^ptaesna v gotovini Leto LXXI., št. 207 a LJubljana, petek le. septembra loj8 Cena IHa izaaja vsak dan . popoldne. lzvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnserau petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CJFRA VN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 TVlefon: 31-«, »-23. 31-26 m Podružnica: MARIBOR, Grajski trg »t. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmeverjeva unča X telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. ldO — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani #L 10.351 * 1 Berchtesgadenski sestanek s Hitler brezpogojno zahteva plebiscit Chamberlain predlaga konferenco velesil Sestanek Hitlerja in Chamberlaina po dosedanjih vesteh ni rodil nifcafcega konkretnega uspeha — Ostalo je samo pri izmenjavi misli — Razgovori se bodo nadaljevali po ponovnem posvetu angleške in francoske vlade LONDON, 16. sept. br. Sestanek med ministrskim predsednikom Chamb «r-lainom in nemškim kancelarjem Hitlerjem nj prinesel pričakovanega uspeha. Sestanek je trajal včeraj popoldne od 1730 do 20., nakar se je Chamberlain odločil, da se nemudoma vrne v London. Res je že danes dopoldne z letalom zapustil Berchtesgaden in bo okrog 13.30 zopet v Londonu. Takoj po njegovem povratku bo sklicana, plenarna seja angleške vlade, n;* kateri bo Chamberlain poročal o, razgovoru s Hitlerjem in o Hitlerjevih zahtevah. O razgovoru farnem do sedaj ni še nobenih avtentičnih poročil. Nemška uradna agencija DNB je po sestanku izdala Lss kratek komunike, ki pravi, da sta Chamberlain in Hitler razpravljala prijateljsko o mednarodnem položaju ter da b0 sledil v kratkem nov sestanek. Reuter poroča iz Berchtesgadena, da se je Chamberlain vrnil s sestanka s Hitlerjem zelo utrujen. Ribbentrop je ostal po sestanku pri Hitlerju, s katerim sta proučevala rezultat razgovorov. Zelo optimistično razpoloženje, ki je vladalo včeraj ves dan v Berchtes-gadenu. se je po sestanku sprevrglo v pesimizem in je razpoloženje le nekoliko popravilo poročilo, da še niso porušeni vsi mostovi in da bo prišlo do ponovnega sestanka in razgovora. Italijanska agencija Štefani pa poroča po informacijah v berlinskih krogih, da je Hitler brezpogojno zahteval izvedbo plebiscita v sudetsko - nemških pokrajinah pod mednarodno kontrolo na enak način, kakor se je to zgodilo v Posarju. Češkoslovaška policija in češkoslovaška vojska pa morata poprej izprazniti vse sudetsko - nemško ozemlje, vsa uprava v teh pokrajinah pa naj se do plebiscita izroči predstavnikom su-detskib Nemcev. Chamberlain na take pogoje ni mogel pristati in je zaradi tega prekinil nadaljnje razgovore, da bi se posvetoval z angleško in francosko vlado. Chamberlain je po informacijah berlinskih in londonskih diplomatskih krogov predlagal, naj bi se sudetsko - nemški problem in ves kompleks odnoŠa-jev med Nemčijo in Češkoslovaško obravnaval na posebni konferenci velesil, na kateri bi se sestali zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in Italije in sicer angleški ministrski predsednik Chamberlain, francoski ministrski predsednik Daladier, italijanski ministrski predsednik Mussolini in kancelar Hitler. Kot ekspert naj bi se pritegnil lord Runciman, ki je že podrobno proučil dejanski položaj na Češkoslovaškem. Konferenca naj bi se sestala Čim prej, pQ možnosti že prihodnij teden v Berlinu. Koliko so te informacije točne, je težko kontrolirati, ker merodajni krogi odklanjajo o tem vsako izjavo. Današnji londonski listi se omejujejo v glavnem na obziren opis zunanje slike berch t esgadenskega sestanka, znova pa zopet mnogo razpravljajo o možnosti plebiscita v ČSR, ki ga eni odklanjajo, drugi pa zagovarjajo. ČSR odklanja vsako misel na plebiscit Praga, 16. sept. e. Čeprav je sestanejc Chamberlaina s Hitlerjem tu izzval nekako splošno popuščanje napetosti, je v praških krogih ponovno poudarjanje zahtev po plebiscitu, zlasti pa stališče Mussolinija, ki zahteva popolno razkosanje češkoslovaške republike, izzvalo zaskrbljenost. V tem pogledu pa poudarjajo, da ČSR ne bo pristala na noben kompromis. Plebiscit o tem, ali naj sudetski Nemci še nadalje ostanejo v Češkoslovaški ali da se odcepijo od nje, je aptoh nesprejemljiv. Zaskrbljenost je tem večja, ker se po zadnjih' vesteh vse bolj kaže, da se z mnogih strani želi razvoj položaja v tej smeri. Tudi Pariz proti plebiscitu Pariz. 16. sept. e. V dobre poučenih krogih zatrjujejo, da je plebiscit na Češkoslovaškem izključen. Francoska in angleška vlada sta v tem pogledu popolnoma soglasni. Po češkoslovaški ustavi plebiscit sploh ni predvidevan in bi se moral v tem pogledu izdati poprej še poseben zakon o plebiscitu. V Londonu si še niso na jasnem London. 16. sept. e. Diplorratski urednik »Daily Heralda« piše, da v nekaterih londonskih krogih prevladuje mišljenje, da ne bi bilo umestno principiekio odbiti zahtevo plebiscita. Nedvomno bo povzročilo velike težave formuliranje modalitet, kako naj se plebiscit izvede. Izvedba plebiscita bi se morala vsekakor zajamčiti z mednarodno policijo. vendar pa se niso izgubili upanja London. 16. sept. e. Vest. da se Chamberlain že danes vrne v Anglijo, so sprejeli tu s presenečenjem. V Londonu so smatrali, da bodo razgovori trajali najmanj dva dni. Da so bili tako hitro končani, ne pomeni, da niso dali nobenega rezultata. Kakor se iz komunikeja vidi. bo nova konferenca čez nekaj dni. Chamberlain prihaja samo zato, da obvesti angleško vlado o rezultatih svojega razgovora s Hitlerjem. Da so se razgovori ugodno končali, je sklepati iz tega, da je Chamberlain po konferenci izjavil novinarjem, da je zadovoljen s sestankom s Hitlerjem. Misli se, da se je sporazumel s Hitlerjem in da je dosegel, da ostane v Češkoslovaški status quo do nadaljnjega sestanka. Ali bo to potem sestanek v dvoje ali širša konferenca velesil, se ne more reči. Snoči se je poudarjalo, da ni izključeno, da pride medtem v London tudi Daladier zaradi posvetovanja s Cfaam-berlainorn, ali pa se bo Chamberlain na povratku iz Berchtesgadena ustavil v Parizu ki se sestal z Daladier jem Poslanik Henderson o položaju Berchtesgaden, 16. sept. e. Angleški poslanik Henderson je izjavil novinarjem, da je imei Chamberlain dolg m obširen razgovor s Hitlerjem, na katerem sta odkrito izmenjala misli in mnenja. Poslanik je tudi poudarjal, da se Chamberlain že danes z letalom vrne v London, da obvesti vlado o svojih razgovorih. Podrobnosti razgovora med Chamberlainom in Hitlerjem niso znane. Prevladuje pa prepričan ;e, da Hitler vsaj za sedaj ne bo izvedel nobenih drastičnih ukrepov. Ženevske informacije Ženeva, 16. sept. e. V dobro poučenih krogih v Ženevi izjavljajo, da je angleška vlada uvidela praktično neizvedljivost plebiscita na Češkoslovaškem. Iz istega vira doznavajo. da bo Chamberlain predložil Hitlerju kompromisno formulo, na podlagi katere bo Češkoslovaška dolila obliko federativne države, v okviru katere bodo vse narodnosti uživale avtonomijo. Uvedba federativnega sistema bi z meo narodnega stališča pomenila nevtralizacijo^ države, katere nevtralnost se bo mogla postaviti pod kolektivno garancijo velesil. Italijanski krogi, ki so razvili živahno diplomatsko akcijo, se drže službene italijanske teze, po kateri predstavlja »anšlus« edino garancijo trajnega miru. ■ Daladier in Bonnet prideta v London London, 16. sept Diplomatski sot rudnik »Dailv Maila« piše, da so v Londonu prepričani, da bo Chambeirlain takoj, ko se vrne v London, s svojimi ministri obravnaval načrt o konferenci štirih velesil. Na tej konferenci ne bi govorili samo o Češkoslovaški, ampak o vseh evropskih problemih. Chamberlain je že od nekdaj prepričan, da bi bila takšna splošna konferenca koristna. Daladier bo z Bonmetom najbrž že jutri prišel v London na posvet s Chamberlainom. Njun sestanek bi lahko bil uvod ▼ konferenco štirih velesil. Danes seja ameriške vlade Washington, 16. sept. A A. Roosevelt se je snoči ob 19. uri vrnil v Washington. V vlaku, s katerim se je vozil iz Rochestera, se je 15 minut telefonsko pogovarjal z zunanjim ministrom CordeLlom Hullom. Ameriška vlada bo danes imela sejo. Lord Runciman odpoklican iz Prage Chamberlain ga je nujno pozval v London, da poroda o položaju in sodeluje pri nadaljnjih posvetovanjih PRAGA, 16. sept br. Misija lorda Runcimana je izdala danes dopoldne naslednji komunike: Neposredno po snočnjem berchtesga-denskem sestanku je ministrski predsednik Chamberlain pozval lorda Runcimana, naj se Čimprej vrne v London v svrho poročanja o položaju na Češkoslovaškem in v s vrbo sodelovanja pri posvetovanjih angleške vlade o sudetsko - nemškem problemu. Lord Runci- man bo že danes z letalom odpotoval v London. Pred svojim odhodom bo izdal poziv vsem strankam m političnim osebnostmi na Češkoslovaškem, naj se do nadaljnjega valile vsake akcije, dokler se ne bodo pokazali uspehi prizadevanja angleškega ministrskega predsednika za mirno rešitev sudetsko - nemškega problema. Nemška poročila o čsl. ukrepih Meja proti Nemčiji je vojaiko popolnoma BERLIN, 16. sept. v. Nemški večerni listi objavljajo obširne informacije o češkoslovaških varnostnih ukrepih. Po nemških informacijah je češkoslovaška republika poklicala pod orožje se pet letnikov rezervistov, ki jih vozijo s posebnimi vojaškimi vlaki in avtobusi ter kamijoni na nemško-češkoslovaško meja Vsi sudetsko nemški kraji so že zasedeni po češkoslovaški vojski, ki je v polni pripravljenosti. Vse na mejo vodeče ceste so že minirane, kakor tudi vsi mostovi in viadukti. Ceste so zagrajene s španskimi jezdeci. Vsi prehodi preko meje so zavarovani z žičnimi