Poštnina plačana v gotovini
avs
eno
Tone Seliškar
Triintrideset tet po Veliki oktobrski revoluciji
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — Štev. 46.
Ljubljana, 10. novembra 1950
Izvod 4 din
PREVEDBA DELAVCEV
nov korak v našem družbenoekonomskem razvoju
Prevedba delavcev v nazive, ki se je začela s 1. novembrom v podjetjih in ustanovah po vsej naši državi, presega okvir same uredbe o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev. To prevedbo je smatrati tudi kot važen druž-beno-politični akt, ki je nerazdružno povezan z vsem našim družbenim dogajanjem, tako moramo tudi prevedbo delavcev, ki bo dala našemu delavcu ustrezen družben položaj, smatrati kot nadaljnji člen v družbeno-ekonomskem razvoju naše države. Prevedba delavcev pomeni zato korak dalje v poglabljanju socialistične demokracije v naši državi, demokracije, ki je prav letos s predajo državnih gospodarskih podjetij v upravo neposrednim proizvajalcem samim dosegla kvalitativno novo stopnjo in s tem novo zmago v boju naših narodov za zmago pravih socialističnih načel.
Spričo vsega tega je naloga organov, ki jim je poverjena prevedba delavcev, odgovorna in obsežna. Ker gre — po zamisli uredbe — za izgraditev sistema, ki naj v bodoče zagotovi stalno, nenehno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami našega gospodarstva, pomeni vsaka napaka v prevedbi šibko točko v tem izgrajujočem se sistemu, ki bo hkrati tudi temelj bodočemu sistemu nagrajevanja. Po drugi strani pa bo ta prevedba našim statističnim organom omogočila točen in stvaren pregled delovne sile v naši državi po strokah, poklicih in nazivih. Planiranje delovne sile je namreč nepogrešljiv; element našega planskega gospodarstva, ki se mora voditi na podlagi točnih in zanesljivih statističnih podatkov.
Kako naj se naši strokovni kadri razmeščajo pravilno po raznih panogah gospodarstva glede na vrsto in dejansko doseženo stojpnjo svoje strokovnosti, če so delavci nepravilno prevedeni, če jim je dan napačen poklic, če jim je priznan previsok ali prenizek naziv? Zato je v prevedbenem postopku postavljena na osstrino odgovornost vseh provedbenih komisij, kakor tudi upravnih odborov in direktorjev podjetij ter izvršilnih odborov okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov, katerih organi so te komisije. Ta odgovornost ni zgolj administrativna, temveč tudi politična, suj odgovarjajo ti organi za svoje delo tudi sindikalnim in političnim organizacijam.
V naši republiki so bile konec oktobra končane priprave za prevedbo: sestavljene so bile komisije za prevedbo delavcev, prirejeni so bil; seminarji za te komisije, razdeljeni prcvedbeni obrazci, pravilniki itd. Minister za delo vlade FLRJ Večeslav Holievac je na nedavni tiskovni konferenci v Beogradu dal priznanje prav Ljudski republiki Sloveniji, čes, da je najbolje izvedla priprave za prevedbo delavcev, To nas ne sme zavesti, da je v tem pogledu pri nas vse v redu in da se prevedbeni postopek odvija povsod, kakor je treba in s primerno naglico. Nasprotno, prvi pregledi po naših podjetjih so pokazali, da marsikje niso niti pričeli s prevajanjem, izgovarjajoč se na različne težave, zlasti na pomanjkanje navodil, obrazcev itd. To so bila v glavnem tista podjetja, ki niso pravočasno in v redu izvršila potrebnih priprav za prevedbo, ki se niso povezala z odgovornimi republiškimi forumi, ki niso poslala svojih delegatov na seminarje za prevedbo, dvignila pravočasno potrebnih obrazcev itd. Take primere imamo celo v sami Ljubljani, kjer bi se podjetja vendar lahko obrnila po pomoč direktno na Ministrstvo za delo LRS, ki vodi prevedbo v našem republiškem merilu, kakor tudi na sindikalne forume, ki so prav tako zadolženi, da polno so-pri Prevedbi ter pomagajo vedbo 'in	komisijam za pre-
•™.	8'"i
podjetjih niso pravočasno pobrigali za obrazce, pravilnike in drugi material ki je nepogrešljiv pri prevedbi.
Druga velika napaka prevedbenih komisij, pa tudi upravnih odborov ter sindikalnih organizacij je bila ta, da delavcev niso pravočasno opozorili na to, da si priskrbe potrebna dokazila za svojo delovno dobo in strokovno izobrazbo. Marsikje, v Kemični, tovarni v Ljubljani na primer je prav to, da delavci nimajo potrebnih listin,, izjav in drugih dokazil, zavrlo prevajanje delavcev, ki bi sicer lahko že zdavnaj steklo. Podjetja morajo v teh stvareh priskočiti na pomoč delavcem: pojasniti jim morajo, kje in kako si lahko priskrbijo potrebna dokazila in jim tudi dejansko pomagati pri zbiranju raznih listin, potrdil itd.
Nekatera podjetja so že ustanovila posebne biroje za zbiranje listin in drugih dokazil, ki naj izpričajo delovno dobo in
strokovno izobrazbo delavcev; drugod je s tem zadolžen posebej en član komisije za prevedbo delavcev, spet drugje je priskočila na pomoč sindikalna organizacija podjetju. Tako pomoč je treba nuditi delavcem povsod, pa bo prevedba stekla hitreje in bo tudi sigurno končana v predpisanem roku.
Tretja pomanjkljivost je v delu prevedbenih komisij samih. Vsaka komisija šteje po več članov (običajno po 7), ki pa si med seboj ne razdelijo dela, temveč delajo običajno vsi eno in isto, tako da delo zastaja, če so pojavijo težkoče pri enem samem članu. Bili so primeri, ko je morala vsa komisija čakati, da je en član komisije iz kartoteke podjetja zbral potrebne podatke o delovni dobi in strokovni izobrazbi delavca, ki so ga hoteli prevesti. Komisije naj zato zadolže po enega svojega člana izključno za zbiranje in preverjanje delavčevih listin in drugih dokazil, spet drugega za zaslišanje prič, strokovnjakov, samega delavca itd., tako da se bo delo odvijalo nemoteno in skladno brez nepotrebnih zadržkov in čakanja.
Komisije se navadno — vsaj po dosedanjih izkušnjah — zagrizejo najprej v najtežje primere in jih skušajo rešiti za vsako ceno. Seveda nimajo še dovolj praktičnih izkušenj in zato zastanejo s svojim delom ali pa prevedejo delavce nepravilno. Prav tako skušajo prevajati takoj v začetku delavce, ki himajo potrebnih
dokazil o delovni dobi in strokovni izobrazbi. To je napačno: najprej je treba prevesti lažje primere, kjer ni spornih vprašanj, kjer so na razpolago vsa potrebna dokazila in kjer se tudi iz ustreznega pravilnika o razvrstitvi del takoj razvidi stopnja strokovnosti dotičnega delavca in s tem odgovarjajoči naziv. Težji primeri, zlasti tam, kjer so pravilniki o razvrstitvi del pomanjkljivi, pa se naj odlože na pozneje in naj sc podrobno preštudirajo skupaj z republiškimi inštruktorji, pa tudi s statističnimi organi, ki so prav tako podrobno seznanjeni s problematiko prevedbe.
Končno je treba ponovno podčrtati še to, kar itak izrecno poudarjajo že sami zakonski predpisi in navodila, da se namreč člani prevedbenih komisij v vsem času prevedbe ne smejo uporabljati za nobene druge naloge, temveč izključno za delo na prevedbi, ki je pač ta čas njihova najvažnejša naloga in se mora na vsak način uspešno in pravilno izvršiti v postavljenem roku! Le tako bo to veliko delo opravljeno z vso potrebno vestnostjo, temeljitostjo in objektivnostjo, delavci pa bodo stopali pred te komisije z zavestjo, da bo njihova prevedba izvedena pravilno, s čimer jim bo z novim nazivom pri, znan obenem tudi ustrezen položaj v naši socialistični družbi.	L. S.
Bilo je 7, novembra leta 1943. V zasneženem gozdu onkraj Ambrusa so stali borci 18. divizije, znotraj kroga so na okornih nosilih ležali ranjenci, na sredi pa je stal pod partizansko zastavo govornik. Izmučeni obrazi borcev, ki že tri tedne niso spali pod streho, so se zjasnili, kakor da bi sonce posijalo mednje. Toda kako je bilo takrat s soncem? Dež, sneg, blato, mraz, rane, glad — sto metrov pod njimi na vseh cestah in poteh pa nemški tanki, topovi in na tisoče mitraljezov in brzostrelk. Na nasprotnem hribu so prasketali nemški Šarci. Nad glavami borcev, strmečih o govornika, so tulile mine in kraj obroča premrlih, oboroženih ljudi se je kadila sveža prst, nametana na grob padlih tovarišev ... Za nekaj lučajev proč na zasneženi jasi, so stali borci Cankarjeve okoli ranjenega komisarja in tudi nad njimi je vihrala partizanska zastava in ranjeni komisar je govoril... Spodaj na cesti so rjoveli nemški tanki in čez ho-ste je brzostrelni top metal jeklene zanke smrti. In povsod: na Krimu, v Rogu, na Gorjancih, pod Nanosom in še dlje po vsej naši domovini, od tržaškega zaliva pa do Ohrida, so tistega dne grmeli topovi — in o snegu in dežju so se zbrale čete borcev in govorniki so govorili: »Ara današnji dan pred 26 leti se je zmagovito končala velika Oktobrska revolucija ruskih delavcev, vojakov in kmetov ...«
Silna vera, otroško zvesta ljubezen do Lenina, Stalina, do sovjetskih narodov, je drobila utrujenost naših borcev, premagovala glad in mraz in gnala čete, bataljone in divizije o napad, da izvojujejo tudi jugoslovanski delavci in kmetje svojo revolucijo, po kateri zmagi so prav tako hrepeneli kakor takrat ruski delavci in kmetje.
Prvikrat v zgodovini je zmaga enega dela proletariata dokazala, da teče zgodovina na tečajih dialektike neusmiljeno naprej in le naprej, nikdar ne nazaj. Zmaga revolucije jugoslovanskih narodov je to spet ponovno dokazala in podkrepila. Toda v teh 33 letih se je zgodilo nekaj, kar nikakor ni o skladu z velikimi revolucionarnimi ideolo-
1 Dovč efliorc sr smo izvolili isoiDolišc
Volitve v osnovne organizacije OF so preteklo nedeljo nadvse uspešno potekale. Številne organizacije so zaključile volitve že v jutranjih ‘urah, po volitvah pa so se frontovci udeleževali raznih prostovoljnih akcij. V Ljubljani-mesto je volilo 97.94% frontovcev o Sežani 99.67%, o Idriji 98.36%, na Jesenicah 97.30%, v Šoštanju 93.45%, o Celju-mestu 97.48%, d Kranju-mesto 97.2%, v Tolminu 99.7% in o Trbovljah 96.2% frontovcev.
V nedeljo 12. novembra pa bodo volitve o Celju-okolica, Grosuplju, Kamniku, Kočevju, Krškem, Radovljici, Dravogradu, v Mariboru-mesto in Gorici.
Desno od Save, prav nasproti središču Kranja, se ob železniški postaji dviga vzpetina, posejana z ličnimi hišicami — nekakšni delavski koloniji podobna ce*r* .Stražišče. Tu so delavci pa tudi nameščenci pred vojno, v večni stiski za denar, kupovali od tamkajšnjih kmetov parcele m si brez kakršnih koli posebnih načrtov samoiniciativno gradili majhne, vilam podobne hišice, kajti kranjskim industrij cem e bilo malo mar, v kakšnih stanovanjskih razmerah so živeli delavci.
tov. Jocif Ferdinand Predsednik KO OF Kalvarije
Stražiščani so bili vseskozi napredni ljudje. Že med vojno so se tesno povezali z Osvobodilno fronto. Partizani izpod Storžiča so dobili prve nahrbtnike prav iz tega kraja. Čeprav je fašistično nasilje terjalo od Stražiščanov 142 žrtev, jih to ni uplašilo. Stražiški kmetje so se za skupne cilje povezali z delavci kot še nikoli poprej. Takrat je bilo ime krojača Jocifa, ki je poslal v partizane oba svoja sinova in je bil mlajši star šele 15 let, vsepovsod znano. Osvobodilna fronta je v najtežjih dneh okupacije vzgojila na stotine novih, predanih in na vsake žrtve pripravljenih ljudi ter je s tem uspešno opravila svoje veliko zgodovinsko poslanstvo.
Na dan volitev v osnovne organizacije Osvobodilne fronte smo hoteli malo bolj
spoznati starega Jocifa, ki že vsa leta vodi delo OF odbora v Stražišču in je letos ponovno kandidiral za predsednika Kalvarije, ki je bila prej sestavni del stražiškega terena. Hoteli smo zvedeti, kakšne ljudi so si zbrali frontovci za svoje voditelje. Jocif je bil včasih krojač, sedaj pa že štiri leta uspešno vodi krojaško zadrugo. Toda njegovo poglavitno delo je v terenski pisarni. Kakor sam pravi, je več na terenu kakor doma, še žena se včasih huduje, češ da na svoj pravi dom skoraj pozablja.
