitev napetosti. Ta terapija se izvaja pri vseh ljudeh, ki se želijo oz. ~utijo potrebo po regeneraciji vitalnih procesov v organizmu. Terapija poteka ob prijetni glasbi in v sproš~enem okolju, v katerem se ~lovek sprosti, mišice so ohlapne, možgani so budni. To delo imenujemo terapija YIN POTEGOV.
Ženska v ~asu nose~nosti je izredno nežna in energetsko nestabilna, zato pri nose~nicah delamo brez stimuliranja to~k - brez pal~ke samo s prsti. Tako nose~nica kot še nerojen otrok bosta zelo hvaležna za energetske potege, ki bodo spodbudili energetski pretok in s tem lajšali spremljevalne težave nose~-nosti (jutranje slabosti, utrujenost, bolečine v križu...). Po 8. mesecu nosečnosti se terapija poja~a in z intenzivnostjo vplivamo na sproščanje mišičja. S tem je porod lažji, porodna teža otrok je običajno večja. V tujini osebje v porodnišnicah (babice) že izvajao energetske potege, s katerimi blažijo porodnicam porodne bolečine in novorojenega otroka pozdravijo v svetu odraslih.
YIN
Olen mai
Center alternative
idlA vi É-írvfa.pofulJ*. {«dovolj «tvo
gsm; 041 600 194
Da se dan začne in konča z ravnovesjem, uporabite ENERGETSKO KREMO. Krema deluje na energetski pretok, ni zdravilo, je pa primerna za blaženje različnih bolečin, in to brez škodljivih stranskih učinkov. Ne uporabljamo je samo takrat, ko imamo težave, ampak jo uporabljamo vsak dan, kot preventivno sredstvo, s katerim vzdržujemo ravnovesje v energetskem pretoku.
DARINKA ANŽEL Tema se nadaljuje, vprašanja na temo akupunkturna masaža po Penzel-u pošljite na naslov uredništva.
rala sama skrbeti za vse, tako da sem navajena vsakršnega dela."
Kako se po~utite tu, kjer ste trenutno zaposleni?
"Odlično. Lepo je delati v podjetju, kjer vse poteka, kot mora. V trgovini Firenze v Super mestu sva zaposleni le jaz in Majda. Razumeva se res dobro, kar se mi zdi zelo pomembno. Tudi šefi so zelo razumevajoči. Ko sem se pred tremi leti ločila, mi je ves kolektiv stal ob strani, kar mi je pomenilo zelo veliko."
Kaj ste se nau~ili v tem poklicu?
"Zdi se mi, da je bilo prej ta poklic veliko lažje opravljati. Ni bilo takšnega tempa dela in življenja, kot je sedaj. Pa tudi ljudje so veliko bolj živčni in nestrpni."
Povejte nam kaj o svojih prostih aktivnostih?
"Zelo rada drsam. Moj prosti čas pa večinoma namenjam mojima otrokoma, šestletnemu Nejcu in osemletni Sari. Vso energijo, ki jo imam, porabim za njiju. Počnemo tisto, kar želita onadva. Velikokrat gremo na kakšne sprehode, v knjižnico in podobno. Oba sta pridna tudi v šoli."
Kakšno je vaše življenjsko načelo?
"Zelo sem vztrajna. Zadane cilje vedno izpeljem do konca. Držim se načela, da ne gre vedno vse lahko, a nikoli ne smeš obu-
pati."
Dženana Beéirovié
Ptuj • Zlata poroka
Se na mnoga leta
V poročni dvorani na Ptuju so 18. oktobra opravili obred zlate poroke. Zlatopo-ro~enca sta bila Katarina in Pal Kiralj iz Ptuja, Selska cesta 15/c.
Zlatoporočenca Katarina in Pal Kiralj
Foto: Langerholc
Spoznala sta se v Turnišču, kjer sta oba delala v kobilarni Kmetijskega kombinata. Kmalu po poroki, prvič sta se poročila 21. novembra leta 1953 na Ptuju, sta odšla na delo v Nemčijo, za stalno sta se vrnila avgusta lani. Kupila sta si hišico, ki jo počasi urejata, prav tako njeno okolico. V zakonu sta se jima ro-
dili hčerki, danes ju razveseljujeta vnuka in vnukinji. Posebnih želja na jesen življenja nimata, želita si predvsem zdravja in da bi se v družini še naprej dobro razumeli.
Zlatoporočencema Kiralj čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Budina
Pri najstarejši članici DU
Terezijinih 96 pomladi
V začetku oktobra je praznovala visok življenjski jubilej Terezija Pevec iz Budine.
Terezija, ki je letos dopolnila 96 let, se je rodila v Podlehniku in že kot otrok izgubila mater. Kot pravi, ima za seboj težko življenje, zazanamovano s trdim delom in garanjem na kmetiji. Kot otrok je živela z dedkom in babico ter mlajšim bratom, ves čas pa je hodila na dnino k večjim kmetom. In prav težko življenje jo je naredilo tako trdno, da še zmeraj, kljub 96 letom, poprime za delo na vrtu in poskrbi sama zase. V zakonu z možem Avgustom so se jima rodili štirje otroci, danes pa ima okrog sebe že osem vnukov in šest pravnu-kov.
MZ
Ob visokem življenjskem jubileju so Tereziji nazdravili predstavniki Društva upokojencev Budina - Brstje.
Sp. Jablane • Nenavaden pridelek pese
Velikanke, težke 12 kilogramov
četudi je letošnja suša vzela veliko pridelka na naših poljih, se nekateri vendarle ne morejo hudovati nad slabo letino.
Tako so denimo pri Frangeže-vih v Sp. Jablanah pri Cirkovcah letos spet pospravili bogat pridelek krmne pese, ki prav gotovo po teži in samem izgledu prekaša marsikatero peso pri bližnjih kmetih.
Frangeževe smo obiskali že lani, takrat so z veseljem pokazali obilen pridelek krmne pese, a če so letos pričakovali, da bo slabo, že zaradi suše, so se pošteno ušteli. Peso so posejali ob pravem času, potem posevke nekajkrat tudi zalili, a kot so povedali, je verjetno k dobri rasti veliko prispevala tudi zemlja, na
Foto: TM
Pese velikanke so se še najbolj zanimive zdele mali Gabrijeli.
kateri je rasla krmna pesa. Ko so v oktobru pospravljali pridelke s polja, so se spet čudili in po tehtanju pese ugotovili, da so nekateri primerki še težji od lanskih. Peso bodo uporabili doma, v največji meri bodo do spomladi z njo hranili prašiče, nekaj pa so je že razdelili tistim, ki jim bo pridelek še kako prav prišel.
A še najbolj zanimive so se pese velikanke zdele najmlajši pri hiši, vnukinji Gabrijeli, ki si je na peso kar usedla in se ob tem sladko smejala. Kdo ve, kaj si je mislila ob tem?
TM
Pri verouku je učitelj vprašal Igorja, ali pred jedjo vedno moli.
"Ne!" je rekel Igor "Samo takrat, ko kdo drugi nabere gobe!"
***
Oče nikakor ni zadovoljen z znanjem in ocenami svojega sina.
"Ko sem bil toliko star kot ti, sem se cele dneve učil!' "In kljub temu si danes samo
fizični delavec?' se čudi sin.
***
"Kaj je bil Jezus po poklicu?' "Študent! S 30 leti je stanoval pri starših, imel je dolge lase in če je kaj naredil, so takoj
rekli, da je to čudež!'
***
Na bencinsko črpalko se je pripeljal mladenič s popolnoma razpadlim avtom. "Trideset litrov super bencina!' reče črpalkarju. 'Kaj res mislite toliko investirati v avto?' se začudi črpal-kar.
***
"Barbara, kateri dve besedi sta v šoli najpogosteje uporabljeni?' "Ne vem!'
'Točno!' je rekel učitelj.
***
Janeza obišče prijatelj in ga vpraša, kako je kaj zadovoljen z novo službo. "Enkratno je. Imamo visoko nemško tehnologijo, nemške stroje, delovne razmere kot v Nemčiji ... '
'Potem ti pa res nič ne manjka!'
"Mi! Nemška plača!'
***
"Če rečem: 'Lepa sem bila,' je to preteklik," je rekla profesorica slovenščine. "Kaj pa je, če rečem: 'Jaz sem lepa'?' "Čista laž!' se oglasi nekdo iz klopi.
***
Profesor kemije je na tablo napisal formulo in rekel študentom: 'Kot vidite, tukaj manjka elektron. Kje je?' V predavalnici je zavladala tišina. 'No, kje je elektron?' je profesor še enkrat ponovil vprašanje.
In se je oglasil eden od študentov: 'Nihče naj ne zapušča
predavalnice!'
***
"Uh, kako težka kontrolka je bila! Oddala sem prazen list!'
'Jaz tudi. Upam, da prfoksa ne bo spet mislila, da sva prepisovali ena od druge..'
Mladi dopisniki
Španska vas
je za učence 3.A/9:
-	vas v Španiji
-	mir in tišina
-	naslov pravljice
-	kraj, kjer živi manj Špancev, kot v mestu
-	dežela v [paniji
-	trgovina
-	pravljica
-	gledališče
-	picerija
-	navadna vas
-	morje
-	dosti hiš
-	reka Drava
OŠ Mladika, Ptuj
Evakuacija šole
V šolo sem šla s sošolkama. Že med potjo smo se pogovarjale o evakuacijski vaji in vsaka si jo je predstavlajla drugače. Ko sem prišla v razred, sem komaj čakala, da pride učiteljica. Povedala nam je, da nas bodo o času evakuacije šole obvestili po zvočniku. Že čez nekaj trenutkov nas je gospa ravnateljica obvestila, da je prišlo do požara. Hitro smo se postavili v vrsto in odšli po požarnih stopnicah. Učiteljica nam je naročila, da naj se na zelenici pri šoli postavimo v vrsto. Kmalu zatem so odšli iz šole še drugi učenci. Čakali smo na zelenici in kmalu so se pripeljali gasilci. Iz drugega nadstropja so spustili tobogan iz blaga, po katerem so
Ustvarjalcki
se lahko spustili učenci iz sedmih in osmih razredov. Učenci so lahko tudi skakali na veliko blazino. Vsi smo jih z navdušenjem opazovali. Potem smo imeli predavanje. Predaval nam je gasilec in povedal nam je, kako pogasimo požar. Upam, da bom imela tudi sama kdaj možnost, da se bom spustila po toboganu iz drugega nadstropja. In ne pozabite, če kje gori, pokliči gasilce, da se ti kaj ne zgodi!
Sanja Mlinaric, 4. c OŠ Ljudski vrt
Kostanji
Včeraj smo pekli kostanje. Kostanje smo najprej narezali. Potem smo zakurili ogenj. Na ogenj smo dali kostanje. Ko so se kostanji spekli, smo jih pojedli. Kostanji, ki so se spekli, so bili dobri.
Jernej Hajdinjak, 2. B, O[ Mladika
Jesen
Zelo lepa je jesen. V gozd gremo po kostanje in gobe. Listi na drevesu odpadejo na tla. Živali se pripravljajo na zimsko spanje. Rada grem v gozd.
Eva Kolarii, 2.B OS Mladika
Veverica
Veverica nabira lešnike, orehe in želode. Ko pride zima, veverica je
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Kateri izmed krogov se popolnoma prilega manjkajočemu?
lešnike, želode in orehe. Potem zaspi. Živi v drevesnem duplu. Všeč mi je, ker ima košat rep.
Rebeka Drevenšek, 2. B, OŠ Mladika
JEZNA PESEM
Jezna pesem puha, jezna pesem kuha. Še rakec se je ustraši, ko ga kdo preplaši.
Jezna pesem se smeji, ker se ji vse smešno zdi, da bi se smejala, rabi dva kazala.
Jezna pesem se smeji, ker se ji jesen lepa zdi, saj jeseni listje rumeni in po zrelem sadju zadiši.
.Ampak, kje je jezna pesem? Tamle spi in leži.
Aljaž RAMOT3.b /8 OŠ Mladika, Ptuj
Jesenska pisma
Jesen nam listje pošilja, rumena rdeča in rjava. V vseh listih nam sporoča, da spat se ne odpravlja narava.
Jesen nam kostanje pošilja, v njih prav lepo nas pozdravlja. Namesto vejic in pik, zrele kostanje postavlja.
Jesen nam pisma pošilja. Preberi sam, kaj nam piše! Kmalu jih zima skrije, s snegom prekrije, izbriše ...
Senka Žlibar 3.a / 8 OŠ Mladika, Ptuj
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 18. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 44. številki Štajerskega tednika je:
Žiga Emeršič, Župečja vas 4, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAHTAJTIJA
zA^^mzBPi
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
PÓKŠCHE
Zanimivosti
Nekdanja žena raperja Eminema izginila
New York (STA/dpa) - Nekdanja žena ameriškega zvezd-niika Eminema je izginila brez sledu, policija pa jo išče z zapornim nalogom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po pisanju ameriškega časnika Chicago Sun Times pristojne organe izginotje 28-letne Kimberly Mathers zelo skrbi. Mati Eminemove sedemletne hčerke Hailie je bila v zadnjih dneh zaradi posedovanja drog dvakrat pozvana na sodišče, nato pa je okrajno sodišče v Warrenu v ameriški zvezni državi Michigan izdalo priporni nalog zanjo. Mathersova je obtožena trgovanja z drogami, zaradi vplačane varščine je bila na prostosti, a se je morala javljati sodišču. Ker se medtem sodišču večkrat ni javila, je morala pri sebi od poletja naprej nositi poseben oddajnik, vendar se je povezava z oddajnikom pred dnevi prekinila. "Nihče ne ve, kje je," je povedal odvetnik Mathersove MichaelSmoth in dodal, da so vsi zelo zaskrbljeni. Eminem je le sporočil, da z ločeno ženo nima več stikov.
Najstarejša Albanka umrla v starosti 123 let
Tirana (STA/Tanjug) - Najstarejša Albanka in ena najstarejših žensk na svetu Hava Ruda Redža je umrla v starosti 123 let. Sorodnik pokojnice Musa Kotaui je albanski tiskovni agenciji ATA sporočil, da je Redža nekaj dni pred smrtjo prebila v postelji in kljub stalni zdravniški negi umrla zaradi starosti. Starka, ki se je poročila pri 14 letih, je doživela rojstvo 120 potomcev, živela pa je v slabih življenjskih razmerah v vasi [ušica v osrednji Albaniji. Prejemala je pokojnino v višini sto ameriških dolarjev.
Obiskovanje pubov koristi možganom
London (STA/dpa) - Obiskovanje pubov je koristno za možgane. Rezultati raziskave, ki so jih nedavno opravili znanstveniki University College v Londonu, so namreč pokazali, da imajo tisti, ki del svojega prostega časa preživijo v pubih, boljše verbalne in numerološke sposobnosti. Za razliko od omenjenega preživljanja prostega časa pa mirnejše dejavnosti, kot je vrtnarjenje ali amatersko slikarstvo, ne dejejo tako koristnih rezultatov. Sicer pa so psihologi oddelka za epidemiologijo in javno zdravstvo londonske univerze analizirali podatke 10.000 prebivalcev, ki delajo v Londonu. Odkrili so, da je za razvijanje sivih celic najbolj priporočljivo obiskovanje gledališča, galerij, sledita branje in poslušanje glasbe. Pri vrhu za možgane koristnih dejavnosti je tudi obiskovanje klubov in človekoljubih organizacij ter večernih tečajev. Raziskava je pokazala, da so za možgane koristne tudi druge "nižje družbene dejavnosti'. Vodja raziskave Archana Singh-Manoux je poudarila, da je bili cilji raziskave samo socialni vidiki in da niso preučevali, kako pivo vpliva na možgane.
Razvade današnjih malčkov
London - (STA/Hina) - Današnji malčki ure in ure presedijo pred televizorji, starši jim kupujejo oblačila znanih proizvajalcev, strižejo pa jih znani frizerji, še preden so stari tri leta. Vedno več otrok, ki so komaj shodili, že živi tako, kot je doslej veljalo za muhaste najstnike. 'Obnašajo se kot najstniki, bili so že marsikje in videli marsikaj, manjka pa jim nekdanja, staromodna in domišljijska zabava," opozarja Karen Pasquali Jones, urednica revije Mother and Baby, ki je opravila raziskavo. Raziskava je pokazala, da ima kar 42 odstotkov otrok v svoji sobi TV sprejemnik, 50 odstotkov pa tudi CD predvajalnik. Gledanju televizije "posvetijo" dnevno dve uri. Tretjina mater kupuje svojim malčkom oblačila znanih blagovnih znamk, 86 odstotkov pa jih za otroško nego porabi več kot za svojo. Več kot četrtina malih porabnikov sama izbira svoje frizure. Majhni otroci imajo tudi zelo prefinjen okus glede hrane: 61 odstotkom je všeč italijanska kuhinja, 51 odstotkom je kar všeč indijska ali kitajska kuhinja, le trije odstotki pa ne marajo sušija. Kljub vsemu pa je za današnje matere čas za obrok "nočna mora", kajti tri četrtine malih otrok noče jesti, več kot polovica pa hrano raje izpljune. Tri četrtine mater, vključenih v raziskavo, pravi, da je obnašanje njihovih otrok vplivalo na njihov odnos s partnerjem, skoraj polovica pa trdi, da so jim otroci "uničili' spolno življenje.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Jože Hojnik
«aslov:
Bratislavci 58/a, ZZ87 Polenšak
ime in pkiimek
Suzana Orlač
naslov:
Ore&ije 3,2880 Vtuj
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Martinovanje po ptujsko
Princ karnevala in še kaj
Martinovanje naj bi bilo po hrani in pijači najbolj blizu pustnemu času. Ni iz trte izvita trditev, da je martinovanje v bistvu jesenski pust. Letošnje ptujsko martinovanje, ki ga sicer vključujejo v študentski festival Vino ni voda, se je začelo s sobotno prireditvijo na Mestnem trgu z osrednjim dogodkom - kotaljenjem polovnjakov.
Po ptujskih ulicah in trgu jih je bolj ali manj spretno valilo šest ekip nadebudnih mladih mož iz Ptuja oziroma njegove okolice: Žetal, Sovič - Drav-cev in osrednjih Slovenskih goric. Pot, ki so jo morali premagati, je bila dolga 600 m. Na koncu se je izkazalo, da je ni čez ekipo Vinogradništva Rebr-nišek z Mestnega Vrha, ki je tako že tretjič zmagala na ptujskem kotaljen-ju polovnjakov. Srečko in Bojan Her-ga ter Benjamin Anžel so po zmagi povedali, da so tako spretni zato, ker imajo izkušnje od doma, sodov v kleti jim namreč ne manjka.
V nedeljo se je ptujsko martinova-nje nadaljevalo v vinskih kleteh na
vinsko-turistični cesti 13, kjer so posamezni vinogradniki pripravili dan odprtih vrat. Z dnevom odprtih vrat v ponedeljek sta se v ptujsko marti-novanje vključila tudi Perutnina in Vinarstvo Slovenske gorice, veselo pa je od začetka novembra tudi v številnih haloških kleteh in zidanicah.
Najbolj veselo pa je bilo na ptujskih ulicah in trgih na sam Martinov dan, ko so že po tradiciji zadnjih nekaj let izbrali princa karnevala 2004. Ta čast je letos pripadla Branku Cajn-ku iz skupine korantov Poetovio Ptuj, ki v letošnjem letu slavi 20-letnico uspešnega dela. Prinčevski naslov je največje priznanje skupini in njemu
Zmagovalna ekipa Vinogradništva Rebrnišek
Drugouvrščena ekipa KTD Klopotec Soviče Dravci.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Princ karnevala 2004 Branko Cajn-ko, ki bo v javnosti nastopal kot Caj-nko - Friderik V.
osebno, je povedal novi princ karnevala, ki se bo v javnosti predstavljal pod imenom Cajnko - Friderik V. Ime je povezal z velikonedeljsko zgodovino, ker mu je kraj Velika Nedelja, kjer je preživel veliko lepih otroških dni, zelo pri srcu. Svojo prinčevsko vlogo in vlogo osrednjega promotorja ptujskega kurentovanja 2004, ki bo potekalo med 14. in 24. februarjem 2004, bo opravljal dosledno in odgovorno, v korist Ptuja in Ptujčanov, je še povedal ob ustoličenju.
Majda Goznik
poglej in od potuj!
ŽUSTERNA, Sončkov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
14.,21.1iy2D/POL od13.990 PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport izleti, odličen programi
14.,21.1iy2D/POL 13.990 CESARJEVVIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
21.,28.1iy2D/POL 14.990
ČRNA GORA, novo leto
avtobus; Budva, Sv. Štefan, Bar, Njeguši, Cetinje... odlično vodenjel
29.12./5D/POL od30.990
UMAG, novo leto
3* dep. Park, silvestiska večerja, bazen in nov Wellnes center
27.12.-4.173D/POL 32.900
Radoživa turiSka riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/POL 45.900
EGIPT, križaijenje
potovanje in križarjenje, S* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
21.11./8D 154.900 KITAJSKA, Peking
5 dni v Pekingu in stop v Istanbulu, odlično slovensko vodenje
159.900
SONČEK
PTUJ,Sloiiigcova3 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK, 02/33 00 915 •
TUl potovalni center
Posebna trgatev pri J. Miiošiču
1.200 litrov sladkega traminca
Jožeta Milošiča in njegovo ženo Marto smo zmotili sredi dela v vinogradu.
Vinogradnik Jože Milošič iz Vidma pri Ptuju, svoj vinograd in zidanico ima v Majskem Vrhu, velja za priznanega slovenskega vinogradnika, dobitnika številnih odličij za vina posebnih trgatev in izbranih kakovosti na vinskih ocenjevanjih doma in v tujini, njegova vina pa najdemo tudi v kleti slovenskega državnega protokola. Minuli četrtek je v vinogradu v Dravcih z domačimi in prijatelji potrgal še zadnje grozdje sorte traminec in tako letošnjo trgatev zaključil z izborom.