ovirami. Češkoslovaška vojska je že tudi polnoštevilno zasedla svoje slovite moderne utrdbe vzdolž nemške meje, ki so vsak trenutek pripravljene za obrambo. Na vseh železniških progah proti nemški meji vozi na desetine vojaških vlakov z rezervisti, topovi in vojnim materialom. Na meji so že tudi motoriziane brigade ter na stotine lahkih in težkih tankov ter oklopnih avtomobilov. Na vseh važnejših železniških križiščih so postavljeni protiletalski topovi in protiletalske strojnice, žarometi ter prisluškovalci za letala. Skoraj vse iole v sudetskih krajih so zaprte, ker so napovedali nemški starši šolsko stavko. Nemška deca, ki je organizirana v henleinovskih mladinskih organizacijah, zelo živahno sodeluje pri vseh demonstracijah. Vsa županstva so dobila tudi že mobilizacijske razglase za splošno mobilizacijo z naroČilom, naj bodo vsak trenutek pripravljena postopati po navodilih za primer splošne mobilizacije. V zvezi s temi poročili opoarjajo nemški Usti na govor kancelarja Hitlerja in pravijo, da ne bo Nemčija v drugič mirno prenesla češkoslovaške mobilizacije, ki je danes že daleteo JbmhmJas, kakor jo bfia 31. maja. Včeraj popoldne je bila po objavi Hen-leinovega proglasa proklamirana v vseh nemško sudetskih krajih generalna stavka. Delavstvo je deloma prostovoljno, deloma pa pod pritiskom henleinovcev moralo zapustiti ob 16 vse tovarne ter se javiti sudetskim redarjem. Danes so prenehali izhajati tudi zadnji nemški listi, ki so jih sudetski Nemci sam ustavili. Tudi meja proti Madžarski Praga, 16. sept. AA. Glasilo agrarcev »Večer« objavlja iz zanesljivega vira vest, da je meja med Češkoslovaško in Madžarsko zaprta. Neresnične vesti o mobilizaciji v ČSR Praga, 16. sept. AA. CTK je pooblaščen najodločneje zanikati vesti iz nemškega vira, češ. da je bila odrejena mobilizacija v ČSR. Na pristojnih mestih i/javljajo, da je vlada poklicala pod zastavo le malo rezer-vitov in to samo tiste, ki so • določeni za posebno službo. Vesti, da bi bilo mobili- Benito Mussolini je včeraj naslovil na lorda Runcimana odprto pismo, v katerem izjavlja, da je možno samo s plebiscitom reMti sudetsko-nemški problem in likvidirati »nestvor češkoslovaške republike, ki je bil ustvarjen v Vcrsaillesu«. Mussolinijevo pismo je izzvalo v svetovni javnosti veliko začudenje I ziranih sest letnikov, so popolnoma izmišljene. Zasedanje čsL parlamenta zaključeno Praga, 15. septembra. A A. (CTK). Dr. Beneš je poslal dr. Hodži dekret, s katevfm se 16. septembra t. 1. zaključi zasedanje poslanske zbornice in senata. Henleinov veleizda]alski manifest čuden pozdrav Chamberlainu ob prihodu v Nemčijo — Henlein proglaša prekinitev zvez s ČSR BERLIN, 16. sept. v. Točno ob 13. ko je prispel predsednik angleške vlade Chamberlain v Monakovo, so oddale vse nemške radijske postaje poseben proglas Konrada Henleina, ki pravi med drugim: »Dragi rojaki! Z uporabo strojnic, tankov in oklopnih avtomobilov je češki nasilni režim dosegel svoj višek. S tem je dokazano pred svetom, da je odslej skupno življenje s češkim narodom nam Nemcem nemogoče. Preizkušnje zadnjih 20 let in z njimi zvezane tiranije in kri, ki je bila prelita, me silijo, da slovesno izjavim v imenu sudetskih Nemcev pred celim svetom: 1. Leta 1919 smo izgubili pravico samoodločbe ter smo bil prisiljeni živeti v sklopu češkoslovaške države. Nikdar nismo priznali obstoječega nasilnega stanja. 2. Storili smo vse, da bi prišlo do poštene in pravične rešitve, toda vsi naši napori za dosego kompromisa so ostali brezuspešni. V tej uri sile in stiske, ki jo preživljajo sudetski Nemci, slovesno izjavljam pred vsem svetom: Hočemo živeti kot svobodni Nemci in svobodni državljani, hočemo svobodo v naših domovih Domov v rajh! Tako nam Bog pomagaj!« Za Henleinom je izdana tiralica Praga, 16. sept. br. Glede na veleizdajal-sko početje Konrada Henleina in ostalih članov vodstva sudetsko-nemške stranke so pristojne oblasti odredile kazensko postopanje proti celotnemu vodstvu sudet-sko-nemške stranke. Člani vodstva, ki je zadnje dni zasedalo v Asu, so včeraj dopoldne prišli v Prago. Ko pa so spoznali, da so prekoračili vsako mejo ter da morajo računati z zakoniti posledicami svojega početja, so pobegnili v Nemčijo. Za Henleinom je bila danes izdana tiralica. Henlein Ze aretiran? Praga, 16. sept. e. Snoči se je razširila vest, da so oblasti aretirale vodjo sudetskih Nemcev Konrada Henleina, za katerim je bila izdana tiralica. Vest službeno še ni potrjena. Henleinovci demantira jo avtentičnost Henleinovega proglasa Praga. 16. sept. e. Vodstvo sudetsko-nem-ške stranke in sicer poslanci Frank, predsednik parlamentarne skupine Kundt ter poslanci SebeJcowsiky, Peters, Rosche in dr. Neuwirth so snoči izjavili, da jhn ni ničesar znanega o proklamaciji sudetsko-nemške stranke sudetskim Nemcem. Ravno tako zatrjujejo, da ta proglas ni nastal na podlagi sklepa strankinega vodstva. Se nobenega postopanja po prekem sodu Praga. 16. sept. e. S skižbene strani je bilo izdano poročilo glede števila žrtev v sudetskih krajib, v katerem pravijo, da Število mrtvih ne znaša nad 30, kakor to zatrjujejo sudetski Nemci, temveč samo 23. Ravno tako se s strani sudetskih Nemcev zatrjuje, da so bUi funkcionarji sudetsko-nemške stranke postavljeni pred preki sod. Te vesti praška vlada odločno demantira in poudarja, da do zdaj niti ena oseba ni bila postavljena pred preki sod. Nobenih novih incidentov Praga, 16. sept. br. Uradno objavljajo, da se od snoči dalje ni pripetil na ozemlju republike ni kak nov incident. V vsej državi vlada popoln red in mir, ker so organizatorji zadnjih nemirov pobegnili. Delavstvo v sudetsko-nemških pokrajinah, ki je včeraj s hemleinovci proglasilo generalno stavko, se je danes zopet vrnilo na delo. Fantastični načrti o razkosanju ČSR CeSkoslovaika mora postati nemiki dominion LONDON, 16. sept. h. >DaHy Telegiaphc poroča iz Berchtesgadena, da so v tamošnjih krogih razširjene naravnost fantastične kombinacije o bodočnosti Češkoslovaške. V Berohteagadenu zbrani nemški od-ttftnfki izjavljajo, da se Nemčija samo s priključitvijo sudetsko - nemških pokrajin k Nemčiji ne more vee zadovoljiti, marveč mora dobiti Češkoslovaška položaj dominioni velike nemške narodno-socia-listične države v Srednji Evropi Njen položaj naj M odgovarjal razmerju med Anaiijo in Irsko. 8 odetsko-nemške pokrajine naj bi postale nekak nemiki Ul-ster in bi tvorile integralni setavni del velike Nemčije. Cisto češki in slovaški del drsave naj bi dobil državnopravni položaj, H bi odgovarjal Irski De Valere- Seveda M ae moral sa Češko šele najti bodo« De Valera, ker sedanjega ™—— It » politi- odpovedati vsem svojim paktom, zlasti pa pakta s Francijo in Rusijo. Zunanje-politično in v gospodarskem pogledu bi morala biti Češkoslovaška dominion tretjega rajna. Ko bo ta cilj dosežen, bo Nemčija marširala dalje po začrtani poti. Nemčija grozi z repre-sali|jM«i proti Čehom LONDON, 16. sefrtembra, AA. (Ha-vas).Ward Priče poroča iz Berchtesgadena: Izvedel sem, da bo nemška vlada prav kmalu poslala češkoslovaški vladi noto, v kateri ji bo zagrozila, da bo zaprla večje število Cehov, ki iive v Nemčiji kot talce, če bodo sudetski Nemci še dalje napadani. »8LOTENSK1 NAROD«, petek, M. septembra 1938. •te*. 207 Obmejno šolstvo in narodna obramba Boi ob mo|l M moralo bi ti Šolstvo urejeno teko, da V i*ž**Čawn\ kt JA pMŠMjm —daj, p bratski čaŠhomtovmtki narod ohranit neverjetno nnnmmt in njegovi Ovci so kakor iz jekla. Ne de se zavesti k nobenim nepre-mBStjemm dejanjem, dami stavlja izzivalno nastopanje msdetake manjšim njegovo hladnokrvnost na najtežjo skušnjo, češkoslovaški narod ima svoje živce v oblasti in je pripravljen na največje žrtve, v kolikor »o združljive s suverenostjo njegove države, da se ohrani mir, takisto pa je tudi krepko odločen braniti, ako bi bito potreba, svojo svobodo in neodvisnost do zadnje kapije krvi. Ta železna odločnost odseva iz vseh člankov, ki jih priobčujejo češko-slovaški Usti. Tako je na primer napisal v »Lidovih novi n ah« dr. Ladislav Rašin, sin pokojnega finančnega ministra dr. Raši na, uvodnik, ki izzveni v to-te svečano izjavo: »Pred dvajsetimi leti se je iz krvi in žrtev pa tudi iz velike vere rodila svoboda našega naroda. Tudi danes po dvajsetih letih bo treba velike vere, žrtev in morda tudi krvi. da bi bila očuvana svoboda našega naroda in ne ostal nedosanjan veliki sen. Zato za nas, ki se ne bojimo nikogar, ne sme biti puhla fraza krik, ki je zagrmel v poslanski zbornici pri odgovoru ministrskega predsednika cfr. fiodže v marcu voditeljem sosedne države: Raje smrt kakor suženjstvo!« — To so moške besede Kal vse vedo Glasilo kranjskega dekana Škerbca in advokata Sabothyja »Gorenjec«: objavlja na uvodnem mestu »strahotno« vest o ustanovitvi ljudske fronte v Kranju. Temu dogodku posveča dolg uvodnik, v katerem predvsem napada — koga drugega nego — JNS, ki povzroča jerezarjem še vedno velike preglavice, dasi so jo že neštetokrat pokopali. Tako-te piše: »... posrečilo se je v Kranju ljudsko fronto v resnici vendarle vzpostaviti. To pa tako, da je v zadnjem času. sicer še vedno pod patronanco JNS, skrajno levičarski del najmočnejši, ker je očitno pritegnil k sodelovanju tudi izven-kranjske levičarje. Skrajno desničarski del pa je omejen le na ozek krog ambicioznih gospodov, ki bi rndi igrali kakšno politično vlogo in ki zlasti zadnje čase premišljujejo, kako bi se začeli udejstvovati po metodah Orjune, ker dobivajo menda pobudo iz Radovljice in Ljubljane. Zaradi nerazumljive tolerance je postal Kranj pravo gnezdo zlasti levičarske propagande, kjer so se nekaj časa očitno zbirali levičarji cele Gorenjske, zlasti z Jesenic, a tudi iz Ljubljane. Iz Kranja se je vršila sistematična propaganda, ki je šla za tem. da se napada režim pri vsaki priliki, za vsako ceno in vsakogar, ki zavzema v javnosti še tako visoko funkcijo. Domači JNSarski voditelji so dali fronti sicer sprva navodilo, naj se najodločneje naperi akcija proti občinskemu odboru. Ta pa je ostala zaradi nezmožnosti »akterjev na terenu« in zaradi slabe stvari same, ki so jo zastopali, brez pravega učinka tako. da se morajo sramovati oni, ki so se podali v ta boj...