Sedli smo za mizo v terenski knjižnici, saj je bil to edini kotiček, kjer smo se ta dan lahko malo več pogovorili. V vseh ostalih prostorih je bilo polno fron-tovcev_ in raznih aktivistov, vsi so z zanimanjem spremljali potek volitev. Na vprašanje, kako so doslej vodili frontno delo, se je Jocif ves razživel:
»Premalo smo delali, premalo,« je hitel, »pri tem pa nas je oviral še velik teren, saj je nemogoče, da bi 7-članski OF odbor bil kos nalogam terena, ki ima okoli 5000 prebivalcev. Decentralizacija nas je rešila.«
Ta Jocifova ugotovitev v veliki meri drži. Priznati pa bodo morali, da so posebno zanemarjali kmete, katerih imajo na terenu skoraj polovico. Napaka za bodoče delo, ki je ze danes vidna, pa je ta, da imajo v novih odborih zelo malo kmetov. Tako ima nov terenski odbor Kalvarija v odboru zopet samo enega kmeta. Nedvomno pa je, da bo nova razdelitev terena v šest odborov veliko pripomogla k boljšemu političnemu delu Fronte.
Bolj in bolj smo razglabljali o težavah, s katerimi so se morali boriti odborniki dotlej v Stražišču. Videti je, da bi marsikatero nalogo lahko bolje izvedli, če bi se višji forumi na mestnem odboru bolj zanimali za predloge terenske organizacije. Ko so Stražiščani lani hoteli na lastno pest s prostovoljnim delom popraviti svoje razdrte ceste in so v ta namen prosili mestni odbor, naj jim preskrbi gramoz in prevozna sredstva, niso hoteli o tem ničesar slišati. Tudi, ko so začeli graditi nov vodovod, ki se jim je po nesreči zrušil zaradi talne vode, so iih pustili na cedilu.
Da, to ni malenkost. Pritrditi smo morali, da bi mesto vsekakor lahko bolj podprlo napore frontovcev, čeprav naravni prepad med Kranjem in Stražiščem tudi pomeni nemajhno oviro, kakor jrtravijo mestni aktivisti.
še smo vrtali z vprašanji! In kaj si o tem mislijo frontovci? »Drago smo plačali tako neresnost pri delu,« je nekako s težavo priznal Jocif, »omajali smo ljudem vero v naše sposobnosti - in Osvobodilno fronto in zagotavljam, da
C
bom delal z vsemi močmi na tem, da postane Fronta pri nas v Stražišču takšna gonilna sila, kot je bila med vojno. Lepa beseda lepo mesto najde,« je še dodal. Kaže, da bodo tokrat res prijeli za delo,^ saj imajo v načrtu, da bodo še letos začeli popravljati pot do vode in ponovno se bodo lotili del pri gradnji vodovoda. 40 frontovcev je že na sam dan volitev sprejelo obveznost, da bodo popoldne prijeli za lopate in začeli z delom. *
Ime Vere Malovrhove je letos prvič videti na kandidatni listi Stražišča. Kdo |e to dekle? Mlada 20-letna tkalka, 12-ratna udarnica in zmagovalka petletke iz tovarne »Inteks« v Kranju. Ni še šest let, ko je bila neznana, nič pomembna služkinja kateri je življenje naklonilo bore malo dobrega. Komaj 8 let staro so jo napodili od doma in zatekla se je k Pečniku, kjer je služila do poziva naše ljudske oblasti, naj se vključi v industrijo tudi čimveč žena.
Prve čase se je v tovarni težko znašla. Preveč je bila navajena strogega diktata in je demokratičnost v podjetju dokaj po svoje razumela. Toda našla je tovarišice, ki so jo z vsem upoznale. Postala je udarnica in v letošnjih petih tekmovanjih med tkalkami v tovarni je odnesla prvo mesto. Ko so pred kratkim v »Inteksu« izvolili delavski svet, je med najboljšimi na listi izvoljenih blestelo tudi njeno ime. Sama dostikrat pripomni: »Tovarna me je prerodila, postala sem nov človek in mi ni žal.«
Naš obisk se je nagibal h kraju, opisali bi sicer še lahko veliko takih, poštenih in predanih frontovcev, ki bodo v kranjskem okraju prihodnje leto vodili frontno delo. Mislimo, da so izbrali slabo le v toliko, ker niso poiskali tudi med kmeti tistih, ki so v času osvobodilne vojne dan za dnem tvegali svoje življenje, dajali zajborce vse do zadnjega, kar so imeli. Teh ljudi ne ni smeli pozabiti.
Vera Malovrh, mladinka in 12-kratna udarnica
škimi postavkami, ki so na zgornjo trditev vezane.
Čim je proglasilo oodstoo boljševi-ške Partije našo revolucijo za stvar, ki bi jo ob nesodelovanju Rdeče armade mi sploh ne mogli izvesti in za stvar. ki nima v razvoju gibanja proletariata sveta nikake vidnejše vloge in se je postavilo na stališče, da ni nobeno revolucionarno gibanje kjerkoli v svetu brez njenega sodelovanja uspešno in zmagovito, je bilo za jugoslovanske ko-.muniste kmalu jasno, da so velika človečanska načela Oktobrske revolucije o enakopravnosti in suverenosti vseh narodov na svetu le še prizvok minulosti in le še medel sijaj obdobja, v katerem je srce Moskve ogrevalo in bodrilo proletariat vsega sveta. Prijateljstva, zveze, medsebojne pomoči, mir med narodi..., ose to je splahnelo, čim je VKP(b) proglasila sebe kot edinega upravičenca povzročati in delati revolucije po svetu, čim je oodstoo VKP(b) prevzelo nase despotsko politiko nad partijami drugih narodov in s tem tudi nad narodi samimi.
Jugoslovanski komunisti so oboževali boljšeoiško Partijo oktobrskega kova; ljubezen naših delovnih ljudi do svetlih vzorov sovjetske Partije in njenih voditeljev se je skoraj spremenila o malikovanje in ose, četudi ni bilo dobro, kar je prihajalo od tam, smo prav na račun te zaupljive ljubezni sprejemali kot suho zlato; vsak'sovjetski človek, ki je bil med nami, nam je bil ljub in drag in skoraj več kakor samo človek.
Čim pa so tamkaj hoteli iz jugoslovanskih komunistov napraviti samo lutke, iz vodstva naše Partije pa samo prenosni aparat moskovske centrale, je bil naš ponos ranjen: pa ne samo ponos jugoslovanskih komunistov, ranjen je bil ponos slehernega našega patriota, kajti to je bil začetni naskok na našo svobodo, na našo neodvisnost.
Kako vendar se je to moglo zgoditi? Ali je bila VKP(b) tista, ki nam je narekovala revolucijo, jo pri nas povzročila in ki nam je pomagala? Ne, tudi pri nas se je zgodilo tako kot se je v Rusiji zgodilo in kakor je za rusko revolucijo dejal Lenin takole nekako: »Požar revolucije se je razvnel zaradi neizmernega trpljenja in zaradi vseh okoliščin, katere je povzročila vojna, ki je pred delovno ljudstvo neizprosno in odločno postavilo vprašanje: ali predrzen blazno smel in neustrašen korak, ali pa trpi, umiraj smrti od lakote...«
In s tem našim, jugoslovanskim nadvse smelim in neustrašenim korakom nas je skozi požar in vihro peljala le naša Partija. Da, in pred nami je plapolala zastava Oktobrske revolucije1 To zastavo še danes častimo. Toda ta zastava počiva zdaj v Leninovem mavzoleju! In ta zastava se bo nekoč spet dvignila. Takrat bo vseeno, pred kom bo šla, ali pred italijanskimi ali pred francoskimi ali japonskimi delavci in kmeti, kajti Oktobrska revolucija daje pravico vsem narodom do svobodne samoodločbe, do ustanovitve samostojne države, pravico do enakosti in suverenosti. In Lenin je zagotovil pomoč vsem takim narodom, ki bi podvzeli »predrzen, blazno smel in neustrašen korak socialistične revolucije.«
A danes po triintridesetih letih?
Vodstvo VKP(b) je izdalo Leninovo oporoko! Kakor o posmeh gibanju proletariata vsega sveta, se je vrgla na našo majhno državo, ki je prva po Sovjetski zvezi zakoračila po sledeh Oktobrske revolucije in prva spet pričela graditi socializem. Iz diktature proletariata so izmaličili diktaturo vodstva VKP(b) in kakor kapitalistični imperializem ne more živeti brez osvajanja novih ozemelj, tako socialistični imperializem ne more živeti brez koloniji
Dokazi? Rožljanje z orožjem na mejah Jugoslavije! Budimpeštanski, sofij ski in drugi procesi, ki se prav nič ne razlikujejo od berlinskega procesa, ki ga je uprizoril Hitler s požigom Reichs-taga! Vojnohujskaška propaganda po radiu, ki se v ničemer ne razlikuje od nemške pred in med vojno! Gospodarska blokada proti Jugoslaviji!
Toda Oktobrska revolucija je stvar proletariata vsega sveta, to ni samo sovjetska stvar! Tudi mi jo proslavljamo in še celo se mi zdi, da najbolj upravičeno, ker smo ostali čisti in dosledni borci njenih pridobitev: mi te pridobitve za ves ostali proletariat na svetu branimo. Najbolj žalostno va je, da jih branimo pred tistimi, ki bi nam prav zaradi tega, ker smo te V'idoVitoe n svetu okrepili, morali pomagati, pa nam nočejo, ker nobenemu ne priznavamo praoice da bi najsvetlejša dognanja Oktobrske revolucije d-ugim narodom oporekal, zase o prid pa bi jih uveljavljal. Napadajo nas torej zato, ker ne priznavamo Partije nad Partijo, ker ne priznavamo države nad državo, ker ne priznavamo naroda nad narodom.
Take nas je napravila Oktobrski revolucija, o take nas je utrdila Oktobrska revolucija. Ko je pred nekaj stoletji Kopernik dokazal, da se zemlja vrti okoli sonca in ne sonce okoli zemlje, je osa sila katolicizma zagnala peklenski hrup proti temu bogokletstvu. Danes to resnico vsak otrok pozna in razume. Ko smo mi dokazali resnico o sporu med nami in Sovjetsko zvezo, nas nočejo sovjetski hegemonisti sežgati na grmadi. Toda še se najdejo ljudje na svetu in vedno več jil je, ki govore: sVrti sc pa le! Namreč resnica o Jugo-slaoijiU
Škotska sindikalna delegacija na obisku v Jugoslaviji
Drugega novembra je na povabilo Centralnega odbora ZSJ prispela v Beograd delegacija škotskih sindikatov. Na beograjski železniški postaji so delegacijo sprejeli predsednik Centralnega odbora ZSJ Djuro Salaj, generalni sekretar Ivan Božičevič in vodja mednarodnega oddelka Centralnega odbora ZSJ M. Slani,
Ob prihodu je vodja škotske sindikalne delegacije John Lang izjavil, da je Škotska sindikalna zveza z veseljem sprejela vabilo Centralnega odbora ZSJ, da obišče Jugoslavijo in se na lastne oči
Škotska sindikalna delegacija bo ostala v naši državi 15 dni. V tem času bo obiskala večje število tovarn in kulturnih ter zdravstvenih ustanov v raznih krajih države.
Četrtega novembra je delegacijo škotskih sindikatov sprejel tudi maršal Tito, ki je delegatom v daljšem razgovoru pojasnil težave in uspehe naše socialistične izgradnje.
V torek zvečer je škotska sindikalna delegacija prispela v Ljubljano. _ V Sloveniji bo delegacija ostala nekaj dni in
Majbollše tekstilne brigade nabilo
113 tekmouanie proizvodne brigade vseh panog
oblšCe Jugoslavijo to se na lastne oci veniji do ueiegacija usiaia ue«va, um ... prepriča o napredku, ki ga je Jugoslavija si bo ogledala razna podjetja in ustanove dosegla po vojni.	ter znamenitosti naše republike.
Američani obtožujejo Kitajsko, da se vmešava v vojno m Koreji
Vsakdo je pričakoval, da bo korejska vojna po zadnjih uspehih sil OZN kmalu končana. Čete OZN so v hitrem tempu prišle že skoraj do mamdžurske meje. Prejšnji teden pa je z novo severnokorejsko protiofenzivo nastal na fronti temeljit preokret. Severni so s svojim napadom Američane povsem iiznenadiili.
V	svojem poročilu, poslanem VS, je general Mac Arthur, komandant sil OZN na Koreji, navedel, da so poslabšanega položaja krive kitajske čete, ki pomagajo severnim Korejcem. Za sedaj se še ne ve, kolikšno število Kitajcev sodeluje pri vojaških operacijah. Radio v Pekingu je javil, da gre za nekaj tisoč prostovoljcev, v zapadnih krogih pa trdijo, da je ob reki J atu pripravljenih okoli pol milijona Kitajcev.