Za pozno jesensko trgatev je Milo-šič pustil zelo zdravo grozdje sorte traminec na okrog 2.000 trsih, za izbor pa se je, tako nam je povedal na dan trgatve, odločil predvsem zaradi letošnje zares ugodne letine, saj je bila zanj to ena boljših doslej. Pričakoval je jagodni izbor traminca, a stroka Kmetijsko-gozdarskega zavoda
Maribor se je odločila za izbor, saj je bil cel vinograd sposoben za trgatev te vrste, grozdje pa se je vse do trgatve ohranilo v zares odličnem stanju.
S trgatvijo so berači hitro opravili, med delom pa se seveda niso mogli upreti sladkim grozdnim jagodam traminca. Iz teh je priteklo 1.200 litrov zelo sladkega soka z vsebnostjo kar 28 odstotkov sladkorja, je povedal Mi-lošič. Do pomladi ga čaka zahtevno delo v kleti, kjer bo donegoval svoj traminec - izbor. Sicer pa je ta sorta njegov "paradni konj" med vini. Do jožefovega - tako pričakuje - bo vino primerno za zdravico.
Pri Milošičevih pa so novembrsko trgatev združili še z veselim martino-vanjem, ki je ves prejšnji teden potekalo po haloških gričih in v Haloze zvabilo veliko obiskovalcev.
Tatjana Mohorko
Termalni Park
Terme Ptuj
Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica, tel: 02/81 84 002, fax: 02/84 33153
PE TPC CIty-Marlbor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07
BOGATI SILVESTRSa PROGRAMI: (vključene sik večerje, slovenski ansambli) 31.12.03 do 02.01.04:
-	NAIDAUŠA NOČ V PARMI (CINQUE TERRE in MANTOVA) = 77.000 Siï
-	SILVESTROVANJE VUGNANU (OGLEJ, GRADEŽ, MIRAMARE,..) = 56.900 SIT
-	SILVESTROVANJE OB BLATNEM JEZERU (BUDIMPEŠTA) = 46.900 Siï POTOVANJA: AVSTRAUJA in NOVA ZELANDUA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOUVUA, BRAZlUJA) odhod-19..02.2004. UGOONIJESENSKI PAKETI: H. SOL UMAG**** 2xP0L+TT= 11.900 Siï, H. ADRIATIC***-OPATIJA: 2xP0L +77= 13.300 Siï,
PREDBOČNI IZLETI VDECEMBRU
(1 DAN ali 2 DNI): DUNAJ, SALZBURG, BENETKE, NURNBERG...
^aáčfu^ otad 9Ui ^tnedê^^flMe ifíetc:
DUNiU - viako ioboto v decembru, 4400 ilT BUDINPÍETA, in zo.deceinber, p ilT
{ilveitrovanje v RININI-ju za Sim 24(j()o \\] ^ dni, ^0.11-1.1.2004
Maribor, Ulica Víta Kraigherja 1, tel : 250 18 53 Miklavž, Ptujska cesta 22, tel : 629 60 70
Nezgodna zavarovanja
Nezgodna zavarovanja potrebujemo vsi - ne glede na starost. Ljudje bi potrebovali za cca. 100 neto plać zavarovalne vsote, otroci pa vsaj za 100 zajamčenih plač (660 evrov). Npr. za 100.000 evrov zavarovalne vsote bi odrasel človek plačal cca. 3.500 SIT mesečno, kar je zanemarljiv strošek v primerjavi z resničnim dogodkom nesreče, za otroke pa cca. 1.000 SIT na mesec. Se vam zdi takšen strošek visok? (Svoja mnenja mi lahko pošljete na mail. Za vaš konkretni problem bomo skušali najti primerno rešitev.) Država - v primeru invalidnosti - primakne bore malo in bo v bodoče verjetno še manj. Za sebe moramo tako poskrbeti predvsem sami. Prav zaradi neljubih dogodkov bi morali več časa posvetiti osebni varnosti! To je samo nekaj primerov, kako se ljudje še danes ne zavedamo pomembnosti biti pripravljen na neljube dogodke in imeti tako imenovane check liste. Naredite si jih!
Prihajajo nove oblike skladov
V letu 2002 smo bili v Sloveniji priča izjemnemu porastu sredstev v vzajemne sklade. Trenutno investiranega denarja imamo Slovenci za okrog 60 milijard (cca. 1% BDP), kar pa je v primerjavi z državami EU (15%), še vedno zanemarljiva številka. Samo za primerjavo. Ob koncu leta 2001 smo Slovenci v bankah imeli vezanega za bilijon in 86 milijard tolarjev, pri zamenjavi deviz v evre, pa za 600 milijonov evrov prostih sredstev. Skladi se tem številkam do sedaj še zdaleč niso približali. Prihod tuje konkurence bo to stanje vsekakor spremenil, saj ZISDU-1 med drugim predvideva tudi nove oblike vzajemnih skladov, ki bodo pritegnile nove vlagatelje. Prihodnost vzajemnih skladov v Sloveniji je vsekakor obetavna. V prihodnjih letih se bo krog vlagateljev v investicijske sklade razširil tudi na širši del slovenskega prebivalstva. Vlagatelji se bodo verjetno odločali tudi za dolgoročnejša varčevanja z rednimi mesečnimi vplačili v investicijske sklade. To naj bi bil glavni generator nadaljnje rasti vzajemnih skladov v Sloveniji. Pričakujemo lahko še večji konkurenčni boj za zbiranje dodatnih sredstev investitorjev. Dolgoročno se bo delež prihrankov v vzajemnih skladih v primerjavi z deležem prihrankov v bankah v Sloveniji približal deležu prihrankov, ki jih dosegajo drugje na zahodu. Vprašanje pa je, koliko teh sredstev bo zbranih v slovenskih vzajemnih skladih. Največje spremembe lahko pričakujemo torej prav s prihodom tuje konkurence. Novi zakon, ki ureja vprašanja poslovanja vzajemnih skladov (ZISDU-1), uveljavlja močno liberalizacijo tako sestave naložb sedanjih skladov kot tudi za Slovenijo povsem nove oblike vzajemnih skladov, kot so indeksni, krovni, namenski vzajemni skladi ali vzajemni skladi denarnega trga. To bo nedvomno pripeljalo do širše ponudbe in s tem tudi do večjega odziva vlagateljev oz. varčevalcev. Tuja konkurenca pred domačimi je, da imajo že dolgoletne izkušnje in za naše razmere velikanske finančne, kadrovske, organizacijske in tehnične sposobnosti.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
Numerolog svetuje
Zakaj se s spremembo imena dvigne kakovost življenja
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
Najvažnejše in najmočnejše stvari v našem življenju so tiste, brez katerih ne moremo živeti. To so tudi stvari, ki imajo na nas najmočnejši vpliv. Vsi se zelo dobro zavedamo, da je nemogoče preživeti na primer brez zraka, vode ali hrane. Kako pa je z našim imenom in priimkom? Ali je sploh možno eksistirati, kaj šele preživeti brez imena? Ali je življenje brez imena sploh možno? Pomislimo samo na t. i. izbrisane, ki sicer ime imajo, ampak ga ne morejo praktično nikjer uveljaviti. Ali lahko človek brez imena sploh dobi službo, ali lahko gre k zdravniku ali ga sploh kdo jemlje resno?
Ne potrebujemo globokega razmišljanja, da ugotovimo, da se brez imena resnično ne da živeti. Vendar o tem ne razmišljamo, ker se nam zdi samo po sebi umevno, ravno tako kot zrak, ki ga dihamo. Vsi pa vemo, kako je, če ga nekaj minut ni. Nekaj podobnega se dogaja z našim imenom. Če je energija našega imena dobra (to ugotovimo iz numerološke analize), potem nam življenje teče v miru, ljubezni in stabilnem ozračju. Seveda imamo težave, vendar nam dobra energija imena omogoča, da jih uspešno premagujemo. Če pa je energija našega imena slaba, potem mnogokrat sploh nimamo možnosti, da bi težavo premagali, ampak eno in isto napako ponavljamo tudi do smrti. To se največkrat odraža v ljubezni, ko se venomer razhajamo ali pa raje ostanemo sami, ker se bojimo novih razočaranj.
Sedaj pa se kar samo po sebi postavlja vprašanje, kakšna sila pa stoji za tem našim ljubim imenom, ki nam lahko omogoča ljubezen in stabilnost ali pa nas lahko pahne v življenje polno
jeze in razočaranj in ponavljajočih se napak?
Za to silo smo že vsi slišali, samo, da se je ne zavedamo dovolj. Če nas pokličejo po imenu in povemo naše ime, s tem ne označujemo našega telesa, ker naše telo se označuje z višino, težo, barvo las itn. Naše telo je vzeto iz zemlje in ko bo odslužilo svojemu namenu, bo odšlo nazaj v zemljo. Telo je samo hiša, v kateri živimo. Torej kdo smo mi? Mi smo duša in naše ime predstavlja našo dušo. Tukaj ni mišljena duša v strogo krščanskem smislu, ampak preprosto duša, ki jo ima vsak človek.
Torej energija imena je energija duše. To pa je zelo pomembno, ker ljubezen, ki jo mnogi zastonj iščejo, prihaja iz duše (v žargonu rečemo, da prihaja iz srca).ln če ima človek napačno ime, potem ne more priti do ljubezni, kajti napačno ime je blokada na duši. lz duše prihaja tudi modrost ali zavest (to pa ni izobrazba — le-ta prihaja iz razuma), ki nam omogoča, da v življenju sprejemamo dobre presoje in dobre odločitve. Torej, če človek nima prave energije imena, ne more priti ne do prave ljubezni in ne do pravih odločitev. Tukaj formalna izobrazba odpove, ker ni problem v razumu, ampak v duši. Potrebno je nekaj spremeniti na imenu ali priimku ali pa na obojem.
ŠIFRA: 28
Numerologija je veda, ki izha-j a iz civilizacij, ki jih danes že zdavnaj ni več. Vendar pa tudi dandanes, po tolikih tisočletjih, še vedno ohranja svojo izjemno moč, ki se iz dneva v dan potrjuje skozi posameznike, ki so imeli pogum, vztrajnost in odločnost nekaj spremeniti pri sebi in iti na pot miru, zadovoljstva, uspeha in zdravja. Prava moč numerolo-gije ni v modnosti ali moderno-
Duševno zdravje
Alkohol in EU
vprašanje: Kakšne so pa izkušnje pri omejevanju uporabe alkohola v državah EU, kamor bomo kmalu vstopili?
Evropska skupnost je sprejela leta 1995 s pomo~jo Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Evropski alkoholni akcijski plan, ki je usmerjen predvsem v lokalne skupnostne akcijske programe, ki podpirajo predvsem zdrav na~in življenja (gibanje, prehrana, skrb za zdravje) brez alkohola s poudarkom na omejevanju prodaje in uporabe alkohola. Delovanje so usmerili predvsem v lokalne skupnosti in družbeno pomembne to~ke (šole, institucije, podjetja in zdravstveno ter socialno dejavnost), javno vsakodnevno predstavljajo pomen zdravja in zdrav na~in življenja in spodbujajo pitje zdravju neškodljivih pija~ (sadnih sokov, vitaminskih napitkov ipd.).
Iz takšnih lokalnih aktivnosti vplivajo na nacionalne in internacionalne, skupne evropske programe in aktivnosti.
Osnova je torej v razvoju aktivnih lokalnih politik in dejavnosti, upoštevajo~ lokalne specifi~nosti, programi in dejavnosti pa so usmerjeni na vse skupine v populaciji.
Seveda upoštevajo tudi ekonomske dejavnike (turisti~na in gostinska industrija, proizvodnja alkoholnih pija~, vinogradništvo in sadjarstvo ipd.), to pa urejajo z dav~no politiko (kot zanimivost - višji davki za alkohol, nižji za sadne sokove).
In rezultati: poraba alkohola je na prebivalca letos v državah EU bistveno nižja kot pri nas.
Bo drugo leto oziroma leto kasneje glede tega tudi v Sloveniji tako?
Ne pozabimo, da drugo leto vstopamo v EU.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
sti, ampak v energiji, ki jo naše ime predstavlja in v energiji, ki za našim imenom stoji. In kako je pri vas?
Rojeni ste 26. v mesecu in Vaše trenutno stanje je sledeče: 20 + 22 = 42.
Vaš rojstni datum (26) je ena izmed tistih energij, ki prinašajo človeku vztrajnost in delavnost po eni strani ter težave in probleme po drugi strani, ki se najbolj odražajo na področju dela in ljubezni. To je energija, ki ni najbolj naklonjena toplini, zadovoljstvu in ljubezni, zato vam predlagam, da rojstni dan praznujete 27. v mesecu, ki je mnogo boljša energija.
Vaše ime (20) je energija, ki predstavlja spremembe, nestanovitnost in podrejen položaj.Ta vibracija kaže na pomanjkanje samozavesti in samozaupanja vase in kar kliče po delu na sebi ali bolje rečeno po duhovni rasti. Je pa to energija, ki prinaša dober stik z ljudmi in denarjem.
V priimku pa se izraža energija (22), ki predstavlja človeka, ki je preveč dober in se ne zna postaviti zase ter je zaradi tega izkoriščan in nezadovoljen. Sicer pa je to energija, ki prinaša delavnost,
Prejeli smo
Prijatelja spoznaš v nesreči
V	četrtek popoldan, 9. oktobra 2003, so ognjeni zublji zajeli naše gospodarsko poslopje, ki stoji ob naši stanovanjski hiši v Zamuša-nih številka 48, občina Gorišnica. Strašen je bil prizor, ko so ognjeni zublji spreminjali v pepel dolgoletni trud naše družine. Kmalu so na požar prispeli gasilci iz naše občine in tudi od drugod. Uspeli so pogasiti požar in obvarovati stanovanjsko poslopje, da ni še to zagorelo.
Kljub hitremu in uspešnemu posredovanju gasilcev je ostrešje gospodarskega poslopja vseeno zgorelo. Občina Gorišnica, vaški svet, sorodniki in vsi dobri ljudje so nam takoj priskočili na pomoč z materialom in s prostovoljnim delom. Tako smo uspeli v zelo kratkem času škodo sanirati. Gospodarsko poslopje je v nekaj dneh dobilo novo streho.
Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. Mi smo ta pregovor izkusili na lastni koži in v našem primeru resnično drži. Brez nesebične in plemenite pomoči dobrih ljudi bi naša nesreča bila še veliko večja. S tega mesta se zato iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem in gasilskim društvom, ki so požar pogasili. Prav tako lepa hvala občini Gorišnica, občinskemu svetu in županu Jožetu Kokotu, vaškemu svetu vasi Zamušani, vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v naši nesreči stali ob strani. lskrena hvala vsem.
Družina Ri^^arič iz Zamušanov 48
Bili smo na Triglavu
V	okviru Zdravstvenega doma Ptuj delujejo štiri terapevtske skupine zdravljenih alkoholikov. Naša terapevtka ga. Irena Čuš svojo delo opravlja z vsem srcem. Njene
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE IN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
^ tel.: 02 771 07 68 ^
vztrajnost, originalnost in nenadne spremembe v življenju.
Iz vaše numerološke analize se vidi, da vam prevladujejo predvsem energije materialnosti, primanjkuje pa vam predvsem energije ljubezni in harmonije. Po železnih pravilih numerologije števila 26 in 22 ter 26 in 20 ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preveč različna in prinašajo težave in trenja.
Ljubezen, mir, harmonijo, zadovoljstvo, predvsem pa uresni-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
čitev Vaših želja in načrtov Vam prinašajo energije, ki se označujejo s števili 6 in 24 v imenu ter 9 in 27 v priimku.
Dan Sovina
V domu sindikatov v Čučkovi ulici 1 na Ptuju bo v soboto, 15. novembra, od 9.00 do 16.00, numerološki seminar z naslovom "S spremembo imena do lepšega življenja". V prvem delu bomo spoznali razloge in ugotovitve, katera je ta sila ali bolje rečeno energija, ki povzroči, da se s spremembo imena dvigne kakovost življenja. Spoznali bomo numerološko abecedo, pomen števil, zakonitosti numero-logije ter se naučili izdelati numerološko analizo, iz katere se vidi, zakaj ne moremo priti do stvari, ki sijih želimo, ali pa zakaj stvari, kijih že imamo, izgubljamo.
Seminar vodi numerolog Dan Sovina. Prijave na telefon 771 07 68.
dolgoletne izkušnje in trdo delo, ki ga vlaga v nas, se kažejo v naših uspehih.
Skupinsko psihoterapijo redno obiskujemo ljudje, ki hočemo ostati trezni, kljub vsemu reklamiranju, ki nas omamno vabi na vsakem koraku našega vsakdanjega okolja. Tu se učimo samo-spoznavanja in samospoštovanja vsi: zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci. Koristna terapija so tudi družabna srečanja izven zdravstvenega doma. Pomembno je, da se znamo sprostiti, veseliti in smejati v vsakdanjem življenju brez alkohola. Zato pa je potrebno veliko moči in energije vsakega posameznika. Tako smo letos organizirali piknike in pohode na Triglav v različnih terminih.
V naši skupini se je za organizacijo pohoda na Triglav zadolžil moj mož. Uredil nam je prevoz in vodnika. Odločili smo se za 5. in 6. julij. Tako smo se rano sobotno jutro odpravili našim dvodnevnim dogodivščinam naproti. Bilo je lepo sončno jutro in vsi smo bili v nekem prijetnem pričakovanju, čeprav smo nekateri že bili na vrhu Triglava, drugi pa so šli prvič. Ko smo se peljali proti Bledu, nam je naš vodnik Primož Trop, ki ima bogate izkušnje z vo-dništvom in je dober poznavalec naših gora, razlagal, kako se imenujejo vrhovi, ki smo jih videli v daljavi in so se bohotili v vsej svoji lepoti jutranjega sonca. Naša pot prvega dne je bila Rudno polje -Vodnikov dom - Planika. Na Pokljuki smo se okrepčali in pripravili na turo ter drug drugemu zaželeli srečno pot. Najmlajši pohodnik je imel 15, najstarejši pa 54 let. Primož nam je svetoval, naj hodimo normalno in da naj ne bo naš cilj vrh Triglava, temveč že uživanje v naravi, ki nas obdaja. Naša postojanka je bila ob vstopu v narodni Triglavski park, kjer smo se okrepčali, fotografirali in si izmenjavali prve vtise. Ob čedalje večjemu vzpenjanju smo občudovali alpsko rastlinje in rožice, ki so zmožne preživeti ekstremne vremenske spremembe, murke,
encijani, planike ... Malo pred Vodnikovo kočo nas je presenetila nevihta, ki je hitro prešla. Tudi to je bilo doživetje. V koči smo se ogreli in okrepčali in nadaljevali pot proti Planiki, kjer smo prenočevali. Tja smo prispeli okoli 19. ure, kar precej utrujeni. Topla večerja nam je zelo prijala. Naš večerni pogovor je bil o jutranjem vzponu na vrh Triglava in seveda, kakšno bo vreme. Spat smo se odpravili dobro razpoloženi. Zjutraj okoli pol sedme smo se dobro oblečeni in opremljeni z varnostnimi vrvmi odpravili proti vrhu. Hodili smo počasi, se osredotočili na samo pot, tako da pravzaprav nismo imeli časa razmišljati o sebi, o svoji abstinenci, o drugačnem načinu življenja, ki ga živimo zdaj. Za vse to smo imeli več časa prejšnji dan. Vsak korak bliže vrhu je bil za nas uspeh, kajti v sebi smo doživljali notranjo pomoč, ki jo pridobivamo v terapevtski skupini. Ko smo prišli na vrh Triglava, k .Aljaževemu stolpu, smo si čestitali in bili srečni drug zaradi drugega. Bili smo vzhičeni od lepote gora in sonca. V minuti se je spustila megla in potem se je v trenutku spet razjasnilo. Tudi krst za tiste, ki so bili prvič, je bil posebno doživetje. Naš povratek je bil po enaki poti kot prejšnji dan, zato smo večkrat posedeli in si izmenjali naša občutja. Meni osebno se je zdelo, da sem svoje tegobe in obremenitve, ki so se mi nabrale med letom, predala goram. Počutila sem se lahkotno in prijetno utrujena. Razmišljala sem o ljudeh, ki veliko planirajo in govorijo o tem, kako jih hoja in planine pomirjajo in jim dajo energijo za delo.
Sama sem občutila enako. Ko smo prispeli nazaj do Pokljuke, smo bili veseli in ponosni na sebe, da smo zmogli pot, ki smo si jo zadali, kljub kakšni krizi, ki je nastala na poti. V poznih urah smo srečno prispeli domov in sklenili, da nadaljujemo s planinskimi pohodi, ki so zelo dobra terapija za naše duše.
Marija Prelog
Info
Glasbene novice!
Glasbena tekmovanja stila Popstars, Fame Academy ali Bodi idol presegajo že vse meje, saj mladi "talenti' upajo na zmago in so zanjo ter za slavo pripravljeni narediti marsikaj. Zvezde teh oddaj imajo žal omejen rok trajanja na nekaj pesmi in album ali dva, potem pa si z večine najstniška publika poišče novo "vzhajajočo" zvezdo!
MADONNA je trenutno v modi v duetu z Britney Spears (ta bo 17. novembra izdala album Get In The Zone) v komadu Me Against The Music. Kraljica pop glasbe je ljubitelje elektro popa letos navduševala s hitoma American Life in Hollywood. Z letošnjega projekta American Life je sedaj snela sintetično in premalo spevno pop pesem NOTHING FALLS (***).
Neil Tennant in Chris Lowe oziroma PET SHOP BOYS sta vstopila v glasbeni svet leta 1984, ko sta imela klubski hit West And Girls. Skoraj 20-letno kariero bosta v mesecu novembru kronala z novim kompilacijskim albumom hitov Pop Art, ki bo med drugim vseboval tudi naslednje hite It's A Sin, Always On My Mind, Heart, Go West... Pravi čudež je tudi aktualna nova prihajajoča uspešnica MIRACLES (***), saj je bazirana na elektronskih lahkotnih sintisajzerskih zvokih in na zelo nalezljivi melodiji!