« — Kranj je torej postal »radi nerazumljive tolerance« — »pravo gnezdo levičarske propagande« in v Kranju se je osnovala »ljudska fronta«, v mestu, kjer sta mislila, da že neomejeno gospodarita Škerbec in Sabothy! Ali ni to strašno? Značilno priznanje Mariborska »Delavska politika« objavlja v svoji zadnji številki to-te beležko: »Graška »Tugespost« hvali »Slovenca«, ki je v sredo priobčil članek proti demokraciji, češ, glasilo JRZ prinaša članek »Groboko-pi demokracije«, v katerem pravi, da je demokracija neumestna tudi v Jugoslaviji ter bo treba seči po drugih pomočkih.« — Katoliški »Slovenec« naj kar želi druge po-močke, da klerikalizmu čim prej odbije zadnja ura, kakor mu je že ponekod odbila. Večini Jugoslovertov bo to tudi prav. Zaveda se naj, da je vsak režim v Jugoslaviji razen demokracije zanj slab. Zdi se nam. da je ta članek sad politične neuvi-devnosti.« — Beloncgavičarji v Novem Sudu Novosadski »Dan« poroča: »V nedeljo ponoči že proti jutru so neki mladi belo-nogavičarji povzročili s svojim nepremišljenim in nedostojnim nastopom veliko ogorčenje in pravi revolt med meščani. Ti mladi ljudje se poslužujejo parol in metod, ki jih pri nas nismo navajeni in ki lahko izzovejo pravcate borbe med meščanstvom. Dr. Aleksander Schvverer, zdravnik stažist državne bolnice, je bil aretiran v nedeljo ponoči, ker je na javnem kraju zagrešil nered in vse obsodbe vreden izgred, S svojimi prijatelji je snel s hiše. kjer ima svojo pisarno odvetnik dr, Ferdinand Lustig, tablo z odvetnikovo firmo in jo razbil. Isto je storil tudi z napisno tablo zdravnika dr. Bokor j a. Obe razbiti tabli so nato razgrajači vrgli na hišno dvorišče. Isti razgrajači so nametali na progo eletrične cestne železnice opeko in prav lahko bi se zgodila velika nesreča, ako bi izgrednike ne bil pri dejanju zasačil stražnik, ki je seveda celo družbo aretiral. Dr. Schwerer je skušal stražnika podkupiti, da bi stvari ne ovadit oblasti, pa je slabo naletel. Belonogavičar je bil izročen državnemu tožilstvu, proti njegovim tovarišem pa je bila uvedena kazenska preiskava.« — List pripominja k temu dogodku: »Ta primer je povzročil silno ogorčenje v mestu. Vse prebivalstvo brez razlike narodnosti in vere ostio obsoja uveljavi jen je za nas popolnoma novih metod.« Iz Radeč — Ne ovirajte cestnega promet al špla-varska gostilna pri Likonu bo nova lepa stavba, ki jo zidarji te dni ometavajo. Delo hitro napreduje, kar je razveseljiv pojav, saj bo stavba v okras našemu malemu mesna. Pri tem pa delajo veliko pogreško. Skoraj sredi ceste puste velik kup peska, ki se ponoči pri reflektorski avtomobilski loči jedva razloči na suhi cesti in s tem povaroca nevarnost nesreč. Prizadeti naprošamo, da se odstrani ta nedostatek. Maribor, 14. septembra Ogromno mmjsjo črnila smo k t 30 l^-tih nase narodne drfeave akli na papir v raamotrivanju o problemu povezanosti našega obmejnega Šolskega vprašanja z vpraaan jem nase narodne obrambe. Ogromno mnogo se je Se o Teh vprašanjih raz. previjalo na rasnih skupdcsnah, zbozm in konferencah naših narodno-otorambnih in nacionalnih organizacij, v novejšem času so se, kakor sesn Se nedavno v nekem članicu poudaril, teh problemov konkretno in realno lotili slasti naši mlajši obmejni učitelji in pa naša akademska mladina. Nase obmejno učiteljstvo je že 1. 1932 v okviru svoje stanorvake organizacij osnovalo poseben odsek za obmejno in manjšinsko šolstvo, ki ima za svoj glavni smoter strrnrbev vseh đimovnih, moralnih in gmotnih sil k vzajemnemu an sistematskemu ob Proaveti«, glasilu ^učiteljskega pokreta«, pa szno čitan svoj čas naravnost porazne statistiko obrnej-nah šolskih razmer. V obmejnih okrajih Dravograd, Maribor levi breg, Ljutomer, Murska Sobota m Dolnja Lendava je 33.812 šosk> obiskujoči* učenosv (0000 več kot pred letom 1918), raadeljenin v 669 razredov (280 vee kot pred 1. 1918). sol je 148, učnih sob 486. učiteljev 609. Na eno učno sobo pride 70, na enega učitelja 55 do 60 učencev, dasi bi po sodobnih vzgojnih in učnih načelih smelo pr*ti na enega učitelja največ 90 do 45 učencev, ako naj bosta vzgoja pouk in plodonosna in uspeStoa. Dočtm se na drugI strani meje, zlasti v obmejnem pasu , v tem pogledu strogo drže vseh pridobitev moderne pedagoške vede, pri nas na žalost tega še vedno nismo uveljavili. In vendar bi zlasti v naših obmejnih šolah morala ta načela biti prvenstveno uveljavljena. Tako pa vidimo, da primanjkuje ob meji še vedno najmanj 50 do 60 neobhodno potr b-nih učnih moči. Toda je še hujše. Nedavno smo čdtali v nekem maribo rsk e-m listu zanimiva poročila očividca iz ene?a sektorja naše zemlja, ki je na ohm jni trirazrednici z okoli 170 učenci ugotovil, da je na šoli en sam edini učitelj, ki že dve leti moleduie, naj hi mu prldelild vsaj Se no učno moč, a se to vkljub obljubam in intervencijam še vedno nI zgodilo. Tako skrbimo parni ra to, da trpi baš ob meji pouk, ki bi moral biti tu najbolj vzoren, da pa obenem trpi tudi ugled naše države. Da v posrledu Š*-lakih stavb zlasti v cmh krajih, ki sem jih uvodoma omenil, ni prav nič boljše kakor glede učnih moči. je na žalost tuđi resnica. Ne samo, da eo mnogokje premaihn", saj rvride na eno učno sobo po 70 učencev, ampak so marsikje tudi v skrajno nenovoljnem stanju. Po ugotovitvah -ničitel iskega pokreta« je potrebnih ob meji najmanj 23 novih šol. 211 novih učnih sob, 49 novih oddelkov. Učiteljski obmejni odsek je po temeljitem in globokem proučevanju vseh obmejnih Šolskih pzBSk kr. hnnsld upravi predložil načrt srn sistematsko izboljšanj,, obmejnega Šolstva. V to svrho bi bilo potrebnih letno vsaj 500-000 dm za zgradbo vsaj ene Šole v vsakem obmejnem »rezu na leto. Dalja je odsek zahteval odpravo manjšin* skih razredov v skladu s za k onom pri učenedh iz narodnostno mešanih zakonov oziroma ranega tov. Zahteval je redno sa-seobo vseh obmejnih šol skozi vs^> leto s vsemi učnfrpl močmi v skladu z zakon-en. Zahteval je zaščito in primerno nagrado obmejne jiui. izven, dole Tiar »Kino in kulturno delavnemu učitelju. Zahteval je zvišanje proračuna za obmejne šole in sicer zaradi tega, da bo mogoče zaradi velike socialne beu> med prebivalstvom oskrbeti učene m učila. Zahteval je zvišanje zneska za knjižnice, za notranjo opremo šol in za zdravstveno službo na Šolah. In Se m kaj manjših zahtev! Toda zen se, da niti v Ljubljani niti v Beogradu danes fle vedno ne najdejo pravega razumevanja za problem našega obrne jn-"ga šolstva, ko je bistveni del našega narodno obrambnega problema. Kajti sicer ne bi bila mogoča Izjava preproste kmetske delegatka podružnice GMD iz Gradišča na Kozjaku na nedeljski skupščini v Ptuju, da je tamošnja, še le lansko jesen otvor jena, od CMD agraj- na šola skoro ostala brez učitelja. Le tako je mogoče razumeti, da je nekemu obmejnemu učitelju, ki je akademski mladini v po. čitniških mesecih omogočal naredno delo v svojem okolišu, vsled intervencije tamošnjih hitler^vcev skoro gre žila disciplinska preiskava. Dokler bodo državne in samoupravne oblasti samo z lepimi besedami reševale problem obmejnega šolstva, ne pa tudi z odgovarjajočimi dejanji, bo ostalo to vprašanje na veliko našo narodno in državno škodo in sramoto samo — problem. V. S. Tretje nagradno tekmovanje »Slov. Naroda« Za tretje kolo prvenstvenega tekmovanja mariborskega okrožja LNP Maribor, 16. septembra Za drugo nagradno tekmovanje »Slovenskega Naroda« ob priliki jesenskega nogometnega prvenstva mariborskega okrožja LNP je bilo precejšnje zanimanje. Drugemu razpisu se je odzvalo 405 tekmovalcev, od katerih pa 7 ni ustrezalo pogojem. Kakor smo že poročali, se je drugo kolo prvenstvenega tekmovanja v našem okrožju končalo z velikim presenečenjem. Rezultati pa so tudi presenetili naše tekmovalce, kajti od 405 jih je predvidevalo le 17 zmago SK Rapida, d očim je bilo 359 za zmago ISSK Maribora. Za izid tekme med SK Muro in SK Slavijo so bili z Izjemo 4 glasov vsi naši tekmovatei za zmago SK Mure. Ker ni nihče točno pogodil rezultatov drugega kola prvenstvenega nogometnega tekmovanja, smo se morali posluževati žreba, ki je določil takole: Prvo nagrado: Garnituro kolonske vode, darilo lekarne C. Maverja, Maribor, Gosposka ulica, dobi Ivan Zdenko, tkalec, Maribor, Koroška cesta, ki je predvideval naslednje rezultate: SK Rapid : ISSK Maribor 4:8, SK Mura : Slavlja 6:0. Drugo nagrado: Garnituro za ping-pong (namizni tenis), darilo športne trgovine Bogomir Divjak, Maribor, Tattenbachova ulica, prejme Prane Reberšek, dijak, Maribor, Mlinska ulica. Njegova napoved se je glasila: ISSK Maribor : SK Rapid 2:2, SK Mura : SK Slavlja 7:1. Tretjo nagrado: Tromesečno naročnino na »Slovenski Narod«, darilo naše uprave dobi Josip Duh, dijak, Frankopanova ©o- 8*Bfts Nagrajenci naj se zglase v našem uredništvu, kjer dobe darila, oziroma nakazila za nagrade. V nedeljo 18. t. m. bo tretje kolo pitresi stvenega tekmovanja mariborskega okroz-ja LNP, in sicer bosta v Mariboru dve tekmi, dočim bo tretja v Murski Soboti. Na stadionu SK železničarja se bosta srečala Slavlja in SK železničar, na Rapido-vera igrišču pa ISSK aMribor in Cakovač-vem Igrišču pa ISSK Maribor in čakovač-med SK Rapidom in SK Muro. Prvo tekmo bo sodil g'. Nemec, drugo g. Macoratti iz Ljubljane, tretjo pa g. Veble iz Celja. Za tretje kolo bomo zopet razdelili tri nagrade in sicer garnituro kolenske vode, darilo trgovine kemičnih izdelkov in par-f umeri je Branko Sučevič. Maribor, Slovenska ulica, praktično darilo tvrdke J. Trpin, manufakturna trgovina, Maribor, Vetrinj-ska ulica, ter trimesečno naročnino na »Slovenski Narod«, darilo naše uprave. Kdor se hoče udeležiti našega nagradnega tekmovanja, naj izpolni kupon Št. S ter ga naj pošlje do najkasneje nedelje 18. septembra do 12. ure na naslov našega uredništva v Mariboru, Grajski trg 7. Kupon lahko pošljete po pošti ali pa ga tudi lahko vržete v nabiralnik v vezi hiše Grajski trg 7. Najboljše napovedi pridejo pred žreb, ki bo potem določil, kdo dobi nagrade. KUPON ŠT. 3 SK Železničar : SK Slavija........ ISSK Maribor : CakovačTd SK...... SK Mura : SK Rapid............ trne......|i..........•••• Stanovanje • • ■ . -........... Dve zanimivi sodni obravnavi Krivega pričevanja obtoženi — Zaradi ponarejanja listin na xa tožiti klapi Ntarihor, 16. septembra Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je danes dopoldne ot>mvnawasa svojevrstna zgodba, ki ima svoje ozadjev nekem ločitvenem procesu. Na zatožni kkv Pi sta sedela dva moška in Ave ženski, ta jih je državni tožilec obtožil krivega pri-cevamja. So to Svetni čevljarski pomoenik Konrad Hiel, SSttetna tkalka Roza BoŠtoosa, oba etanuioea v Maritoru na Koroški Gesti, št 34, 404etn-i deiavee Josip Zabufcodfek. stanujoč v Sodni ntfei 14, in 40tetoa tovarniška delavka Marija Meaarioeva. stanujoča v Mlinski ulicj 11. V obširni obtožnici utemeljuje državni tožilec obtožbo takole: Josip ZabukovBok je v*o« proti smtfr če-ni KaToihti tožbo na W9tav zakona od nto in posterje. Ker mu je manjkalo za ženino krivdo dokazov, je začel krni jeseni in k) najprej v TkaJeevem vmotoeu za Kal*nnjo nagovarjati Konrada Hirta in njegovo prt-le*nkx> Roso Botkovo. naj bi v Mrtvem pravdi krivo prieala sopar Karoiino Zasbsv-kovškovo. Na ponovno prigovarjanje sta končno Hiel fn Bolkova pristala na njegovo ponudbo, kajti Zabukovaek jima je obljubil 'm tudi dal za kriv« ptica«je denarno nagrado. Domenili so se, da ho Hkl. Id pa v tej pmvdti ni mogel nastopili pod svojim pravim imenom, ker je bata pod tem imenom zasnians že neka druge priča, pod imenom Prane Bottaiar krrm prsfial, BoU kova pa bo s svojimi ispovedtami Hicsos« izrjovedbe skladno dopolnjevala. Na raspravi letos 17. janaarja sta HM in Bolkova zares nastopala kot priči m pod prisego lajno izpovedala zoper Karoitno ZabukovSkovo, ki je Hiel Se sploh ni poznal. Dejal je. da mu je neki Papež, ki je pred dvema letoma umrl, povedal ds Je imel s Karoiino Zatrakovftkovo ljubavno razmerje pred poroko m po n* s možem. Bolkova pa je izpovedala, da je nekoč meseca maja Mi junfja 1907 v nekj gostilna na Pratnkopsnovi cesti videla, kako sta se Bici in Zabukovškova objemala, pri čemer je prišlo do kočljivih In nemoralnih prizorov. Zakon med zakoncema Za bukov-šok je t>rl pravomoćno ločen od mize in postelje po obojestranski krivdi, prd čemer se je izrek o krivda RaroJme ZabukovSek opiral predvsem na izpovedni Hicia in Rolkove. Po cfviferi sodbi pa je Karottna ZabukovSek vio&^a kazensko ovadbo radi kxive«a pričevanja in tako se je vsa nadeva pojasnila. Preiskava je dognala, da je tudi Marija Heearieeva, ki živi z Josipom Zabnkovškom v konkubinatu, parknat pr«9a k ffietn na dom in tu nagovarjala HicVovo sestro, naj vpliva na trata, da b« lažno pričal, kar pa je ona odk lan, jala. Had m Bolkova sta spočetka tajila vsako krivdo m zatrjevala, da sta njuni izpovedi v civilni pravdi resnični. Končno pa sta oba odkrito priznala, da sls lačno izpovedusa in to na nagovarjanje Josipa Zabokovška, ki pa skupno z Meeari-čevo taji vsako krivdo. Razprava Je bila v svrho zaslišanja novih prI6 preložena- Pand meseci je vabadna veliko vest o veHkm malverisjotjah pri tukajšnji stavbni tjvrdki Rudolf Kn^mann in sicer v zvezi z dobavo gradbenega msteriala. Policija je uveden nessvedbe. ki so Oj končale s tem, da je ovadila državnemu tožilstvu v Mariboru Kletnega posestniškega sina Jo* ssna Vre*** is Zrkoveev. SHetneg* posestniškega sina Josipa Kacjasna iz Zikovcev m oltotnega sidarsknga pottrJa Franca Volker-js is Maribora, ki so sedali danes dopoldne na zatožni klopi v raapnsvni dsoranj stev. 9B tukajšnjega okrožnega loddica, kjer skim senatom zaradi ponarejanja listin. Obtožnica navaja, da je stavbno podjetje R. Kirfniann v Mariboru zgradilo lani v Mariboru več stavb. Razni dobavitelji so dobavljali na stavbe raznovrsten gradbeni material, predvsem gramoz in pesek. Ta .nate-rial je bil dobavljen deloma Iz Kiffmanno-vih gramoznic na Pobreiju, deloma pa iz raznih drugih gramoznic. Konrrola in obračun o dobavljenem materialu, ki se je do-važal na razne stavbe, sta se izvršila tako, da je gradbeni pollr, ki je nadziral dela na dotični stavbi izročil dobavitelju dobavnico z označbo vrste in količine stavbnega materiala. Dobavnico je polir podpisal, original je izročil dobavitelju, kopijo pa je obdržal. Vsako soboto so se nato dobavitelji z&Lasin z izvirnimi dobavnicami v pisarni podjetja, kjer so bili izplačani. Pri obračunu za posamezne stavbe pa se je izkazalo, da se Je na nekaterih stavbah uporabilo silno mnogo gramoza in peska, kar absolutno ni bilo v skladu s stavbo. Radi tega je podjetje postalo pozorno in vršilo .poizvedbe ter naposled zadevo prijavilo policiji, ki je dognada, da je zidarski polir Franc Vol-ker izstavil fingirane dobavnice ter si z Josipom Kacjenom in Josipom Vreclom, ki sta dobavljala tvrdkf gramoz, izkupiček delil. V koliko je podjetje R. Kiffmanm tako oškodovano, se ne da točno ugotoviti. Vol-ker trdi, da je po dogovoru prejemal od Vrecia na goljufiv način tedensko do 400 din. v celoti pa da je dobil od Vrecia okoli 4000 din. Vrecl trdi, da je podjetje oškodoval za okoli 20.000 din, dočim trdj tvrd-ka R. Kirrmann. da je radi Vreclovih im Vol-kerjevih manipulacij oškodovana za 30.000 dinarjev. Za to vsoto se je Vrecl s svojimi sorodniki tudi zavezal, da bo tvrdki poravnal Škodo. Tretji obtoženec Jov»ip Kacjan pa taji vsako krivdo, vendar trdi stavbeno podjetje R. Kifnnann, da ga je Kaejan oškodoval za najmanj 15.000 din. Razprava ob Času poročila Se traja. Mariborske in okoliške novice — GaSUsko slavje v Kamnict Gasilstvo V Mariboru ter širši okolica slovi že od nekdaj po svoji strumni ktvežbanosti. Leto za letom ispopolnjujejo naši vrh gasil d svoje gasilske priprave, v mnogih četah pa so sadnja leta dobavili gasilske avtomobile, kar je plod izredno požrtvovalnega dela. Le malo det je na področju ga-aaskm žup Maribor levi ki desrni breg, ki Še dtomes nimajo avtomobila. TudU gasilska četa v Kasnndei si je nabavila z velikimi žrtvami nov gasilski avto, ki so ga te dni sveeano blag-oslovilL Na predveoer gasilskega slavja so vrli kamniški gasilski s sodelovanjem ostalih kamniških društev priredili naklado, nakar je gasilska godba te Maribora zaigrala podoknico ge. Kor-manovi m ge. Pavešicevi, ki sta kuanovaH gasilskemu avtu FV> Obhodu so gaaBci po-adravtii tum predsednika občine Kaarmice g. Petra I/irenmda. Naafcdnjr ktfro je bate budnica, sprejem gostov in maša na prostem, nakar je sledila svečana blago-slovrtev gnefkJCEga avtomobila. — Strela ga je optezpa. Včeraj popoldne se je nad obmejnim onemi jem zastrlo nebo z oblaki. Med grmenjem in trsskanjem se je vHla ploha, da je rOo kakor iz skala. Med neurjem je šel 26 letni delavec Frane Koa, zaposlen v tukajšnji tekstilni Omgaiaj Doetor In drug na verando novo ^đmm atavbe pri Mariji Devici v Brezju. Sel je po orodje. Kar p udarila strela v betonski strop, ga prebila in oplazila Kosa, ki so Ja omamljen zgrudil m obležal nemvestn. Zdramil se je šele potem, ko ao ga mariborski reševasci prepeljaiB v bolnico, kjer so mu zdravniki nudSh takoj, šnjo pomoč. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa je udarila strela v htev posestnika Glaser. ja. Goreče poslopje so gasili poleg doma* čih gasOcev tndft pesniški ki rnarmorskl gasilci. _ — ustanovni ofceni »**» »Neađvstnega gtodatiiea« bo v nedeTjo 18. t m. ob 10. pri »Novem svetu«. _ Iz prosvetne *li|Hi«, Na ttAajsOjo TL meščansko šolo Je fmmesoena . ■a 1 (te. j ško meščansko šolo v Mariboru pride diplomirani filozof Alojzlj Bizjak. — Gospa Hutt rjevo, soproga industnj-ca. Je podarila 1000 din za dograditev okrevališča na Pohorju. — Bival mornarji se '»stanejo v soboto 17. septembra ob 20. pri »Novem svetu«. — Trgovska nadaljevalna Sol*. V nedeljo 18. t. m. bo od 10. do 1-. ure vpisovanje v vse razrede v upraviteljevi puNurni: Zrin i-skesra trg i, pritličje. IipnSevalo. rojstni list, 2 iapoLnjeni rodovniki in potriilo o plačani šolnini, ki ga prejmete v pisarni Združenja trgovcev, prinesi vsakdo • <^eboi. Vse drugo izveste pri vpisovanju. Upravi tel jstvo. — Čigav je pes? K upok podpolkovnika Viktorju Buncu ix Cankarjeve ulice 90 so je zatekel lovski pes. ki caka tam na lastnika. — Levo nogo ima sirto ifikftnj deku-v neke tukajšnje tovarne Martin Kl» molnieo k<» sarja Dominika ^nofla iz BoHee 19, ki je po nesroenem naključju prišel po"t toroml avto v nepot-rednj bližini fec4odvorske pošto. — Razpis zakljurnejja propagandnega '-»h koatletsk*ira meellnitM m seaiorje hi Jnnšo*-je, ki ca i-riredii SK Železničar v Mar boru dno 2. oktobra ol> 8. uri na svoiem stadionu ob TrŠA&ki cf*ti Prijave za to teSnnova-n;e je poslati na n--islm*: -lenko Jofie, Mar-bor, stadion SK Želf/nru. Tiflnika cesta, najpozneje do 30. septeamra 1938 do 12. ure. Tri;avnina zna&a 3 dni osebe. Nagrad ni. Tekmuje t*e na tekališ^n, ki je dol-Co 42S in. Ima dva ne-l vi u:i.!eJia zo\*oja in je r^osulo / iHjaski. Pravico starta imajo vaj verificirani in neverifirirani atbti klubov, ki «»o vMan eni v JLAS-u. Prijave, ki ne bi prispele pravočasno in brez prijavnine, se ne botio uixx-ievale. Tekmovanie se vrši ;x> pravilih in i^aviIn^kih jr^\S. Točke :n vr-i-m red fokjuovania: A seniorji: 1. tek 100 metrov — pre/lteki, 2. met kladiva. 