Na splošno še vedno prevladuje mnenje, da se Kitajci ne nameravajo vplesti v vojno, njihov glavni cilj naj bi bil zavarovati velike -električne naprave o-b reki Jalu, ki so življenjskega pomena za industrijo v Mandžuriji.
V	sredo popoldne je imel Varnostni sveit na zahteVo ameriškega delegata izredno sejo, na kateri so obravnavali Mac Arthurjevo poročilo. Na seji, kateri je predsedoval jugoslovanski delegat Aleš Bebler, je bilo sklenjeno, da se k razpravi o Mac Arthurjevem poročilu povabi tudi predstavnik LR Kitajske.
TRYGVE LIE PONOVNO IZVOLJEN ZA GENERALNEGA SEKRETARJA ORGANIZACIJE ZN
Ker Varnostni svet zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze ni mogel rešiti vprašanja novega generalnega sekretarja OZN, je bilo to vprašanje dano v rešitev Generalni skupščini. Na plenarnem zasedanju Generalne skupščine je sovjetski delegat Jakob Malik izjavil, da Ge-
neralna skupščina nima pravice reševati tega vprašanja, ker spada v delokrog VS. Predlagal je, naj se to vprašanje znova odstopi VS v rešitev. Pri glasovanju je za Malikov predlog glasovala samo sovjetska skupina.
Nato je 14 držav — med njimi tudi Jugoslavija — predložilo skupno resolucijo, v kateri so predlagale, naj se Trygve Lieu podaljša mandat za nadaljnja tri leta. Svoj predlog so utemeljile s tem, da se je Trygve Lie v svojem dosedanjem delu odločno in dosledno zavzemal za dosego ciljev OZN.
Resolucija 14 držav je bila sprejeta z veliko večino glasov. Po glasovanju je Trygve Lie izjavil, da bo tudi v bodoče delal v korist svetovnega miru.
AMERIŠKI KONGRES BO RAZPRAVLJAL 0 POMOČI FLRJ
Ameriški zunanji minister Acheson je v zvezi s predlogom o pomoči Jugoslaviji prejšnji teden na tiskovni konferenci izjavil, da bo ameriška vlada zahtevala od Kongresa odobritev _ potrebnih kreditov za pomoč Jugoslaviji. Ti krediti bodo znašali okrog 105 milijonov dolarjev. Acheson je pripomnil, da je predsednik Truman zahteval od pristojnih organov izdelavo programa, na podlagi katerega bodo Jugoslaviji začeli takoj pošiljati pomoč.
Konec novembra pričakujejo, da bo na Reko prispela prva ladja s tovorom živil iz Amerike. To bo velika tovorna ladja »Hrvatska« z nosilnostjo 10.450 ton. Za njim bo priplula z živili natovorjena prekooceanska ladja »Makedonija« z nosilnostjo 9000 ton. Naš parnik »Biokovo« z nosilnostjo 7200 ton bo prav tako odplul v Ameriko, od koder bo pripeljal nov tovor živil. Pričakujejo, da bo zlasti v decembru prispelo na Reko več ladij z živili iz Amerike.
Tekstilci v Sloveniji so ob nenehnem izpopolni ©vanju tekmovanj našli tako obliko tekmovanja, da se je kot najprimernejše poslužujejo delovni kolektivi drugih panog. To je turnirski način tekmovanja, katerega so preizkusili v letošnjem letu. Da bi v tem šestmesečnem tekmovanju dosegli nove uspehe, so potom republiškega odbora sindikata tekstilcev sklicali posvet brigadirjev najboljših brigad, najboljše delavce, inženirje in tehnike tekstilne stroke. Posvetovanje je bilo 4. t, m., katerega so se udeležili znani tekstilni delavci ing, Burger Gvido, iniciator turnirskega načina tekmovanja, Rime Pavla, brigadirka najboljše tekstilne brigade Slovenije, Vidic Enika, prva predilka Slovenije, Berglez Pavla, prva tkalka zadnjega tekmovanja itd.
Na posvetovanju so razpravljali o vseh tekmovanjih tekstilcev od osvoboditve do danes. Tekmovali so že leta 1945 in 1946, vendar so dobila tekmovanja pravo obliko šele po uvedbi petletnega plana in brigadnega načina dela. Toda tedaj so bila tekmovanja še vse bolj kampanjska. Težišče tekmovanj je bilo po navadi ob zaključkih četrtletij, polletij in ob letu. Ta tekmovanja so poleg dviga proizvodnje koristila še s tem, da so na podlagi analize tekmovanj lahko postavili najbolj ustrezno obliko brigadnega tekmovanja in tekmovanje za višjo storilnost. V začetku letošnjega leta pa je dal ing. Burger predlog za nov način tekmovanja, t. j. za turnirski način, kjer se posamezne brigade preizkusijo med seboj, uspehi pa se beležijo na šahovski tabeli, Ta način tekmovanja se je po osemmesečni preizkušnji pokazal kot najboljši. Okrepil je brigadni način dela, dosegel sodelovanje s tehničnim in strokovnim kadrom, pokazal, kje je možno izboljšati organizacijo dela itd. Turnirski način tekmovanja je izpopolnjen s predlogom tov. Stegnarja, po katerem so se brigade po uspehih preseganja plana razdelile na 4 kategorije. K šestmesečnemu tekmovanju v počastitev 10. obletnice
ustanovitve OF pristopajo tekstilci z dobro izdelanim načrtom. Prva dva meseca tekmovanja t. j. oktobra in novembra tekmujejo za kategorizacijo brigad, od 15. decembra do 15. jianuarja za najboljšo brigado posameznih kategorij in za najboljšo brigado vseh kategorij, v celotnem tekmovanju pa za naslov najboljše br.jade in za naslov mojstra dela tekstilne stroke.
Na posvetovanju so razpravljali tudi, kako bi dvignili storilnost slabših brigad in so pri tem prišli do zaključka, da bodo to dosegli na ta način, če bodo postopoma najboljši tekstilci iz najboljših brigad šli v slabše brigade, kjer bodo ob stalni navzočnosti dvigali strokovnost mlajših tekstilcev. Na ta način se bo dvignila tudi morala v slabših brigadah, kjer so dostikrat prav tako delavni, toda še neizkušeni ljudje. Pri tem bodo pazili, da brigadirka ali član dobre brigade ne bo prizadet pri dohodkih in da mu bodo pojasnili, da odhaja na novo mesto zato, da se bo dvignila storilnost vsega kolektiva in s tem vse naše tekstilne proizvodnje.
Na posvetovanju so razpravljali tudi o udeležbi mojstrov v tekmovanjih. Turnirski način tekmovanja je dosedaj v največji meri pritegnil tehnični kader in kader mojstrov, vendar so se tudi tu pokazale pomanjkljivosti. Mojstre je bilo treba zainteresirati tudi iz materialne
strani in je to pravilno uredila Predilnica Litija, ki je nagrajevala mojstre po 5 din od dosežene tekmovalne točke njegovih brigad v obliki mesečne premije.
Ker so v oddelkih predpriprav, v čistilnicah, pred predilnicah in o plemen j e-valnicah tekmovali dosedaj le individualno, so sklenili, da bodo v tem tekmovanju zajeli tudi te oddelke v brigadni način dela in našli za brigade najprimernejše oblike in brigadirje. Ugotovili so tudi, kje in zakaj se dogajajo napake s strani remontnih delavnic. V nekaterih remontnih delavnicah ne znajo ločiti prioritetnega dela od manj važnega. V takih podjetjih pride do občutnih in nepotrebnih zastojev. Zato je posnemanja vreden postopek v MTT, kjer so pred mesecem začeli tudi v remontni delavnici delati po mesečnem planu za večje remonte z določeno rezervo za prioritetna popravila.
Na posvetovanju so posamezne brigade in tekstilci sprejeli tudi individualne obveznosti. Tako je n. pr. tov. Vidic Enika sprejela obveznost, da bo predla do konca leta po 23 g preje na vret en-sko uro. Brigade Pajer, Anžur in Rime pa bodo dosegle vsak mesec 110%> plana, celoten kolektiv Predilnice Litije pa 102°/o plana.
Ob zaključku so povabili na tekmovanje vse proizvodne brigade drugih proizvodnih panog, ker so mnenja, da so za to tekmovanje dovolj pripravljeni.
Razgibanost v IcKmovaniu Železničarjev
za 10. obletnico Osvobodilne fronte
Tekmovalni polet v počastitev desete obletnice ustanovitve OF, je našel velik odziv tudi med železničarji. Prijave o tekmovanjih in sprejetih obveznostih, ki se zbirajo pri teritorialnem odboru sindikata železničarjev kažejo vso razgibanost članstva v več kot 100 sindikalnih podružnicah.
Med obilico obveznosti — splošnih in individualnih — prevladujejo vsekakor
5. november zgodovinski dan PTT uslužbencev
Togliatti In Thorez nista več »sposobna« igralca iniormbiro5evskega gledališča
Nedavno je tajništvo KPI izdalo krat1 ko poročilo o bolezni generalnega sekretarja KP Italije Palimira To gl i atija. V poročilu se poudarja, da se mora po zdravniškem nasvetu Togliatti >za dalj Časa umakniti s političnega življenja, ker potrebuje mir.
Zapadni tisk obširno komentira to poročilo in je enotneiga mnenja, da To-gliatti očividno ni več zaželen Moskvi. Listi trdijo, da Togliatti]evo zdravstveno stanje ni tako resno, kot to skuša prikazati informibiroijevski tisk.
Tudi Maurice Thorez generalni sekretar KP Francije je »zbolel« in ga je nadomestil Marcel Cachin, vodja komunistične parlamentarne skupine. Zapadni krogi so mnenja, da bo Moskva v naj-
krajšem času izmenjala svojo taktiko v zapadnih državah. Novim nalogam očividno nista več kos niti Togliatti niti Thorez. Kljub temu, da sta bila oba med najhujšimi sovražniilci nove Jugoslavije, izgileda, da v klevetanju naše države vendarle nista bila »dosledna« in bosta morala zato prepustiti svoje mesto drugim »sposobnejšim« ljudem. V Italiji naj bi Togliattija nadomestil Luiggi Longo ali Pietro Secchia, ki velja za najbolj, pokornega informbirojevca. Moskovski revizionisti si obetajo, da bodo na ta način dvignili moralo v komunističnih strankah. Vendar vse te čistke ne bodo mogle prikriti neuspehov informbirojevskih partij, ker so ti posledica le njihove slepe pokorščine VKPjb).
FRANCIJA SE UPIRA AMERIŠKEMU NAČRTU 0 PONOVNI OBOROŽITVI NEMČIJE
Nedavno se je končalo zasedanje .obramb-__• •_*  	A hi nrrlelf Pirn Tiakta.
nih ministrov " držav "Atlantskega pakta. Glavni namen tega sestanka je bilo vprašanje ponovne nemške oborožitve.
0 tem vprašanju se razpravlja že precej časa. Američani zahtevajo čimprejšnjo vključitev Nemčije v Atlantski obrambni sistem. V ta namen predlagajo ustanovitev desetih nemških divizij do konca leta 19al. Vendar je ameriški načrt z e na septemher-skem sestanku treh zahodnih zunanjih ministrov naletel na odločno nasprotovanje Francije. Američani so sicer upali, da bo Irana J a sčasoma popustila - kakor je to storila Anglija — vendar se to ni zgodilo. Francozi se očitno boje ponovne ”®“»s!?6.?,boro^Lnt3?;tn lahko oživi nemško militaristično politiko. Frimcija sicer soglaša z vključitvijo Nemcev v enotno zahodno-evropsko vojsko, vendar je mnenia da naj se zaenkrat ustanove samo manjše enote. Zaradi takega stališča Francije obrambni ministri atlantskega pakta “so dosegli nobenega sporazuma in so to vprašanje prepustili namestnikom zunanjih ministrov.	,	,
Sovjetska zveza je Prejšnji teden uradno predlagala sklicanje sveta “ “Sto ministrov, na katerem naj bi rešili vnrašanie. Sovjeti se namreč zavzemajo zato, da bi na sestanku upoštevali sklope nedavnega praškega zasedanja informbirojevskih
ZUnZahodti™diplomatski krogi so enotni v
mnenju, da je cilj tega sovjetskega predloga
ohrabriti predvsem Francijo v njenem sta lišču glede ponovne nemške oborožitve.
Zapadni listi v svojih številnih komentarjih poudarjajo, najprej naj SZ v praksi adiraže svoio voljo in prizadevanje za sve tovni mir, 'ker bo šele nato lahko zahtevala sestanek štirih zunanjih ministrov.
PRIHODNJI MESEC BO RAZPRAVA PROTI ATENTATORJEM NA PREDSEDNIKA TRUMANA
» novembra sta dva člana nacionalistične stranke Portorike skušala napraviti atentat na predsednika Trumana. Pred vhodom v Belo hišo sta se spopadla s Trumanovo oseb no stražo. V oboroženem spopadu le Ml
eden napadalec ubit,	nollotska
poškodbe sta odnesla tudi dva Policijska e centa Pri ubitem atentatorju je policija našla pismo voditelja nacionalistične stranko Portorike, v katerem ga poziva, naj brez oklevanja dela za nacionalistično stranke.