Najlepša pevka na svetu po moje mnenju SHANIA TWAIN je z zgoščenke Up potisnila na lestvice že štiri hite Im Gonna Get-cha Good, Ka Ching, Forever And For Always in Thank You Baby. V ZDA so radijske postaje začele pospešeno predvajati zmes countryja in popa v pesmi SHES NOT JUST A PRETTY FACE (***), medtem ko bodo v Evropi tekle solze ob pravljični country baladi WHEN YOU KISS ME (*****), v kateri kot spremljevalni voka-list čisto malo sodeluje tudi Bryan Adams.
V devetdesetih letih so med tako imenovanimi "boy — bandi' imeli glavno besedo Take That, pri katerih so najbolj iztopali Robbie Williams, Gary Barlow in Mark Owen. Slednji je kar hitro po razpadu skupine skočil nazaj na vrhove lestvic z uspešnicama Child in Clementine. Potem ga je žal odslovila mega založba in šele letos se je fant znova pobral s skladbo Four Minute Warning. Idol mnogih mamic si je v skladbi ALONE WITHOUT YOU (***) upal stopit nekaj korakov naprej, saj je ponudil spodobno kitarsko pop/rock balado, v kateri pa je še zmeraj daleč najslabši člen njegovo petje!
BUSTED je ime, kije zame eno največjih glasbenih presenečenj leta, saj so mladi fantje zares zažigali s hiti What I Go To School For, Year 3000, You Said No in Sleeping With The Light On. Trio nadaljuje strogo začrtano pot z dovolj ostro, napadalno in jezno novo rock parodijo CRASHING THE WEDDING (***).
Ameriški nakladač NELLY ima zgledno urejeno spletno stran www.nelly.net, na kateri si lahko preberete tudi kaj več o njegovem novem remiks albumu Da Derrty Version. Trenutno je raper še v modi s hitom Shake Ya Tailfaether iz filma Bad Boys 2. Delaven in ustvarjalen izvajalec predstavlja komad IZ U (***), v katerem se prepletata dinamičen rap in r&b.
Letošnja največja konkurenca raperjema Eminemu in 50 Centu je gotovo novi as CHINGY, ki je uspel s hitom Right Thurr. Vso atraktivnost in agresivnost komercialno usmerjenega rapa si lahko naužijete v komadu HOLIDAEIN (***) in na "plati' Jackpot.
Mojster med mojstri r&b in soul glasbe je R.KELLY, ki je zbral vse svoje uspešnice na zgoščenki The R Of The R&B — Greatest Hits Vol 1. S te zgoščenke je v ZDA že valoval na lestvicah z novo groovy r&b godbo Thoia Thong, ki ji sedaj sledi še druga nova sočna sodobna soul pesem STEP IN THE NAME OF LOVE (****).
David Breznik
ÍE LOVE - Black Eyed-Pea^ y /' /HT^-ánE FLAG - Dido ^ ^ IF YDU CDME TD ME - Atomic / / / / 4. TROUBLE - Pink
^DW - Kylie MinnguÈ^ : IN THE HEAD - Sugahabes 7. GUILTY-Blue 8. BEXED UP-Babbie Williams
3. P.I.M.P - 5D Cent ID. ME AGAINST THE MUBIC Britney Spears & Madonna
Vsaki» s>o\:>o\:e? m<2d 21. in 22. uro
Kdo je glavni igralec v filmu Matrica revolucija?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kameniek, Draženci 49a, 2251 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odflorore pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Blue: Guilty
www.of^icialblue.com, Virgin, Dallas, 2003
Startajo tako na glasbo kot na videz. Uspešna kombinacija, ki jih prav zaradi kakovosti same glasbe in odli~nih vokalnih linij ter dobre interpretacije uvr{~a drugam kot ostale fantovske skupine. Čeprav se nam iz posterjev kažejo s 'ta hudimi' zapeljivimi pogledi, so Blue vse prej kot lepi de~ki, ki trikrat pomigajo s ta zadnjo na odru in potem vse najstnice padejo v trans. Čedni so že, ampak kar nekako niso osladni, ~eprav bi to od tipi~ne fan-
Filmski kotiček
Matrica revolucija
The Matrix Revolutions
Svetovna premiera tretjega dela Matrice je za nami. Svet, kot ga poznamo, se ni kon~al. Bojazen nekaterih, da bo konec trilogije pomenil tudi konec Matrice, v kateri morda živimo mi, se ni uresni~ila. Matrica Revolucija kon~uje eno najbolj razvpitih in oboževa-nih	modernodobnih
znanstveno-fantasti~nih sag zadnjega ~asa. In to na zelo u~inkovit, spektakularen ter zanimiv na~in, kjer se zgodi ravno to, kar se mora zgoditi. Kot prvo mora Neo (Keanu Reeves) dokon~no sprejeti vlogo izbranca, ki lahko odreši ~loveš-tvo. Kot drugo si mora razjasniti, kako je pravzaprav mogo~e pretrgati neskon~ni krog Matrice, v katerem se neprestano vrti ~loveštvo. Kot tretje je potrebno poskrbeti za kar nekaj spodobne akcije, ki bo gledalcem spet jemala dih in burila domišljijo. Nenazadnje pa je potrebno pojasniti precej nejasnosti in zastavljenih vprašanj iz prvih dveh delov. Vse to stori Matrica Revolucija.
V center postavi Nea in njegovo pot do spoznanja, da bo svet lahko odrešil le tako, da se spoprime z nemogo~im, tudi
MATRICA REVOLUCIJA
The Matrix Revolutions Akcijski, znanstvenofantastični, triler. Dolžina: 130 min. Režija: Larry Wachowski, Andy Wachowski. Producent: Joel Silver. Scenarij: Larry Wachowski, Andy Wachowski. Igrajo: Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishburne, Hugo Weaving,	Jada
Pinkett-Smith.
tovske skupine pri~akovali. Ja, Blue se zavedajo, da poleg dobrega grla premorejo tudi dober videz. In zakaj ga ne bi izkoristili.
Na albumu Guilty se predstavljajo s kar 15 novimi skladbami. Medtem ko naslovno skladbo Guilty že poznamo, na radijske valove prihaja drugi single (ki je, mimogrede, neprimerno boljši od prvega) Signed, Sealed, Delivered I'm Yours, pri ~emer sta jim pomagala Angie Stone in Stevie Wonder. Odli-~en, seksi komad, ki se na plo-š~ku nahaja kot drugi (za Stand Up) je dodobra nabit z energijo.
Album se po ~etrti skladbi, Guilty, prevesi v razpoloženjski, zelo moderen pop, vse do Breathe Easy. Skladba z dolgimi harmonijami, napolnjeni-
mi z godali, je odlična balada in predstavlja po Signed, Sealed, Delivered I'm Yours nekako drugi vrh albuma. Za tem sledi spevna Walk Away, sicer zelo radiu prijazna melodija z odličnimi spremljevalnimi vokali. Potem album {iba do konca z bolj{imi pesmimi celotnega repertoarja, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je drugi del novega izdelka bolj{i od prvega. O produkciji in sodelavcih morda ni vredno izgubljati besed, saj za Blue seveda stoji pre-izku{ena in kakovostna ekipa aranžerjev, producentov in tudi menedžerjev. Zvok tega pop albuma je mehek, a ne pocukran. Ravno prav za {irok okus.
Besedila se {e vedno nagibajo k ljubezni, vendar so bolj zrela (oziroma manj naivna od ostalih tovrstnih skupin) kot na
prej{njem albumu. Tako lahko Blue brez premi{ljanja napadajo tudi starej{o publiko, ne le podivjanih in zasanjanih najstnic.
Posebna pohvala gre, poleg odličnim glasovom vseh {tirih članov, tudi aranžmajem. Namreč pesmi ne spremljajo tehno-idni elektronski ritmi v sodobni maniri tipa Kylie Minogue ali pred leti Caught In The Act, ampak moderna instrumentalna podlaga, nabita z godali, na katero bi zlahka pela tudi Mari-ah Carey, Beyonce ali celo Robbie Williams.
Blue z zadnjima dvema albumoma pu{čajo za sabo izjemno dober vtis, toda nekako se ne moremo znebiti občutka, da {e vedno rastejo, se vzpenjajo in da bodo svoj vrh dosegli {ele čez nekaj let. Pa ne zgolj v smislu popularnosti (v tujini so neprimerno bolj poznani in zaželeni kot pri nas!) kot bolj v smislu samega glasbenega ustvarjanja. Novi album Guilty je definitivno plo{ček, ki bo dob-rodo{el na polici s CD-ji za naj-različnej{a razpoloženja.
Grega Kavčič
za ceno življenja svoje ljubezni ali za ceno svojega življenja. Matrico bo ustavil le na dva na~ina: ali jo bo uni~il ali pa prepri~al stroje, da sami ustavijo program in izpustijo zasužnjene ljudi. A kar je najbolj pomembno, v tem delu se vsi prosti konci povežejo skupaj v eno veliko celoto. V tretjem delu Matrice tako ni ravno pretirano veliko prostora za kakšne nove miselne igre in vprašanja, ker se je že v prvih dveh delih porodilo toliko neznank in vprašnj, da tokrat sploh ni ve~ smiselno dodajati novih, tem-ve~ je pod vsem povedanim potrebno potegniti nek smiseln zaklju~ek. Rešitve so najlepše in najbolj u~inkovite, ~e so povsem preproste in to~no to ponudi Matrica Revolucija.
Enkratno doživetje je prikaz površine planeta, ki so mu povsem zavladali stroji, ki o~itno niso zasužnjili zgolj ljudi, tem-ve~ so odstranili tudi vse druge živali (še celo žuželke so mehanske). Akcija izven Matrice pa za sabo potegne še eno stvar, namre~ vzpon malih ljudi, ki so pod pritiskom reševanja lastnega življenja prisiljeni pozabiti na lastne misli
o nepomembnosti in tako (osvobojeni od miselnih omejitev) lahko postanejo heroji ter odrešitelji	~loveštva.
Morda malce razo~ara prekratka vloga Merovinga (Lambert Wilson) ter Persefone (Monica Bellucci) in njuna usoda ostane ena od redkih nerazrešenih ugank filma. Drugo razo~aran-je pa je, da ne pride do ponovnega sre~anja med Neom in Arhitektom (Helmut Bakai-tis), saj je dvoumnost njunega prvega pogovora skoraj zahtevala njuno ponovno soo~enje. Konec filma dokazuje, da je sre-~en konec lahko hkrati tudi tra-gi~en. Da smrt za ceno rešitve življenja nekoga drugega ni nesmiselna in žalostna, temve~ je dokaz višje ravni zavedanja ~lo-veških procesov in ultimativne
predanosti dobroti. Se pa na koncu seveda postavi vprašanje, kaj bi se zgodilo, ~e bi bila Matrica izklopljena. Bi res vsi hoteli živeti v resni~nem svetu? Že v prvem delu smo doživeli izdajstvo iz strani Šifre, ki ni prenesel morbidnosti resnice in resni~nega sveta. In zato Matrica ni nikoli kon~ana, ne v svojem pomenskem smislu, še najmanj pa v svoji filmski obliki in tako je tudi tu še dosti možnosti za nadaljevanje zgodbe.
Matrico je možno oceniti le kot trilogijo, kajti le tako zgodba dobi neko rde~o nit in smisel. Ocena trilogije pa je zagotovo ~ista desetka. Kajti brata Wachovski sta ustvarila ultimativni poklon ~loveškemu duhu in mislim ter natan~no definirala bistvo ~loveka z nekaj preprostimi besedami: svoboda -odlo~itev (izbira) - upanje - ljubezen. Ne glede na to, kako boste doživeli in razumeli Matrico, na akcijski, filozofski, religiozni, osebnostni, miselni ali znanstveno-fantasti~ni ravni, vsekakor boste zadovoljni in bogato popla~ani s številnimi novimi spoznanji. In to je tisto, kar Matrico dela tako en-krano in tako osupljivo ~udovi-to.
Grega Kavčič
CID
Petek, 14. 11., ob 21. uri: Koncert flame^nka. Drugi kraji, drugačno razpoloženje ... - kot nalašč za kislo-mračni november!
Torek, 18. 11., ob 18. uri: Kam z mularijo? Predstavitev nove knjige dr. Alberta Mrgoleta o neformalnem mladinskem delu.
Sreda, 19. 11., ob 10. uri: Ptujski občinski otroški parlament.
Se vedno vpisujemo v začetni 40-urni Te~aj znakovnega jezika gluhih in iščemo prostovoljce za delo v mladinskem centru ter mlade novinarje in fotografe za informiranje javnosti o mladih.
Pomembno: sprememba obratovalnega ~asa!
Od 10. novembra dalje je Center interesnih dejavnosti odprt za obiskovalce: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Martinovo
Okusen mošt se je te dni spremenil v še okusnejšo mlado vino, in ker ne samo na ta dan, ampak tudi ob drugih priložnostih Slovenci radi praznujemo, poglejmo, katere jedi pripravljamo ob Martinovi ali kateri drugi pojedini.
Martinova pojedina je ostala vse do danes tradicionalna, z manjšimi spremembami in dodatki. Tako si ta dan težko predstavljamo brez pečene gosi ali race, ki jo nekateri zamenjajo tudi z drugimi vrstami perutnine, kot so puran, kokoš ali piščanec. Prav tako ponudimo priloge, ki se pogosteje pripravljajo v tem času kot sicer. To so mlinci, dušeno sveže ali kislo zelje, dušeno rdeče zelje z jabolki, pripravimo pa si lahko tudi kruhove cmoke ali pa kar krompirjeve priloge.
Če želimo za prilogo nekaj posebnega, si lahko pripravimo kostanjeve priloge, kot so kostanjev pire ali kostanjevi štruklji, dušena jabolka polnjena s suhim sadjem ali kostanjevim nadevom ali preprosto skuhamo zimske hruške. Lahko pa kostanje uporabimo za okusne sladice, ki jih lahko pripravimo tudi iz drugega lupinastega sadja, kot so orehi in lešniki. Tako lahko pripravimo okusne kostanjeve rezine ali orehove rezine ali pripravimo kostanjevo potico. Za pravo martinovo pojedino pa lahko pripravimo tudi domači kruh z ocvirki in ga za boljši okus premažemo z gosjo maščobo.
Gosi, ki jih uporabimo za peko, danes najpogosteje tehtajo okrog 3 kilograme in zadostujejo za 6 do 7 ljudi. Po kakovosti so gosi veliko bolj različne kot druga perutnina. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejših gosi je pre-
cej trdo in po barvi še temnejšo kot sicer. Maščobo iz trebušne votline pred peko odstranimo in v odprtino nadevamo različne dodatke, s katerimi izboljšamo okus gosjega mesa. Tako lahko v trebušno votlino nadevamo manjša cela jabolka, suho sadje, kot so krhlji hrušk in suhe slive, v odprtino pa lahko nadevamo tudi surove oluplje-ne kostanje, korenje, čebulo in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo pri roki.
Po okusu se meso rac in gosk ujema še s pomarančo, hruška-
okusne ragu juhe z zelenjavo. Ne pozabite na gosja jetra, ki veljajo za kulinarično razkošje.
Od začimb in dišav pri peki gosi in rac lahko uporabimo vejico timijana, lovor, sesekljani pet-eršilj, lahko jih premažemo tudi z mešanico gorčice in rdeče mlete paprike ali drugih dišav in začimb, ki jih uporabljamo za pripravo temne perutnine. Zraven tako okusno pečene goske ponudimo različno zabeljene mlince, ki jih nekaj časa namakamo v vreli slani vodi ali jih prelijemo z vrelo vodo. Zabelimo jih lahko s sokom, ki se je nabral pri peki goske ali posebej stopimo manjšo količino zaseke in jih s tem prelijemo. Zabelimo jih lahko tudi s prevreto kislo smetano, ki jo rahlo solimo, po potrebi popramo in po želji potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drob-njakom.
Zmehčane mlince pa lahko ponudimo tudi nekoliko drugače - poparjene popolnoma od-cedimo, jih grobo sesekljamo in jim dodamo na pol kilograma 2 do 3 razmešana jajca, malo kisle smetane, na male kocke nareza-
mi, vinom in rumom, tako da te sestavine prav tako lahko dodamo ob peki. Drobovino, ki jo običajno dobimo zraven gosk in rac, najprej skrbno očistimo in odstranimo maščobo, jo skuhamo v slani vodi skupaj z jušno zelenjavo in začimbami, nato fino zmeljemo in uporabimo kot nadev za pod kožo ali pri izko-ščičenih delih. Seveda pa si lahko iz drobovine pripravimo tudi
Mokri smrček
Vprašanje bralke Mance: Pred kratkim se je k nam zatekla muca. Po dolgem poizvedovanju pri vseh sosedih smo jo zadržali. Bila je v slabem stanju. Imela je bolhe in garje v ušesih. Kupili smo ji prašek proti bolham in ji trikrat v tednu natrli kožušček. Za garje smo dobili tekočino, ki smo ji jo vkapali v ušesa. Bolh nima več, v ušesih pa še vedno opazimo nekaj črnih pik. Smo ravnali prav in kaj nam še svetujete?
Odgovor : O tem, ali ste ravnali prav ali ne, sploh ne bi dvomili, saj ste pokazali, da znate
sprejemati in pomagati tudi zavrženim živalim, katerih je žal tudi v našem okolju iz dneva v dan več.
Za odpravljanje zunanjih in notranjih zajedalcev (bolhe, klopi, tekuti, uši, pršice in garjavci) ima sodobna farmacija na tržišču številne učinkovite antipara-zitike v najrazličnejših oblikah (praški, spreji, ampule, tablete, paste, šamponi) in z najrazličnejšimi kombinacijami učinkovanja (učinek samo na bolhe, na bolhe in klope, na bolhe in garje, na bolhe, klope, garje in notranje zajedalce skupaj in še bi lahko naštevali). Sami pravilno ugotavljate, da se je bolh lažje znebiti
no in prepraženo slanino brez maščobe, če je zmes preveč tekoča, dodamo še malo drobtin in nato iz mase oblikujemo podolgovat debelejši svaljek, ki ga damo na pomokano krpo ali pomaščeno folijo, zavijemo (če smo zavili v krpo, povežemo s kuhinjsko nitko) in tako pripravljene mlince v vreli slani vodi kuhamo 5 minut. Še vroče odvi-jemo narežemo na rezine in po-
kot garij. Odgovor je preprost. Bolha namreč živi na površini kože med dlako, medtem ko je garjavec parazit, ki prebiva v notranjosti kože. Garja se tako kot bolha prenaša s kontaktom (žival na žival), pogosto pa se nahaja prosto v naravi. Največkrat prenašajo te nadležne parazite po-tepuške - zavržene in izgubljene živali, ki nimajo doma ter ustrezne nege in oskrbe.
Tekočina, ki ste jo dajali v sluhovod, je verjetno eno od številnih sredstev za zatiranje -preprečevanje garjavosti pri hišnih živalih. Če so črne pike -"umazana ušesa" še zmeraj prisotne, menim, da parazita niste popolnoma odpravili (živi dalje v globini kože). Sluhovodi pri psih in mačkah morajo zmeraj biti čisti - brez črnih pik, krast ipd. in prosti. Iz sluhovodov (ušes) nikoli ne sme neprijetno zau-darjati (kisel, zatohel, gniloben vonj). Primerno bi bilo sluho vode natančno pregledati in ugotoviti obsežnost sprememb v samem sluhovodu oz. njegovi notranjosti. Na osnovi pregleda naj se odredi ciljana terapija z izbranimi sredstvi proti garjam in z zanesljivim učinkom. Le tako bomo garjo zanesljivo odpravili,
HHm 1/ QmKoju
17.11.2003
Kotlovina, pire krompir, soiata ^ Štajerska ldsia juha, pecivo Puranji ptički, krompir s korenčkom, soiata 18.11.2003
^ Dušena govedina, testenine, zeiena soiata
^ Pasuijj, prekajena rebrca, sadje ^ Teiačji tiaša, testenine, soiata 19.11.2003
^ Postrv po tržaško, krompir v kositi, soiata
^ Goveji goiaž, krompir, soiata ^ Piščančje prsi po vrtnarsko, soiata 20.11.2003
X Pečenica, kisio zeije s fižoiom X Piščančja obara z vodnimi žiičniki, puding
X Soiata z morskimi sadeži, puding 21.11.2003
X Ocvrt piščanec, pražen krompir, soiata
X Vampi s krompirjem, jogurt X Kuhana govedina, krompir, soiata
nudimo zraven goske, race ali drugih mesnih martinovih dobrot.
Brez sladkega dodatka na martinovo praznovanje prav tako ne gre. Te dni si pripravimo slaščice, pri katerih uporabimo kostanje in orehe. Lahko si pripravimo kostanjevo rezino - spečemo nekoliko debelejši navadni biskvit in ohlajenega prerežemo po dolgem na polovico. Posebej pripravimo kremo. Penasto umešamo maslo ali margarino. Na pol kilograma masla dodamo še 10 de-kagramov sladkorja v prahu in 2 do 3 žlice ruma, nato po žlicah dodajamo pretlačene in kuhane kostanje. Uporabimo toliko kostanjev, kot smo vzeli masla ali margarine. Preden s kremo premažemo naš biskvit, ga dobro navlažimo z mešanico ruma in vode, nato na tanko premažemo s kislo smetano in prekrijemo z drugo plastjo pečenega biskvita in po vrhu prelijemo s čokoladnim prelivom. Tako pripravljeno kostanjevo rezino postavimo vsaj za pol ure v hladilnik, nato jo narežemo na rezine, po vrhu dekoriramo s smetano in kostanji ter ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vpra{anja nam po{iljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
naši muci pa omogočili, da bo ohranila sluh. Zavedati se moramo, da lahko nestrokovno poseganje - zdravljenje sluhovodov pripelje v kronično ponavljajoča se obolenja ušesnega kanala, v nekaterih primerih pa lahko zasledimo tudi izgubo sluha.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Narava odpravljena k počitku
Potem ko vroče poletje že tone v pozabo, sta jesensko sonce vse hladnejše noči vrtno naravo pripravila k zimskemu počitku. Jesenski vetrič bo sredi listopada odpihal z dreves še poslednje lističe in vrtna narava bo pričela z zimskim počitkom. Pospravimo in očistimo vrt, še preden ga pokrije snežna odeja, urejen vrt je privlačen in lep tudi pozimi, ko narava v njem miruje.