3. Skok oh palici. 4. skok v viAtno z Baletom. 5. tek 100 m fhuile. 6. met diska. 7. tek MtO ni. -s. skok v de I javo. 9. me* kroole, |0. štoieta: 800x400x^00x100 m. — B junk>r>j >-B- na >C< 1. 100 m — predteJd. 2. met kopja. 3. ekok v višino z zaletom. 4. tek 100 m — HnaH. 5. tek 1000 m razrod B in C. — Uradniške cene gledališkega abonmaja. Kakor je iz razpira letošnje KI e>rki l Like sezono zlasti tA uradniške abonentt- razv>dno, so tudi letos cene ura-l uiškiin abont-iitom oatale tako znižane, da se vaak naro zaveden uradnik že zilaj lahko odloči za abonma. — Zadnji rok za lanske gledališke abonente poteče v soboto, 17. t. m. ZosojiJom v znesku S milijonov din. ki su jržavn,j hipotekerni banki, je mariborski Me&rasi hranilnici zaiamčena popolna likvidnost — Trgovinska pogajanja % Nemčijo, Ni še dosežen sporazum sjlede dneva in kraia prihodnjega seateaika naših in nemških delegatov za trgovinska pogajanja. Nemčija predlaga K«>!n, kjer naj bi se nadaljevala trspovinska pogajanja proti koncu septembra. Naša država pa predlaga, naj bi se pogajanja preložila do oktobra in naj bi prispela nemška delegacija v Beograd. Te dni bo potovaha S%)paj Beograd nemška delegacija za trgovinska podajanja z Grčijo in pri tej prilj-ki bo določen dan in kraj naših tr^vinskih pogajanj z Nemčijo. Pogajanja 6e bodo VJrfiffla najpozneje v oktobru. — Znižano. vOznlna za obrtniško razstavo v Beogradu. Za vs državno obrtniško razstavo, ki bo od 8. do 25. oktobra v Beogradu, je dovolila generalna direkcija državnih železnic obiakovaloem polovično vozni no. Na odbodnd postaji se kupi vozni listek in legitirnacijo obr. K IS; s potrdilom prireditvenega odbora o posetu razstave bodo veljali ti vozni listki aa povra-tek. Vozna olajgava bo veljala cd T. do 16. oktobra za odhod in od ft. do 28. za povratak. — Mlakarjevi spisi. Kakor je planinstvo na področju našega Slovenskega planinskega društva doseglo znatno, tudi v inozemstvu prizna rs o višino, tako se je vzporedno z njim po obsegu in vseojni zelo razmahnilo nase domače planinsko alovstvo, ki se je *bujalo in zbiralo vsa leta izza obstoja Slo-1 nafcega planinskega društva v društvenem •z lasi 1 u Planskem Vostniku. V 38 letnikih našega Ve*»tnika je zbrano bogato, pestro gradivo zanimive, poučne in zabavne vsebine- Osrednje društvo SPD se je odločilo, da bo v prihodnjih letih izdalo in zaJožilo zbrane in izbrana dela najvidnejših pl&nltnekih Pisateljev — sotmdnikov Planinskega Vest-nike v samostojnih knjigah. Kot prvi pride na vrsto nas najbolj znani, priljubljeni ter svojevrstno šaljivj in resni planinec — pisatelj profesor Janko Mlakar, ki se je kot iudomušn-; Janko« že v prvih letnikih Planinskega Vestnika osvojil bralce in je ostal do danes njihov ljubljenec. Njegovi plantaž ski sp*c>i bodo zdsaj v celoti iaaŠri v izdaji SPD Osrednjecra društva, uredil jih bo pisatelj sam. tako da bo občinstvo imelo in spoznalo res >celega Mlekarja«. Predvidena je izdaja orof. ^akarja izbranih planinskih spisov v 2 zvezkih, ki bodo vsak zaee za-kteuoena kmiiga. Prvi zvezek bo izšel v teku novembra 193& z h vir no avtobiogralijo, v obsegu 18 pol Ker se bo naklada ravnala po številu prednaroenikov, vabimo naše planince, ljubitelje planinskega slovstva, da «e vpišejo kot predriaročniki na 1. zvezek Mlakarjevih izbranih spisov. « sicer _ da bo knjiga mogla pravočasno iziti — do 15. oktobra t. L Cena v subskripciji je izdatno nižja od kasnejše knjigotrzne cene. Naro-elfeiife je treba posle t i na Osrednje društvo SPD v Lfublianu Aleksandrova c. 4-1, — Kongres Zvez« planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo letos 1. in 2. oktobra in sicer v soboto 1. oktobra sestanek delegatov v Zanatskem domu v Beogradu in v nedeljo slovesni del kongreea v dvorani Inženirske komore. Po kongresu bodo prirejeni izleti na A vale, na Kosma j. na Konaouik in avtobusni izlet na Oplenac v ponedeljek 4, oktobra ie Beograda ob 8. zjutraj. Planince vabimo, da se kongresa, osobito pa izleta na Oplenac po kongresu udeleže v čim večjem številu. Prijave sprejema in vse podrobne informacije daje pi-esraa 8H), Ljubi jasna. Aleksandrov e. 4-1, ter v«e oodražuace SPD. I „— Šoferski izpiti poklicnih šoferjev *» I samovozacev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v torek 27. t. m. ob 8. pri STeskem nacel-stvo v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem nacelstvu v Kranju. — Se redno iivahen tojski promet i»a našem Primorju. Čeprav je poletna sezona ž> končana, prihaja še vedno mnogo letovišča r j ev v severno Dalmacijo, kjer j© vreme izredno lepo. Vaa naimsciia .je imela 'etos dobro *e*ono. v nekaterih letoviščih je bilo vee tujcev kakor lani- V I>ubrovniku je zlesti v sepiembru tujski promet mnogo večji nego je bil druga leta. Lani v avgustu je bilo v Dubrovniku 2929 domačih le-tovišoarjev in 7750 inozemskih, letos je bilo pa 1573 letovišča rjev več kakor lani — Vreme. Vremenska narpoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj Je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašale v Beogradu 80. v Splitu 27. v Dubrovniku 25, v Liubljani 2*2.8, na Rabu 30, v Mariboru 19.4, v Zagrebu in na Visu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1. temperatura ie znašala 14.2. — Trije ponesrečenci. V bolnico so prepeljali 271etnega mizarskega pomočnika Os-leta Ivana, ki ie na cesti padel s kolesa ter Si zlomil levo nogo. — 71« t na hčerka državnega cestarja Vera Pokovec iz Rudnika se je snoci doma sukala okroc štedilnika. Nenadoma na se ji je vnel« obleka in dobila je hude opekline po vsem životu. — 121ct-ni sinček krojaškega pomočnika Stevo 2i-con pa ie včeraj pr* telovadbi padel iu m zlomil levo roko. — Aretirana vlomilska to!pa. Na elavnem kolodvoru v Zagrebu so tatovi že dolgo kradli Maco iz tovornih vagonov. Bilo ie nad 25 vlomov in Skoda je znašala 38.000 din. Končno :e policija vlomilsko tolpo izsledila in aretirala Vlomilce je vodfl neki Daniel BreŽec. * I. irdnarodnt kongres za umetna gnojila v Rimu. Kakor amo že poročali, bo od 3. do 6, oktobra mednarodni kongres za umetna gnojila v Rimu. Udeleženci kongresa so deležni 70% popusta ra italijanskih železnicah za dopotovanje na kongres in za povratek in tudi za vsa potovanja in izlete, ki se bodo vršili po kongresu po južni in agverni Italiji do 21. oktobra. Kdor se želi udeležiti tega kongresa, naj se piameno obra? na docenta g. dr. Steva Nikolića, glavnega sekretarja narodnega odbora kongTeaa za umetna gnojila v Zemunu, kjer bo po nakazilu 100 lir prejel izkaznico za znižano vožnjo in legitimacijo za udeležbo na kongresu. — 6 mrtvih in 80 ranjenih. 2e včeraj c»mo r*orocali o telki železniški nesreči na poslaji Ovčar Banja na progi Sarajevo-Beo-crrad, kjer je za voz i! brzovlak v mešani vlak. Nesreča je zahtevala 6 smrtnih žrtev. 30 potnikov na je bilo ranjenih. Dva potnika mešanega vlaka je tako stlačilo, da ju niso mogli spoznati. Tud,; strojevodjo mešanega vlaka Domajnoviom lz Sarajeva je stlačilo, da je bil takoj mrtev. K srefi je bili v vlaku kirurg in sanitetni referent zet-ske drrvizijek« oblasti dr, Lemoneenko, ki ie mudil ranjencem prvo pomoč, potem pa so jih prepeljali z motornim vlakom v bolnice v Uži00 in Sarajevo. Nesreča se je pripetila zaradi emominutne zamude meSatne-Sa vlaka. — Epidemija grlic. V dolrnjelenKralj Aleksander« je prispel včeraj s Sušaka v Šibenik in nenadoma umrl upokojenec iz Berlina Arthur Kaufmann. Zadela ea je arena kap. Pokopala so ga v 5t-beniflcu, Z njim je potovala tudi njegova žena. — Strašna smrt otroka v krop«. V Baoki Topoli ae je pripetila včeraj težka nesreča. Miladana Pavlova je preda v ktohmji perila S štedilnika je vzela lonec vrele vode in g* postavila na tla. V kuhinji se ie igraj njen Štiriletni sinček Radivoj m nesreča je hotela de je nadel v vrelo vodo. Ko ga je mati potegnila iz vode. je bil otroSiČek že mrtev. Iz Ljubljane —Lj Mastna delavska stanovanjska koloni, ja sa Bežigradom, ki smo jo pred kratkim opasali, ae mirno in naglo bliža svojemu uresničenju. Po razpisu del je bilo včeraj že odpiranje ponudb. Javilo se je kar 18 ponudnikov s prav znatnimi popusti. Rasen del za notranjo opremo vseh treh poslopij z 48 udobnimi stainovanji in lepim zavetiščem za deoo, t odo vsa zidarska in druga dela v kratkem oddana. —lj Priljubljena godna Nar. teL društva »Sloge« je pod vodstvom svojega dirigenta g. V. Svetela snoči v paviljonu >Zvezd e< priredila koncert z izbranim sporedom, številnega občinstva se je najbolj dojmila ve« ličastna uvertura k B. Smetanovi operi »Libuša«. Velik aplavz je žel tudi venček čeških narodnih pesmi, s himno revnih akademikov tukajšnje univerze bre^pfeeen obad v Akademskem kolegiju odnosno v javni kuhinji pri DelaveAc! zbonusL V prv4 vt*Mi bi priSj pri tem oud ai^eimikd v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne modi biti sprejet} v dom. vendar pa prosto stanovanje ne Izključuje tudi brezplačnega obeda, 6e