Aretiranega predsednika nacionalistične stranke obtožujejo tudi. da je •»'ganiziral oborožen upor, ki je Izbruhnil prejšnji teden ▼ Portoriki.
Sodna razprava proti vsem obtožencem bo prihodnji mesec v AVaslilngtonu. Pred sodiščem se bo poleg preživelega atentatorja moral zagovarjati tudi voditelj nacionalistične stranke Portorike. ki ga obtožujejo, da je organiziral atentat. To bo obenem tudi prvi množični proces proti atentatorjem na predsednika ZDA po umoru Abrahama Lincolna (1865. leta).
Maršal Tito je predsedniku Trumanu poslal brzojavko, v kateri mu je čestital spričo neuspelega atentata na njegovo osebo.
Pošto sta od sredine devetnajstega stoletja, ko je pričela uporabljati železnico za prenos pošiljk, telegraf za prenos sporočil in telefon za prenos govora, razgibala ponovno šele po letu 1945 dva važna dogodka.
Z letom 1950 pošta v edini državi na svetu, v Jugoslaviji, ni več budžetirana, temveč so posamezna poštna gospodarska podjetja za eksploatacijo poštnih, telgrafskih in telefonskih zvez, direkcije PTT po republikah, začela poslovati po gospodarskem načelu.
Drugi važni dogodek pa je nastopil, ko so PTT uslužbenci v vseh krajih Slovenije izvolili delavski svet, ki je 5. novembra s svojim upravnim odborom prevzel v upravo podjetje Direkcija PTT. Poštarji so ta- dan prvič v zgodovini začeli sami upravljati pošto.
PTT uslužbenci Slovenije so v preteklih letih dosegli vrsto pomembnih uspehov, na katere v predvojni Jugoslaviji niso niti misliti. Med najvažnejše uspehe je šteti postavljanje norm za tehnično osnovo, uvedbo najbolj detajliranih normativov, odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv za pravično delovno obremenitev, socialistično tekmovanje za zvišanje storilnosti in kvalitete dela, uspešno izvedena tekmovanja na teleprinterjih za zboljšanje telegrafske službe, uvedbe premijskega dodatka po efektu dela, številne racionalizacije, in nova-torstva, uspešno vzgojo kadrov itd.
Navedeni uspehi kažejo, da bo delavski svet, ki so mu v nedeljo 5. t. m, v domu sindikatov v Ljubljani čestitali številni predstavniki ljudske oblasti in
ena glavnih nailog delavskega sveta podjetja Direkcija PTT, da bo povsod vladal pravilni odnos do milijard ljudskega premoženja. Vsak član PTT kolektivov se bo zato moral seznaniti s telegrafsko in telefonsko tehniko, ne glede na to ali ima neposreden opravek z njo. Nič manjša ne bo vloga sveta v zboljšanju kvalitete PTT uslug, v zboljšanju evidence opravljenega dela, v borbi proti napakam ter v seznanjanju uslužbencev z vlogo PTT stroke pri graditvi socializma.
Kot so pokazale volitve članov delavskega sveta-, bo imel delavski svet v PTT uslužbencih Slovenije dobre sodelavce, ki jim bo dejstvo, da sami upravljajo podjetje, poživilo zanimanje za boljšo kvaliteto PTT uslug, za vsestransko strokovno vzgojo, za še večjo delovno disciplino, za racionalnejše izkoriščanje TT naprav in za pravilnejše reševanje tarifnih vprašanj.	Š
kolektivne, ki se nanašajo neposredno na izpolnjevanje planskih nalog (rednost prometa, obtok vagonov, izboljšanje prog, varčno ravnanje z vsakim materialom, predvsem pa smotrno izkoriščanje strojnega in voznega parka ob čimskrbnej-šem vzdrževanju itd.), kjer so «e najbolj izkazale postaje Ljubljana, Maribor, Celje, Kurilnica Maribor itd. Zelo veliko ie med temi obljubami tudi takih, ki segajo na važna področja skrbi za delovnega človeka, njegovih delovnih in življenjskih pogojev, zdravstveno tehnične zaščite, ureditve službe PAZ, zbiranja starega železa itd., med katerimi. velja omeniti Mostovno delavnico v šiški, Vozovno postojanko v Mariboru, nadzomištvo proge na Jesenicah itd. Prav tako pestre pa so prijave za tekmovanje tudi glede n eliti čno ideološkega dela med članstvom, s poživitvijo študijskih krožkov, prirejanjem predavanj, -priložnostnih ali na svojih lastnih ljudskih univerzah, izboljšanjem kulturno umetniškega delovanja tild.
Slednjič so v-se podružnice — z nekaj redkimi izjemami — misliile tudi na na-
šo Osvobodilno fronto še posebej, ki ji ja treba pri vsakovrstnem delu na terenu, posebno pa na vasi nuditi vsestransko pomoč. Tisoči naših železničarjev so se zavezati, da bodo v naslednjih mesecih večkrat imeli v mislih našo vseljudsko politično organizacijo in ji po svojih sposobnostih pomagali izvajati njene naloge.
Prvi konkretni rezultati tega tekmovanja bodo znani že v prvi polovici tega meseca.
Sindikat delavcev krajevne industriie in obrti
se je preimenoval v SimPat obrtnih delavcev
Eden najpomembnejših ukrepov vlade FLRJ za napredovanje ln nadaljnji razvo.i obrtne tradicije je »Splošni zakon o obrtni štvu«. Ta zakon zajema obrtništvo z novimi oblikami organizacij, potom republiških okrajnih in mestnih obrtnih zbornic, dane možnosti vsem sektorjem obrti za pravilno reguliranje mnogih« dosedaj nerešenih vpra šanj v obtrništvu.
Stara kapitalistična .Jugoslavija ni izda-
številni predstavniki ljudske oblasti in ja zakona o* obrtništvu, ker vladajočim kli množičnih organizacij, gradil svoje nadalj- kam ni šlo v račun, napredovanje obrti,
nje delo V prid podjetja,	^rm/^oleirrnesonizmerm;1;.,,^:'^
Kot je poudaril pomočnik zveznega spodarsko tehništvo slabo opremljeno, poli poštnega ministra tov. Vladimir Šenk, bo tično zaostalo in zapostavljeno. Politika do
Kdai bo konec nepravilnosti pri službenih
odnoved*h
V LR HRVATSKI SO IZVOLILI NOV SABOR
Preteklo nedeljo so bile v LR Hrvat-ski volitve v novi Sabor. V mestih in vaseh Hrvatske so prebivalci izvolili naj-
boljše predstavnike delovnih .ljudi Na-	tomfsifa prfGeneralni dir ek-
mesto 191 poslancev, kolikor ]ih je b»io F... ^ rudarstv0	j„ rudniku lignita
Pri zmanjševanju administrativnega kadra nekatere odgovorne osebe popolnoma pozabljajo na zakone, ki jih je postavila naša ljudska oblast.
Personalne komisije so imele v tem pogledu mnogo dela, da so pravilno rešile posamezne prošnje. Ne moremo pa reči, da je te zadeve pravilno reševala
v prejšnjem Saboru, so v nedeljo izvolili 250 poslancev, po enega na 15.000 vo-lilcev,	, ,,
Hrvaitsika republiška volilna komisija je objavila naslednji izid volitev druge skupščinske volitve Sabora: Volitev se je udeležilo 2,391.961 ali 98.38% . volilnih upravičencev. Od te.ga števila je volilo kandidate Ljudske fronte 2,272.415 ..ali 97.87% volilnih upravičencev, skrinjico brez liste pa 49.321 ali 2.13% volilnih upravi cen cev.
v Velenju.
Uprava rudnika Velenje sploh ne ve, da se uslužbencu z 10-letnim delom odpove z dvomesečnim odpovednim rokom, ne pa tako, kot so odpovedali Kališnik Ivi, administrativni manipulantki, ko so jo z odločbo od 24. VIII. 1950 hoteli razrešiti kar v 6 dneh. Ne bi se spuščali v podrobnosti, ali je treba zmanjšati kader pri rudniku m ali je tovarišica tam nepotrebna itd., vedeti pa je treba,
Kdo želi imeti vezan »Obzornik socialističnega dela«
Vsem naročnikom »Delavske enotnosti«, ki so med letom zbirali posamezne številke »Obzornika socialističnega dela« in bi želeli imeti zbirko I letnika delovno-pravnih predpisov vezano v posebno knjigo, bomo v teku januarja in februarja prihodnjega leta omogočili vezavo
iega kompleta^ inleresente( da se do konca tega meseca prijavijo na naslov: Uredništvo »Delavske enotnosti« Ljubljana, Masarykova c. 14/11.
Ceno za vezavo in rok do kdaj bo treba dostaviti uredništvu zbrane izvode »Obzornika socialističnega dela«, bomo objavili v teku decembra.
Pohitite zato z naročili, ker bomo poskrbeli za vezavo samo tistim, ki se bodo prijavili v teku novembra. Poznejša naročila ne bomo upoštevali.
UREDNIŠTVO
da obstoji zakon, katerega se mora upoštevati.
Drugi primer je bolj zapleten in si ga skoro ni mogoče tolmačiti. Šterbenk Anica, po zvanju nižji komercialist, je prejela odločbo, s katero se ji služba odpove iti preneha s 1. IX. 1950. To je s tistim dnem, kot je bila izdana odločba, čeprav je bila tovarišica zaposlena pri rudniku 25 let. V tej odločbi se sicer navaja, da ji služba preneha že z zakonom, ker ima dovolj službenih let. Poleg tega pa ji te odločbe niso vročili niti 1. IX. 1950, ampak šele 15. IX. 1950. Istega dne, to je 15. IX. 1950, pa je ista tovarišica prejela še drugo odločbo, datirano 15. IX. 1950, glasom katere^ se ji za njeno vestno delo zviša plača od 3460 na 3810 dinarjev, s pristavkom, da ji ti prejemki tečejo od 1. IX. 1950, to je od tistega dne, ko ji po prvi odločbi odpovedujejo službo.
Ali smatra uprava rudnika Velenje, da se državnim nameščencem lahko po mili volji odpoveduje služba? Ali ne pozna osnovnih določb zakona? Kaj dela sindikalna organizacija pri rudniku Velenje, da dopušča, da se po mili volji kršijo predpisi in zakoni. Ali sindikalna podružnica sploh ve za te in še druge prekrške in zakaj ne pokaže onim, ki so za to odgovorni, da v rudniku Velenje obstaja sindikat, ki bi moral pomagati reševati takšne zadeve. S tem bi si sindikalna podružnica pridobila na ugledu in tako v Velenju ne bi krožila, parola »saj nimamo nič od sindikata«. K. S.
obrtništva v stari Jugoslaviji, kakor tudi vojna, sta privedli do tega. da je bilo povoj uo obrtniško stanje zelo težko. Od leta i-39 pa do 1945 je število obrtniških delavnic upadlo za 47e/o, a število delavcev za 66*/*, medtem pa je število vajencev padlo za 67 odstot. To pomeni, da se je število obrtniških delavnic zmanjšalo za 29.000 v merilu Jugoslavije.
Po osvoboditvi se je obrt začela vidno obnavljati in ustvarjati nove oblike državnih, zadružnih ln družbenih delavnic, poleg že obstoječih privatnih. Obrtništvo je dobilo v naši državi svoje mesto ter odgovorno vlogo v socialistični zgraditvi naše domovine. Zakon o obrtništvu zagotavlja razvoj vseh. posebno na tistih strok obrtništva, katere v bližnji bodočnosti še ne bo mogla zamenjati Industrijska proizvodnja, ker je glavni namen obrtništva v pogojih razvite Industrije, proizvodnja po individualnem okusu potrošnikov.
Čeprav se je obrt po osvoboditvi zelo razvila, vendar pa obstaja v njej še nekaj strok, ki ne zadovoljujejo potreb naših delovnih ljudi. To je krolaškii. čevljarska in brivsko-frlzerska stroka, ki ne morejo zadovoljiti potrošnikov v hitrih In kvalitetnih uslugah. Vzrok je predvsem v tem. da so šli na linijo industrijskega načina proizvodnje, po-zahHnioč na značaj obrti. Vse premalo so skrbeli za vzgojo mladega kadra v obrtniških delavnicah, ln dovoljevali, da so obrtniki zapuščali svoje poklice, ker ni bilo rešeno vprašanje plač ln nagrajevanja. Nekateri forumi so celo neupravičeno pošiljali posamezne delavce ali cele delavnice na druga dela še colo v zidarske brigade.
Skrb za obrtniške delavce in njihovo strokovno. politično ln kulturno rast v okviru sindikata, n! bila zadostna, zato ker so bile podružnice obrtnih delavcev organizirane v raznih sindikatih, kateri so usmerjali pomoč predvsem prioritetnim kolektivom, medtem ko so bile podružnice obrtnega značaja zapostavljene. Ker na Ima obrt ogromno perspektivo razvoja ln vrsto problemov, med temi reševanje vprašanja plač, kadrov, prevedbo v strokovne nazive, je Centralni odbor ZSJ na predlog CTJ delavcev krajevne Industrije ln obrti sprejel sklen. da se temu sindikatu priključijo vse podružnice obrtnega značaja, medtem ko se lz njega Izločijo vse tiste podružnice, ki niso obrtnega značaja.