V	SADNEM VRTU poberemo še poslednje plodove letošnje sadne letine nešpelj, kutin, orehov in drugih vrst poznega sadja. Plodove nešpelj, ki se še niso omehčali, spravimo v plitve sadne zabojčke enoplastno. Po nekaj tednih se bodo omehčali ter s pridobljeno sladkobo postali uporabni.
Po odpadanju listja lahko pričnemo z rezjo sadnega drevja, vendar ne vseh sadnih vrst in starosti. Pri jablanah in hruškah odrežemo le pri starejših drevesih kakšno vejo, ki bi utegnila v zimskih razmerah motiti bližnje okolje, sicer pa vzgojno rez in rez na rodnost opravimo v pozni zimi in zgodnji spomladi po uspešni prezimitvi. Malinam in robidnicam, ki rodijo na enoletnih rozgah, pri tleh porežemo dvo- in večletne rozge, ki so se že pričele sušiti in odmirajo. Odrežemo tudi poganjke, ki niso dorastli in so neprimerni za nadaljnjo vzgojo. Dvoletne rozge sežgemo, ker se je v njihov stržen morebiti zabubila malinova muha, ki bi nam v naslednjem letu v rodnem nasadu povzročala škodo na plodovih.
Leska prične v naših vremenskih razmerah prva izmed sadnih vrst z vegetacijo. Cveti že sredi zime, meseca januarja ali februarja. Zimsko rez opravimo že v jesenskem času. Izrežemo pregoste pokončne mladike in izrojen les, z debla in stranskih ogrodnih vej odrežemo nizko rastoče poganjke ter odstranimo koreninske izrastke. Za dober razvoj lešni-kovih plodov je prostorna, dovolj redka, osvetljena in z rodnimi šibami obrastla drevesna krošnja ali grm.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo s hrambo in zavarovanjem na zimsko mrazovje občutljivejšega vrtnega rastja. Slane zadnje dni oktobra niso povzročile večje pozebe, pri čemer spoznamo, da s prezgodnjim ozimljanjem okrasnega rastja ne kaže hiteti. Večje ohladitve lahko bolj iznenadijo v drugi polovici novembra, zato velja v tem času večjo pozornost nameniti pravočasnemu varstvu pred pozebo.
Odpadlo listej v več plasteh se v jesenskem dežju zlepi, nezračna plast pa povzroči na travni ruši gnitje, zato ga je po odpadanju priporočeno pograbljati in kompostirati. Ob manjši količini listja, in če je trava med tem prerastla, opravimo še poslednjo letošnjo košnjo trate na višino 5 do 8 cm, kjer bo zdrobljeno listje in naseklajna trava koristno služila kot zastirka travnim koreninam in travni ruši.
Visokih okrasnih trav ne porežemo, temveč nad osrčjem rastline zvežemo v zaščitni snop, da ga tako zavarujemo pred nizkimi zimskimi temperaturami in ledeno mrzlimi vetrovi. Rez letos zrastlega latja opravimo šele spomladi.
V ZELENJAVNEM VRTU jesenskim sortam radiča, odpornim na zimski mraz, porežemo podolgovate zeleno rjave liste 5 cm nad koreninskim vratom in jih porabimo. Ob ugodni in topli jeseni se bodo še v pozni jeseni oblikovale rdeče listne rozete, primerne za pobiranje že koncem decembra, sicer pa rastline pred snegom prekrijemo z agroko-preno, kjer se bodo glavice razvile v zgodnji spomladi. V talnih in vremenskih razmerah, kot so prve dni novembra, nadaljujemo s sajenjem česna, zimskega čebulčka ter presajanjem sadik spomladanske čebule majniškega srebrnjaka.
Miran Glu{ič, ing. agr.

13-Četrtek	14-Petek	15-Sobota	16-Nedelja
17-Ponedeljek è	18-Torek #	19-Sreda ^^J^ Il	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
mesto
na auaski
kost v ribji repni plavuti
država v srednji ameriki
cigaretni cik
hrvaški nogometaš (krasnodar)
snegu podobna snovna drevju
dionizi-jevamati semela
;drugoime)
južnoafriški golfist (ernie)
enota za moč elekrt. toka
pripadniki ruske cerkve
mesto na severu jar otoka šikoku
juznokor. moško ime
evaolsson
nemška tv zvezda (elke)
filmska zvezda
enovalen-tna alkalna skupina
tantal
rihard jakopič
vrsta jelena
ZEMEUSKO DELO, IZKOP
janko kersnik
kranj
grški otok v sporadih
ljudsko ime za lan
vulkan na siciliji
nedeulv delec
hrvaški košarkar (hrvoje)
italu. nogometno moštvo iz milana
politična ureditev
tekmica
starogrška pesnica
uniče-valka železa
izdelovalec pokrival
nasad ob hiši
božični kaktus
pouski pesnik
prijem nasprotnika pri boksu
poznost
rudi uršič
i
iz besed muca kata
anton janežič
emil adamič
reka v
flandriji
finski nogometaš (juha)
dvoramni
vzvod pri parnih kotlih
anton sovre
rozalija (uubk.)
sanje
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kasta, Orion, revma, Tiso, pestrost, Apo, fokstrot, strastnež, Oliver, avtogravure, otre, simlja, agronom, takt, Ajub, Pete, rema, BR, Ernani, Ereng, EL, Aca, OJ, Anan, vtikalo, lestve, Runko, Uhuru, LK, ST Istok, MT, HS. Ugankarski slovarček: HENJAK = hrvaški košarkar (Hrvoje, 1978), IJZER = reka v Flandriji, dolga 88 km, KAST = nemška televizijska zvezda (Elke), OPHIR = mesto na Aljaski, STRAIN = ameriški pop pevec (Sammy, 1940), TAE = južnokorejsko moško ime, TAKAMACU = mesto na severu japonskega otoka Sikoku, UROSTIL = kost v ribji repni plavuti.
lovôrl se .
da imajo v podlehniski Ulturni dvorani zanimivo gledališko predstavo. V glavni vlogi že vse poletje nastopata tamkajšnji zdravnik in njegova medicinska sestra, v stranskih pa nastopajo pacienti, ki morajo, ker jim pač po polževo obnavljajo zdravstveno ambulanto, iskati pomoč kar za zavesami na odru.
... daje ptujski župan močno oviral sobotno martinovanj-sko tekmovanje v kotaljenju sodov: svoj avto je namreč nepravilno parkiral in tako je bila tekmovalna proga za več deset metrov krajša.
... da so lenarški gasilci na nedavni vaji uprizorili, kar si nekateri želijo: "poža^' pri županu ...
... da se je pri županu Viliju naselila nesreča: najprej jih je
al sin, sedaj pa jo je dobil še on...
... da je (pre)dragi župan Karl na svojem pogajalskem računu dosegel pomemben uspeh: po petih letih nategovanja z ministrstvom za šolstvo je dosegel, da bo v Vitomarcih namesto šestrazredne devetle-tke - pet razredov. Ce bo pogajanja nadaljeval s takšno intenzivnostjo, v nekaj letih sploh ne bo šole.
Vldl se ...
... da ima ptujski kabelski sistem zelo domiselne vzdrževalce: če je sila, obesijo kabel kar na leseno lato, ki ji je za oporo bližnje obcestno ogledalo...
Aforizmi
by Fredl
V boju za mir ne potrebujemo pametnih orožij, temveč pametne
ljudi.
***
Demokracija postaja na{im politikom vse bolj {panska
vas - iz Južne Amerike.
***
Sodobni človek ribari v
kalnem s pomočjo odplak.
***
Strpnost med ljudmi ni
nikoli dolgo strpela.
***
V slepo ulico me je
pripeljala z mežikanjem.
***
Boj se časov, ko krvniki
garajo, da krvavi pot potijo.
***
Bog je žensko kreiral zato, da bi se mo{ki lahko
rekreiral.
***
Vrana vrani ne izkljuje oči, če ni bela.
Lujzek • Dober den vsoki den
Meglena jesenska nedela, 9. listofrča ali kak bi rekli novembra. Listje po lufti frči kakftički, ki se spelovlejo ali pa
zbirajo za odlet v tople južne kraje. Popudne bomo meli na našem Suhem bregi veselo mar-tinovoje v dvoje ali pa tudi troje. Kak de pač kumi pasalo. Naš gasilski dum smo že lepo okran-clali, ženske pečejo hama-ham, moški, pa natočemo tekoče probleme. Zaigrala bo naša godba na prdala, zapeli bodo pevci in pevke, predstovla se bo folklora, kije čista pozitivno nora, saj puce in čehoki tak veselo plešejo, da jih je veselje gledati. Rečem vam, daje naš Suhi breg na visoki kulturni rovni. Samo še gledališče in opera nam falita, tudi o univerzi že razmišlamo, novo šolo bi radi gradili in se potli v mesto spremenili. Mene, ki sen kak pro-vijo glih zadosti nor in tudi pameten so že evidentirali za župana, moja Mica bo direktorica občinske uprave, sosid Juža bo občinski kuža, tak, ke
bo vse v žlohti ostalo. Hčer Jula se misli vrnoti z Dojčlanda in ji bomo te tudi nekšno služ-bico poiskali ... Kak vidite in čujete se intenizivno priprov-lamo za vstop v Evropsko unijo in bomo, ko se bo to zgodilo, zaklali tudi svijo, dali na pipo najboljšega vinčeka, saj vete, tistega, ki žene tudi klinčeka. Kaj se moškega klinčeka tiče, vam morem povedat, kak sta se srečala in pogovorjala dvo starejša moška: "Čuj, Franček, kaj še ti kaj seksaš?' "Oho, seveda, loni sen misla, letos pa sen pozoba ...!" Vidite, tak je stotimi zadevami. Ko sen vam malo prej napisa, da na našem bregi razmišlamo o novi osnovni šoli in univerzi, vas moram seznanti, da išemo tudi mlajše familije, ki bi nam šolare nare-dle in rodile. Premalo je kin-dermaherov in bodočih mamic, preveč pa je upoštevaja tistega pesniškega reka in pregovora: "Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bil kak cepec manj ..." Žalostno, ampak resnično. Tak pa smo drgoč na kunci totega pisma. Pište mi kak se mote, kak živite, slabo ali dobro spite, če svoje partnere lubite in drugih ne snubite. Vas podavlja LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 13. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 14. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SOBOTA, 15. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 16. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 17. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 18. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO.
20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 19. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Nemir, ki ga je vnesel v vaše življenje vaš zadnji projekt, se še ne bo tako kmalu polegel. Imate namreč težavo, ki jo boste morali premagati. Bodite vztrajni. Najbolj neugoden dan glede tega bo torek.
BIK
V službi se z nekom glede poslovnih projektov ne boste mogli uskladiti, zato je bolje, da niti ne poskušate. Težave bi lahko imeli tudi zaradi svoje neodločnosti. Izkoristite petek, saj bo to dan zabave.
DVOJČEK
^^ V zadnjem času ste bili na ^ poslovnih poteh zelo dina-f	mični in ste veliko dosegli,
sedaj pa je prišel čas, da si malo oddahnete. V ljubezni bo malo negotovosti, ker boste kar nekam brezvoljni in brez pravega miru.
RAK
Že kar nekaj časa se vam dogaja, da imate občutek, da že dolgo niste naredili nič "pametnega" in se vaš svet vrti prepočasi. Še malo počakajte, saj je pred vami čisto drugo obdobje. Zamisli in ideje že imate.
LEV
V	tem tednu se boste srečali z nekom, ki vam bo znal svetovati ali kako drugače pomagati. Vaše zdravje bo dobro, najbolje pa
se boste imeli v nedeljo, in sicer v krogu družine.
DEVICA
Pred vami je prijeten teden, ki bo ugoden za urejanje vseh poslovnih in pravnih zadev, predvsem pa za poslovne stike s tujino in tujimi partnerji. V ljubezenskem odnosu pa lahko pričakujete več razumevanja.
TEHTNICA
V	teh dneh boste glede psolovnih zadev zelo "prisebni", saj dobro veste, kaj hočete. Morate pa biti previdni, ker bi nekdo zelo rad
stresel na vas vso jezo in nezadovoljstvo in s tem ustvaril negativno energijo.
ŠKORPIJON
Zelo zaposlen teden, saj boste v službi imeli dela čez glavo. Če delate s strankami in se pri tem lahko svobodno gibljete, boste pri tem zelo zadovoljni. Veliko se boste dogovarjali in se tudi dogovorili.
STRELEC
Pred vami je zelo dober teden predvsem v službi pa tudi na finančnem področju. Obeta se vam višja plača ali pa kak honorami dodatek. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo dobro razpoloženi.
KOZOROG
Na splošno v tem tednu vse ovire na poslovnem polju še niso odpravljene. Ostanite trdni in mirni, pa jih boste uspešno rešili. V soboto bosta s partnerjem končno zakopala bojno sekiro.
VODNAR
Pred vami je prijeten teden, saj boste na poslovnem polju vztrajno uresničevali vse svoje zamisli pa tudi vaše velike načrte. Najbolje bo, da si jih zapišete in potem pustite času, da vam jih pomaga uresničevati.
RIBI
Pred vami je čudovit teden ljubezni in sreče, saj vas bo obsijala zvezda Venera, lepotica med planeti. Prinesla vam bo občudovanje drugih pa tudi izboljšanje finančnega položaja. Pojdite po nakupih.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Danilo Klajnšek
Ali je kritičen samo pogled?
V1. SNl- ligi Si mobil sta do konca koledarskega h^^a 2003 samo še dva kroga, pomladi 2004pa še štirje krogi do konca prvega dela prvenstva. Potem se klubi na podlagi uvrstitev delijo v dve skupini (1-6, 7-12). V prvi skupini se bodo moštva borila za naslov državnega prvaka, v drugi za obstanek v prvoligaški konkurenci.
Na srečanju v Murski Soboti smo se še enkrat lahko prepričali, kaj pomeni biti majhen klub in povrhu še novinec v ligi. Tudi tokrat je Drago Kos, sicer glavni sodnik iz Raven na Koroškem, živeč v Ljubljani, sodil v prid gostiteljev, torej v škodo neposrednemu tekmecu Dravograda. Korošci so pač Korošci in nedvomno držijo skupaj (Dravograd).
Imeli smo tudi priložnost videti nastop policajev iz Murske Sobote, ki jih je bilo enostavno premalo za zaščito navijačev iz Ptuja in okolice. Navijači so pomagali svojim nogometašem devetdeset minut, nato pa so bili po koncu tekme zaprti na stadionu še dobre pol ure po tekmi, čeprav ptujski navijači niso "nevarni".
Res je, da imajo Ptujčani pač toliko točk, kolikor so si jih priborili na igrišču. Kljub temu, da so tokrat nastopili v močno okrnjeni sestavi, so si zaslužili vsaj točko. Žalost Dravašev ob zadetku Bunjevčeviča je bila razumljiva, saj je Mura z veliko sreče prišla do zmage. Vse skupaj gledano bi dejali, da še ni nič kritičnega in da bodo tudi zmage še prišle. Komu bo bolj koristil odmor zaradi reprezentančnih tekem, ali Kumho Dravi ali Dravogradu, bomo seveda videli. Čas pa je lahko tudi zaveznik Drave. Toda tekma v Murski Soboti je pokazala, tokrat v prid Mure, da se igra do zadnjega sodnikovega žvižga in tega se Dravaši verjetno zavedajo. Veliko točk je še v igri in nič še ni izgubljenega.
Foto: Črtomir Goznil<
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 16. kroga: Gorica - KD Olimpija 5:1 (3:1), Dravograd -Primorje 1:1 (1:1), Domžale - Ljubljana 1:1 (0:0), Mura - Kumho Drava 1:0 (0:0), Maribor Pivovarna Laško - Šmartno 1:2 (0:1), CMC Publikum - Sport Line Koper 0:1 (0:0).
1. KOPER SPORT LINE	16	9	4	3	20:8	31
2. GORICA	16	8	5	3	39:19	29
3. MARIBOR PIV. LAŠKO	16	8	5	3	20:18	29
4. PRIMORJE	16	7	7	2	32:14	28
5. KD OLIMPIJA	16	7	5	4	26:18	26
6. MURA	16	7	3	6	31:34	24
7. CMC PUBLIKUM	16	7	2	7	32:25	23
8. ŠMARTNO	16	5	6	5	23:21	21
9. DOMŽALE	16	6	2	8	21:34	20
10. DRAVOGRAD	16	3	4	9	17:35	13
11. KUMHO DRAVA	16	2	5	9	16:28	11
12. LJUBLJANA	16	1	4	11	13:36	7
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 15. kroga: Livar - Izola-Argeta 2:0 (0:0), Bela Krajina - Krško Posavje 2:2 (1:0), Zagorje - Rudar Velenje 2:1 (2:1), Tabor Sežana - Svoboda 2:4 (0:2), Dravinja - Aluminij 3:0 (1:0), Brda - Supernova Triglav 2:2 (1:1),
1. RUDAR V.	15	11	2	2	52:20	35
2. BELA KRAJINA	15	8	4	3	25:15	28
3. DRAVINJA	15	7	6	2	31:15	27
4. ZAGORJE	15	8	3	4	28:20	27
5. LIVAR	15	6	6	3	19:21	24
6. KRŠKO POSAVJE	15	5	7	3	21:20	22
7. ALUMINIJ	15	5	4	6	14:20	19
8. IZOLA-ARGETA	15	4	4	7	16:24	16
9. SUPERNOVA TRIGLAV	15	4	4	7	19:28	16
10. BRDA	15	2	6	7	12:24	12
11. SVOBODA	15	2	3	10	17:25	9
12. TABOR SEŽANA	15	2	3	10	17:39	9
Nogomet • 1. SNL: Mura - Kumho Drava 1:0 (0:0)
Če bi tekma trajala 89. minut ...
STRELEC: 1:0 Bunjevcevic (90)
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Emer{ič, Lenart, Velečič (Jev|enič), Zajc, Kamberovič, Anel Smajlovič, Vogrinec (Krajnc), Majcen, Gorin{ek. Trener: Borut Jarc.
Nogometa{i Kumho Drave iz Ptuja so v Mursko Soboto, na stadion na Fazaneriji odpotovali v močno okrnjeni zasedbi, in to brez Koreza, Binga, Zdelarja in Adnana Smajloviča. Je pa tudi res, da je stadion v Murski Soboti eden izmed hramov slovenskega nogometa, kjer se težko osvajajo točke, sodniki pa se temu primerno obna{ajo. Mura-{i so pričeli zelo ofenzivno. Njihova želja, predvsem pa taktika Milana Miklaviča je bila (kar je presenečenje), da s to hitro igro izmučijo obrambo in zvezne vrste Drave in čim prej dosežejo zadetek. Želje so eno, resničnost pa nekaj povsem drugega. No-gometa{i Mure so imeli več od igre, ustvarili so si dve priložnosti, {e najbolj zrela je bila priložnost Obilinoviča v prvem polčasu, ko je izvajal prosti udarec, vendar je obrambna vrsta
Kumho Drave, kjer je "kraljeval" Emil Šterbal to neugodno situacijo razčistila. Bilo je {e nekaj poizkusov domačih nogometa-{ev, predvsem po desni strani, vendar so vsi ti streli končali v naročju vratarja Drave Goloba. Vsa ta navidezna premoč in pomoč domačim s strani glavnega sodnika Kosa ne bi nič pomagala, če bi Majcen v drugi minuti sodnikovega podalj{ka namesto Kapiča zadel v gol, po odlični podaji Vogrinca iz kota.
Drugi polčas je samo {e poudaril nekaj tistega, kar ne sodi v nogomet. Čudne geste domačega trenerja, ki je nekaj mahal, nekaj udarcev njegovih nogometa{ev, predvsem pa njihovo nemoč. Obi-linovič in Rakovič sta se tudi zna-{la sama pred vratarjem Drave, ki je bil nere{ljiva uganka za t. i. mega zvezde Mure. Mejač je bil v 72. minuti najbližje zadetku za Muro, vendar je zadel desni vratnik. Po tem se je igra nekoliko umirila in v 84. in 86. minuti so Ptujčani zamudili priložnost, da Sobočane zavijejo v črno. Dvakrat je po desni strani pobegnil Go-razd Gorin{ek. Prvič je na{el prostega Majcena, ki je s petih metrov
Foto: IVliha Soštaric
Ptujski nogometaši razočarani zapuščajo stadion na Fazaneriji
Nogomet • 2. SNL
Kdor zadetka ne da, ga pač dobi
DRAVINJA - ALUMINIJ 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Suljič (44), 2:0 Vodopivec (75), 3:0 Hodžar (78. iz 11 m)
ALUMINIJ: Miljkovič, Koren, Kuserbanj (Kelenc), Murko, Golob (Čeh), Prapotnik, Dončec, Pa-nikvar, Repina (Radko Kneževič), Rastko Kneževič, Fridauer. Trener: Miran Emer{ič.
Nogometa{i Aluminija niso Ko-njičanom uspeli vrniti za poraz v prvem delu prvenstva, ki so ga doživeli na svojem igri{ču. Bili so blizu presenečenja, vendar tokrat niso imeli sreče. 13. minuta je bila srečna za domače, saj je Ras-tko Kneževič zadel vratnik. Kazen
za nekaj zgre{enih priložnosti je sledila v 44. minuti, ko so domači povedli.