so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem mediernej in nezakonaki rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosj v eni prošnji in sicer na predpisanem* obrazcu-tiskovini ki se dobi proti odškodnini 1 din pri hišniku Oražno-vaga dom« v Wolfovi ulici 12. Kdor želi, da j po noati. naj prfkM I za pošiljko potretiie vmmkt. Na prošenj so natisnjena vsa potnebna navodila glede opoinitve ter glade potedM m dokumentov, ki morajo brti prošnji pnloiani. Ne-kolkovane nrošnje. ki naj bodo nasiraarijetaa na Upravni odbor Oraznoveaa SUveec priredi v nedeijo 18. L m. obvezen društveni imet. Zbirališče ob 6,4o pred gUvnjrm koMvorom. — Danes obvezna pevska vaja ob 20. v društvenih prostorih sadi nastopa na izletu. Sprejemajo se nove pevke m pevci vaak ponedeljek in petek od 20. ure da*je v društvenih r*rostorih, Rožna ulica 15 (pri Sv. Jakoba trgu). —lj Gostilna Martine Zg. Šiška toči izbrana Štajerske m drol en jeka viBM. Vsako soboto in nedeljo domače krvavice. Ob nedeljah koncert jazz orkestra! —lj Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v LJubijsni. Trgovsko društvo »Merkur« priredi poeonšU z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. —lj Aretirani postopači. Včeraj je policija aretirala več sumljivih poatopačev. ki so se navadno zbirali pod kostanji na Krekovem trsru. Med aretiranej j^ bil tudi Še dolzo zasledovani tat koles Janez T., ki je svojo druščino malo prej napojil v nekem dalmatinskem vinotoČU fn se mimogrede no-bahal. da mu posli imenitno uspevajo. Nje-20V0 pripovedovanje je Čul rudi neki njegov bivaj tovariž. a katerim sta se pa nedavno sprla, in opozoril Je nanj policijo. —lj Pri let iepar. Na Vodnikovem trgu so včeraj zasačili pri tatvini bivšega krojaškega pomočnika Rada S. Podjetni krojaček se je baš nameraval polastit precej rejene denarnice neke kupovalke. ki ji je že posegel v ročno torbico, kar pa je opazila njfena soseda. Preden je mogel pobegniti, je neka tretja kupovalka poklicala v bHžini stoječega stražnika, kri je Rada aretiral In ga odve-del na poltjo- Pri zaslišanju je aretiranec priznal da ae je zadnje čase preživljal samo z žepnimi tatvinami, ki jih je izvrševal v Zagrebu, od časa do Časa pa tudi v Ljuk-Ijani. Iz Maribora — Strela zanetila požar. Včeraj je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Lorbeka v Voseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na pomoč so poleg domačih prihiteli še pesniški gasilci in so gasili 4 in pol ure. Vodo so črpali iz 400 m oddaljenega potoka. Skoda znaša 50.000 din. — Preprečena požarna katastrofa. Davi okrog 8. je plat zvona z mestnega stolpa opozoril meščane na pretečo nevarnost. V Linhartovi ulici, kjer je skladišče tvrd-ke Motor Oil, so se pričeli valiti gosti oblaki dima. Na kraj požara ao takoj prihiteli mariborski gasilci z vso opremo. Vdrli so v skladišče, kjer so se iz neznanega vzroka vnele cunje za Čiščenje sodov. Gasilci so odstranili cunje s sodov in tako preprečili nevaren požar, ki bi imel gotovo katastrofalne posledice, saj so v skladišču nakirpičerte velike množine gorljivih snovi. — Nesreča polieiiskega sfc-ašnika. Policijski pripravnik Anton Sikošek je včeraj na službenem obhodu rta železniškem mostu zaradi trhle deske, ki se mu je vdala pod nogami, padel v odprtino. Nesreča je pa hotela, da je prav takrat pri-vozil vlak s koroškega kolodvora. V zadnjem hipu se je stražnik pognal iz luknje k ograji, vendar se zdi, da ga je oplazila stopnica lokomotive, ker so ga našli ob progi precej poškrjdovanega. Oddali 90 ga v zdravniško oskrbo._ e-? Zgodbe brez groze Harry Banr kot Rasi K daaatajl premieri nima ^Rmapnt&n" t O Rasputinu, misteri-joznem ruskem menihu, ki je igral v Rusiji zgodovinsko vatno vlogo* je bOo izdelanih že več filmov. Izdelali so ga Nemci a Konradom Veddtom v glavni vlogi izdelan so ga Američani (tvrdka Metro Golđwyn Maver). Slete ji film je bil po nekaterih evropskih državah, med temi tudi pri nas, prepovedan. Slednjič ao se lotili snovi Francozi In poverili glavno vlogo največjemu svojemu umetniku igralcu Harrv- ju Bauiu. Oni, ki so film že videli v Beogradu, kjer je bua baš te dni krstna predstava filma za Jugoslavijo, pripovedujejo, da spada Raspurinova vloga med eno največjih, kar jih je kdaj kreiral Harry Baur. Njegova sila podajanja zgodovinske Raspu- tinove osebnosti je tako naturna, prepričevalna in impresivna, da človek z globokim in neizbrisnim vtisom gleda dramo na platnu — dramo, ki se konča kot velika tragedija carske rodbine in velikega ruskega carstva. Francozi so film izdelali brez vsakega kiča, brez onih kinematografskih reklamnih potez in priveskov, logično in res ves čas držeč se zgodovinskih dejstev. Kino Union si je nabavil film že v začetku sezone! zali bog bo film baje le 4—5 dni na sporedu in sicer zato, ker vlada zanj tako ogromno zanimanje po vsej drŽavi, da ga čakajo že težko vsa ostala mesta, ki se kar trgajo zanj. Ljubljančani bodo kot drugi videli torej Harry Baurovo najnovejšo cijo R&sputina in naj si film ogledajo čimprej, da ga nihče ne bo zamudil, kajti kot rečeno podaljšanje predvajanja v Ljubljani ne bo! Premiera bo danes ob 16. uri popoldne. \ex9* >eroO t* " pcA*° * fco* nO*°- SCHICHT lljtjm**^^ [ bleščeče 1 MALI OGLASI posebej. JPreJtnci, nrjave Poseda 50 par. £a plamene odgovore glede malih anamlm. — Din L—1 JO treba priložit) 60 Najmanjši zn • om DEiNE PLASCE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo Lt-d_ si nabavite najbolje in najceneje pri PBESKEKJU, Ljubljana. Sv. Petra centa 14. KLIŠEJE vi '?A.vnt JUCOGBAriKA E0mJUm sa trgovino ali pisarno Vprašati Kolodvorska t*. 38/1. aesno, pri P, RQVfias*s.u. mi SLUŽBE 00 KNJIGOVODJA koreapondent sa atov., hrvatski in nernAki jezik, graf in strojepisec a gojgojetno prakso v likoven I pisarni in tndl v oda. pisarnah, žeti primernega nmmtn Ose deželo, IVsmilhe prosi pod 1H> PRODAM Makttlaturni papir preda uprava „liTasMlina Nmdsf Ljubljana, Kaafgava «Saa Stmv. § Učinek hrane za kožo z BIOCELom ie bil čudovif rttte.Harafh Sćran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 16. septembra 1938. •tav. 207 Slovaška in njen največji junak močni so na Slovaškem madžarski vplivi, ki so seveda negativni Zlin, 12. septembra Ce hočete spoznati Slovaško, jo morate proučevati v njenih vaseh, oddaljenih od giavnih cest ter živahnejšega prometa. Tudi udeleženci ekskurzije Akademskega odseka JĆJ lige v Ljubljani, ki zdaj romamo po Češkoslovaški, vemo, da Slovaška ni le Bratislava in njena okolica. Kar je slovaškega in slovaško značilnega v Bratislavi, je skaženo s tujimi elementi — kolikor toliko — posebno močni 90 madžarski vplivi, ki so seveda prej negativni, kakor pozitivni. Cesta, ki drži proti Trna vi vzdolž Malih Karpatov po nedogledni plodni ravnini, veže vasi.ki še niso čisto slovaške; hiše še niso pobarvane z živimi barvami kakor v panonskih vaseh od Karpatov tja do — Brežic; vrtovi ob hišah še niso tako ljubki in celo ribniki, kjer so v svojem elementu jate gosi, se ne zde tako čisti in idilični. Toda Trnava je že slovaška v pravem pomenu besede. Snažna, očitujoča staro kulturo ter tradicijo. Pripeljali smo se tja dopoldne, ko so bile vse trnavske ceste polne ljudi, ko so povsod plapolale slovaške in' trnavske zastave in ko so pestrost množice ter slovesnost še poudarjali številni narodu. Hrib Bradlo s stefanikovo grobnico je tako postal sveta gora Slovakov (gora, ker je najvišji vrh, čeprav je le 544 m nad m.). Mogočna grobnica je pripomogla, da je velikega junaka še bolj odel čar le-gendamosti. Kaj pomeni stefanik Slovakom, spoznate dovolj dobro šele na Slovaškem. Povsod prodajajo njegove slike, imenujejo ulice, domove, poslopja po njem. Stefanik pomeni Slovakom toliko kakor Masarvk Čehom in s tem je rečeno dovolj. Zato ni nezanimivo, če omenimo vsaj nekoliko številk o veliki grobnici, da si lažje predočite, kako je velika. Grobnica je pri temeljih dolga 96 m in 70 m široka. Za njo so porabili 240 vagonov travertina (žlahtnega kamna), 70 vagonov cementa in 40 vagonov kamna za tlakovanje teras. Za samo delo (brez materiala) so izdali 2,813.000 Kč. Zaposlenih je bilo 2 leti 190— 200 delavcev. Kdor potuje po Slovaški, bi si moral predvsem ogledati to grobnico. Med venci in spominskimi trakovi, ki so jih poklonili v počaščenje velikega slovaškega narodnega junaka številni odličniki, je tudi trak našega kralja Aleksandra. Slovaki so na te trakove zelo ponosni in jih hranijo kot uaeiezenci v narodnih nošah. Na stolpu starega magistrata je govorila številka 700, da kraj obhaja 700-letnico svojega obstoja. Ljudje so se gnetli v špalirjih, da smo se s težavo prerili v ospredje, kjer smo se poskušali v fotoamaterskih sposobnostih. Sprevoda z živimi alegoričnimi slikami iz trnavske zgodovine pa nismo mogli več videti, čas nas podi neprestano naprej. Radi bi videli čim več, a tudi vse čim bolj. Povsod nam govore, naj le dobro gledamo, da bomo lahko sami sodili; naj bi si napravili sami sodbo. Ničesar nam nočejo sugerirati. Peljali smo se skozi znamenito kopališče Piešt'any. Toda mi ne obiskujemo kopališč in se ne zanimamo za zdraviliške goste ter njihove bolezni. Videli smo samo mimogrede, da je kopališki kraj monden,da ima lepe parke in hotele ter da tam prevažajo bolnike v drožkah ljudje povsem po načinu kitajskih kulijev. To se mi je zdelo najbolj zanimivo. Pot smo nadaljevali po nežno vzvalovani pokrajini, nekoliko podobni Slovenskim goricam, toda tu ni vinogradov in gozdovi so redki, malo je pa tudi naselij. Lepih, skrbno obdelanih polj je toliko, da se človek vprašuje, kdo dela na