Za reorganizacijo tega sindikata, ki bo zajemal vse obrtne delavce, bo dana možnost doslednega proučevanja obrtnih problemov In organizacijskih oblik dela s podružnicami obrtnih delavcev. Ta sindikat bo v bodoče lahko posvečal večjo pozornost politično Idejnemu dviganju obrtniških delavcev.
V	ta namen je bil 25. oktobra 1950 VI. plenum CIT, ki je razčistil vsa ta vprašanja, posebno še organizacijska vprašanja v zvezi s sklepi XII. plenuma ZSJ. Z velikim zadovoljstvom je bil osnovan »Sindikat obrtnih delavcev«. Plenum je sprejel tudi sklepe v zvezi z reorganizacijo gospodarstva.
V	Sloveniji pa bo 19. novem**™ 1950 tre-
tja redna letne skupščina rennblišl-p"- -d hftr e ?n Sln»-o»iUn, jfl ho snro *p19 c-U*- ' nadniinip n«"ehe v obrtništvu na teri' *_u LR Slovenije.	Z. E*
Zakaj nekateri kolektivi omalovažujejo
republiški »TEDEN TEHNIKE«
Priprave, ki so jih izvedli prireditveni odbori za organizacijo letošnjega Tedna tehnike, so bile v Mariboru temeljite in resne. Mariborske tovarne in podjetja, organizacije Ljudske tehnike kakor tudi množične organizacie so pristopile k pripravam z zavestjo, da je Teden tehnike naloga vseh, ki jim je napredek gospodarstva in tehnike prva skrb.
V Mariboru so že pred Tednom tehnike sprejele tovarne, podjetja republiškega in lokalnega značaja obveznosti za nove racionalizacije in izboljšave, sprejele so naloge, katerih uspešno izvrševanje bo prispevalo k izboljšanju in dviga-
zvočnike. Elektrostrojni klub v isti tovarni pa bo v tem tednu dokončal celotno napravo za serijsko proizvodnjo Die-selovih motorčkov za motorne modele letal in avtomobilov.
Kljub slabemu vremenu je izvedel kolektiv državnih železnic uspešno akcijo v kmečki delovni zadrugi v Ljutomeru. Zadrugo je obiskalo 75 tovarišev, ki so izvršili popravila strojev. Po končanem delu pa je kulturna skupina izvajala nekaj točk.
V7 celjskih republiških podjetjih je bilo do torka 9 predavanj, v lokalnih 7, v
S pospešeno elektrifikacijo ustvarjamo pogoje za našo gospodarsko
osamosvojitev
nju produktivnosti. Tako bodo do 15. novembra izdelali delavci mariborske plinarne napravo za regeneriranje čistilne mase v čistilnikih za plin. Do istega datuma nameravajo izboljšati postopek suhega čiščenja surovega plina. V Remontu v Mariboru bodo do konca tega tedna dokončali šest kompletnih priprav za odpiranje kovinskih zabojev. Skupina tovarišev iz telegrafsko-telefonskega centra Maribor bo izdelala merilno napravo za merjenje telefonsko-telegrafskih vodov. Napravo so namenili za nadzorstvo vodov v Murski Soboti.
Radioamaterski klub tovarne avtomobilov bo z nekaterimi člani kluba tehnike do konca tedna izgotovil peč za vlivanje permanentnih magnetov. To je prva peč te vrste doma izdelana in bo služila za vlivanje magnetov za radijske
celjskih šolah pa že 31. Teh predavanj se je udeležilo skupno 7000 oseb. Poleg tega pa je bilo še v vaseh 5 predavanj e področja kmetiske proizvodnje.
Resno grajati je treba nekatera zvezna podjetja v Mariboru, ki so mnenja, da se jih letošnji Teden tehnike ne tiče, ker je republiškega značaja. Kljub vsem opozorilom ni uprava tovarne avtomobilov ukrenila ničesar, da bi se v tovarni osnoval prireditveni odbor. Podobne so tudi uprave podjetij mariborske tekstilne tovarne, v predilnici in tkalnici v Mariboru, v tovarni Franc Leskošek in tudi v republiškem »Remontu«. Tem upravam povemo ponovno, da je »Teden tehnike« prirejen prav za to, da se s svojim programom prispeva k boljšemu in uspešnejšemu reševanju gospodarskih nalog.
Nova dela v Tovarni verig Lesce
Delavski svet v tovarni verig je doživeli takoj po izvolitvi veliko preizkušnjo. Direktor in tehnični vodja podjetja sta kmalu po izvolitvi odšla na orožne vaje. Vsa vprašanja v zvezi z vodstvom podjetja so prihajala na upravni odbor. Delavski svet in upravni odbor sta se znašla v enakem položaju kot oni, ki ga vržejo v vodo, da se naučj plavanja. Seje so bile spočetka zelo dolge. Člani delavskega sveta so v podjetju videli vse, kaj bi bilo potrebno še storiti, tudi najmanjše stvari, kje bi bilo treba na primer tovarno pomesti, kje posipati dvorišče itd. Slednjič so uvideli, da s spušča-njem v drobne stvari ne bodo kos važnejšim problemom. Zato so na sejah zaceli govoriti v prvi vrsti o zgraditvi nove kovačnice in o sličnem. Prvi ko-vač Kerin Anton se je prehladil, zaradi večnega prepiha v stari kovačnici in ko se je vrnil ni bil za delo več tisti, kot prej. Kovačnico je že zdavnaj preraste! čas, premajhna je in nima ventilacije. Dobri delavci pa so za tovarno kakor za vso našo skupnost še največje bogastvo. Moderna kovačnica bi prinesla tudi nekatere prihranke. Vlečenje verig iz oddelka v oddelek stane v sedanjih prilikah do 80 dinarjev od tone. V moderni koračnici bodo zgrajene tračnice, po katerih bodo prevažali verige z vagonč-ki. — In drugi slični problem: Zenica dobavlja krhko železo. Kakšno škodo bi povzročila veriga iz takega železa, če bi na primer priklepala ladje v pristanu. V viharju bi se veriga odtrgala in ladja bi se razbila skupaj s tovorom. Kaj takega izdelovalci verig ne morejo dopustiti! Za tako železo je S surovin, stroškov za izdelavo, tnri; j?; iv! tran,šport itd. Malenkosten ££ bl1 Problem, ki ga je moral reševati upravni odbor ker je bil plačilni fond prekoračen, čeprav je v podjetju premalo deWceY Kje tiči vzrok? Kovači de-laJO tudi po 14 ur dnevno, da izpolnijo plan in p,r,j tem prekoračujejo norme Za odstotkom bolnikov je veliko namišljenih bolnikov, ki bi želeli doma kositi travo, obenem pa prejeti plačo. Zato so se dogovorili z ambulantnim zdravnikom, ki je odredil da mora vsakdo, k,- Se počuti bolnega, ležati v ambulanti. Takoj drugi dan je bilo v ambulantni čakalnici dovolj prostora. Za prekoračitev plačilnega fonda pa so buli se drugi vzroki. Dobavitelji so dabavljaih železo neustrezajočih dimenzij, tako železo je bilo treba prekovati, kar je podjetje stalo nič manj kot 2000 proizvodnih ur.
V tovarni verig v Lescah so skonstruirali tudi nov stroj. Praktikant z univerze Stare Lado je sestavili poljedelski stroj, ki so mu zaradi njegovih lastnosti dali ime »vseved«. Slični stroj so izumili že Nemci, vendar se
slovenski stroj razlikuje od nemškega, zlasti po tem, da ga je lahko z dvema vzvodoma mimogrede priilagojevati terenu. Stroj rahlja zemljo, če v njem pr etn en j aš srednji del, pripravlja zemljo za sajenje, sadi, osipava iin okopava itd. Preizkusili so ga na lastni ekonomiji.
.Plugi iz Lesc so bili deležni največjih pohval na majski konferenci za mehanizacijo poljedelstva, ki se je vršila v Novem Sadu. Bili so pohvaljeni kot najboljši v Jugoslaviji in da so po kvaliteti enakovredni plugom izdelanim v industrijsko najrazvitejših državah. »Pluge natančno in hitro delamo,« je rekel star brusilec lemežev Resnik, »da bodo kmetje lahko globoko orali zemljo, mi pa da bomo oču-vali podjetju sloves. Mislim, da bomo tudi plan izvršili do 29. novembra, če le ne bo kakšne ovire z materialom,« je še pristavil.
Nova je v Lescah vijakama. Vzpostavljena'je bila v podjetju leta 1949. Mojster Merčnik. ki je star že 70 let še vedno pregleduje vijake in nadzoruje delo mlajših delavcev. »Veste, dobre vijake se naučiš delati pod skrbnim nadzorstvom v dveh letih in zato ne gre, da bi zapustil delo. ko smo napol poti.« je dejal na vprašanje, kaj misli o upokojitvi.
Tudi žeblje so začeli izdelovati v tovarni verig, ni mesec dimi še tega. Nekaj starejših delavcev je veščih tega
a'jber- so žeblje delali že pred leti v podjetju. Kljub tako kratkemu času izdelovanja žebljev, pa imajo v pisarni kopice naročil za žeblje od tesarskih, čevljarskih in drugih zadrug in so zato začeli takoj z delom.
Iz vsega tega se vidi, da je tovarna, odkar so jo prevzeli delavci v svoje roke, na novo zaživela in da samo koraka k novim uspehom.
»REMONT« V LJUBLJANI IZPOLNIL LETOŠNJI PLAN
Kolektiv republiškega kovinskega podjetja ^Remont* v Ljubljani, ki izdeluje razne kovinske predmete kot na primer železne konstrukcije, cisterne, gozdne žičnice, drobno sivo litino vseh vrst, fine lesne in kovinske vijake, nove avtomate, elektro prototipiine stroje in drugo, je svojo plansko obveznost izpolnil predčasno s tem, da je 7. novembra izpolnil svoj letošnji proizvodni plan s IOO.6V0, finančnega pa s /I8°/o.
Delovni kolektiv si je postavil v obveznost že v januarju, da bo svoj proizvodni plan izvršil do 15. novembra. Po zaslugi vsega kolektiva je svojo obveznost izpolnil 8 dni pred rokom. V zvezi s to delovno zmago se je ves delovni kolektiv obvezal, da bo podvojil vse svoje sile tudi v počastitev 10. obletnice OP.
V napotilo letošnjim občnim zborom
Pozna jesen je navadno obdobje, v katerem naša Izobraževalna, prosvetna, kulturna društva vrše svoje občne zbore. In ni slučajno, da se to odvija prav v tem času Prelom poletja v jesen izrabijo društva za takoimenovano pripravljalno delo: proučujejo osnutke programov, repertoarjev, urejajo društvene prostore, zbirajo potrebno literaturo in rekvizite .zbirajo novo članstvo, izpopolnjujejo obstoječe sekcije in ustanavljajo nove, delajo na organizacijskih pripravah za razne tečaje ali celo glasbene šole itd. Kratkomalo, začetek jeseni je prepoln opravkov, od katerih uspešne Izvršitve je potem v veliki meri odvisno plodno delo društva. Vse to delo pa je po svojem tudi priprava na občni zbor društva, ki ima kot društvena skupščina, nemajhno vlogo v razmahu in plodnosti društvenega dela.
Tako smelo krepitev naše društvene dejavnosti, kakršno je odprla široka debiro-kratizacija naše državne in gospodarske uprave in ki se je globoko odražala tudi v družbenih organizacijah, še prav posebno potrjuje pomen skupščin naših društev. Zato ne bo odveč ponovno naglasiti, da pripravljanje občnega zbora ni izvrševanje neke sicer potrebne, v bistvu pa nadležne foimalnosti, kakor misli napačno čiankar, ki v »Gorenjskem glasu« opravičuje nepravilno in nedemokratično skupščino SKUD »Ivana Cankarja« v Tržiču (26. oktober 1950), ampak, da je to dejansko priprava delovno skupščine naših društev. Te skupščine morajo postati žarišča naše prosvetne tvornosti. Obravnavati morajo vsa vprašanja kulturnoprosvetne dejavnosti svojega delovnega kolektiva, jasno obdelati izobraževalne in prosvetne programe in vsaj v skopih obrisih nakazati okvirje umetniške dejavnosti, ker mora vse to biti vskladeno ne samo s težnjami, ampak tudi s sposobnostmi prosvetnega kolektiva, torej precenitvl njihovih sil. To pa potem jasno pove, da je zasedanje take skupščine treba pripravi Priprava pa ni izčrpana z zadostitvijo običajnih predpisov, to je javnega razpisa občnega zbora in razpošiljanja vabil članom društva, ampak je v pripravah na skupščino treba razviti razpravljanja o vseh vprašanjih prosvetne dejavnosti kakega kolektiva, tako da je skupščina dejansko zadnja tribuna teh razpravljanj, ki jasno odpre vsem in vsakemu članu področje njegove dejavnosti in dejavnosti celotnega društva.