V drugem polčasu so gostje ponovno zapravili svoje priložnosti, Konjičani pa so v 75. in 78. minuti dosegli dva zadetka in pri{li do visokega vodstva ter na koncu tudi do tak{ne zmage. Toda kljub visokemu porazu nogome-ta{ev Aluminija je zmaga nogome-ta{ev Dravinje težja, kot so sami pričakovali. Štejejo pa na srečo enih in žalost drugih samo točke.
Danilo Klajnšek
»Leteči start« Marka Križnika (CMC Publikum) proti Slaviši Jevđeniču. Celjani so tokrat prikazali veliko več od ptujskih gostiteljev.
zgre{il, nato pa {e sam slabo zaključil. V zadnji minuti regularnega dela se je Bunjevčevič odločil za strel. Žoga je zadela enega obrambnega igralca Kumho Drave in spremenila smer, prevarala vratarja Goloba in končala v mreži. V zadnjih trenutkih sodnikovega podalj{ka je Kamberovič z močnim in natančnim udarcem skoraj izenačil. Točke so tako srečno in spretno ostale v Murski Soboti.
Ob koncu pa je potrebno zapisati tudi to, da so ptujski navijači imeli lepo {tevilo organiziranih navijačev, ki so jih bodrili skozi vso srečanje. Nič krivi, niti dolžni pa so morali ostati na Fazaneriji {e skoraj {tirideset minut po končanem srečanju zaradi groženj s strani domačih. V Murski Soboti smo videli policaje, ki niso opravili svojega dela, jih je pa bilo neprimerno manj (manj kot 80) kot na Ptuju pri srečanju z Mariborčani.
Danilo Klajnšek
1. SNL 15. KROG
KUMHO DRAVA -PUBLIKUM 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Brulc (16), 0:2 Čadikovski (37), 0:3 Vr{ič (88)
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Krajnc, Emer{ič, Zajc, Kam-berovič (od 75. Vogrinec), An. Smajlovič, Jevdženič (od 56. Go-rin{ek), Krepek, Majcen, Ad. Smajlovič (od 77. Po{trak).
RDEČ KARTON: Šnofl (48.).
Prej{njo sredo smo na Ptuju gledali eno najslab{ih leto{njih predstav domačih nogometa{ev, ki proti razigranim in zelo motiviranim Celjanom niso pokazali tistega, kar je od njih pri~ako-valo približno 800 navijačev. Gostje so imeli od vsega začetka terensko pobudo in so Ptujčane potisnili na njihovo polovico. Že v 15. minuti je bilo na semaforju 0:1, strelec pa je bil Brulc, ki se je po odlični podaji Budimir-ja sam znašel pred domačim vratarjem Golobom in ga s strelom po tleh tudi premagal. Premoč so igralci Publikuma še v drugo kronali z zadetkom Čadikovske-ga. Podajalec je bil Maletič.
Začetek drugega polčasa je napovedoval boljšo predstavo domačinov, saj je imel Smajlovič priložnost že v prvi minuti, vendar njegov strel ni bil najbolj natančen. V 48. minuti so gostje ostali še brez reprezentančnega branilca Šnofla, ki mu je sodnik Beneš po prerivanju z Majcnom pokazal rdeči karton. A vse to ni bilo dovolj za preobrat, saj so gostje brez težav ustavljali napade Ptujčanov; še več, iz hitri nasprotnih napadov so se večkrat znašli sami pred vratarjem Golobom, ki je v zadnjih 20 minutah srečanja ubranil vsaj štiri t. i. 100% priložnosti Celjanov (dvakrat Korenu, Čadikovskemu, Kvasu). Bil pa je nemočen tik pred zaključkom srečanja, ko je Vršič iz bližine postavil končni izid srečanja.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznil<
Dragan Čadikovski je bil hitrejši od Anela Smajloviča.
Mali nogomet • Kvalifikacije za SP
Zmagoslaven začetek na Ptuju, podoben konec v Mariboru
Reprezentanca Slovenije je prej{nji teden igrala 1. krog kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Tekme so tokrat gostili [tajerci, in sicer Ptuj, Slovenske Konjice in Maribor.
Prvi krog turnirja so malono-gometaši odigrali v sredo, 5. 11., na Ptuju. Za organizacijo tekem v dvorani Center so poskrbeli ~lani MNZ Ptuj in KMN Petlja Vitomar-ci, skupaj z republiško komisijo za mali nogomet.
V ptujski dvorani Center se je zbralo približno 500 gledalcev, ki
so se razživeli samo ob doseženih zadetkih, le-teh pa na srečo ni manjkalo v mreži Moldavije, ki se je samo na začetku resneje upirala naši reprezentanci. Končni rezultat 12:0 pove vse o razliki med ekipama. Posebna zanimivost tekme je bil sedmi zadetek Kurtiča, ki je pomenil jubilejni 200. gol Slo-
Foto: Črtomir Goznik
Selektor slovenske reprezentance Darko Križman je uspešno vodil ekipo skozi prvi krog kvalifikacij
Rokomet • 1. A SRL
venije na uradnih tekmah. Strelci so bili še Horvat 3x, Zorč in Si-meunovič 2x, en zadetek pa so dosegli Simič, Merlink, Ibrišimo-vič, Kurtič in Drobnič. V uvodni tekmi prvega kroga so malonogo-metaši Srbije in Crne gore šele v drugem polčasu strli odpor žilavih Gruzijcev in na koncu slavili s 6:3 (2:2).
V drugem krogu so igralci Slovenije v Slovenskih Konjicah prav tako prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Tokrat je bila njihova "žrtev" Gruzija, ki je tekmo izgubila 5:0 (dvakrat je zadel Uršič, po enkrat še Horvat, Simič in Ad-rinjek). Ker je tudi sCg dobila drugo tekmo, je odločitev o zmagovalcu padla zadnji dan turnirja v Mariboru.
Tam je pred približno 2000 gledalci naša reprezentanca potrdila, da se lahko brez sramu postavi ob bok kolegom iz velikih travnatih igrišč, ki so se letos že tretjič uvrstili v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na EP ali SP Navzlic pomembnosti tekme so v
Klju~ do zmage je obramba
JERUZALEM - TERMO 29:22 (13:6)
JERUZALEM: G. Čudič (22 obramb), Dogša, Belšak 5, M. Horvat 3, Mesarec 2, Kosaber, Bezjak 5, Grabovac, Ivanuša 3, B.Čudič, Lollo 6(4), Hanželič 1, Kirič, Kora-žija 4. Trener: Saša Prapotnik.
V Ormožu je bila lepa rokometna predstava pred polno dvorano, kjer so razpoloženi Ormožani nadigrali in premagali favorita iz Škofje Loke. Trener Saša Prapot-nik je odlično preučil igro gostov, dokaz k temu je rezultat iz 28. minute, ko so novinci v ligi vodili 13:4. Sicer so domačini takoj prevzeli pobudo in po odlični igri v obrambi, hitrimi nasprotnimi napadi ter z izjemnim vratarjem Čudičem v 9. minuti povedli 5:1. Trener gostov Šibila je poskušal zaustaviti nalet "jeruzalemčkov" z minuto odmora in menjavo vratarjev, vendar so novinci v ligi ob podpori polne dvorane nadaljevali v visokem ritmu ter dve minuti pred polčasom vodili 13:4. Rezultat prvega polčasa bi bil lah-

Grega Čudič je zbral proti ekipi Terma kar 22 obramb
ko še večji, če Ivanuša ne bi zapravil treh hitrih protinapadov.
Na začetku drugega polčasa so Ormožani povedli za osem (17:9), ampak so se gosti s serijo 5:1 vrnili v igro (18:14). Takrat je na sceno stopil vratar Čudič, ki je nekajkrat izvrstno posredoval po metih Škofjeločanov, pri tem obranil sedemmetrovko Mihi Keše-tu, njegovi soigralci pa so s serijo 4:0 povišali rezultat na 26:18 in
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo 29:22 (13:6), Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja 38:27 (20:12), Trimo - Gorenje 29:30 (12:15), Cimos Koper - Inles Riko 30:26 (14:12), Rudar Trbovlje - Adria Krka 33:32 (15:15), Prule 67 - Prevent 30:32 (18:13)
1.	GORENJE	6 6 0 0 12
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 6 5 1 0 11
3.	PRULE 67	6 4 1 1 9
4.	PREVENT	6 4 0 2 8
5.	TERMO	6 3 0 3 6
6.	TRIMO	6 3 0 3 6
7.	CIMOS KOPER	6 3 0 3 6
8.	RUDAR TRBOVLJE	6 3 0 3 6
9.	JERUZALEM ORMO@	6 2 0 4 4
10.	ADRIA KRKA	6 1 0 5 4
11.	VELIKA NEDELJA	6 10 5 2
12.	INLES RIKO	6 0 0 6 0
zmagovalec je bil odločen. Prvo ime srečanja je bil vratar Čudič, ki je zbral 22 obramb (4 sedemme-trovke), odlično je zaigral Belšak, ki je dosegel pet golov, pri tem je v obrambi povsem zaustavil najnevarnejšega gosta Kešeta, mladi Bezjak pa je še enkrat dokazal svoj razkošni talent, kljub poškodbi je svoj del v napadu pošteno oddelal Mesarec, Lollo je bil zanesljiv izvajalec iz sedmih metrov, Koražija in Horvat sta zadevala s krila, v obrambi sta kraljevala Iva-nuša in Grabovac. Pri gostih je bil najboljši Ivančič v prvem, v drugem polčasu pa Dolinar, povsem pa sta razočarala Jelčič in Miha Keše.
Uros Krstič
CELJE PIVOVARNA LA[KO - VELIKA NEDELJA 38:27 (20:12)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Kisovec, Mesarec 3, Trofenik 2, Potočnjak, Kumer 4, Šoštarič, Pla-ninc 2, Kokol 1, Kukec 11, Šantl 1, Kozomara 2, Okreša. Trener: Vili Trofenik.
Nedeljani so po pričakovanjih izgubili srečanje v Celju proti domači ekipi, sicer lanskoletnim državnim prvakom. Dolgo časa v prvem polčasu si Celjani niso priigrali občutne prednosti, saj so gostje dobro igrali. Tik pred odmorom pa je prednost domačinov zrasla na osem zadetkov.
V nadaljevanju gostje iz Velike Nedelje v prvih osmih minutah niso dosegli zadetka in Celjani so si priigrali prednost enajstih zadetkov ter to zadržali do konca srečanja. Pri Veliki Nedelji se je odlikoval mladi Kukec, ki je dosegel kar enajst zadetkov.
Danilo Klajnsek
Foto: Črtomir Goznil<
Gorazd Drobnič, ki sicer igra za italijansko Ceseno, je proti Moldavcem na Ptuju dosegel en zadetek
odločilnih trenutkih strnili vrste in dosegli še tretjo zmago. Igralci SCG so morali kljub začetnemu vodstvu priznati premoč naši reprezentanci, ki je z goloma Dro-
bniča in Džafiča slavila z 2:1 in osvojila končno prvo mesto v 1. kvalifikacijski skupini. S tem uspehom so si priborili dodatne kvalifikacije za svetovno prvens-
tvo, ki bo konec leta 2004 na Tajvanu. Toda pot do Tajvana bo še zelo težka, saj vodi samo preko ene izmed petih najboljših reprezentanc Stare celine, to pa so Španija, Italija, Ukrajina, Ceška in Portugalska. Pet parov, ki bodo dali prav toliko predstavnikov Evrope na Sp bodo na sedežu Uefe izžrebali danes, 13. novembra. Slovenija bo prvo tekmo gostila 10. decembra, povratni dvoboj pa bo teden dni zatem.
Kompletni rezultati kvalifikacij: (Ptuj, 5. 11.): Srbija in Crna gora - Gruzija 6:3 (2:2), Slovenija - Moldavija 12:0 (5:0), (Slovenske Konjice 6. 11.): Slovenija
-	Gruzija 5:0 (2:0), SCG - Moldavija 6:4 (5:1), (Maribor, 8. 11.): Gruzija - Moldavija 6:5, Slovenija
-	SCG 2:1 (2:1).
Za slovensko izbrano vrsto so nastopali: Pavšek, Pungart-nik (vratarja), Kurtič, Ibrišimovič, Adrinjak, Simeunovič (branilci), Horvat, Uršič, Zorč, Melink, Dža-fič, Simič, Lokoseljac, Drobnič (napadalci). Selektor: Darko Kri-žman.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 6. KROGA: Gori-šnica - Pekarna Grosuplje 35:29 ( 13:10), Črnomelj - Mokerc 29:27 (13:12), Gold Club - Mitol Sežana 35:23 (18:13), Sevnica - Gorica Leasing 28:30 (13:17), Chio Kranj - Sviš 28:31 (16:15), Dol TKI Hrastnik - Slovan 29:25 (13:10)
1.	GOLD CLUB	6	6	0	0	12
2.	GORIŠNICA	6	4	2	0	10
3.	GORICA LEASING	6	5	0	1	10
4.	SVI[	6	4	0	2	8
5.	DOL TKI HRASTNIK	6	3	12	7
6.	PEKARNA GROSUPLJE6	3	0	3	6
7.	SLOVAN	6	3	0	3	6
8.	ČRNOMELJ	6	2	0	4	4
9.	MITOL SEŽANA	6	2	0	4	4
10.	CHIO KRANJ 6 114 3
11.	SEVNICA	6 1 0 5 2
12.	MOKERC	6 0 0 6 0
GORI[NICA - PEKARNA GROSUPLJE
35:29 (18:13)
GORI[NICA: Valenko (20 obramb), Sok 1, Vajda 1, Korpar 1, I. Ivančič 3, Buzeti, Štrbal, D. Ivan-čič 12(4), A. Sapač 3, Firbas 6, Kumer 3, L. Sapač, Pisar 5, Kle-menčič. TRENER: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice nadaljujejo s svojimi uspešnimi igrami v 1. B SRL. Tokrat so jim v goste prišli rokometaši iz Grosuplja, ki veljajo za eno močnejših ekip v tej rokometni konkurenci.
Vse dvome o zmagovalcu so rokometaši Gorišnice kaj hitro odpravili in si do konca prvega polčasa priigrali pet zadetkov prednosti. Skozi vso srečanje so domačini igrali zavzeto, predvsem pa borbeno. Svoj večer je imel tudi vratar Valenko, ki je zbral kar
dvajset obramb in je v veliki meri, seveda skupaj s soigralci, zaslužen za zmago in veselje domačih rokometašev in okrog 500 gledalcev, ki so znali dobro proslaviti nov uspeh svojih ljubljencev.
Danilo Klajnsek
2. SRL MO[KI
REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Alples Železniki 28:28, Ar-cont Radgona - Izola 31:28, Grča Kočevje - Cerklje 21:26, Radovljica - Atom Krško 24:24, Ajdovščina - Dobova 29:35, Radeče - Šmartno 99 18:33
1.	ŠMARTNO 99 6 5 1 0 11
2.	DOBOVA	6 5 0 1 10
3.	CERKLJE	6 4 1 1 9
4.	ATOM KRŠKO 6 2 2 2 6
5.	RADOVLJICA 6 2 2 2 6
6.	AJDOVŠČINA 6 3 0 3 6
7.	IZOLA	6 3 0 3 6
8.	ARCONT RADGONA 6 2 13 5
9.	GRČA KOČEVJE 6 2 13 5
10.	DRAVA PTUJ 6 114 3
11.	ALPLES ŽELEZNIKI 6 114 3
12.	RADEČE	6 0 2 4 2
DRAVA - ALPLES 28:28 (14:14)
DRAVA: Klinc, Kelenc, Rutar 3, Predikaka, Skaza, Majcen, Bračič 8, Mijatovič 3, Selinšek 5 (1), Šta-ger, Gonc, Zajc 9 (5), Terbuc.
Začetek tekme je prenesel gostom vodstvo, ko so gostitelji štirikrat zapored zadeli prečko, gostje pa v mrežo in že je bilo 5:1. Vse do 20. minute so gostitelji lovili rezultat in tedaj jim je uspelo izenačiti na 9:9.
V nadaljevanju so gostitelji zaigrali bolj zbrano, pridobili so si prednost 3 zadetkov, ki je zvo-
denela v 44. minuti, ko je bilo 21:21, nato so ponovno zaigrali bolje in ko smo v 54. minuti pričakovali, da je zlomljen odpor gostov, je istim uspelo ob zapravljenih žogah zlasti Bračiča zmanjšati razliko in v zadnji minuti izenačiti. Vsi poizkusi v zadnjih sekundah so ostali neuspešni in ekipi iz dna lestvice sta si razdelili točke. Igra je bila na trenutke groba, kar sodnika Cigale iz Škofljice in Simončič iz Ljubljane nista uspela kljub izključitvam - za domačine 10 za goste pa 18 minut - zatreti.
anc
ARCONT RADGONA - IZOLA 31:28 (15:15)
Odločilno prednost za zmago so si rokometaši Arconta zagotovili deset minut pred koncem tekme, ko so povedli s 27:23. Darko Zorko je za radgonsko ekipo dosegel več kot polovico zadetkov (17, od tega 7 iz sedemmetrovk).
MŠ

E

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Moška rokometna ekipa Drava Ptuj
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 13. KROGA: Stojnci - Pohorje 1:2 (1:1).
1. CIGLER [O[T	13	9	2	2	40:12	29
2. HAJDINA	13	7	3	3	34:14	24
3. [MARJE PRI J.	13	8	0	5	25:20	24
4. BISTRICA	13	7	2	4	30:14	23
5. MALEČNIK	13	7	1	5	27:24	22
6. PALOMA	13	6	3	4	31:17	21
7. 7EIEZNIČAR	13	6	3	4	25:24	21
8. POHORJE	13	6	1	6	29:18	19
9. STOJNCI	13	5	4	4	19:14	19
10. ZREČE	13	6	1	6	22:21	19
11. PESNICA	13	5	0	8	15:27	15
12. HOL. ORMOŽ	13	4	2	7	24:30	14
13. SREDIiČE	13	4	0	9	30:32	12
14. KOZJAK	13	0	0	13	5:89	0
STOJNCI - POHORJE 1:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Kupčić (11), 1:1 Divjak (12), 1:2 Grešnik (73)
STOJNCI: Trop, Rižnar (Brom-še), Petrovič (Purgaj), Pučko, Vil-čnik, Štebih, Železnik (Milošič), Bezjak, Kupčić, Žnidarič, Čeh. Trener: Miran Klajderič.
V preloženem srečanju 13. kroga v 3. SNL sever so nogometaši Stojncev dokaj nesrečno izgubili srečanje proti Pohorju iz Ruš. V prvem polčasu so hitro povedli, in sicer v 11. minuti, vendar so Rušani že v naslednji minuti izenačili. Do odločitve o zmagovalcu je prišlo v drugem polčasu, ko so domačini od 57. minute naprej igrali z igralcem manj, saj je z igrišča moral Kupčič, sicer strelec vodečega zadetka. Gostje so izkoristili številčno premoč in dosegli še drugi zadetek ter tako prišli do nenadejane zmage v Stojncih.
Danilo Klajnsek
ST. DEČKI NZS VZHOD
Rezultati tekem 14. kroga:
Nafta - Koroška Dravograd 0:2, Rudar V. - Drava Asfalti 6:0, Krško Posavje - Mura 0:8, Železničar MB - Kuglerplesk Pub. 0:0, Kozjak Radlje - Aluminij 0:3, Era Šmartno - Nissan Ferk 0:2, Kovinar MB - NŠ Maribor 0:3
1. N[ MARIBOR	14	14	0	0	102:3	42
2. KUGLER. PUB.	14	11	1	2	48:10	34
3. KOROiKA DRA.	14	11	0	3	57:13	33
4. MURA	14	9	0	5	53:27	27
5. NAFTA	13	8	1	4	34:19	25
6. 7ELEZNIČAR	13	7	4	2	24:13	25
7. RUDAR V.	13	7	2	4	42:20	23
8. NISSAN FERK	15	7	0	8	42:32	21
9. ALUMINIJ	14	6	2	6	15:26	20
10. KOVINAR MB	14	3	2	9	10:33	11
11. ERA [MART.	14	3	0	11	22:51	9
12. KRiKO POS.	14	1	3	10	10:45	6
13. KOZJAK RAD,	15	1	1	13	9:61	4
14. DRAVA ASF.	13	1	0	12	4:119	3
Nogomet • 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Jesenska prvaka sta postala Gere~ja vas in Podvinci
Končalo se je prvenstvo v obeh ligah, ki jih organizira MNZ Ptuj. V 1. ligi so za favorita veljali nogometa{i Zavr~a, ki pa so po prvem delu tekmovanja osvojili drugo mesto. Nogometa{i iz Ge-re~je vasi, pod vodstvom trenerja Ivana Ornika, so prav v zadnjem jesenskem krogu zasedli prvo mesto in tako napovedali svojo kan-
didaturo za najvi{je mesto tudi v spomladanskem prvenstvu, kjer bodo bili bitko za to mesto z dobro ekipo Zavr~a. Obe omenjeni ekipi sta si namre~ pred najbližjimi zasledovalci že priigrala 9, oz. 8 to~k prednosti.
V 2. ligi MNZ Ptuj je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa Podvinc, ki je v desetih krogih
osvojila maksimalno {tevilo točk. Varovanci trenerja Dušana Hval-ca so na najboljši poti, da to mesto potrdijo tudi v drugem delu prvenstva. Imeli bodo nekoliko lažje delo, saj njihovi najbližji zasledovalci, Cirkulane in Lovrenc, zaostajajo že 5, oz. 7 točk.
Danilo Klajnsek
NK Gerečja vas Unukšped - jesenski prvak 1. lige MNZ Ptuj
Foto: DK
Streljanje z zračno pištolo
Nastop na EP motivacija za naprej
Boštjan Simoni~ je že pred odhodom na evropsko prvenstvo dejal, da bo tekma zelo adrenalinska. V igri so bila še zadnja strelna mesta, ki vodijo na OI v Atenah.