njih, ko je tako malo vasi. Tu je domovina velikega slovaškega junaka generala M. R. štefanika in mnogih velikih sinov slovaškega naroda. Zaradi štefanikovega spomenika smo zavili sem proč od bolj obljudenih pokrajin. Košariska je Stefanikova rojstna vas. Na pritlični vaški hiši je vzidana spominska plošča. Spominska plošča na malem poslopju ljudske šole nam pa pove, da je tja hodil v šolo Stefanik. V vsej vasi nismo videli žive duše. čim smo se odpeljali mimo zadnjih hiš, smo zagledali na najvišjem hribu, okrog 8 km od vasi, nenavadno stav. bo. Ni grad, ne cerkev. Ko bi ne vedeli kaj je, bi ne uganili, da je grobnica, ki je celo nekoliko podobna egipčanskim piramidam, grobnica, ki že po svoji velikosti kaže, da je bil velik tisti, ki so mu jo postavili. Niti velikanski stefanikov spomenik, ki ga zdaj postavljajo v Bratislavi na donavskem nabrežju, ne presega te veličastne gomile. Sezidaii so jo na hribu, kamor je Stefanik rad zahajal kot študent in odkoder se odpira na vse strani po Slovaški najlepši razgled. Stefanikovi svojci so želeli pokopati Stefanikovo truplo v svoji vasi, čemur so se pa uprli rodoljubi, M so se sklicevali, da Stefanik pripada vsemu svetinje. Oskrbnik nam je pokazal tudi košček propelerja razbitega letala, ki se je z njim Stefanik ponesrečil. Tudi ta košček lesa je prava relikvija. Ustavili smo se v Brezovi pod Bradlom. V Stefanikovem domu je tudi velika sokolska telovadnica, V nji je bila v nedeljo rekrutska zabava. Ko smo čakali na golaž, smo na gladkem parketu, čeprav se zabava v okrašeni dvorani še ni oficielno začela, pokazali, da smo temperamentni, čeprav so se Slovaki pritoževali nad našo hladnostjo. To samo mimogrede, da opozorim na značilnost prireditve — rekrntsko zabavo. Na odru je bil velik napis: čsl. armadi zdar! Na cesti se je slovaška mamica zanimala, odkod prihajamo. Ko je slišala ime Jugoslavija, ji je zasijal obraz, potem pa, ko smo povedali, da sme z njimi, je zaihte-la. Vprašala nas je, ali bo vojna. Pripovedovala je. koliko žrtev je zahtevala iz njihove srede svetovna vojna, da še vedno čutijo posledice. Govorila je tudi o Stefa-niku kot svojem sošolcu. In ko smo se morali posloviti, je materinsko poljubila našo kolegico. To se mi je zdelo bolj potrebno zapisati, kakor če bi šlo za oficielne pozdrave. Prav tako ne smem pozabiti, da so nas ves Čas na poti od Bratislave do Zlina pozdravljali ljudje — ne z govorancami — a v mahljaju roke in iskrenem nasmehu je bilo več kakor bi bilo v dolgih govorih. Toda komai smo dobro opazili, kako se nam je odprlo srce Slovaške, smo že zapustili nežno lepo deželo, ki jo Slovenci poznamo le enostransko. Spomenik vinu V slikoviti dunavski dolini Wachau so postavili spomenik vinu. Pobudo za to je dala naslednja zgodba: V začetku preteklega stoletja se je voda v Dunavu dvignila izredno visoko in na polje blizu stare viničarske naselbine Arnsdorfa je naplavila precej grozdja. Zrnca iz jagod so se prijela in iz njih so pognale trte, ki so bogato obrodile novo grozdje. Iz tega so naprešali izborno vino. Pozneje se je pa ta trta razširila po vsej dolini. Posebno je zaslovelo vino iz okolice Burberga. Prvotno so imenovali to vino Neue Rebe von Bumberg, pozneje pa kratko »euburger« in to ime mu je ostalo. Na spomeniku, postavljenem nedavno 8 prostovoljnimi prispevki viničarjev, so freske, prikazujoče postanek tega slavnega vinogradništva. V enem kotičku je kip nasmejanega patrona viničarjem sv. Urbana. Pod spomenikom je klet, kjer je spravljenih 100 steklenic pristnega neuburgerja. Vsakih 10 let bodo klet odprli in vzeli iz nje 5 steklenic, ki jih bodo ob primerni svečanosti pred spomenikom popili. Namestu njih pa pride v klet pod spomenik pet novih steklenic. Tako bodo pet zadnjih steklenic, spravljenih zdaj v kleti, izpraznili šele čez 200 let. Klet in vino v nji bosta pa morala biti dobro zavarovana pred ljubitelji dobre vinske kapljice, da ne bodo mogli vlomiti ▼ njo. Nasveti ameriškega hotelirja V London je prispel oni dan iz Amerike hotelski kralj Ralph Hitz, lastnik sedmih hotelov v Zedinjenih državah, da ne omenjamo manjših hotelov skoraj v vsakem mestu. V Londonu prireja predavanja h hotelih in v pogovoru z novinarji je dejal, da ima v zalogi 2.000 nasvetov. Mnogi njegovi nasveti ae nanašajo na izbiro osebja. Hotelir in osebje se morata po njegovem rnneoju vedno smehljati in gost mora imeti vedno prav, razen v trenutku, ko poravnava račun. Damam je tareba ob prihodu in odhodu pokloniti cvetje. V hotelu ae lahko gospodar ali osebje informira o goertovem imenu in ga kliče po imenu tako kakor da bi ga poznali že dolgo. Informirati se je treba o njegovem rojstnem dnevu in godu in če nanese naključje, da ga praznuje v hotelu, mu je treba poklonita darilo. Tudi na otroke ne smejo v hotelu pozabiti, kadar gre za darila. Vsak hotel mora*biti pripravljen na možnost, da izgubi gost med vožfcjo po železnici prtljago. Zato mora biti v hotelu na razpolago vs= potrebno za moške in za ženske. Hotel mora postreči gostom z vsem razen z britvijo. Proti posojanju britve ima Hitz posebne pomisleke. Nekoč se je namreč eden njegovih gostov obrezal s britvijo in Hitz mu je ko odškodnino. hotelsko moral plačati viso- Ustanovitelj tovarne za ločitev zakona Ustanovitelj slave in blagostanja ameriškega mesta Reno je umrl siromašen in pozabljen V Ameriki je izšla knjižica v kričeči oranžni vezavi z dolgim naslovom: »Praktični ločitveni nasveti po zakonih države Nevade z opazkamii in razsodbami. Pojasnila in komentarji izpod peresa Wil-liama H. Schnitzerja, advokata pri državnem sodišču v Nevadi. Izdano v Renu v juliju 1909.« To je knjižica, ki se ji pozna pot čez ocean, pa tudi pogosta uporaba, čeprav bi se noben ljubitelj lepih knjig niti ne zmenil za njo. Sele mesto izdaje Reno obudi v človeku, spomin na enega izmed tisočerih že davno pozabljenih pionirjev novih idej. Kdo je bil ta advokat William Schnitzer, ki je izdal to knjižico v samozaložbi v mestu, ki je šele nedavno prišlo v zgodovino Zedinjenih držav in zaslovelo kmalu potem po vsem svetu? Niti v samem Renu, zdaj 20.000 prebivalcev broječem mestu, bi ne mogli dati točnih podatkov o možu, ki je ustanovil njegovo slavo in v nekaj letih poče tvoril število njegovega prebivalstva. Bilo je leta 1908., ko se je v mesto Reno, ki je štelo takrat komaj 5000 prebivalcev, priselil iz New Torka skromen advokat. V New Yorku mu ni šlo dobro, v Renu pa ni imel nobene, konkurence, a tudi zaslužka ne. kajti prebivalstvo se ni to-žarilo. Nekega dne je pa prišel Schnitzer k svojemu znancu, lastniku skromne tiskarne, z genijalno mislijo, kako bi se povečal dotok tujcev v mesto. To je bilo v času, ko so bila nevadska 3HR zlata polja večinoma že iz-Sipana in ko niti pustolovci ^ niso več prihajali v te kraje. Schnitzer je študiral na sodišču stare akte. Nekoč je prišel na to, da se je dala pred petimi leti v mestu ločiti žena ameriškega kralja jekla Correva. Prispela je bila v Reno po nasvetu nekega svojega znanca, ki jo je bil opozoril na ugodno zakonodajo države Nevada in na večje ločitvene možnosti v Renu, kakor kjerkoli drugje v Zedinjenih državah. In to možnost ločitve je hotel izkoristiti podjetni advokat Bili Schnitzer ne za poedine primere, temveč takoj na široko, v pravem ameriškem obsegu. Reno, glavno mesto najlažje ločitve zakona na svetu! Spreten advokat je sedel in jel pisati svoj priročnik, v katerem je znal poleg razlage nevadskih zakonov lepo opisati tudi Reno kot najidealnejše letovišče za tiste, ki bi se radi hitro in lahko odkrižali zakonskega jarma Seveda ni pozabil na bombastično reklamo zase in za svoje mesto. In še zdaj, po dolgih 35 letih, se mora človek smejati nekaterim odstavkom te kurijozne knjižice, kjer stoji med drugim: Tu v Renu doseže brez vsakih težav ali razočaranja vsak, kdor trpi na pomanjkanju rodbinske sloge v svojem zakonu, naglo in zakonito ločitev. Pa tudi tisti nesrečneži, ki ne morejo šest mesecev prebivati v našem krasnem mestu, dosežejo naglo ločitev zakona, če le plačajo za pol leta stanovanje v Renu in pridejo sem tri dni pred razglasitvijo ločitve. Pa tudi na lepo okolico Schnitzer ni pozabil. Komaj 40 km od Rena je eno največjih jezer v Zedinjenih državah, pravi v svoji knjižici. Ze zato je postaja Reno Mekka elegance in noblese vse Amerike-Celo poglavje je seveda posvečeno nasvetom, kako in katerega advokata si je treba izbrati. Toda takrat, ko je izšla knjižica razen Schnitzerja, še ni bilo v Renu nobenega advokata, si je lahko dovolil odkrito reklamo. Tako je napisal: Lahko se pohvalim z 20 letnimi izkušnjami pri sodišču v New Yorku in tu v Nevadi. Deležen sem prijateljstva in naklonjenosti mnogih svojih stanovskih tovarišev in sodnikov države Nevada. Moja skromnost Moveče ameriško mesto Reno mi pa ne dovoljuje govoriti podrobneje o tem. Potem pa sledi več strani priporočil bivših klijentov, nekega senatorja in celo guvernerja Riziko pri izdaji te brošure je bil samo finančni. Tega se je Schnitzer zavedal. Toda brez rizika ni nobene podjetnosti, zlasti ne v Ameriki. Brošura ni vzbudila v Ameriki posebnega zanimanja. 2e je kazalo, da bosta Schnitzer in njegov tiskar Oscar Morgan pogorela, ko je vendarle prišlo v Reno nekaj za ločitev odločenih žen in obrnile so se naravnost na Schnitzerja. Stvar se je posrečila, ločitve so bile pravno v redu in advokat je spretno in hitro opravil svoje delo. Njegov sloves je rasel in kmalu so jele prihajati v Reno množice zakonskih mož in žen, da bi se ločili. Bili je plačal tiskarni račun, kupil veliko hišo in avto, postal je premožen advokat, pa tudi domači hotelirji in trgovci so mu jeli izkazovati posebno spoštovanje. Ni čuda, saj so se njihovi posli potro- j ili. Reno je postalo naenkrat najživan-ne j še mesto v vsej Nevadi. Toda čez dve leti je prišla katastrofa. Vrhovno sodišče države Nevada je izdalo odlok, s katerim je bil Schnitzer za osem. mesecev suspendiran, ker je podrobna, proučitev njegove knjižice pokazala, da je: ta knjiga visoko nemoralna, nasprotujoča etiki advokatskega poklica; poleg tega je pa izpodkopavala zakonodajo drugih ameriških držav, ki so glede ločitve zakona mnogo strožje. Zadeva ni bila tako enostavna, kajti svoje prste so imeli vmes skoraj vsi advokati države Nevada, ki so bili ljubosumni na svojega srečnega kolego in so ga hoteli onemogočiti. Odlok vrhovnega sodišča je bil samo formalen. Biil Schnitzer je nasedel v neki zadevi sleparju Grahamu Riceu, šele nedavno izpuščenemu iz Sing-Singa. Njega je bila konkurenca podkupila in poslala h kralju ločitev kot mamilo. In Schnitzer se je dal ujeti. Suspendiranje je bilo potem samo še posledica. Cez osem mesecev, ko se je Schnitzer vrnil v Reno, je imel tam že tri nove konkurente in vse tri konkurenčne odvetniške pisarne so imele obilo dela. Klijenti so se izogibali njegove pisarne, ker je bila padla nanj senca uradnega proglasa o nemoralnosti, kar ima v Ameriki mnogo težje posledice, kakor drugod po svetu. Tako so se torej tisti, ki so se morali zahvaliti Schnitzerju za njegovo idejo, izogibali ustanovitelja svoje dozdevne sreče. Cez leto dni je bil Schnitzer ob vse, prodal je avto in hišo ter sklenil za vedno zapustiti Reneo. Izpremenil je ime in se preselil s svojo pisarno drugam. Toda nikjer se mu ni več posrečilo priti na novo dobičkanos-no idejo. Životaril je do smrti, ki ga je presenetila nekega pomladnega dne na kalifornijski obali, prerano postaranega in duševno strtega. Reno se je pa ta čas širilo in razvijalo, postalo je največje ločitveno mesto sveta. Vrhovni sodni dvor države Nevada je tri leta po odhodu ustanovitelja blagostanja nekoč neznanega mesteca izpremenil celo ločitveni zakon v toliko, da so bile dotedanje formalnosti še bolj poenostavljene. Tako je bila onemogočena vsaka konkurenca po drugih mestih Amerike Na ustanovitelja sreče vsega mesta in države pa ni nihče več mislil. Zapadel je pozabi tako, da danes komaj deset ljudi v Renu ve, kako se je pisal ustanovitelj slave in bogastva največje vasi sveta, kakor pravijo zdaj v Ameriki mestu Renu. Ironija usode, ki se je že tolikokrat kruto poigrala z izumitelji in ustanovitelji ter potegnila ljubljence sreče neizprosno v prah popolne pozabe, ni mogla biti bolj kruta z Williamom Schnitzerjem, pravim ustanoviteljem ameriške ločitvene industrije. Starih ljudi vedno več Prizadevanje, da bi z vsemi sredstvi in čim prej zaustavili v Angliji nazadovanje števila rojstev, stopa zadnje čase zopet v ospredje. Po začetnih akcijah, ko se je opozarjalo na nevzdržne razmere glede na nazadovanje populacije,, je ostala ta akcija na mrtvi točki in šele zdaj jo je premaknil z nje znani učenjak sir Leonard HilL On je sestavil nov populacijski pregled, ki v njem pravi, da je odpadlo še leta 1890 v Angliji na 1.000 prebivalcev 35.4% rojstev, zdaj jih pa odpade samo se pičlih 15%. Hill naglasa tudi, da znaša v vseh demokratičnih evropskih državah število rojstev komaj 15%, v Nemčiji pa 19 in v Italiji celo 22%. Ce se bo v Angliji nadaljevalo nazadovanje števila rojstev, bo padlo do leta 1951 v Angliji in Walesu na 5 in pol milijonov od 9 in pol milijona. 1. 1931. Število nad 45 let starih ljudi se bo pa povečalo za 2Vz milijona v primeri z letom 1931. Da bo to neugodno vplivalo zlasti na gospodarsko življenje, leži na dlani. Londončanom ne moremo zavidati Zadnja številka »London Statistics« pri-občuje zanimive podatke o angleški prestolnici. Narava je Londonu prava mačeha. Solnce sije na London povprečno samo dobre tri ure dnevno in 41 dni v letu morajo Londončani prenašati zloglasno londonsko meglo, da ne govorimo o 187 dneh. ko dežuje noč in dan. Vsak dan gre v Londonu na delo 2,700.000 ljudi, ki se poslužujejo javnih prometnih sredstev. Podporo dobiva 170.000 brezposelnih. Vsak dan se sklene v Londonu 120 zakonskih zvez, vsako leto umre 56.000 Londomčanov, rodi se jih pa 51.000. In v neskončni vrsti številk o tem evropskem Babilonu nad Temzo je treba še omeniti, da napišejo Londončani na leto 2.300 milijonov pisem, dobe jih pa samo 1.900 milijonov. Skoraj pol milijarde pisem pišejo torej brezplodno. Gotovo imajo preveč časa. S OHNET: 51 ERGE J PM1II1 r o mu 11 XIV. Na samem koncu promenade des Anglais na prijazni cesti, speljani med cipresami ob morju, pod duhtečimi jelkami, stoji sredi visokih evkaliptov in hrastov bela vila z rdečkastimi okenci. Pred petimi leti jo je zgradila Rusinja, grofica Vorese-vova, toda stanovala je v nji samo eno zimo. Potem se je pa naveličala enoličnega šumenja valov, butajočih ob vznožje terase ter večno^ jasnega neba, zahrepenela je po svoji domovini in odpotovala nenadoma v Petrograd. Zapustila je v najem to prekrasno vilo, kot nalašč ustvarjeno za kotiček srečne ljubezni. Tu sredi cvetočega rododendrona in magnolij ata SO naselila Mihelina in Sergej. Mihelina je bila na svojem prvem potovanju. Njena mati je bila neprestano priklenjena k svojim kupčijam in nikoli ni zapustila Pariza. A Mihelina se ni ganila od nje. Na tem dolgem potovanju v največjem razkošju in ifdobstvu, je bila kakor dete; vsemu se je čudila in vsake malenkosti je bila vesela. Spala je slabo. Vožnja ji je bila razburila živce in zvečer po cele ure ni mogla zaspati. Naslonjena na okno je zrla v prozorni mrak krasne zimske noči, kako so vasi in gozdovi švigali mimo liki prividi, v daljavi, tam daleč v ozadju krajine so migljale lučice in ona si je mislila v duhu zbrane okrog njih cele rodbine, speče otroke in matere, sedeče tiho ob njihovih posteljicah in zatopljene v ročno delo. Otroci! Pogosto je mislila na nje in vedno so se ji začrtali na obrazu sledovi obžalovanja. Bila je že več mesecev omožena, toda njene sanje o materinstvu se še niso bile izpolnile. Bila bi tako srečna, če bi pestovala na kolenih drobno bitje, rojeno iz nje in Sergej a, s svetlo glavico, ustvarjeno za božanje in poljubljanje. In pa otrok bi jo znova zbližal z materjo. Mislila je na tisto globoko ljubezen, ki jo mora mati čutiti do takega drobnega, dragega bitja. Tedaj se ji je pa prikazal obraz otožne in zapuščene matere v prostranem domu v ulici Saint-Dominique. Vest se ji je jela oglašati. Pomislila je: kaj če mi nebo za kazen odreče otroka? Zjokala se je, toda s solzami sta se polagoma razpršila tudi njena bojazen in bolest. Spanec jo je počasi premagal in ko se je prebudila, je bil že solnčen dan in vozila sta se po Pro-vencl Od tistega trenutka je bila očarana. Prihod v Marseille, dolga vožnja ob morski obali do Niče, vse to jo je spravljalo v ekstazo. Toda šele ko se je ustavila kočija, pripravljena na kolodvoru, pred mrežastimi vrati vile, je privrelo iz nje navdušenje z nepremagljivo silo. Oči se kar niso mogle nagledati teh prekrasnih prizorov, razvijajočih se tu pred njima. Sinje morje, jasno nebo, bele hišice, posejane po griču v temnem naročju zelenja, tam daleč v ozadju pa ponosni zasneženi grebeni Esterella, rdečkasti v žarkih jutranjega solnca, ta bujna priroda, ponekod divja, pestra in skoraj prebogata na barvah in odtenkih, je očarala in omamila mlado Parižanko. Preživljala je nepričakovane dojme. Očarana po južnem solncu, omaljena po vonjavah se je pogrezala v sladko blaženost. Podnebje jo je prešinjalo in utrujalo. Kmalu se je pa otresla prve omame in novi sočni soki so se jeli pretakati po njL Čutila se je srečno telesno in duševno, kakor da je vsa prepojena z azurom. Življenje princa in princese je postalo v Niči zopet tako, kakršno je bilo v Parizu prve čase po poroki Gostov sta imela vedno dovolj. Vsi znani Parižani in ugledni tujci so prihajali v vilo. Znova so se pričele domače zabave. Trikrat v tednu je sprejemala goste, ostale večere sta pa preživljala v cerclu. To naporno življenje je trajalo že dva meseca. Bilo je v začetku februarja in narava se je že odevala na pragu pomladi v novo zelenje. Nekega večera sta srečala pri mrežastih vratih vile dva moža in žena popotnika, prihajajočega pes. Oba vzklika sta zadonela istočasno: — Marechal. . — Gospod Savinien! — Vi v Niči? Kaj je pa vas privedlo sem? Kakšen čudež se je zgodil? — Čudež, ki prevozi petnajst milj na uro za stotridelet frankov v prvem razredu in ki se imenuje marsejski brzovlak. — Toda oprostite, dragi prijatelj, da vas še nisem predstavil gospodu Herzogu in njegovi hčerki. — Bil sem že deležen časti, da sem se seznanil z gospodično pri gospe Desvarennesovi, — je odgovoril Marechal in se priklonil mlademu dekletu kakor da njenega očeta niti opazil ni. — Vi ste bili namenjeni v vilo? — je Savinien znova povzel besedo, — midva tudi. Kako se počuti moja teta? Kdaj ste jo zapustili? — Saj je nisem zapustil. — Kaj pravite? — Pravim, da je tu. Savinienu sta omahnili obe roke v znak, da tega ne more verjeti, potem je pa vprašal z ostrim glasom: — Moja teta? V Niči? Na promenadi des Anglais? No, to je pa znamenite j še od telefona in fonografa. Če bi mi povedali, da se je neke lepe noči Pantheon preselil na breg Paillona, bi ne bil bolj presenečen. Jaz sem pa mislil, da je moja teta v Parizu tako trdno zasidrana, kakor spomenik, posvečen našim slavnim možem. Povejte mi, prosim vas, čemu ta pot? — Trenutna misel. — Ki se je pojavila?... rjpejuji Josip ZiipančJi — Za »Narodno