Poleg tega pa mora taka skupščina jasno opredeliti in oceniti vlogo in mesto društva v naši celotni ljudskoprosvetni tvornosti. Oh tem bi rad opozoril na naslednji problem, o katerem naj bl skupščine resno razglabljale. Kulturnoumetniška društva naj svoj delokrog razširijo tudi na področje izobraževanja in prosvete članstva s področja kulturnih problemov, ker je to ena izmed oblik splošne izobrazbe članstva. S tako vsestransko razširitvijo svojega kulturno vzgojnega dela bi društva postala res prave osnovne enote naše kulturne vzgoje v delovnih kolektivih. oziroma na področju večjih kolektivov.
Naslednje vprašanje, ki ga bodo morale skupščine razmotriti, so organizacijska načela naših društev. Osnova za ta razglabljanja morajo biti splošna načela organizacije sindikatov, ki pa jih seveda ni grobo poenostaviti, ampak je predvsem razumeti njih smisel. Morda ne bo odveč opozoriti tu na področje demokratičnosti, ki je bilo na primer v Tržiču neusmiljeno in grobo kršeno prav na občnem zboru. Vprašanje sklepčnosti občnih zborov, neposredno poročanje na občnem zboru o posameznih problemih in razprava o slednjih, so zelo velikega pomena za delo društev. Nepravilno je, da na ta vprašanja gledajo posamezni prosvetarji kot na drugovrstna, nepomembna vprašanja. V sklopu organizacijskih problemov je treba težiti, da bodo društva tako organizirana, da bo njihova dejavnost preko sekcij čimbllžja In čimdostopnejša delovnim kolektivom. Resno bodo morala o tem razmišljati tudi taka društva, ki morda z monopolom svojih tradicij prvenca, dušč težnje po društvih ali samostojnih sekcijah v močnejših kolektivih, ali pa so mlade zarodke takih sekcij enostavno administrativno proglasile za svoje. Društva morajo danes rasti na osnovi teženj in hotenj delavcev samih, upoštevajoč pri tem seveda njihove sposobnnostl, ker je samo to jamstvo, da bodo člani društvo Imeli za svojo tvorbo in se v njem tudi polno Izživljali. To je pa tudi smisel organizacije društev.
Vzporedno s temi vprašanji bodo skupščine morale obravnavati vprašanje vodilnega kadra v društvih, s težnjo, da se čimbolj zoži praksa »profesionalcev«, zlasti v kolikor ne gre za strokovne vaditelje. Dosedanje Izkušnje nam namreč govore, da so se često vse niti društvene dejavnosti končale v rokah takih profesionalcev kar je pripeljalo do tega, da so oni začeli o vsem odločati v društvu, ne oziraje se na upravni odbor društva in da so na ta način zožili dejavnost društva na ozek krog posameznikov.
Nedvomno bodo skupščine veliko razpravljale tudi o gospodarjenju nagih društev. Temu vprašanju je treba res posvetiti mnogo pozornosti. V teh razpravah ne gre za zgolj pravilno računsko poslovanje, ampak je treba pogledati »za številke«, treba je razpravljati o gospodarjenj,, s sredstvi društva. V teh razmišljanjih je treba posvetu posebno pozornost tistem,, delu sredstev, ki se ustvari v sami dejavnosti društva: članarine. vstopnine, učnine. ker so to namreč merilo povezanosti članstva z društvom, odražajo pa tudi do neke mere dejavnost društev. Seveda tega ni dobesedno vzeti. Toda neka: je vendar res, da je zahtevnost n®5e publike precej narasla in da so dobro obiskovane samo res dobre predstave. Ta notranja sredstva, kakor tudi dotacije sindikalnih organizacij pa se v mnogih primerih malomarno in brezbrižno uporabljajo, v nekaterih primeril, celo razslpniško. Predvsem je kritično obravnavati preširoko prakso nagrajevanj za vsako malenkostno uslugo, nepravilno razsipanje denarja ob raznih turnejah i„ gostovanjih društev in podobno. Z bodočim letom, ki lupi o neposredno iz svojega prosvetnega sklada sindikalne podružnice dotirale društva. l,o nedvomno vnešeno v gospodarjenje več odgovornosti
kulturnih društev
in bo odpravljena praksa »plačevanje za vsako stvar«.
In še o enem vprašanju bl rad zapisal nekaj besed, to je o strokovnem delu v društvih, od katerega je v veliki meri odvisna kvaliteta dela. Problem boljšega strokovnega dela je že na naši stopnji razvitosti društev nemogoče rešiti zgolj z improviziranimi krajšimi tečaji. Morda ne bo odveč, da se naša društva češče obračajo neposredno po strokovne nasvete in pomoč na naše kulturne delavce in njihova društva, ki jim bodo radevolje pomagali. Cesto se na primer posamezne naše sekcije bore z najosnovnejšimi vprašanji, recimo Izbire aktivnih članov osnovnih prijemov vzgoje, režije, scenarijev. Izbire repertoarjev, notnega materiala oziroma načina obdelave in podobno, ki jih ob pomoči laših kulturnih delavcev zlahka prebrodijo. Prav tako naj se za obdelavo sodobnih problemov družbene problematike, ekonomike, političnih dogodkov, obračajo za pomoč neposredno na naše javne in vodilne delavce.
Poleg teh nestalnih pomoči pa naj društva streme za tem. da izberejo za svoje strokovne voditelje res sposobne prosvetar-je, ki strokovno obvladajo panogo umetniškega dela, katero bodo v društvu učili. Pri tem gre za to, da se vzgoja ne zapre samo v usposabljanje za bolj ali manj uspelo reproduciranje, ampak predvsem, da se ljudem približajo umetnine, ki naj jih potem pojo in igrajo, in preko njih oblikovalci teh umetnin ter obdobje, ki jih je dalo. Ljudje se „a.i namreč čimbolj užive z umetnino in naj spoznavajo kulturno bogastvo človeštva. Zato naj tudi skupščine končajo
še mnogokje obstoječo golo statistično ocenjevanje prosvetne dejavnosti in naj jo oplode z oceno notranjih uspehov; ne gre samo za to, koliko nastopov, vaj, gostovanj je bilo. ampak predvsem za to. v koliko smo izvajalcem in potom njih javnosti približali umetnine, da so jih doživeli.
Daleč sem od misli, da je s tem izčrpano delo občnih zborov. Saj je poleg omenjenih še vrsta zelo pomembnih in važnih vprašanj, ker je rast in razvoj naših društev tako pestra in bogata, da je nemogoče njih dejavnost zapreti v nekaj napotil. Ne bi pa bilo napačno, če se ob gornjih napotilih zamislijo vsa društva in v njih najdejo morda nekaj, kar bi sicer sami prezrli, pa je treba, da o tem razglabljajo občni zbori. Vse, ki pripravljajo občne zbore, pa bi rad opomnil, da mora občni zbor dozoreti, če hočemo, da bo njegovo delo plodno.
H koncu bi rad napisal še to. da občni zbor SKUD »Ivana Cankarja« v Tržiču, ki ,1e bil 10. oktobra letos, ni opravil svoje naloge, ker mu je manjkalo devet desetin članstva, ampak, ker tudi ni obdelal najosnovnejših problemov prosvetne dejavnosti v Tržiču. Ob tem se bodo morali resno zamisliti vsi odgovorni prosvetni činitelji v Tržiču, predvsem pa tamošnje prebivalstvo Zakaj to tako trdno pribijam: zato. ker je bil letošnji občni zbor slaba repriza lanskoletnega občnega zbora in ker bi bilo škoda, da v Tržiču ne bi razčistili teh vprašanj, ki se vlečejo že nekaj let. Osebno pa sem. prepričan, da je mogoče to rešiti z množičnim zborovanjem vseh ljudi v Tržiču, predvsem zastopnikov delovnih kolektivov.
Roman Albreht
Tone Čufar: ,5F0D KLADIVOM46
V Sindikalni založbi »Delavska enotnost« je izšla nova knjiga, delo Toneta Čufarja »Pod kladivom«.
Tone Čufar je svojevrsten primer slovenskega pisatelja. Rojen 14. novembra 1905 na Jesenicah, je kot otrok bil pastir, nato je postal mizarski vajenec, pozneje pa tovarniški delavec. Tu se je v njem vzbudilo hrepenenje po pisanju, bral je, študiral, začel delati pri delavskih organizacijah, nato pa je nastopil grenko pot svobodnega slovenskega proletarskega pisatelja. Začel je pisati pesmi, kratko prozo itd., sodeloval je pri »Enotnosti«, »Svobodi«, »Književnosti«, »Sodobnosti«, »Obzorjih«, itd., izšla pa so tudi nekatera njegova samostojna dela: reportaža »Februarska noč«, drama »Polom«, igra »Ameriška tatvina« in groteska »Mali Babilon« (1939). Po vdoru okupatorja se je takoj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju, zaradi česar je bil 11. avgusta 1942 ubit od Nemcev v Št. Vidu nad Ljubljano.
Zadnje njegovo delo, ki ga je napisal med delovanjem Za svetle cilje narodnoosvobodilne borbe, je prav »Pod kladivom«.
Roman, če ga povsem tem smemo tako imenovati —• je postavljen v tovarno na Jesenicah pred drugo svetovno vojno. Razdeljen v pet poglavij, v katerih žive: Maks Petrič, mlad človek, ki je sicer pasivna figura in nam njegov položaj v delavski borbi do konca ne postane jasen, ker ga je pisatelj orisal čisto subjektivno,
poleg Ivanke, nesrečne zakonske žene, najbolj živ lik vse povesti, pa je desničarski delavski zaupnik Kušar, ki izda delavsko gibanje za svoje osebne koristi; Rado Mejnik, napol inteligent, načitan marksizma, ki pa diha z buržujskimi pljuči in se ga delavski razred otrese, Ivanka, nadzornikova žena, o kateri ne zvemo za njeno usodo, in še mnogi liki z obeh strani napredne borbe, manj ali bolj orisane, manj in bolj živi. Vse te osebe so povezane z življenjem tovarne, z borbo za veliko pravico, ki se zrcali o tajnih in javnih sestankih, v trošenju letakov, s p os ego policije, z odpusti delavcev itd., to življenje pa nam predoči resnično življenje delavskega razreda in posameznikov v dneh pred največjim bojem slovenskega delavskega razreda tako, da postaja že skoraj dokument nekega časa in nekega kraja, a pripovedniško in izpovedovalno oblikovan.
Zaradi vsega tega je delo »Pod kladivom« pomembno delo, četudi ni umetniško popolno, z nedognanimi značaji in deloma površno in razvlečeno napisano ih je prav, da je izšlo, saj stopi ob stran marsikateremu delu naših pisateljev, ki so izšla po osvoboditvi, če jih morda še ne prekaša po svoji iskrenosti in resničnosti, kar primerjati bi bila lepa naloga literarnega kritika.
Delo pa ima mnogo slogovnih, pravopisnih in žal, še več tiskarskih napak, pa tudi oprema ni v skladu z delom, ki bo — prepričan sem — šlo iz rok v roke.
J K.
BERNARD SHAW — UMRL
Prejšnji teden je umrl svetovno znani publicist, kritik in pisatelj Bernard Shaiv, ki je bil živi kulturni lik dobe konca prejšnjega in začetka sedanjega veka. Nagnjen k socializmu je v svojih delih ostro bičal angleško družbo z vsemi njenimi napakami. s tem pa razkrinkaval kapitalistično družbo in tako postal umetniški nasprotnik Ru-di/arda Kiplin.ga, ki je opeval angleški imperializem in militarizem. Bernard Sharo je tako globoko posegal p angleško družbeno življenje, da so ga imenovali zživa vest Anglije« — pa najsi se je izpovedal o kritikah, esejih in člankih ter javnih pismih — najsi v dramah, komedijah in etiki.
Ustanovitev Društva slovenskih dramskih umetnikov
Ta teden so se zbrali poklicni dramski igralci Slovenije, da na izrednem občnem zboru ustanove svoje društvo. Njihovega sestanka so se udeležili kot gostje zastopniki Društva slovenskih književnikov, Društva filmskih delavcev, Društva hrvatskih dramskih umetnikov in dramskih umetnikov Bosne in Hercegovine ter drugi. Občni zbor je s pozdravnimi besedami odprl Stane Sever, po nagovoru Jusa Kozaka, upravnika Slovenskega narodnega gledališča, pa sta imela referate režiser dr. Bratko Kreft, ki je govoril o pomenu in namenu slovenskega gledališča in France Lipah, ki je s toplimi in prisrčnimi besedami orisal lik slovenskega igralca, spominjajoč se tudi prvih naših igralskih pionirjev. Igralci so nato sprejeli pravila novega društva, po diskusiji pa so si izvolili v odbor društva: za predsednika Ivana Levarja, za podpredsednika Lojzeta Drenovca, za tajnika Staneta Severja in Miro Danilovo. Odborniki pa so: dr. Bratko Kreft, Vladimir Skrbinšek in Deni eter Bitenc, dve mesti pa so rezervirali za mariborskega in tržaškega delegata. Tako so si slovenski igralci ustvarili svojo poklicno organizacijo in s tem temelje novega napredka.