Mnogo kvalitetnih strelcev je podleglo izrednim pritiskom in prav tu je pričakoval svojo priložnost. Sam je v individualne priprave vložil ogromno časa in znanja, pri tem pa mu je bil v oporo brat Simon, ki ga je vzpodbujal, da ni "šprical" kakšnega načrtovanega treninga.
Urnik EP mu ni bil najbolj naklonjen, saj je bila njegova tekma na sporedu prav zadnji dan in streljal je takoj zjutraj v prvi rundi. Nekaj treme je občutil že v poskusni seriji, tako da se mu je ta malo "zavlekla". Tekmo je pričel po svojih pričakovanjih, s 96, in zelo dobro nadaljeval drugo. Od devetih strelov je zadel sedemkrat 10, nato pa je nastopila kriza.
Od petih strelov je zadel kar dvakrat 8 in trikrat 9, tudi 10 je zadel samo trikrat ter tretjo serijo končal pri zelo skromnih 92. Krajši počitek mu je zbistril glavo in četrta serija je stekla po pričakovanjih. Ni jih bilo mnogo s serijo 99, če pa bi ocenjevali decimalni seštevek, pa bi verjetno to bila najboljša serija prvenstva! Na 105,5 mi je najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec dejal, da je mislil, da na pištoli to ni mogoče! Po tej seriji je bil spet med "živimi". Dobro streljanje v zadnjih serijah bi mu prineslo še zmeraj visok rezultat. Na žalost pa se ni mogel zbrati popolnoma za predzadnjo, peto serijo in jo končal s 93 nastreljanimi krogi. Sledil je dober zaključek s serijo
96 in skupnim rezultatom 572 in za, kar se sliši skromno, 45. mesto.
Ocena nastopa Boštjana Simo-niča s strani kolegov iz reprezentance je bila enaka, kot je svoj nastop doživel sam. Dober rezultat za prvenec na evropskem prvenstvu in zares škoda, da mu ni streljanje popolnoma uspelo, saj je bila olimpijska "karta" dosegljiva le 6 krogov višje in ni težko ugotoviti, kje bi te kroge lahko dodal.
Prav gotovo bo še naprej sledil svojemu programu in z resnim treningom vztrajal še en olimpijski ciklus in upam, da mu bo v drugo uspelo.
Danilo Klajnsek
Karate
Trije državni naslovi v Ljutomer
Karate zveza Slovenije je v Kranju pripravila državno prvenstvo v karateju za kadete in mladince, na katerem so tekmovalci karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer osvojili tri naslove državnih prvakov. Najboljši v državi so Samo Prelog med kadeti v katah in v borbah do 65 kilogramov ter David Marin med mladinci v borbah nad 80 kilogramov. Uspeh ljutomerskih tekmovalcev je dopolnil Mario Moleh, ki je bil med kadeti v borbah nad 75 kilogramov tretji. Ljutomerski karateisti so v letošnji tekmovalni sezoni osvojili kar šest naslovov državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah, kar je največji uspeh v 20-letni zgodovini delovanja sekcije.
MŠ
Sportni napovednik
NOGOMET
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: NEDELJA OB 14.00: Aluminij - Tabor Sežana, Izola Argeta - Brda, Supernova Triglav - Dravinja, Svoboda - Zagorje, Rudar Velenje - Bela Krajina, Krško Posavje - Livar.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 7. KROGA: Prevent - Jeruzalem Ormož, Adria Krka - Prule 67, Velika Nedelja - Rudar Trbovlje, Inles Riko - Celje Pivovarna Laško, Gorenje Cimos - odigrano sino~i, SOBOTA Termo - Trimo.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Slovan - Gorišnica (sobota ob 19.00), Sviš - Dol TKI Hrastnik, Gorica Leasing - Chio Kranj, Mitol Sežana - Sevnica, Mokerc -Gold Club, Pekarna Grosuplje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Izola - Drava Ptuj, Cerklje - Arcont Radgona, Šmartno 99 - Gr~a Ko~evje, Dobova - Rade~e, Atom Krško - Ajdovš~ina, Alples Železniki - Radovljica.
ODBOJKA
1 DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI
PARI 7. KROGA: DANES : Svit - Pomurje Galex (danes ob 18.00), Salonit Anhovo - Olimpija, LIP Bled - Fužinar Meltal Ravne, Šoštanj Topolš~ica -Calcit Kamnik, Maribor Stavbar IGM - Krka.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Formis Bell Miklavž (sobota ob 18.00), Sladki greh Ljubljana - Zavarovalnica Maribor Ljutomer (ob 18.30), Nova KBM Branik - TPV Novo Mesto, Prevalje - Luka Koper, Benedikt - HIT Nova Gorica.
KEGLJANJE
3.	SLOVENKSA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 8. KROGA: Impol - Marles Hiše, Fala - Lokomotiva, Žalec Rogaška - Fužinar, Petrol - Piramida, Radenska - Drava.
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE:
PARI 6. KROGA: Drava - Korotan (sobota ob 14.00), Nafta - Impol (ob 13.00), Miroteks III.- Radenska, Fužinar - Komcel.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
V soboto, 15. 11., bo v [D Mladika ob 17. uri tekma I. slovenske namiz-noteniške lige za ~lane. Doma~ini bodo gostili državne prvake iz Maribora. Dekleta se bodo v tekmi 6. kroga doma pomerila 19. 11. z Arrigonijem iz Izole. Tekma bo prav tako ob 17. uri.
BM
STRELSTVO
1. KOLO MEDOBČINSKE LIGE V STRELJANJU S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
Strelski klub Ptuj prireja v soboto, 15. novembra, s pri~etkom ob 10. uri, 1. kolo novoustanovljene medob~inske rekreativne lige v streljanju s serijsko zra~no puško. Strelja se 20 strelov za oceno, tekmovanje je ekipno in posamezno. Ekipe so tri~lanske, njihova sestava pa je poljubna. Prijavnine ni, vsi, ki pa nimate lastne puške, si jo lahko brezpla~no izposodite! Vabljeni vsi sedanji, nekdanji in bodo~i strelci iz Ptuja in okolice!
Marjan Gril
3. ORMOŠKI ROKOMETNI VEČER
Osnovna šola Ormož ob dnevu šole, v petek, z za~etkom ob 17. uri, v [portni dvorani na Hardeku, organizira tretji rokometni ve~er Na rokometnem ve~eru bo odigranih šest tekem, kjer se bodo predstavili osnovnošolci, u~itelji, starši, in številni starejši Ormožani, ki so tako ali druga~e kreirali zgodovino rokometa v ob~ini. Vrhunec ve~era bo tekma med Gimnazijo Ormož in veterani, sicer bivšimi u~enci Osnovne šole Ormož. [e najbolj vro~ bo verjetno tretji pol~as, kjer se bodo ob družabnem sre~anju obujali spomini na slavna leta ormoškega rokometa.
MALI NOGOMET
Liga MNZ Ptuj
16. 11., dvorana Center, od 8.30 do 16.00 ZLMN Ormož
Pari 1. kroga (sobota) v 1. ligi: 11:00 Kog - Mladost Miklavž, 11:50 Sten-vent - Nova Slovenija, 12:40 Pušenci - Belcont, 13:30 Mark 69 - Avtošola Prednost, 14:20 Žiher - Holermuos.
Para 1. kroga (sobota) v 2. ligi: 15:10 Junior Tomaž - Optyl, 16:00 Pu-šenci vet. - Podgorci.
Uroš Krstič
Mali nogomet • 2. SLMN
A LIGA DMN Lenart
Rezultati 10. kroga (9. 11., TRNOVSKA VAS, [D TRNOVSKA VAS): Sandberg - Legija 4:2 (2:1), Zgd Slik. B. Goričan - Orfej 3:2 (2:0), Žerj avci - Sv. Trojica 2:2 (1:2), Cerkv. G. Pri Ant. Ml. 1 - Remos 3:9 (3:5), Benedikt - Be-neideja 2:5 (1:3), Trnovska Vas -Lenart 5:3 (3:1)
1. REMOS 10	8	0	2	59:32	24
2. SV. TROJICA 10	7	1	2	35:19	22
3. TRNOVSKA VAS 10	6	1	3	46:39	19
4. BENEIDEJA 10	6	0	4	48:39	18
5. SLIKOP GORIČ. 10	5	3	2	37:32	18
6. ORFEJ 10	5	0	5	46:31	15
7. CERKVENJAK 10	5	0	5	37:48	15
8. KMN 7ERJAVCI 10	3	2	5	28:40	11
9. SANDBERG 10	3	1	6	28:40	10
10. [D BENEDIKT 10	2	1	7	29:40	7
11. LENART (-1) 10	2	2	6	27:45	7
12. KMN LEGIJA 10	1	3	6	26:41	6
Naslednje kolo			bo	16.	11.
B - LIGA DMN Lenart
Rezultati 10. kroga: (9. 11. 2003, SV ANA, KMN SV. ANA ml.): M-trgovina Lormanje - Na-poli 1ntelsat-Pernica 1i 2:3 (0:1), ŠD Lotus Ml. - ŠD Selce 7:2 (1:0), Vitomarci - Famaik 5:8 (1:4), Be-nehit - Zavrh Ml. 1:5 (0:0), Žerjav-ci Ml. - Cerkvenjak G. Pri Antonu Ml. 1i 3:6 (1:3), Sv. Ana Ml. -Pernica-veterani 4:1 (1:1)
1.	SV . ANA ml.
2.	FAMAIK
3.	VITOMARCI
4.	LOTUS ml.
5.	M-TRGOVINA
6.	BENEHIT
7.	NAPOLI PERN.
8.	KMN ZAVRH ml. 10
9.	PERNICA-VET 10
10.	SELCE 10
11.	CERKV. II 10
12.	@ERJAVCI ml. 10
38:18 51:34 49:35 58:33 26:24 46:41 42:36 31:26 39:50 24:42 31:51 24:69
2003 v Voli~ini (organizator: ZGD SLIK. B. GORIČAN)
Naslednje kolo bo 16. 11. 2003 v Cerkvenjaku (organizator: [D LOTUS ml.)
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Svit ob točko v Ljubljani, Benedicanke in Ljutomerčanke držijo lanske pozicije
1. DOL (M)
REZULTATI 6. KROGA: Olim-pija - Svit 2:3, Calcit Kamnik -Salonit Anhovo 3:0, Krka - LIP Bled 0:3, Fužinar Meltal Ravne -Šoštanj Topolščica 0:3, Pomurje Galex - Maribor Stavbar IGM 1:3
1.ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	6 6 0 17
2.	CALCIT KAMNIK	6	5 1	16
3.	SALONIT ANHOVO	6	4 2 13
4.	SVIT	6	4 2 10
5.	LIP BLED	6	3 3 9
6.	KRKA	6	3 3 9
7.	OLIMPIJA	6	2 4 7
8.	MB STAVBAR IGM	6	2 4 6
9.	FU@INAR RAVNE	6	1	5 2
10.	POMURJE GALEX 6 0 6 1
OLIMPIJA - SVIT 2:3
(-22, 23, 22, -13, -11)
SVIT: Slatinšek, Bračko, Gomi-vnik, Jurak, Knežević, Lampret, Pipenbaher, Berdon.
Odbojkarji Olimpije so dokazali, da so kljub mladosti zelo nevarna ekipa in so nekoliko pokvarili generalko Svita pred evropskim pokalom. Kljub temu so se na koncu veselili gostje, a so za tesno zmago osvojili le dve to-ćki. Gostom gre v opravićilo to, da so tekmo odigrali brez obolelega Maura Miletića. Ljubljanćani so tekmo zaćeli nekoliko preveć spo{tljivo do nasprotnika, ki je z rutinirano igro osvojil prvi niz. V nadaljevanju pa so se varovanci trenerja Olega Gorba~ova razigrali in po zaslugi Gasparinija, Kristana in Merka~a v drugem nizu povedli z 18:13. Bistri~ani so sicer izena~ili na 20. to~ki, v kon-ćnici pa so bili spet bolj zbrani igralci Olimpije. Tretji niz je znova pripadel doma~im, saj sta bila v nasprotni ekipi razpoložena le Slatin{ek in Gomivnik, drugaće pa je bilo v ćetrtem, ki je zlahka pripadel Svitu. Odloćilni peti niz so precej bolje odigrali igralci go-stujoćega trenerja Mirsada Im{i-rovića in po vodstvu z 10:5 in 12:7 je bilo jasno, da bo zmaga od{la na Štajersko.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 6. KROGA: Luka Koper - Avto Prstec Ptuj 3:0, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Pre-valje 3:0, Formis Bell Miklavž -Nova KBM Branik 0:3, TPV Novo Mesto - Benedikt 0:3, HIT Nova Gorica - Sladki greh Ljubljana 0:3
1.	NOVA KBM BRANIK 6 6 0 18
2.	SLADKI GREH LJ. 6 6 0 18
3.	HIT NOVA GORICA 6 5 1 15
4.	BENEDIKT	6 4 2 13
5.	ZM LJUTOMER 6 2 4 7
6.	TPV NOVO MESTO 6 2 4 6
7.	LUKA KOPER 6 2 4 5
8.	FORMIS B. MIKLAV@ 6 2 4 5
9.	PREVALJE	6 1 5 3
10.	A. PRSTEC PTUJ 6 0 6 0
TPV NOVO MESTO -BENEDIKT 0:3 (-24, -16, -23)
BENEDIKT: Raj{p, Štumper, J. Borko, Šauperl, T. Borko, Čre{-nar, Coulter, Krajnc, Noonan.
Odbojkarice Benedikta so z gladko zmago v Novem mestu popravile spodrsljaj izpred tedna dni, ko so si doma privo{ćile poraz s Formis Bellom, in se do-konćno vkljućile v preprićljivo vodilno ćetverico. Prvi niz je bil zelo izenaćen, vsaka od ekip pa si je toćke nabirala v serijah. Domaće so celo povedle z 20:17 in nato
Foto: Miha Soštaric
Z odličnim blokom so Ljutomerčanke (levo - temni dres) spravljale Prevaljčanke v obup.
kar s 23:19, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Štajerke so namreć z odlićno igro napravile preobrat ter po vodstvu s 24:23 tudi slavile. V drugem nizu je Benedikt že na zaćetku nadigral domaćo vrsto in si priigral vodstvo z 11:6. Prednost je ohranil tudi v nadaljevanju in osvojil {e drugi niz. Tretji niz je bil podoben prvemu, saj so bolje znova zaćele domaće igralke, Benedićanke pa so jih ujele in povedle s 16:12. Novome{ke odbojkarice so {e enkrat izenaći-le na 16:16, igralke iz Benedikta pa so njihov odpor dokonćno strle po vodstvu z 22:19. Pri domaći ekipi sta se izkazali Mamićeva (20 toćk) in Romićeva (14), pri gostjah pa Štumperova (21) in Coul-terjeva (13).
LUKA KOPER - PTUJ AVTO PRSTEC 3:0 (8, 19, 16)
PTUJ AVTO PRSTEC: Mohor-ko, Resanović, Nimac, Ša{ić, Vu-ćićević, Kutcaj, Vidović, Vindi{, Rola, Bilanović.
Koprske odbojkarice so v {estem krogu prvenstva vendarle slavile tudi v domaći dvorani, ćeprav so tokrat nastopile brez treh po-{kodovanih igralk (Komlenoviće-ve, Cvetanovićeve in Ukotove). V prvem nizu je bila na igri{ću pra-ktićno le ena ekipa, saj so Kopr-ćanke že na zaćetku povedle z 12:2 in nato tudi z 21:5, kar je bilo dovolj za slavje v tem delu igre. V drugem nizu je bila igra bolj izenaćena, a ne po zaslugi bolj{e igre novink iz Ptuja, pać pa bolj zaradi većjega {tevila napak domaće vrste. Ptujćanke so zato na zaćetku celo povedle s 4:1, a so gostiteljice že do prvega teh-nićnega odmora preobrnile izid (8:7) in nato po drugem odmoru (16:14) dokonćno strle odpor gostij. V tretjem nizu so varovanke trenerja Petra Božića spet zaigrale precej bolje in si po vodstvu s 16:12 in 19:13 zagotovile drugo leto{njo zmago.
sta
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - PREVALJE
3:0 (10, 21, 16)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbanćić, Jozelj, Vrb-njak, Oletić, Pirher, Drvarić, Jure{, Morec, Kadi{.
^"Veliko bolj sem zadovoljen s tokratno predstavo svojih odboj-karic kot na predhodnih leto{njih tekmah. Storili smo zelo malo napak, do druge zmage pa so nam veliko pripomogle tudi Prevalj-ćanke, ki so odigrale zelo slabo. Poleg standardno dobre Oletiće-ve so se tokrat izkazale tudi ostale, izpostavil pa bi Jure{evo, ki je poleg borbenosti pokazala odlić-no predstavo v igri ob mreži," je po zmagi, ki so si jo ljutomerske odbojkarice priborile po slabi uri igre, dejal domaći trener Bojan Novak.
Odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor so veliko lažje pri{le do druge zmage v sezoni, kot je bilo prićakovati. Po zmagi nad Ptujćankami so Ljutomerćan-ke premagale {e druge novinke v prvoliga{ki konkurenci ter se na lestvici povzpele na visoko peto mesto. Tekma se ni niti prav za-ćela in gostiteljice so že povedle
Kegljanje
2. SKL VZHOD -
v
ŽENSKE
REZULTATI 5. KROGA: Radenska - Drava 5:3, Komcel - Im-pol 5:3, Miroteks III.-Nafta 7:1, Korotan - Fužinar 7:1
RADENSKA - DRAVA 5:3 (2884:2778)
DRAVA PTUJ: Kramberger 499, Krušič 440, Bombek 428, Ko-zoderc 445, Fridl 487, Plajnšek 479.
KOMCEL - IMPOL 5:3 (2871: 2829)
IMPOL SLOVENSKA BISTRICA: Adamič 497, Veber 466, Koren 475, Lampreht 436, Pečovnik 477, Kunčič 478.
1.	KOROTAN
2.	IMPOL
3.	MIROTEKS II
4.	KOMCEL
5.	FU@INAR
6.	DRAVA
7.	NAFTA
8.RADENSKA
5	4	0	1
5	4	0	1
5	3	0	2
5	3	0	2
5 1 5 1 5 1 5 1
2 2 1 3 1 3 0 4
z 8:2, po samo desetih minutah igre pa je bilo že 20:4. Trener Pre-valj Franjo Jež je poskušal s številnimi menjavami, vendar ni uspel zmesti gostiteljic, ki so v prvem nizu oddale le deset točk. V drugem nizu sta pri gostjah zaigrali Jasmina Vindiš in Tjaša Stropnik, ki sta zamenjali Urško Skarlovnik in Katjo Jontes. Prav novi igralki pri Prevaljah sta uspeli na začetku drugega niza držati korak z gostiteljicami, rezultat pa je bil nazadnje izenačen na šesti točki. Nato so Ljutomerčanke znova bolje zaigrale ob mreži ter s številnimi bloki spravljale v obup koroške odbojkarice. Priigrale so si že vodstvo z 19:13, vendar so gostjam dovolile, da so dosegle pet zaporednih točk ter naredile končnico niza zanimivejšo. Preva-ljčanke so na tekmi zadnjič vodile na začetku tretjega niza (3:4), njihov trener Jež pa s številnimi menjavami ni uspel zaustaviti napadov domačih "agentk", ki so tako prišle do druge zmage v sezoni.
Miha Šoštarič
3. SKL VZHOD -MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA: Drava - Agroruše 3:5, Lokomotiva - Im-pol 3:5, Fala - Petrol 6:2, Piramida - Žalec Rogaška 5:3, Fužinar -Marles hiše 6:2
DRAVA - AGRORUÎE 3:5 (3109:3155)
DRAVA PTUJ: Dremelj 519, Arnuš 544, Čeh 504, Ivančič 493, Kirbiš 493, Podgoršek 56.
LOKOMOTIVA - IMPOL 3:5 (3042:3051)
IMPOL SLOVENSKA BISTRICA: M. Dobnikar 110, S. Dob-nikar 341, Novak 533, Pečovnik 514, S. Kunčič 552, Janžič 500, I. Kunčič 369, Šumenjak 132.
1.	PIRAMIDA	7 7 0 0 14
2.	PETROL	7 5 0 2 10
3.	AGRORUŠE	7 5 0 2 10
4.	FU@INAR	7 4 0 3 8
5.	@ALEC ROGAŠKA 7 3 1 3 7
6.	DRAVA	7 3 0 4 6
7.	FALA	7 2 1 4 5
8.	IMPOL	7 2 0 5 4
9.	MARLES HIŠE 7 2 0 5 4
10.	LOKOMOTIVA 7 10 6 2
DK
Odbojka • Pokal CEV (m)
V Slovenski Bistrici slavili Francozi
6. kvalifikacijska skupina evropskega odbojkarskega pokala CEV
Športna dvorana Bistrica: vsak dan od 250 do 400 gledalcev, sodniki: Davidovi} (Srbija in Črna gora) in De Knibber (Belgija), Jan Vecera (Če{ka) in Nicolae Romeo Marin (Romunija).
Pomerile so se ekipe iz Es-moriz GV (Portugalska), Pa-fiakos Pafos (Ciper), Pitiers (Francija) in Svit (Slovenija).
Svit Slovenska Bistrica: David Slatin{ek, Zdravko Braćko, Alen Šket , Andrej Gomivnik, Jurak, Da-vor Knežević, Miha Lampret, Sa{a Pipenbaher, Mauro Miletić, Aleks Berdon, glavni trener: Mirsar Im-{irović.
Prvi dan sta se najprej pomerili ekipi iz Portugalske in Francije (0:3), nato pa {e Bistrićani in ekipa iz Cipra (3:1). Drugi dan so Francozi z lahkoto premagali Ci-prćane z rezultatom 3:0 (25:19, 25:19, 25:20). Zvećer sta se pomerili ekipi Bistrićanov in Portugalcev. Na veliko razoćaranje Bistrićanov so zmagali Portugalci z rezultatom 3:1. V nedeljo pa sta se najprej pomerili ekipi klubov Esmoriz GC iz Portugalske in Pa-fiakos Pafos iz Cipra. Gladko so zmagali Portugalci s 3:0 (25:13, 25:18, 25:14).