Po rodu je bil Irec. Rojen je bil leta 1856 o Butlinu in je začel že z 20 leti svojo literarno pot kot žurnalist, nato pa se je kmalu posvetil književnemu delu in je brž zaslovel s svojimi dramatskimi ustvaritvami, kakor so zObrt gospe IVarren«, zHudičeo uče-nec<, zMoč usode*, zPigmalion«, zSve-
Sindikalno kulturnoumetniško društvo »Tone Čufar« na Jesenicah se uvršča meri najagilnejša društva ter prav lahko služi mnogim SKUD-om za vzgled. Medtem ko so mnoga društva v poletnih mesecih prenehala z delovanjem, je SKUD »Tone Čufar« na Jesenicah svojo delo reorganiziralo In poživilo. Vse že obstoječe sekcije, kakor godba na pihala, moški pevski zbor, mladinski mešani pevski zbor, zabavni orkester in likovne sekcije, so delovale normalno ter so kvantitativno izpopolnjevale. Z osamosvojitvijo gledališke družine v mestno gledališče, je društvo organiziralo novo gledališko družino, ki naj bi zajemala sodelavce Iz širokih ljudskih množic, jih vzgajala na gledališkem področju ter ustvarjala kader za polprofesionalno mestno gledališče.
Kakor novo ustanovljena gledališka dru žina, delujejo agilno tudi ostale sekcije. Omembe vredna je godba na pihala, ki se poteguje za prvo mesto v Sloveniji in je bila v začetku septembra celo na turneji v Makedoniji. Koncertirala je v Skoplju, Ti tovem Velesu, Stipu in Zletovu ter povsod žela izredno priznanje. Moški pevski zbor je v istih dneh obiskoval kraje STO-j a ter kon certiral našim sodelavcem v sindikalnem domu v Flessi pri Piranu, vojakom in ofl-
ta Ivana*, zMetuzalem«, zCezar in Kleopatra*, zjunaki* itd., od katerih jih je naše gledališče uprizorilo precej. Nekaj jih je izšlo tudi o knjižni obliki.
ShaiD ki se je imenoval učenca Samuela Butlerja (1855—1902), je imel globok vpliv na angleško pa tudi na svetovno slovstvo in bo kot tak za vedno zapisan o kulturno zgodovino sveta. K.
cirjem v Domu Armije v Portorožu ter slo-venskim kmetom v Koterju. Že v maju pa je gostoval v STO-ju tudi mladinski mešani zoor, medtem ko je zabavni orkester v juniju 14 dni brezplačno Igral v Sindikalnem počitniškem domu v Fiessi pri Piranu. Poleg gostovanj pa so posamezne sekcije SKUl) »Tone Čufar« na Jesenicah v letošnji sezoni obiskovale predvsem sindikalne domove, kakor sindikalni počitniški dom v Martuljku, v Bohinju, v Dvorski vasi pri Begunjah, Taborišče učencev v gospodarstvu v Bohinju ter Zdraviliški dom v Laškem, kjer so nudile brezplačne koncerte.
Ta gesta jeseniških kovinarjev-kuiturnl-kov je vsekakor priznanja vredna in dokazuje, da je SKUD »Tone Čufar« na Jesenicah kulturno, ideološko in tudi politično pravilno usmerjeno.
Urejuje uredniški odbor - (Davni urednik Tone Seliškar Uredništvo telefon 45-38 in uprav« telefon l$t	Maaar.vkovu 14-11 v
Ljubljani l/.haju	uefek	Meseč
na naročnin,, ih n f> šu*» ček položnice Ml 1)0321 4	- liska tiskarn« »Ljudske pra-
vice« v Ljubljani.
SKUD na Jesenicah vzgled, ostalim društvom
Kako se razvijajo pionirski odredi v Ljubljani TEMELJI MOČNI
Prvi sadovi reorganizacije pionirskih kolektivov so se že pokazali. Kjerkoli so ljudske množice razumele, da je treba sodelovati pri vzgoji naše mladine, če hočemo, da zraste oh nas nov rod samostojnih socialističnih ljudi, povsod tam je začelo življenje v pionirskih odredih razveseljivo utripati.
Razni krožki in skupine v pionirskih odredih že delujejo in pritegujejo v svoj
ali pa so pri tem delu zašli v slepo ulico.
Glavni vzrok take nedelavnosti je v tem, da povsod niso volili pionirskih svetov na frontnih množičnih sestankih, ampak so kar v frontnih sekretariatih imenovali člane pionirskih svetov in inštruktorje za pionirske odrede. V talcih primerih je nemogoče zahtevati od množic, najmanj pa od staršev, da hi razu-
so postavljeni
INDUSTRIJI ELEKTROZVEZ
Pionirji se uvajajo v tehniko dela
krog vedno več mladine. Igrišča so že polna vedrega veselja. V pionirskih prostorih se že sklanjajo glave mladih šahi-stov, ki rešujejo zamotane probleme, diskutirajo med sabo in se vedno bolj spo-polnjujejo. Posamezne prirodoslovne skupine se gnetejo na izletih okrog svojega inštruktorja, ki jih uvaja v zanimive skrivnosti narave. V čebeljnakih opazuje krožek delo svojega svetovalca, domačega čebelarja, ki jim razlaga življenje čebel, ga primerja s človeškim, prikazuje donosnost čebelarstva in njegovo korist za skupnost, Ponekod so se ustanovile skupine pionirjev, ki so jim bile dodeljene posebne gredice, da bodo na njih delali poizkuse z raznimi semeni, opazovali rast rastlin, precenjevali, katera vrsta najbolje uspeva na tej ali drugi zemlji, se vadili v izboljševanju zemlje in ugotavljali. kaj manjka tej ali oni zemlji, da bi bolje rodila. Mestna organizacija ljudske tehnike v Ljubljani namerava opremiti pionirjem sedem delavnic z najrazličnejšim orodjem, da si bodo v njih lahko izdelovali razne predmete in tako dvigali svoje zanimanje za tehniko. V številnih krajih, kjer cvete domača obrt, oblikujejo mlade roke pionirjev v svojih krožkih lesene in lončene izdelke in jih izpopolnjujejo z novimi okraski lastne fantazije. Kjer je čipkarstvo doma, slede pionirke svoji instruktorki in izdelujejo lične čipke, s katerimi bodo njihove mlajše sestrice ali one same okrasile oblekce lutk. Njihove tovarišice pa izdelujejo v šivalnih krožkih oblekce in pletejo iz volnenih odpadkov jopice, nogavičke in rokavice za lutke lutkovnega krožka.
Nešteto je načinov, pri katerih se izven šole pionirska mladina zaposluje in na otroški, a vendar vzgojni način zabava. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so najboljše oblike in s tem tudi najvidnejše uspehe dosegli tam, kjer sta zanimanje in skrb za vzgojo mladine množično zajela vse ljudstvo in so se začeli neposredno pečati s pionirji inštruktorji, ki imajo razen strokovne usposobljenosti tudi pravilen odnos do otrok in ki ne drže sedanjega zanimanja pionirjev za to ali drugo udejstvovanje za nekak začetek bodočega poklica, ampak samo za željo po znanju in samodelavnosti.
Seveda se reorganizacija v pionirskih odredih ne vrši povsod tako zadovoljivo. So kraji, kjer se zanjo ali ne zanimajo
meji pomen pionirske organizacije in veliko vlogo, ki jo mora igrati v sedanjem in bodočem življenju naše domovine.
Napačno je tudi mišljenje, da je mogoče najti dobre inštruktorje za pionirske odrede samo v vrstah izobraženih ljudi, ki imajo za seboj toliko in toliko šol. Delavec, obrtnik, kmet, gozdar, lovec, niso nič manj sposobni voditi krožke pionirjev, ki se zanimajo za delo njihovega poklica, treba je le prave ljubezni do mladine in volje, pomagati ji čez težave.
Ker je do pred kratkim mladinska organizacija vodila pionirje, prevladuje ponekod mnenje, da se mora po reorganizaciji mladina izločiti iz sestava mladinskih svetov in da se tudi za instruktor-sko delo naj ne upošteva. Tako naziranje ni le napačno, ampak celo nasprotno namenu, ki ga zasleduje reorganizacija pionirskih odredov. Če se je izkazalo za na., pačno in nezadostno, da so bile doslej pionirske organizacije prepuščene izključno samo mladinski organizaciji, hi bilo odslej prav tabo zgrešeno, če bi pionirje vodili izključno in načeloma samo odrasli brez sodelovanja mladincev in mladink. Namen reorganizacije je bil, vzbuditi zanimanje za pionirske odrede pri vseh ne glede na starost.
Drugod zopet prevladuje mnenje, da se morajo pionirski odredi zdaj povsem oddeliti od šole, to je: tndi od učiteljstva. Ne glede na to, da bo ponekod — posebno v manjših krajih — skorajda vse delo v pionirskih odredih odvisno od sodelovanja učiteljstva, vsaj dokler se ostali sloji prebivastva ne seznanijo s podrobnim delom in nalogami članov svetov in inštruktorjev, je tako stališče povsem napačno. Kajti namen reorganizacije ni odtujevanje šoli, temveč da postane organizacija pionirjev le v toliko od šole neodvisna, da jo mladina ne bi smatrala za nadaljevanje šole in šolske discipline, kar bi otroke bolj odbijalo, kot pa privlačevalo.
Reorganizacija pionirskih odredov je povzročila nekaterim skrbi, češ da bodo zaradi tega izgubili svoj podmladek. Prav nasprotno pa je res. Športno in telovadno udejstvovanje mladine v pionirskem krožku, ki naj ga usmerja in vodi kak član tega ali onega društva, bo postalo osnova za dober kader prav tem društvom, h kateremu bodo pristopali pionirji, ko dorastejo.
Edina soba na ženski gimnaziji v Ljubljani je bila v začetku delavnica, laboratorij in pisarna inštituta za elektrozveze. Leta 1948 se je ta inštitut razširil v prostore nekdanje lekarne na Kongresnem trgu, kmalu potem pa v drugo nadstropje rižarne v Bežigradu, kjer je postopoma zasedel še prvo nadstropje, pritličje in klet velike zgradbe. Letos si gradi inštitut lastne tovarniške objekte in stanovanjsko zgradbo, leta 1951 pa si bo zgradil tudi laboratorijske objekte. Danes je namreč ogromna stavba že premajhna za potrebe inštituta.
Od tedaj, ko se je šest ljudi lotilo »problemčkov« brezžičnih zvez, do danes, ko nekaj sto ljudi obdelava probleme ra-diozvez v Jugoslaviji, od visokofrekvenčnih naprav do televizije, je preteklo komaj tri leta. Letos je inštitut za elektro-zveze že razstavljal svoje izdelke oziroma prototipe izdelkov na zagrebškem velesejmu. Strokovno, tehnično in delovno zmogljivost inštituta so prikazali petka-naina visokofrekvenčna telefonska naprava KT — 1, visokofrekvenčna naprava za prenos telefonije in signalizacije po daljnovodih visoke napetosti B-H meter, aparat za oscilografiranje histerezne krivulje, ki služi za merjenje lastnosti železa za transformatorje ter kronaksimeter, naprava za merjenje živčnih dražljajev. Razstavljene so bile torej naprave, ki bodo služile radijskim oziroma telefonskim zvezam, elektrogospodarstvu in medicini.
Ta prvi javni prikaz dela inštituta je izpričal, da je bodočnost elektrozvez pri nas v dobrih rokah. Glavna naloga
sredno vodi izdelavo kondenzatorjev in elektrolitnih uporov, je s svojimi sodelavci v laboratorijih prihranil državi že mnogo dragocenih deviz.
Tehnik Miha Kunaver, ki je izdelal visokofrekvenčno napravo za telefonijo in signaliziranje po daljnovodih, je dokazal, kaj lahko ustvari strokovnjak, ki mu da skupnost vse možnosti za razvoj. Po osvoboditvi se je ta sposobni tehnik lotil popravljanja razrušenih aparatur. Ko je kot odgovorni za zveze v elektrogospodarstvu republike pokazal izredne sposobnosti, mu je »Elektrozapad« v Zagrebu naročil, da skrbi za zveze v elektrogospodarstvu Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Tam se je prvič pričel ukvarjati z mislijo, kako bi se dale naprave za zveze v elektrogospodarstvu Izdelovati tudi pri nas. Od tedaj ga ta misel ni več zapustila. Ko je v Zveznem ministrstvu za elektrogospodarstvo v Beogradu sestavil načrt zvez elektrogospodarstva za vso Jugoslavijo in poskrbel za elektrozveze v Dalmaciji, ga je 1. maja 1949. leta sprejel inštitut za elektrozveze, da izvede izdelavo naprav.
Inštitut nudi streho ter daje na razpolago zmogljivost svojih delavnic tudi skupini tehnikov poštne direkcije, med njimi znanim poštnim strokovnjakom inž. Frelihu Marjanu, inž. Brnu Petriču in tehniku Vedamu, ki se v inštitutu pečajo s problemom serijske izdelave naprav za visokofrekvenčno telefonijo.
Druga skupina strokovnjakov inštituta že dalje časa dela na industrijskem
Ing. Černigoj Adolf
inštituta za elektrozveze je oskrbeti Jugoslavijo z brezžičnimi zvezami in postavili temelje novi industriji sestavnih delov za potrebe telekomunikacij. Študijsko raziskovalna dela inštituta potekajo v laboratorijih. Ing. Florjančič je v njih že opravil poizkuse z mobilno radijsko postajo na ultrakratke metrske valove. Mladi inženir, ki je še pred nedavnim delal kot študent v inštitutu, se bo gotovo še dolgo spominjal dneva, ko so ti poizkusi uspeli. Tehnik Somrak se je iz skromnega radioamaterja po končani Srednji tehnični šoli v laboratorijih inštituta razvil v odličnega strokovnjaka. Na uspehih, ki jih je dosegel v večkanalni telefoniji, bi mu zavidal marsikateri strokovnjak. Ing. Černigoj, ki nepo-
prototipu aparature za brezžične telefonske in telegrafske zveze med našimi mesti. Poiskusi so bili izvedeni pred letom dni in so pokazali zelo dobre uspehe. Instrumentska skupina ing. Jerasa se trenutno ukvarja z merilci šuma uporov in P-H metrom za kemično industrijo, druga skupina se peča s tele-
vizijo, tretja z niskofrekvenčnimj telefonskimi skretnicami itd.
Večkratni mojster Kokalj je v inštitutu »Litostroj« v malem. Po risanih načrtih sestavi lesen model, ki ga nato pripravi, vlije, obdela in že imajo v laboratorijih na razpolago kotel za upore, aparat za elektrolite, destilacijski kotel, kako specialno železno steklenico ipd. Po dolgem lovljenju poklicev v bivši Jugoslaviji je bil zaposlen pri železnici, kjer so mu službo odpovedali zaradi udeležbe v stavki, nato v »Titanu«, v živilski industriji itd.) se je ta izučeni livar dokončno zasidral, saj je šele sedaj dobil delo, ki ga popolnoma zadovoljuje in mu daje vse možnosti za razvoj.
Med prav pomembne uspehe, ki jih beleži institut v letošnjem letu, spadajo nedvomno rezultati kemično tehnološkega laboratorija pod vodstvom tov. ing. Slokana. Zahvaljujoč njegovi izredni osebni iniciativi je kljub ogromnim materialnim težkočam njegov kolektiv v ogromni meri doprinesel k rešitvi zamotanih problemov pri izdelavi: upornikov, kondenzatorjev vseh vrst, visoko frekventnih jeder, baterijskih členov, keramičnih izdelkov in vrsti drugih elementov, ki postajajo v letu 1951 že predmeti proizvodnje instituta (podjetja).
S pridobivanjem dragocenih znanstvenih in delovnih izkušenj je vzporedno teklo tudi zboljševamje organizacije in pravilnega nagrajevanja dete. Sindikalna organizacija je tudi za inštitut uvedla brigadui sistem dela, najboljše brigade so bile vsak mesec nagrajevane, z novembrom pa so tudi že uvedene norme, ki bodo pripomogle, da bodo delovne zasluge posameznikov pravilneje nagrajevane.
Naprave za radiozveze izdelujejo v tujini le redke države z res bogato industrijsko tradicijo. V Jugoslaviji, torej v državi, ki je skoraj brez industrijske tradicije, pa se je lotil proizvajanja teh naprav skromen inštitut v mali republiki!
Prva večkanalna visokofrekvenčna telefonska naprava, izdelana v inštitutu, je vsebovala še okoli 70 do 80% uvoženih delov. Novi aparat, ki ga izdelujejo, bo imel teh le še za 50 do 60% (samo še žarnice, podstavke, specialna jedra, usmerjevalce in nekaj uporov), nadaljnji pa samo še za 30 do 40%.
Podobno je z ostalimi napravami. Visokofrekvenčna naprava za telefonijo in signalizacijo po daljnovodih visoke napetosti ima okoli 50% uvoženih delov, nadaljnja jih bo imela še manj.
Institut za elektrozveze v Ljubljani je sčasoma razvil v sebi močan proizvod-ni sektor. Prav bo, da bo to proizvodnemu delu instituta tudi priznano, da ga v razvoju ne bo več oviralo dejstvo, da je kljub temu kot celota še ustanova. V kratkem bo v okviru Instituta osnovano podjetje. Na ta način bo v delo proizvodnje Instituta posegel tudi delavski svet, ki bo bodoče podjetje z leti uspešno pripeljal do dneva, ko bo odstotek uvoženih delov padel na ničlo, kar bo znak, da je v Ljubljani zrasla nova močna industrija elektrozvez.	š.
Z GRADNJO MONTAŽNIH HIŠ Jeseničani rešujejo stanovanjsko vprašanje
S-
ekač pod Peco piše pOY0Sl
Kadar koli prideš med koroške »ol-carje< doživiš kako presenečenje. Čudoviti so ti ljudje. Redkobesedni, pristni o izražanju čustev, pri delu pridni ko mravlje. Nad sto udarnikov je že med njimi.
Delo v gozdovih na tem delu Karavank je tako, da terja prav krepkih rok in jeklene volje. Kar poglej mogočno skalovje, nad njim pa zaplate gozdov in globoke grape, polne klokotajočih hudournikov. Vse leto so vrhovi zaviti v meglo, le malo je jasnih, sončni dni,
žaže Tomaž je eden izmed mnogih, ki danes upravljajo tisoče hektarov državnih gozdov. Je član delavskega sveta gozdne manipulacije o Črni. Zapletla sva se o pogovor o delu in planu. Med pogovorom si je ob topli peči sušil mokre hlačnice. — Na planini je že nad koleno snega. »Dve sorti ljudi poznam: take, ki jim je delo za veselje in take, ki ga imajo za trpljenje. No, kdor ga ima za trpljenje, pač celo življenje irpi.f Življenjska modrost bistroumnega gorjancal Na seji upravnega odbora je dal preudarne, dobre predloge.
Ko je namerila beseda o življenjskem standardu je prosil:	»Sneg in
dež mi pada na glavo. Že tako dolgo prosim, da bi smel podreti drevo za šitlne (škodljc). Že leta mi obljubljajo pomoči:
Upravnik, direktor in ostali so se 'ganili. »Zdaj ti bomo pa res pomagali žaže. Poštenjak si. Vsak drugi bi si bil drevo že sam podrl. •.«
»Nisem eden tistih. Sedmero nas je,
padel: »JVe s tšitlnn, z opeko bo imel Tomaž žaže pokrito svojo bajto. Da bi le še vreme pustilo/« Dobra volja se je razlezla preko vseh gub in gubic tršatega obraza. »No, vendarle! Pa še z opeko!*
Ko sva se čez dober teden ponovno srečala, mi je najprej povedal, da bo menda zdaj iz te moke le kaj kruha. >Streho si bomo že uredili! Zdaj bo pa moj roman dobli tretje poglavje.«
Res nisem vedela, ali je povedal d prispodobi ali zares piše. Njegove medvedje močne roke — pa da bi d mrzlih večerih zamenjale >cimrovko« za pero? Čital je moje misli.
»JVe morete verjeti, jeli? Dva prsta debelo knjigo imam že napisano• Toliko se je nabralo v mojem trdem življenju, da mora na svetlo. Včasih me kar prisili, da moram vse skupaj pustiti in sesti k sveči za mizo. Naj bo okrog mene še tak direndaj, jaz ne čujem in ne vidim nič. Toda — še noben ni bral mojega dela — in dokler ne bom končal, ga tudi ne bo. Seveda delam slovnične napake, tudi ne pišem po umetniških pravilih, pišem pač kakor mi srce veleva.«
žaže mi je pripovedoval zgodbo svoje mladosti.
»Mati mi je umrla, ko sem bil eno leto star. Dva brata — oba starejša — in pa jaz smo ostali sami na tem svetu — oče nas je zapustil in izginil nezna-nokam. Poslali so nas iz Celovca <per šub» o domovinsko občino Prevalje. Na prevaljsko postajo je prišel občinski *pot» z garami in nas je zapeljal v
Iva sina mi že delata o lesu, imam se ; trg. V nedeljo so nas oklicali pri cer-male voke in bolno ženo.*	koi in ljudje so nas ogledovali kakor
»h, dvakratni udarnik jel* se oglasi na sejmu. Najstarejšega je vzel posta ičničar poleg njega.
T 'pravilo ene stanovanjske hiše gori planini pa res ne bi bil taka. roč. Sklep seje upravnega odbora je
jenačelnik, drugega kmet strmo gori v planini, mene so pa dali k Ahacovim. Pasel sem in se potikal po hlevih. Zra-
stel sem v malega hlapca, s petnajsti- I carja. — F. M-
mi leti sem šel pa *olcarit». Ko ni bilo dela v gozdovih, sem delal na gradnji ceste. Že kot pastir sem rad vzel v hlev kako knjigo ali časopis. Svet se mi je odprl o pisani besedi• Vse sem prebiral — od svetega pisma pa do «prepo-vedanih» komunističnih knjig. Sile so rasle, postajal sem iz ponižnega hlap-čiča — človek. Tak človek, ki se ne da vsakomur pod noge. Zaoral sem s sa-boterskim delovodjem, v delavski organizaciji sem se kar bolje počutil. Skupno z drugimi in z rudarji sem se ogreval za borbo proti kapitalu. Še naprej sem rad čital in svoje otroke sem že zmlada vzpodbudil za časopise in knjige. Pet ur imamo iz Črne, a rečem vam, da sem jaz kakor tudi otroci še kar na tekočem glede dogodkov po svetu in doma. Včasih pridem z dela utrujen, a prej ko jed, vzamem o roke časopis. Posebno kulturne vesti me zanimajo. Čeprav imam strgano streho, no — zdaj bo že bolje — rad dam nekaj desetakov za kako lepo knjigo.«
»Niso slabo izbirali ko so vas dali v upravni odbor in v delavski svet. Takle človek je tu na meji kapitalističnega sveta kar močan steber, vaša pomoč pri prevzgoji ljudi bo lahko izdatna.
»Saj pravim, da nas premalo poznate. Ne le jaz, tudi drugi moji so-delavci imajo s knjigami veselje. Nekaterim sem tako dolgo pripovedoval o vsebini te ali one knjige, da so si jo kupili. Glej, tovarišica, bolj ko smo od sveta odmaknjeni bolj naš žeja po njem. Da sem pa prišel o delavski svet, me veseli. Prav zares. Zdaj vidim, da hodimo prav...«
Še in še mi je pripovedoval mož, ki zdaj spravlja hlode po rižah podpeških grebenov doli do kamionske ceste; zvečer pa ob sveči sedi v svoji zairneli, nizki koči in piše povest koroškega ol-
v*Kaj pa vendar mislijo? To so montažne hiše? Ali ni škoda materiala, časa in prostora. Ali ne bi bilo lepše, da bi na tem mestu sezidali cerkev? Saj pravim: To so pa res hudiči!« V takem tonu se je hudoval in pljuval debelo Zgago v čenča, ko je _ gledal prve faze gradnje montažnih hiš, s katerimi so začeli na Jesenicah pred nekaj tedni.
Ker je Zga.gov Čenča znan, da po svoji vsevednosti nobene stvari ne pohvali, da pljuje na vse in vtika svoj nos vsepovsod, mu tudi to pot ljudje niso verjeli. Prijeli so krepko za krampe in lopate. tisti, ki so bili stanovanj potrebni in tisti, ki vedo, da je gradnja stanovanj na Jesenicah nujna. Dve hiši sta že pod streho. Še leitois se bo vselilo v nje osem družin. Vsi, ka čakajo na stanovanja se veselijo udobnosti v teh suhih, higieničnih in praktično razvrščenih stanovanjih. Kako se ne bi? Saj bo imelo vsako stanovanje po dve 16 kvadr. metrov veliki sobi, kuhinjo 16 kvadir. metrov,
plotno izolacijo. Raizen opisane udobnosti stanovanj pa je prednost teh hiš tudi v hitri gradnji. Tovarna v Bački naredi dnevno za pet hiš gradbenih elementov. Ena hiša se da postaviti s 16 kvalificiranimi delavci v dveh tednih. Za eno stanovanjsko hišo pa se porabi približno 25 ton gradbenega materiala.
Ker je Železarna zgradila od osvoboditve do danes 131 lepih modernih dvosobnih družinskih stanovanj in več samskih domov z 906 posteljami, a je še vedno 900 prošenj za stanovanja nerešenih, je prav, da je upravni odbor Železarne pristopil k pospeševanju graditve, stanovanj. Vsi, ki čakajo na stanovanja, zahtevajo hitre in dobre rešitve problema. Časi, ko se je gradilo samo v govorancah pred raznimi volitvami, so minili. Danes nimamo časa za dolgo in brezplodno besedičenje. Pri nas se že misli spreminjajo v dejanja. Sicer pa naj se Zgagov Čenča in vsi tisti, ki jim ta gradnja ni po volji, nikar ne razburjajo, saj jih ne bo silil nihče v ta stanovanja.
predsobo, kopalnico in stranišče, vse Vedo naj samo to, da so take gradnje pod enim ključem. Poleg tega parket- pri nas nujne in da jih vsi, ki so. stana tla v sobah, z lepo urejeno Vodo- novanj potrebni, samo pozdravljajo, vodno in električno instalacijo ter to-
Skica montažnih hišic, kakršno gradijo na Jesenicah