V zadnji tekmi turnirja so favorizirani Francozi veliko težje kot je bilo pričakovati, ugnali bistriško ekipo. Ta se je tekmecu odlično upirala, zlasti v uvodnem nizu, ki se je končal šele po pol ure igre, potem ko so gostje izrabili šesto zaključno žogo, domači pa so priložnost za presenečenje zapravili dvakrat. V drugem nizu so Francozi še naprej igrali zanesljivo in si sredi niza priigrali šest točk prednosti (19:13). Vsi poskusi Svita, da bi dosegel zasuk, so bili zaman, kajti gostje niso popustili niti za ped in so dobili tudi drugi niz. Francozi so tudi v tretjem nizu dokazali, da so za razred boljši od vseh tekmecev na tem turnirju. Še naprej so igrali organizirano v polju, poleg tega pa večino napadov domače ekipe zaustavljali s čvrstim blokom. Ves čas so vodili za nekaj točk, v končnici niza, ko je že bilo jasno, da bo Poitiers slavil z najvišjim izidom pa je trener Svita dal priložnost za igro tudi igralcem s klopi. Ti so z nekaj potezami dokazali, da na njih v prihodnosti velja računati.
-np-
Košarka • 2. SKL
Prva zmaga Ptujcanov
KK HALOZE : KK SUPERGA SL. GRADEC 87
: 74 (18:17, 38:37, 61:54)
HALOZE: Peter, Jagarinec 12, Goričan 4, Rojko 10, Marčič, Bien 9, Radej, Petrovič 9, Osenjak 12, Siračevski 6, Lovše 25
Ob podpori 50 gledalcev so Ptujčani po treh porazih v soboto prvič zmagali v letošnjem prvenstvu. V izenačeni tekmi so goste nadigrali v končnici tekme in zasluženo osvojili prvi točki.
Tekma je bila izenačena do sredine tretje četrtine, do rezultata 50:50. Gostje so igrali zelo grobo, ob tem storili mnogo osebnih napak, domači pa z neuspešnim izvajanjem prostih metov tega niso najbolje izkoriščali. Ptujčani so sicer imeli pobudo, ravnotežje v igri pa je držal Slovenjgradčan Neh, ki je zadeval tudi z nemogočih položajev. "Haložani" so goste nadigrali predvsem s kombinatorno igro proti koncu, v 36. minuti so povedli s 13 točkami, te prednosti pa do konca tekme niso izgubili. Veliko dela so opravili z zaustavitvijo najboljšega Korošca Neha, v nekaterih trenutkih
zadnje četrtine so dvoboji z Roj-kom zasenčili ostale igralce na terenu. Bolj uigrana in kakovostno boljša ekipa Ptuja je na koncu zasluženo slavila.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Kadetska ekipa Ptuja nastopa v 2 SKL vzhod (na sliki je Sebastjan Holc - temni dres)
I Imm^mm	Prodaja jeklenih
uguuno piatiSč opel • daewoo
Prodaja zimskih gum	in ostalih
TRGOVINA Z AVTODEI_l
Avtomeiianilia - avtoiileparstvo - vuikanizerstvo
MUan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Strelstvo • SK Ptuj
Jesenski strelski tabor v Murski Soboti
Od 27. do 30. oktobra se je v Murski Soboti odvijal že tradicionalni strelski tabor za mlajše strelce. Tabora so se udeležili samo najboljši strelci preteklega državnega prvenstva. Ker pa se je na tem tekmovanju odlično odrezal tudi David Hojsak (SK Ptuj), ki je bil tretji, je bil prav tako povabljen nanj. Vadilo je približno 25 strel-
cev. Družbo mu je delal trener SK Ptuj Zlatko Kostanjevec. Tabor je vodil Robert Tržan, bolje poznan kot strelski selektor naše biatlon-ske reprezentance. Pomagal mu je Aleš Kosmač. Dnevi streljanja so potekali takole - dvakrat na dan se je streljalo. Strelci so se vsakič trudili poldrugo uro, prvič dopoldan ter drugič popoldan. Na samih treningih je vladala izjemna disciplina, napake pa so se kaznovale s sklecami in petjem pesmi pred vsemi udeleženci (bolj za šalo kot zares). Po prehitro konča-
nem taboru je le še sledil povratek v matične klube in navdušeno pripovedovanje udeležencev svojim strelskim prijateljem, ki žal niso imeli te sreče, da bi to doživeli. Izjavi:
David Hojsak: "Tabor je name naredil zelo dober vtis. Utrdil sem se v streljanju z zračno pištolo, kar je bil moj cilj in cilj tabora."
Zlatko Kostanjevec: "Neverjetno, koliko novega se človek nauči!"
Simeon Gonc
Sport za mlade v jesenskih počitnicah
"Hura, prosti čas!"
V sodobnem življenju, v katerega zaradi hitrega tempa vnašamo nered in rušimo naravni riten dela in počitka, je ukvarjanje s športom, posebej šolske mladine, skoraj nujno.
Nadzorovana in sistematična vadba vedno prinaša le koristi. Dobra telesna kondicija pomaga pri premagovanju stresov in napetosti ter ustvarja pozitivno energijo. Šport naj postane način življenja, saj zagotavlja številne možnosti sprostitve, osebnega izpopolnjevanja in notranjega bogastva.
Številne analize so pokazale, da se mladi želijo ukvarjati s šport-
nimi aktivnostmi v prostem času počitnic, vendar so šolske telovadnice in športne dvorane takrat ponavadi zaprte.
Projekt "Hura prosti čas - igre dobre volje," v organizaciji ter izvedbi Centra interesnih dejavnosti Ptuj, Športnega zavoda Ptuj in Športnega društva Labod Lovrenc na Dravskem polju, je v času jesenskega premora odprl vrata Športne dvorane Mladika. V ta namen je bila organizirana strokovno vodena vadba za osnovnošolce in dijake. Na voljo so bile različne športne aktivnosti: osnove gimna-stičnih prvin za učence (1. - 6.
Množična vadba pod strokovnim vodstvom
Solski šport
Velik uspeh ptujskih gimnazijcev
V sredini oktobra je potekalo v Kranju državno ekipno prvenstvo v atletiki za srednje šole.
Dijaki Gimnazije Ptuj so že z uvrstitvijo v finale, kamor se je uvrstilo po dvanajst slovenskih srednjih {ol, dosegli zelo lep uspeh. Vendar to {e ni bilo vse. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo in napeto, saj se do zadnjih tekmovalnih disciplin ni vedelo, kak{no mesto bodo dosegle posamezne ekipe.
Ko pa so razglasili rezultate, je bilo veselje v taboru ptujskih gimnazijcev zelo veliko. Dekleta so
zasedla odlično 9. mesto v državi, moška ekipa pa izvrstno 3. mesto.
Za odlične dosežke so po svojih najboljših močeh prispevale vse dijakinje in dijaki, ki so tekmovali in tudi oba mentorja ekip - Tatjana in Igor Solina.
Za izjemno srčnost in borbenost ter kopico letošnjih najboljših osebnih dosežkov je treba pohvaliti prav vse dijake ekipe.
Ekipo dijakov so sestavljali: Rok Bezjak, Beno Repič, Rok Saga-din, Matej Rumež, David Hamer-šak, Primož Pernek, Maks Laura, Mihael Vajda, Marko Šori, David Pintarič, Rok Panikvar, Daniel Rus, Franc Kolmanič, Jože Šimenko in
Ekipa ptujskih gimnazijcev je v Kranju osvojila 3. mesto
razreda), mali nogomet, košarka -trojke in odbojka.
Velik interes je bil za program osnove gimnastičnih prvin, kjer je sodelovalo 90 učencev in učenk od 1. - 6. razreda osnovne šole.
Mali nogomet je pokazal, da je zanj med mladimi veliko zanimanje, saj je med osnovnošolci sodelovalo 12 ekip in med srednješolci 6 ekip. Skupaj se je z nogometom zabavalo 180 udeležencev.
Za košarko so največje zanimanje pokazali srednješolci, v igri TROJIC je sodelovalo 6 ekip s skupaj 30 udeleženci.
Za odbojko so več interesa pokazale dekleta, pri osnovnošolkah in srednješolkah so nastopile po dve ekipi, skupaj 32 udeleženk.
Doseženi so bili osnovni cilji projekta: varno, zanimivo in razgibano preživljanje prostega časa, pritegniti čimveč aktivnih v interesnih programih športa otrok in mladine, zagotoviti za izvedbo programov ustrezne strokovne kadre in prostorske možnosti.
Množična udeležba, visoka raven izvedbe kvalitete, zadovoljstvo udeležencev in njihovih staršev, dajejo pobudo za izvedbo projekta "Hura, prosti čas - odprimo telovadnice tudi v zimskih pocitni-cah". Parterji projekta pričakujejo sodelovanje šol z odprtjem telovadnic in športnih klubov s ponudbo strokovnih kadrov.
Ivo KORNIK
Ivan Pučko. Ekipo dijakinj pa so sestavljale: Teja Potočnik, Ivana Fekonja, Polona Lamut, Mihaela Milošič, Katja Šincek, Monika Cestnik, Anja Fošnarič, Jana Bedrač, Nina Kolarič, Sandra Pišek, Anita Bohinc, Majda Krajnc in Tanja Krojzl.
Zanimivost
Občina Linos klub - Estradne zvezde 1:9
V dvorani Center je bila prejšnjo sredo ekshibicijska malono-gometna tekma ob letu invalidov kjer so ob županu, svetnikih in članih Lions kluba imeli v gosteh znane slovenske športnike. Gostitelji se niso mogli zoperstaviti razigranim gostom, ki so nastopili v sestavi Forneci, Tof, Vabič, Jan-kovič, Ameršek, Prašnikar, Udovič, Oblak in Križaj pod vodstvom selektorja Milovanoviča. Igrali so 3 x 15 minut; zadetke so dosegli: Jan-kovič in Udovič po 3, Prašnikar 2 in Križaj 1, častni zadetek za gostitelje pa je dosegel Glažar. Nad 200 gledalcev je z bodrenjem vzpodbujalo ekipi, tekmo pa je sodil G. Kodrič iz Ptuja. Prihodek s tekme pa je bil podarjen društvu Ozara Slovenija, enota Ptuj.
anc
Občinska uprava Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, objavlja na podlagi 5. člena Odloka o ustanovitvi javnega glasila Ravno polje (Uradni list RS, {t. 103/03) in 18. ~lena Zakona o medijih (Uradni list, {t. 35/01) javni nate~aj za
ODGOVORNEGA UREDNIKA
glasila Ravno polje - glasilo Občine Kidričevo
1.	Namen razpisa
Zbiranje prijav za odgovornega urednika glasila Ravno polje - glasilo Občine Kidričevo.
2.	Pogoji:
Kandidat mora predložiti dokazila, da poleg pogojev iz 19. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, {t. 35/01) izpolnjuje {e naslednje pogoje:
-	vi{jo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri in eno leto delovnih izku-{enj na področju novinarstva ali
-	srednjo izobrazbo in dve leti delovnih izku{enj na področju novinarstva,
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz referenc o dosedanjem delu in zaposlitvah.
Od kandidata pričakujemo:
-	komunikativnost, metodicnost, samostojnost, ustvarjalnost in odgovornost,
-	interdisciplinirano usposobljenost za organiziranje programskega dela,
-	usposobljenost za spremljanje kulturnega, izobraževalnega, športnega, gospodarskega in političnega dogajanja, zgodovinsko poznavanje in sprotno spremljanje aktualne problematike, kmetijstva,^. Kandidat/ka ne sme biti član občinskega sveta Občine Kidričevo in ne funkcionar politične stranke.
Kandidat/ka naj k prijavi predloži poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev še kratek opis - oz. vizijo razvoja. Prednost ima kandidat z višjo izobrazbo.
3.	Rok za prijavo
Rok za prijavo na razpisano delovno mesto je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo priporočeno na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom "odgovorni urednik - ne odpiraj".
Napačno opremljene ali nepopolne vloge, kakor tudi vloge, prispele po roku za prijavo, bo komisija zavrgla.
Komisija bo kandidate o izbiri obvestila v roku 30 dni od opravljenega izbora.
Pogodba o delu se bo sklenila za čas 1 leta. Datum: 015-03-26/03 Številka: 12.11.2003
Župan Občine Kidričevo Zvonimir HOLC
Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS {t. 110/02, 8/03) obve{ča z
JAVNIM NAZNANILOM
lastnike nepremičnin na območju Lokacijskega načrta ureditve krajevnega središča Kog 1.
da je osnutek Lokacijskega načrta ureditve krajevnega sredi{ča Kog, ki ga je pod {t. LN 24/03-Kog izdelal ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota, javno razgrnjen od 6. 11. 2003 do 5. 12. 2003 v prostorih Občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož in na sedežu Krajevne skupnosti Kog;
2.
da bo javna razprava v zvezi z Lokacijskim načrtom dne 3. 12. 2003 ob 16. uri v prostorih ormo{kega gradu, Kolodvorska 9, Ormož;
3.
da se morebitna mnenja in pripombe lahko vpi{ejo v knjigo pripomb, ki je v prostorih Občine Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož in na sedežu Krajevne skupnosti Kog med javno razgrnitvijo ali v pisni obliki posredujejo Občini Ormož do 5. 12. 2003;
4.
da so k razgrnitvi vabljeni lastniki zemlji{č na območju Lokacijskega načrta ureditve krajevnega sredi{ča Kog. Stevilka: 35000-430/2003 2 22 Ormož, dne 04. 11. 2003
OBČINA ORMOŽ
Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS {t. 110/02, 8/03) obve{ča z
JAVNIM NAZNANILOM
lastnike nepremičnin na območju Lokacijskega načrta ureditve krajevnega središča Ivanjkovci 1.
da je osnutek Lokacijskega načrta ureditve krajevnega sredi{ča Ivanjkovci, ki ga je pod {t. lN 25/03-Ivanjkovci izdelal ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota, javno razgrnjen od 6. 11. 2003 do 5. 12. 2003 v prostorih Občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož in na sedežu Krajevne skupnosti Ivanjkovci;
2.
da bo javna razprava v zvezi z Lokacijskim načrtom, dne 3. 12. 2003 ob 17. uri v prostorih Ormo{kega gradu, Kolodvorska 9, Ormož;
3.
da se morebitna mnenja in pripombe lahko vpi{ejo v knjigo pripomb, ki je v prostorih Občine Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož in na sedežu Krajevne skupnosti Ivanjkovci, med javno razgrnitvijo ali v pisni obliki posredujejo Občini Ormož do 5. 12. 2003;
4.
da so k razgrnitvi vabljeni lastniki zemlji{č na območju Lokacijskega načrta ureditve krajevnega sredi{ča Ivanjkovci. Stevilka: 35000-429/2003 2 22 Ormož, dne 4. 11. 2003
OBČINA ORMOŽ
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Kupijo dobro kravo mlekarico. Tel. 031 222 084.
KUPIM BUČNICE, pridem na dom. Tel. 041 730-866.
Pričeli so s prodajo sadnega drevja. Na zalogi imajo jablane, hru{ke, breskve, slive, če{nje, vi{nje, marelice, kutine in ne{plje. Prodajajo tudi stare sorte jabolk. Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jur{inci, tel. 02 758 08 91, GSM 051 121 468._
KORUZO, lu{čeno, cca l,8 tone, cena 30 SIT/kg, prodamo. Tel. 745 35 51, 781 51 21._
KRAVO s teletom prodam ali menjam za mlado pitano živino ter prodam ovčke. Tel. 719-80-06.
Prodajo pra{iče, krmljene z domačo hrano, od 180 kg dalje. Tel. 761 01 54.
NESNICE, mlade jarkice, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT Dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, tel. 792-35-71.
OPREMO ZA KUNČJO FARMO, komplet, rabljeno skupaj z živino prodam. Odkup zagotovljen. Tel. 02/662-05-11._
PRODAM dve 140-kg svinji domače reje. Tel. 757 49-31._
Prodam 500 kg ječmena. Tel. 766-32-61._
10 DNI staro teličko in bikca črne pasme prodam. Tel.719-70-93.
PRODAM VEČ mladih svinj, težkih do 200 kg. Tel.031 257-967.
PRODAM PRAŠIČE domače reje od 20 do 200 KG. Tel. 764-07-61.
PRODAM KRAVO, brejo tretjega teleta. Tel. 769-38-41._
JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, idared prodajamo, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
NEPREMIČNINE
KUPIM GRADBENO PARCELO na levem bregu Ptuja. Tel. 041 277-511.
POSLOVNI PROSTOR - zobno ordinacijo damo v najem. Informacije na tel. 041 728-950.
57 arov travnika v Zaklu pri Podle-hniku prodam. Tel. 794-00-14.
Na Ptuju oddajo opremljeno troso-bno stanovanje. Tel. 031 407 300.
V Miklavžu pri Ormožu prodamo takoj vseljivo poslovno stanovanjsko stavbo, etažnosti P+M, novejše gradnje, primerno za obrt. Velikost poslovnih prostorov v pritličju je 183 m3, velikost stanovanjskih prostorov mansarde 168 m2 ter galerije 95 m2. Na parceli je še garaža 45 m2, velikost parcele 12 arov, cena 24.000.000 SIT. V strogem centru Ptuja, v drugem nadstropju starejše meščanke hiše, prodamo stanovanje velikosti 156 m2, z možnostjo preureditve v privlačen poslovni prostor ali v 2 manjši stanovanjI, cena 10.800.000 SIT Inforamcije Iusing, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj, telefon 749 21 11, fax 749 21 16._
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju 25 m2. Tel. 041 903-361.
RADIOPTUJ
MrtćHC
32k Î^Tune Ini
íPoi^íí^ÍE im na 'uámebÁ
wwWoffaidln(D)°pttTyis osn
DELO
Iščejo žensko za vsakodnevno pomoč pri varstvu dojenčkov na našem domu v Gradiščah pri Cirku-lanah. Tel. 070 406 073._
CLUB MARINE, Mariborska cesta 15, išče dekle ali fanta za strežbo pijač. Tel. 040 252-078.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
SPREJMEM dekle za občasno strežbo,lahko študentko. Gostilna in trgovina "Amor", Slovenja vas 62 a, tel. 02 782-14-91.
ZAPOSLITEV išče oblikovalec kovin-strugar s 6-letno prakso. Možno delo sorodne stroke tudi v tujini. Govori nemško in angleško. Tel. 031/418-366.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. v
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
ODKUPIMO hlodovino bukve, hrasta, češnje, javorja. Plačilo po dogovoru oz. možno takoj. Organiziramo posek lesa po najugodnejših pogojih. Se priporočamo! Tel. 02 769-15-91 ali 041 610-210.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
f
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob. : 051 241 -558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
}
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapetostnih zaščit in zaščite pred strelo.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
!li
KNAUF montaža, predelne stene in spuščeni stropovi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. Klas GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, tel.: 02 746 03 81; 031 341 532.
Mali oglasi
02/749-34-10
«Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci ni: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
AKTALdoo.
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31


ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
PRODAM IN DOSTAVIM rezan les, opaž, brune, deske. M&M, Marko Pahernik, s.p., Dravinjska cesta 62, Poljčane, tel. 041 451 677, 070 451-677._
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let; gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
BETONSKI zidaki širine 12, 20, 25 in 30 v AKCIJI, OKTOBER 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p.,Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025-303._
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroite, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
maočm. 1%
wučmws^
13 Ans. TULIPAN - M'rjana
12 Ans. JOŽOVC - Pr' svet Než'
11 Ans. IZVIR - Zaplešite z nami
10 Ans. VASOVALCI - Slovo
09 Ans. KOMPROMIS - V dvoje nama Je lepo
08 Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Vinski blagoslov
07 Ans. DORI - Polka za Vurberk
06 Ans. REVIRČANI - RevIrskI pozdrav
05 Ans. MODRI VAL - Na šagrl
04 Ans. JOŽETA ŠERUGE - V krogu najdražjih
03 Ans. MARJANA DROFENIKA - Na Sladki gori
02 Ans. SVETLIN - Tratata
01 Ans. âlBOVNIKI - Vražje šlogarxse
Orfejčkove SMS glasbene želje:
041/818-666.
1	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
2	FOLKLORA - TumastI OžbI
3	MALIBU - Bambola
4	IVO RADIN - Lučka v temi
5	MILI & DRAGO JOŠAR - Vzemi ljubezen
6	VITO & RENATA - iz OČI v oči se iskri
7	PIRAMIDA - Naj bogovi povedo
Poskočnih 13
, Glasujem za: _
Veličastnih 7
I Glasujem za: _
MEOAMARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Anica Verlak, Muretinci 54, 2272 Gorišnica
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 17.11.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTART d.o.o., PERŠONOVA 1, PTUJ	VabljSn Í !
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Prapnotnilt s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM IMESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUlaistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 13. november
9.30 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
11.00 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
Petek, 14. november
9.30 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
11.00 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
17.00 v športni dvorani Ormož, 3. rokometni večer 17.00 v prostorih Zavarovalnice Maribor v Ormožu, otvoritev razstave izdelkov društva Sožitje Ormož, OŠ Stanka Vraza in varstveno delovnega centra Ormož 19.00 v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov večer
19.00 v Galeriji Tenzor na Ptuju, odprtje likovne razstave italijanske akademske slikarke, dobitnice velike nagrade Ex tempore Ptuj 2003 Catarine Agnoletto 19.30 SNG MB, UM, Stara dvorana, za lanska abonmaja Drama
Vikend A, B, C in izven 21.00 v CID-u na Ptuju, koncert Flamenka
Sobota, 15. november
9.00 do 16.00 v domu sindikatov v Čučkovi ulici, Numerološki seminar
11.00 SNG MB, Cesarjeve preobleke, Komorni oder, za izven 15.00 v kulturni dvorani v Domu Slovenskogoriške čete na Rogoz-nici, odprtje likovne razstave udeležencev 1. Mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2003 18.00 v Vitomarcih, kulturni večer
18.30 v župnijskem domu v Sv. Tomaž, predavanje z naslovom
Vernost na Kubi, predaval bo p. Janko Štampar 19.00 v dvorani v Cirkovcah, komedija Stevardese pristajajo 19.30 SNG MB, UM, za lanske abonmaje Drama Sobota in izven
Nedelja, 16. november
15.00 v kulturni dvorani v Domu Slovenskogoriške čete na Rogozni-ci, gledališka predstava »En prišparan jurij«
Torek, 18. november
18.00 v CID-u na Ptuju, predstavitev nove knjige »Kam z mularijo?« dr. Alberta Mrgoleta
Sreda, 19. november
10.00 v CID-u na Ptuju, Ptujski občinski otroški parlament
KINO Ptuj
13.., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. november, 18.00 in 20.00, Ameriška pita: Poroka
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00, in nedelja, ob 10.00: Zaključne slovesnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj, Umetniki Ozare podarili umetniška dela za podporo projektu Evropsko leto invalidov, Razstava tehničnih pripomočkov Društva slepih in slabovidnih Ptuj, Dobrodelna nogometna tekma med Lions klubom in ekipo znanih Slovencev, Košarkarska tekma na invalidskih vozičkih, Prvenstvena tekma med moškim Rokometnim klubom Drava Ptuj in R.K. Alples Železniki, Razstava fotografij - Ptuj in baloni, Tekmovanje v kotaljenju polovnjakov, Martinovanje, Poljudna oddaja Zgodovina Slovencev, Dan odprtih vrat ptujske kleti, Seja sveta Mestne občine Ptuj v vinski kleti.
^ ^ ^ .
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
RENAULT 5, letnkk 90, cena po dogovoru, prodamo. Tel. 766 32 71.
4 ZIMSKE GUME (175X65X14) na jeklenih plati{~ih prodam. Tel. 02 761-01-34.
PRODAM [TIRI zimske gume 165x70x13, malo rabljene. Tel.719-80-82.
ZIMSKE GUME z alu plati{~i 175-70-13 za Ford escort prodam. Tel. 757-47-21.
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje (61,35 m2), obnovljeno in opremljeno. Tel. 031 294-539.
ENOSOBNO ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju kupim. Tel. 041 448-935.
RAZNO
PRODAM 6 OKEN S polkni. Tel. 778-24-21._
DIATONIČNO HARMONIKO BEA-s prodam. Tel. 041 579-714._
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
I[ČEMO mlaj{o upokojenko za pomo~ starej{i upokojenki, po možnosti samska. Tel. 778 75 01.
Prodajo hladilni bazen, 1000 litrski, za mleko in suhi koruzni {rot. Tel.
040	304 946.
KUPIJO STARE PEZ figurice, pla~-ilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel.
041	429-376.
UGODNO prodam hidravli~no ~elno plužno desko in gorilnik znamke Hess za oljno pe~. GSM: 041 945-914.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.
dé
Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA
AUDI A4 1,8	1996	1.490.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000
FIAT BRAVA 1,6 SX	1997	1.260.000
FORD MONDEO 1,8 KAR	1994	700.000
KIA SPORTAGE 2,0 MRDI	1998	1.700.000
RMEGANE1,9dCiEXP	2002	2.850.000
RTWINGO EXP 1,2	2001	1.450.000
MEGANE BREAK 1,6 16V	2002	2.750.000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT. 2001	4.520.000
VOLKSVAGEN GOLF 1,8 4X4	1999	2.850.000
Testna vozila
CLIO EXP 1,5 DCI5V	2002 2.150.000
KANGOO PRIV. 1,5 DC! 80 KM 2003 2.950.000 LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V 2002 4.750.000 RENAULT CLIO 1,2/16V EXP. 2002 1.860.000 R-TWINGO DYN 1,2 16VAVT 2002 1.850.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)

Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in ve^ mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Mohoric
IZ GABRNIKA 10
25. 08. 1921 - 5. 11. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam pa izrekli sožalje!
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, patronažni službi ter negovalkama na domu za vso skrb in pozornost ob njeni bolezni. Posebno zahvalo izrekamo družini Pukšič. Zahvala pogrebnemu zavodu MIR, zastavonoši, duhovniku za opravljene pogrebne slovesnosti, vsem, ki so opravili molitve na domu, govornikom za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pevcem za odpete pesmi! Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ijJljI
EVROPSKE KAKOVOSTI Q^ £2 66


ïiiiiiiM mí k petroi. f
- aw 22,
* ■■ M -i Ë

IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d.,
trdna in zanesljiva vseslovensl^a zavarovalna družba, 1(1 je vredna zaupanja zavarovancev išče novega sodelavca/sodelavl<o v PE Predstavništvo Ptuj.
VODJA PREDSTAVNIŠTVA PTUJ
če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju.
Pogoji:
•	visokošolska izobrazba (stopnja VII)
•	vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja in planiranja prodajnih aktivnosti
•	želja po uveljavitvi, komunikativnosti, dinamičnosti in veselje dela z ljudmi
•	znanje tujega jezika (angleščine ali nemščine)
•	usposobljenost za delo z osebnim računalnikom
•	vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev, v primeru uspešnosti kandidatovega dela pa je možnost sklenitve razmerja za nedoločen čas.
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 IVIaribor, Služba za razvoj zaposlenih.
ŽIVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO za štedilnik 2 plin, 2 elektrika ugodno prodam. Tel. 031/399-692._
KOMBINIRAN hladilnik, zamrzov-lano skrinjo-omaro in pralni stroj prodam. Tel. 031 575-627.
PRALNI STROJ Gorenje, novejši, in fotoaparat Olympus, novej{i, ugodno prodam. Tel. 041/667-325.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
15. 11. 2003 Gregor Kravos, dr. stom.
ZA Na tratah, Ptuj
RADI0)1ITEDNIK
www.radio-tednik.si
Prazen dom je in dvorišče, žalostna oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil tvoj je glas,
le žalost ter bolečina domujeta pri nas. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja.
A kruta bolezen bila močnejša je od življenja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Stanislava Zemljaka
IZ TURNISKE UL. 10, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sve~e kakor tudi za svete ma{e ter darove za farno cerkev Sv. Vida, nam pa v težkih trenutkih izrekli pisna kakor tudi ustna sožalja. Posebna hvala gospodoma župnikoma Emilu Križanu in Benjaminu Mlakarju.
Hvala tudi govorniku Janku Kozelu za ganljive besede slovesa.
Posebna hvala dr. Zorici Perič, dr. Pi{kovi ter iskrena hvala v.m.s. Juljani Kozel ter Mariji Kozel kakor tudi pogrebnemu podjetju MIR, pevcem, godbeniku za odigrano Ti{ino in tudi kolektivoma TALUM in VGP DRAVA Ptuj. Vsem in vsakemu {e posebej hvala. V tihi žalosti in z bolečino v srcu vsi njegovi.
Žalujoči: žena Anica z otroki ter njegovi vnuki in pravnuka
Male oglose in osmrtnice ZQ tekočo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.
Pokličite: 749 34 1 o
SPOMIN
žalosten in boleč je spomin na 15. november 1999, ko nas je za vedno zapustila na{a ljuba in draga žena, mama, babica, ta{ča, sestra in teta
Kristina Petek
POLENCI 33, POLENSAK
Lepa hvala vsem, ki obi{čete njen grob ter ji poklonite cvetje in svečke.
Žalujoči: mož ter otroci z družinami
Vem, da pride dan, ko se mi izgubi spred oči ta zemlja in se življenje tiho poslovi in mi potegne zadnjo zaveso čez oči.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila
Marija Korenjak
IZ BEVKOVE ULICE 18 V PTUJU
Od nje se bomo poslovili v petek, 14. novembra 2003, ob 14.00 uri na starem rogozni{kem pokopali{ču. žara bo pripeljana v vežico ptujskega pokopali{ča v četrtek, 13. novembra, ob 12.00 uri.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob nenadomestljivi ženi, mami, babici in sestri
Pavli Munda
IZ ZAGORCEV 55 a
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njen zadnji dom, darovali cvetje, sveče, za ma{e in prispevali za cerkev.
Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu MIR in g. župniku, pevcem in za odigrano Ti{ino.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke
Nataše Vajdic
Z RIMSKE PL.4, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter za izrečeno ustno in pisno sožalje.
Hvala sodelavkam in sodelavcem Doma upokojencev Ptuj, SŽ centralne delavnice Ptuj in Ekonomski {oli Ptuj. Zahvala g. župniku in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: ati in mami
Ne jokajte ob grobu mojem, raje tiho k njemu pristopite, le spomnite se mojih bolečin, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage hčerke, mame, sestre in svakinje
Francke Petrovič
IZ ZG. PRISTAVE 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, p. Benjaminu, p. Andreju, lovcem LD Dravinja Maj{perk, rogi-stom, Folklornemu dru{tvu "Rožmarin" Dolena, pevcem, nosilcem praporjev, Upravni enoti Ptuj, Gimnaziji Ptuj, Občini Videm, KS Dolena, družinama Bezjak in Fras in pog. podjetju MIR.
Vsem in vsakemu posebej {e enkrat iskrena hvala.
Hčerka Aleksandra, mama in brata z družinama
SPOMIN
Minilo je leto, odkar smo se ločili od na{ega dragega sina in brata
Albina
Weingartnerja
IZ ZAGORCEV
Prazen dom in dvori{če, na{e oko zaman te i{če, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi ti{ine spi{, a v na{ih srcih ti živi{. Spo{toval sočloveka si kot sebe in nobeno delo ti ni bilo pretežko, drago si plačeval prijateljstvo, le rože zdaj krasijo tvoj zadnji dom, vsako pomoč si vsakomur namenil in nikogar nisi prosil za vračilo.
Tvoji najdražji
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar si odšel, dragi Denis, ti. Nešteto sveč je zagorelo, nešteto solz je poteklo, a nič več te ne zbudi, vendar v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči, tragični in nenadni izgubi dragega sina in brata
Denisa Janžekoviča
IZ PRERADA 43 A, POLENŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi veliko prerani zadnji poti.
Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, svečke, za svete ma{e
ter za izrečeno ustno in pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljeno pogrebno
slovesnost in vsem govornikom.
Vsem in vsakemu posebej {e enkrat HVALA.
Žalujoči ati, mami in sestra Sabina
Tiho, brez slovesa sta odšla, skromno sta živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nista umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sta zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša vesta, kako boli, ko vaju več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, brata, botra, strica in svaka
Danijela Vindiša
IZ PLETERIJ 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, govornikoma za ganljive besede slovesa, PGD Pleterje, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu MIR.
SPOMIN
30. oktobra mineva 9 let žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Rozalija Vindiš
IZ PLETERIJ 33
Hvala vsem, ki postojite oh njenem grobu, ji prinašate cvetje in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: njuni najdražji
Vajino trpljenje je bilo boj za življenje.
V SPOMIN
Franc - Branko Stajnko
S PREŠERNOVE 4
1958 - 2000
Marija Duh
IZ ŽABJAKA 32
1937 - 2002
Ničesar ni, kar bi zapolnilo vrzel po vajinem odhodu.
Se vedno je bolečina kot tistega nikoli pozabljenega jutra, 18. novembra leta 2000, ko si brez slovesa odšel, dragi mož in ati, ter nikoli pozabljeno jutro 29. septembra pred enim letom, ko si za vedno odšla, draga mama, tašča in babica.
Z vama izgubili smo veliko srce in pridne roke, bilo življenje vajino je kratko, le malo je lepega bilo. A vama bilo je vredno živeti, se vama bilo je vredno boriti, ker vidva se nista nikoli dala ukloniti, znala sta le iz srca ljubiti. Ljubila sta boga, družino, delo in vse ljudi, takšnih dveh med nami več ni. Večni mir in pokoj si v nebesih zaužijta in nekoč nekje med zvezdami spet nasvidenje.
Vajini najdražji
Slovenska Bistrica • Pogovor z novinarlem Mirom Petkom M Osebna kronika
"To je bil napad na demokracijo!"
Več kot dve in pol leti je minilo od brutalnega napada na Večerovega novinarja Mira Petka. Kljub zagotovilu generalnega direktorja slovenske policije, da storilcem "že dihajo za ovratnik", dolgo časa o tem "dihanju" ni bilo kaj prida koristi in zdelo se je, da bo ta primer, kot tudi številni drugi, obtičal pozabljen nekje v kakšnem predalu.
Na pritisk medijev in tudi parlamentarne komisije ter seveda, ko je bil celoten primer iz slo-venjgraskega tožilstva prenesen na mariborsko, se je vse skupaj le začelo premikati in septembra so priprli prve osumljence.
S. tednik: Slišali smo, da policija "že diha za ovratnik" vašim napadalcem. Kako se ob tem počutite?
Miro Petek: "Rekel bi, končno. Po dveh letih in pol so le prišli do prvih konkretnih rezultatov. Občutek je brez dvoma lep."
S. tednik: Kaj menite, kdo so naročniki napada na vas?
Miro Petek: "Veste, to je nek ozek koroški lobi, ki je v zadnjih letih izjemno obogatel in sem jim bil s svojim pisanjem v napoto. Na nek način so me morali ustaviti in ustavili so me pač na tak grob način. O imenih ne bi rad govoril, ker če nekoga po nedolžnem obdolžiš, bi mu naredil še večjo krivico, kot so jo ti ljudje, ki so me napadli, naredili meni. Več ali manj pa je ta krog osumljencev znan. To je zelo ozek krog in slej ko prej bo prišlo tudi do druge faze, to je do aretacije naročnikov."
S. tednik: Sirša slovenska javnost dvomi, da bodo tisti ta pravi sploh kdaj sedli na zatožno klop.
Miro Petek: "Ta pot je res še dolga. Če bo prišlo do obtožnice, vemo, kako naša sodišča delajo, lahko to traja tudi pet do
Miro Petek na obisku v Slovenski Bistrici ob izidu Kodričeve knjige "Odvzemanje samote".
deset let, zato je vprašanje, kdaj bo roka pravice resnično segla tudi do teh ljudi."
S. tednik: Ampak Miro Petek ima še vedno ostro pero.
Miro Petek: "V novinarstvu sem ostal. Ne morem pisati drugače, kot sem to počel vse življenje. Seveda pa posledice takega napada ostanejo in nehote začneš razmišljati, kaj se ti lahko še
zgodi. Zato je to toliko pomembno, da so priprli oziroma zaprli napadalce in da pridejo celotni zadevi do konca in se napad na novinarja, na javno besedo in svobodo tiska v Sloveniji več ne bi primeril."
S. tednik: Ko se lotite kakšne kočljive teme, razmišljate
o tem, kakšne bodo posledice tega pisanja, se bo ponovno kaj dogodilo in podobno?
Miro Petek: "Prej o tem sploh nisem razmišljal, pišem že kakšnih dvajset let, že v času študija, po študiju, vseskozi za Večer. Na eni strani so bralci, naslovniki, za katere pišem, jaz sem v službi javnosti, nikoli nisem bil v službi politike. Kakšne posledice bi lahko povzročilo moje pisanje, prej nikoli nisem razmišljal. Sedaj pa hote ali nehote o tem razmišljam. Tak napad ti pusti tudi to posledico, da se ponoči, ko si nekaj napisal, prebudiš in začneš razmišljati, kaj če spet potrkajo na moja vrata, kaj če se karkoli zgodi moji družini. To v človeku ostane in je pač ena od trpkih izkušenj."
S. tednik: Potem pa pride nehote do samocenzure.
Miro Petek: "Zagotovo povzročajo takšni primeri samocen-zuro, ne samo pri meni, pri vseh novinarjih, ker začnejo razmišljati, ali je določen objavljen tekst ali omenjena beseda res vredna človeškega življenje. Hote ali nehote začneš tudi o tem razmišljati, zato tolikokrat ponavljam, da to ni bil napad samo na Mira Petka, to je bil napad na celotno slovensko novinarstvo, na javno besedo, tudi na demokracijo in pravno državo."
Vida Topolovec
IžPTiJSKE ŽAKL4D MCE m
Sporočilo za javnost
Odlašanje pri obvoznici Pragersko
Po neizpeljanih pogajanjih za oddajo del obvoznice Pragersko, ker komisija za izbor izvajalca v petek, 7.11.2003, ni bila sklepčna, je ponovno odločanje sklicano za četrtek, 13.11.2003.
Zaradi stalnih odlašanj in bojazni, da je v ozadju poizkus, preprečiti oddajo del v letu 2003 (s tem bi projekt padel), sem opravil razgovore z vsemi pristojnimi, med drugim z ministrom za promet g. Presečnikom in predsednikom uprave DARS-a g. Božičem. Opozoril sem na upravičeno vznemirjenost in nezaupanje krajanov Pragerskega in lokalnih skupnosti od Slovenske Bistrice do Ormoža. Dobil sem soglasna zagotovila ministra Presečnika in g. Božiča, da bo v četrtek izvajalec del vsekakor izbran. S tem bo gradnja obvoznice lahko stekla, saj ocenjujem, da kakršnihkoli drugih opravičljivih razlogov za odlašanje ni in ne more biti.
Jožef Jerovšek, poslanec DZ
/i/čW^máúe o&
V //ALOZB	fe^ -
rZlizdravii' f!vi:>:iÍj"!'!-ekonKrno i>i:ii' altM« šktxhiií' likivjii! "
d.o.
o.
»TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
p L E s N
CENTER

Volkmerjeva c. 26, Ptuj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
Rodile so: Tanja Vesenjak, Gorisnica 132 - Lariso; Vida Rižner, Videm 8, Videm pri Ptuju - deklico; Romana Lapi, Porabska ul. 10, Gornja Radgona - Primoža; Mirjana Slekovec, Bučkovci 47, Mala Nedelja - Patricka; Tatjana Hazl, Babinci 40, Ljutomer - Neno; Mateja Kumer, Žerovinci 73, Ivanjkovci - Nejca; Tanja Prapotnik, Pu-senci 18, Ormož - Tino; Brigita Vesenjak, Gajevci 48, Gorisnica
-	Zojo; Karmen Poplatnik, Sobetinci 10, Markovci - T jaso; Erna Plajnsek, Majsperk 51 - Hanno; Tanja Vaupotič, Pavlovski Vrh 68, Ormož - Nika; Anita Golob, Dornava 63 - Mika-Martina.
Umrli so: Franc Golob, Velika Nedelja 2ld, rojen 1946 - umrl 31. oktobra 2003; Alojzija Gajst, rojena Pulko, Starosince 41, rojena 1924 - umrla 31. oktobra 2003; Gera Rep, rojena Žmauc, Dragovič 52, rojena 1917 - umrla 2. novembra 2003; Julijana Stergar, rojena Irgl, Vintarovci 66, rojena 1913 - umrla 29. oktobra 2003; Ernesti-na Lešnik, rojena Perkovič, Ulica Vide Alič 17, Ptuj, rojena 1960 -umrla 2. novembra 2003; Natasa Vajdič, Rimska plosčad 4, Ptuj, rojena 1988 - umrla 3. novembra 2003; Stanislav Srpčič, Ul. 25. maj 10, Ptuj, rojen 1932 - umrl 2. novembra 2003; Frančiska Petrovič, Zg. Pristava 25, rojena 1947 - umrla 31. oktobra 2003; Marija Rakusa, rojena Korpar, Dornava 109, rojena 1918 - umrla 3. novembra 2003; Stanislav Zemljak, Turniska ul. 10, Ptuj, rojen 1934 -umrl 4. novembra 2003; Anton Forstnarič, Bukovci 169, rojen 1915
-	umrl 6. novembra 2003; Štefanija Sakelsek, rojena Malek, Krčevina pri Vurbergu 51, rojena 1919 - umrla 30. oktobra 2003.
Črna kronika
Požar v Gei podtaknjen?
V požaru, ki je izbruhnil 4. novembra okoli 7.00 ure v upravni zgradbi podjetja GEA, d.d., v Slov. Bistrici je bila uničena oprema, računalniki, oplesk, dokončna skoda pa se ni znana. Kriminalisti in policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in sumijo, da je slo za požig.
Požar na gospodarskem poslopju
5. novembra okrog 11.45 ure je zagorelo na gospodarskem poslopju v Sp. Bačkovi, občina Lenart, last M.Š. Zgorela sta seno in koruza ter del ostresja. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda znasa po nestrokovni oceni 1.000.000,00 SIT. Vzrok požara ugotavljajo.
Voznica v mopedista
7. novembra ob 08.45 uri se je na cesti Janežovci — Janežovski Vrh v občini Desternik zgodila prometna nesreča med voznico osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v ovinku zapeljala na levo stran vozisča, ter voznikom kolesa z motorjem, ki je pripeljal pravilno po svoji desni strani. V nesreči je bil voznik kolesa z motorjem, 21—letni D.A., hudo telesno poskodovan in je bil odpeljan v ptujsko bolnisnico.
Ob nesreči padla iz vozila
10. novembra ob 17.30 uri se je izven naselja Bolečka vas na regionalni cesti zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila M. Ž., star 32 let, iz Župečje vasi vozil iz smeri Tržca v smeri Majsperka. S prednjim desnim kolesom je zapeljal na neutrjeno bankino, zaradi česar je pričelo vozilo zanasati. Vozilo je zadelo v hrib, nakar ga je nekajkrat obrnilo. Voznik in sopotnik sta padla iz vozila ter se poskodovala.
STE BILI POŠKODOVANI
V prometni
poravnav^ nezgodi?
PE PTUJ
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
, vodnikova 2 ,080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ
Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Za SV. Elizabeto (19.) sreš v mesto na vozu, 5/1 iz mesta pa že na saneh.	""
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo predvsem v zahodni in severni Sloveniji prehodno zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v krajih z burjo okoli 7, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme.