Pob • m e ut ttnffltei Dfai —'75, ob nodd^ah Oh 1'—>
.XMOK* Mm*
te pmIIbr, ab ft. ari a » «ititi|i|i 4< la »la« i
aa paU O	Mtaa>
rfSsffer*-
»DS
Mmmči M Bai HMH JMJHVJI*
-*- - — — - - -. ■MBOfc JaAbaria »mA.
PoUnliiiDtaTmrarselcrtlnl. Cena aanainie stav. Din V -
TABOR
PmaizBtStnfflui Navada« Dia —*74r ob aedeljab Dia l'—v
UREDNIŠTVO m »aha* * IM kocu, Jamic«. aU M. < L m* Mropje. TaUaa tebnvb. H. K. UPRAVA m a«baja * JmUM aiU U. < pottiH. da». T«ia-<aa M. 24- - SH* j
Na aaranil« tma iimmtjm mm
Naslov
Prava kriza.
Marilbor, 10. aprila.
Prav v dneh naše krize nam je prišla tto rok ©na novejših številk znane pari revije »L’ lllustratioTu z obsežnim Jankom Ludovica Naudeana »Une eri so ® *a demokrati©« (Kriz® demokracije). JNa Francoskem je silno mnogo ljudi ue-*ado voljni h i s sedanjo vlado, kii se ve-° nagiblje h krizi i e parlamentom, ki očitajo nesposobnost, nedelavnost in OMJogim poslancem — koruptnost. — 'fj.andeau vprašuje: Francozi simo vendar vteoko omiikan na.rod, pa kako je mogo-®e. da smo v politiki tako slabi! Ali ni eMlni red dober? No. tekom časa je ^ranejjja preizkusila vse volilne sisteme.
Pa je demokracija s parlaimentariz-Z10™ že sama na sebi za nič?! Tako trde »nsta&i diktature (komumiisti. fašisti, ro-falieti in nacionalisti). Toda Francija ®nta že dovolj političnih izkušenj s krapovo diktaturo. Ali bi diktator iizkore-Mnil zlo1? če bi bil najsposobnejši, naj 8®nija,lnejšii, bi ga HI morda tuintam ^koliko posekal, a izruval ne.
, Kajti — k temu naravnemu sklepu pri-. Naudeau — parlamenti niso nikdar 10 nikjer boljši kot so povprečno njiho-voliJci. Parlamenti so ogledalo poli-P°nih razmer. Zlo tiči v ljudskih masah ■fn tu pride Naudeau h korenini proble-Francozi so izvedli veliko meščanko revoluci jo, ki je pospešila demokra-izateijo Evrope; bILll so povsod prvi, kjer Ml o treba zastaviti moč za politično f^bodo in napredek, ali nečesa ge niso _ atlčili: razumeti demokracijo in spofito-,a^ zakone. Niso se naučili, da zahteva *«*ttiokracija od državljanov čisto poseb-dolžnosti in izpremembo njihovih r^ad in predsodkov. Francozi pa imajo r Polno demokratov in republikancev, i so v praktičnem življenju daleč od teh političnih programov. Franco« j , rad igračka z državo. Ce le more, jo J-soristi Zaee. Talko delajo vplivni po-. iT>ci, talko postopa tudi malomehčan, ki f6 silno vesel, če lahko kje državo ope-**iri- Obstoji nekaka brezbrižnost naproti državi, pač posledica prejšnjih ne-j^okratičnih režimov. Demokracija v rancijij, g© nii postala krepost, na n jo g zre kot na vrlino, marveč zgolj kot edstvo. Demokracija še nima prave *“<>ralne oblike, zato pa kaže toliko po-Sa^koV' Že modri Monteequieu je zapi-, •' »La vertu, c’ est le sentiment du <3®^* ^klic et de la stolidaritč, c’ est le j v.^reseemenjt personel, c’est la mo-g0lTT • • •« (Krepost je čut za javni bi ar ln za vzajemnost, ona znači, da ne ^oraT ra^ osebnih koristi; krepost je
M« *
W»e<s Bft marsikaj, kar trdii francoski ŽaviV su u3©nia z razmerami v naži dr-matn	je	pri nas manj omike in
ko po<i““ličnih izročil, zato se te napa-mo tak^ujejo Se bolj grobo in da dene-s tem k" balkansko. Kdo je zadovoljen vendar	po^Mi;'a	v	Beogradut In
in v n® Pomaga nič: razmere na vladi ?^h	80	samo	odraz	naših
to, kar	rawmer- Menltmo, da jo
»tvih ]r„ - j7110 v »kupSoini in ministrska -noH^!1 ^JLra> v resnici pa je le zve-Naj ^ SHS politike, n«vedi; no v° na Pod'10«* tega, kaT smo
Maribor, nedelja 11. aprila 1926.
Leto: VII. — Številka: 81.
frnerja ali t ^^oozti Naudeaiu-u scun pri-zlo. Priot™, 71,as n® ugonablja enako demokratif*rfai'5'1'<'a m ^tidekl blagor, Pri <nas ,1^^° ^^Posti alti viri in e je tudi Mučili	Tudi	mi se še nismo
di ne	zakonov.	In	se	jih	tu-
vali Zffr)ra-dotoer se ne bodo sjxižto-®**mo ti:,-,!., ' i ^oraj »o zakoni večkrat HajveČiT^ i 'rt<rIla«. »a katero se vrše ^ejši d%tat^	Tu<Jl naj«en)i jal-
>se nažo V-e bl teKa Popra/vil, ker je Po	1)01110	(i,lha*	ki	diSi
^aomeraib Preteklosti in primitivnih
piaeo 1,1 za °<1-| IDa««^atart6tliJa in deanderaoiie. I
Vstala v Solunu zadušena. [ qJS^ABž^lSS&Ž
Uporniki so se udali vladnim četam.
BEOGRAD, 10. aprila. OPicijelna poročila i«z Aten zatrjujejo, da je revolucija oziroma vojaška vstaja popolnoma ndušena. Iz Djevdj&lije, Bitol ja in osta-ljih obmejnih krajev poročajo, da je vstaja zavzela precejšnje dimenzije. Po poročilih iz Djevdjelije so se baje makedonske in severo®rške garnizije razdelilo v dva tabora Večina garnizij pa je na strani upornikov. Garnizija iz Le-rive je bila poslana, da zaduši vstajo v Solunu, toda med vožnjo se je vojaštvo v mestu Vodenu uprlo in ni hotelo nadaljevati vožnje, ampak je pristopilo k upornikom v Vodenu. Pripoveduje se,
da celo privatniki pomagajo revolucionarnim četam. Grčiji preti državljanska vojna. V Lerini je bil spuščen v zrak cel vojaški transport. General Pangalog je baje zapustil Atene, da bi pomirjevalno uplival na prebivalstvo Larisso.
BEOGRAD, 10. aprila. Današnjo »Vreme« poroča, da so grške oblasti aretirale j-iiigoslovanskega poslanca Peširoviča. Oficijelno se zatrjuje, da jo vstaja v Solunu ipadušeiia. Voditelji upornikov in 200 vojakov se jo o dalo solunskemu poveljniku. U]>ornilci so bili na vojnih ladjah prepeljani v Ateue in pridejo pred vojno s od išče.
Dnevna kronika
— Političen položaj stoji v znamenja ITzunovičeve vlade. Zagrebški listi vedo povedati, da pripravlja nova vlada »številne nove zakone«. Deklaracije ta vlada ne bo podala, ker ima program Prejšnje vlade. Nekfi radikal je glasom Jutam je-ga lite ta« izjavil, da je pričakovati v maju občinskih, v septembru oblastnih i® kmalu na to skupščinskih volitev. Sedanja rešitev krize je začasna in nezadostna. Da se situacija res razčisti, so potrebne nove volitve. To naziranje prevladuje v vrstah Pašičevih pristašev. Kakor smo že včeraj poročali, se Paši£u noče v političen Panteon; njegova borbenost je colo vzrasla in izven vlade bo imel še več možnosti, da tolče svoje nasprotnike. Tako imamo pričakovati Sp težkih političnih bojev — vse samo za osebe in za stranke. Obubožano ljudstvo pa bo stalo ,ob strani in čakalo. Za gospodarska in socialna vprašanja, ki^žulijo vsakogar izmed nas, ne ‘bo niti časa niti umevanja.
— Nova revolucija na Grškem. V Grčiji neprestano vre in nesposobne vlade
z oblastižeiljnimi diktatorji in ministri se izmenjujejo po vrsti, ne da bi dale grškemu ljudstvu priliko za oddih in miren političen razvoj. V četrtek zvečer se je — najbrže pod vplivom generala Pia-stirasa — nprla vojaška posadka v Solunu. Uporniki zahtevajo odstranitev Pangalosa in svobodne volitve. Ker je del vojaštva za sedanji režim, so se razvili notranji boji. Atenska vlada je poslala v Solun brodovje z viladi zvestimi četami.
—	Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte!
BORZA
CtlRlH, (Avala) 10. aprila. (Izvirno). Beograd 9.125, Pariš 17.73, London 25.20. Newyork 518.125, Milan 20.83, Berlin 13.32 Praga 15.85, Dunaj 73.10, Budimpešta 0.00725, Sofija 3.75.
Iz strankarskega ilvUanla.
Občni zbori srezkih organizacij SDS v mariborski oblasti.
V	svrho orijentacije vsem krajevnim organizacijam in v svrho možnosti pravilne razporedbe delegatov oblastnega načelstva objavljamo spored občnih zborov Brezkiilh organizacij SDS v mariborski oblasti: Dne 11. aprila dopoldne ob 10. uri v Murski Soboti za srez Murska Sobota, popoldne ob %'&. uri v Križevcih za srez Ljutomer; dne 18. apri-1 a dopoldne ob 10. uri v Ptuju za srez Ptuj, ob istem čaisu v Dol. Lendavi za srez Dol. Lendava in ob istem času v Velenju za srez Slovenj grad_ec. D n e 2 5. aprila dopoldne v Šmarju za srez Šmarje, popoldme v Konjicah za srez Knjioe; dno 12. maja v Mariboru za srez Maribor levi breg, v Guštanjn za srez Prevalje dn v Radmirju za srez Gornji grad. Krajevne organizacije in »rezki odbori prejmejo tozadevno še posebne okrožnice. Termini občnih zborov so nepreklicni. Celjska »rezka organizacija »voj občni Zbor še določi. Poslanec dr. Pivko bo govoril na ziborih dne 11. aprila v Murski Soboti in Križevcih, dne 18. aprila v Ptuju, dne 25. aprila v Šmarju. Oblastno tajništvo SiDS v Mariboru.
—O—
s Gibanje SDS v mariborski oblasti-
Občne zbore sta izvršili dne 20. marca krajevna organizacija SDS v Št. Vidu pri Ptuju. Predsedstvo je ponovno poverjeno uglednem« posestniku Antonu Šmiigocu iz Vare je. Dne 28. marca pa
krajevna organizacija v Zavrču. Tudi tam je predsedstvo ponovno prevzel odlični kmetovalec Ivan Korpar. — Občni zbor krajevne organizacije v Ivanjkov-cih se vrši v sredo 14. t. m. zvečer. Udeleži se ga poslanec dr. Pivko. — Sestanek SDS se vrši v soboto 17. tm. v Limbušu. Tudi tega sestanka se udeleži poslanec dr. Pivko.
s Poslance dr. Pivko med volilci v Sl. Bistrici. V sredo 7. t. m. je krajevna organizacija SDS v Slov. Bistrici sklicala članski sestanek ter naprosila g. poslanca dr. Pivka, dia na sestanku poroča o položaju. Sestanka se je udeležilo nad 60 volil cev iz m e ste in okolice, zlasti veliko mladine in okoličanskiih kmetov. Vršil se je v hotelu Beograd pod predsedstvom g. dr. Pučnika, ki je uvodoma iskreno pozdravil narodnega poslanca in njegovega spremljevalca g. dir. Kodermana, dalje slovenjbistriškog ažupama in druge. Poslanec dr. Pivko je v skoraj dve-urnem govoru pojasnil politični položaj in so navzoči njegov govor sprejeli z odobravanjem1. Razvila se je obširna debata o raznih vprašanjih invalidskega zakona, glede okrajnih cest, glede uradov v Slov. Bistrici, o zadružnem razvoju Slov. Bistrice, o obrtnih vprašanjih itd. ter so v debato posegali gg. župan Omerzu, dr. Pučnik, F«gl, Knlwald i. dr-Voditeljema stranke g. PriMčevlču iin g. dr. Žerjavu so bili poslani 'brzojavni pozdravi, poslancu dr. Pivku pa je bila izrečena na zboru v posebni resoluciji iskrena zahvala in neomejeno zaupanje.
s Izza kulis mariborske radikalije. Za minulo sredo 7. t. m. so mariborski radi-
meni pa, da 'mora tudi demokratična država pokazati nasproti osebni s-annovolji močno roko. Državniki ne _ smejo biti slabiči. Razpaslo se je mnenje, da mora demokracija kribi vsako neumnost _ in sleherno podlost. To mnenje pa je njen največji sovražnik. Državniki _ morajo biti močni in morajo vedeti, kaj hočejo, hkrati pa biti čistih rok in smatrati zakonitost za. božji ukaz. Demokraciji ni .rc^VS teras močne države, močna drž«.va
pa ne more nikoli sloneti ne na bajonetih no na korupoijomistih, nesposobnežih, intrigantih. in ljudeh z ozkim strankarskim obzorjem. Zato so potrebne najprej reforme od zgoraj, nato šele »ledi preosnova odi spodaj, in pot k tej jo dobra, svobodna šola im prost kultura i razmah.
To je prava kriza .ta navodilo za njeno ozdravljen jo, J^a Francoskem, im. ori nas,.	.
Protifašistovski voditelj in bivši glavni urednik lista »II mondo«, Amendola, je podlegel v Cannesu ranam, ki jih je zadobil povodom atentata, ki so ga nami izvršili fašisti. Tiskarno listi »II Mondo« so fašisti pri zadnjih izgredih proti nefašistom popolnoma uničili.
kali končno z velikim trudom zbobnali i % celega Maribora in raznih drugih krajev v Ganubrinove prostore kakih 200
ljudi. Predsedniku dr. Ravniku poročila
o prejšnjih zelo klanrerndh sestankih ma-
riborske radikalije, ki »mo jih prinesli
v »Taboru«, niso nič kaj prijala in jo nas list seveda po svoji ljubeznivi navadi okrcal. Vendar je pa moral zopet navzoče pozivati, naj se ne sramujejo, <da so radikali, in »naj popred ne odnehajo> dokler ne bo zadnja gorska vas pri radika« lih organizirana, zakaj edino v radikalni stranki je spas za naše ubogo slovensko kmetsko ljudstvo!« Tako je pridigal g. predsednik in — ostat živ. Drugi govornik g. dr. Miillor je obžaloval svoje lanske prepire z dr. Ravnikom ob prilik ki volitev, češ, da je to prineslo demokratom mandat. Da je primerjal »Tabor« z jedilnim listom, nas niti najmanj ne razburja, tudi to ne, da je trdil, da mora SDS zginiti s površja. Gospod: .Tanko Tavčar je prinesel pozdrave od vrhovnega šefa g. Pašiča. Prinesel pa je tudii »žalotno novioo«, da so obiski beograjskih gospodov za nedoločen časi odloženi. Gospod profesor Škof je čisto pravilno povdaril. da bodo v Beogradu slo« venske radikale toliko upoštevali, kolikor bo padlo za stranko krogi j ic. Novi oblastni tajnik g. Rehar se je Ijrato razjezil na »Tabor« in izjavil, da je že pred! tremi leti simpatiziral z NRS, ker »tndi on vidi rešitev kmetskega, in^socijalnegal vprašanja le v 1NTRS«. Končno je Se g. Tripaio vedel povedati zanimivo novico, da. je SDS hotela uporabljati Orjnno zal deklo, poved n tudi on vidil v TSTRS uefbe> ško zveličanje. Zborovalci so sprejeli za-u-pnioo g. Pašiču in sklenili izdajati list NRS za mariborsko oblast. Druge nesreče ni bilo, kliub temu, da so »Talhoro-vega« poročevalca, katerega pa mi! do danes žal ne poznamo, »ven vrgli«. /
s »Srbofili« v želodcu »Slov. Gospodarja«. »Slov. Gospodar« se še vedno ni otresel svojiih manir iz leta 1914, ko je kar na debelo ometal krog sebe s srbofili in denunoiral slovenske naprednjake. V svoji številki od 1. aprila je meči drugimi napadel tudi dva napredna agitatorja iz Ceršaka ter pravd*: Ker stal bolj srbofila. bosta najbrž sojena po § 104 srb. kav;, zakona. Vsekakor je značilno, da »Slovenski Gospodar« še d®* nes, v 8 lotu po osvobojen ju in ujedinje-nju, voha po srbofilih. Brez komentarja.
s Klerikalci in naši shodi. V roke nani je prišla okrožnica klerikalnega tajništva, v kateri so bili pozvani razni klerikalni somišljeniki (pa tudi nesomišlje-niiiki!), da naj pojdejo na Pivkov dhodvt Ptuj in naj tam delajo nemir. To so zal tako mogočno stranko, kakor jo SIS, vsekakor obupna sredstva. V ostalean. pa odsvetujemo gospodom od SLS zape-Ijevanje svojih ovčic nepremišljenim! dejanjem, ker so naše vrste precej dobro ''rganiziirane in bi se znalo klcrfkaliun! nemirnežem kaj zgoditi*
Wr*B %
VTXH(5Wc
Mariborske vesti
Maribor, 10. aprila.
Konflikt med trgovskim gremifem in pomocna ikim zborom.
(Iz Trgovskega premija).
SkoSi se je vršil dobro obiskan občni abor pomočniškega zbora mariborskega da, razpravlja o sklepih trgovskega gre mfija radi ureditve delovnega časa ter odprave 9 prašnikov za. trgovske obrate. Kakor znano, stremi trgovski gremi.i že par let za tem, da. bi dosegel enotnost v odpiranju in zapiranju trgovin im uredil delovni čas v okviru zakonitih predpisov v skladu e potrebami občinstva tako, da je možno tudi t istim d el avoejm im uslužbencem nabavljati 6j ^vo.ie potrebščine, ki so zaposleni v industriji in dragih podjetjih, uradih itd., kar je nemogoče izvršiti v okviril osemurnega delovnega časa.
Glede odprave nekaterih cerkvenih praznikov se je postavil gremij na stališče, da se z ozirom na uvedbo novih treh državnih praznikov mnogo preveč praiznuje, kar ne najdemo ne v drugih delih naše države in tudi ne v tujih državah in ker predvideva tudi izakom o zaščiti delavcev zn praznovanje samo nedelje, je storil g remi j sklep, naj bodo trgovine v bodoča ob 9 praznikih v letu odprte, da bo mogoče na ta način pridobiti si številno prebivalstvo iz okolice, ki v delavnikih vsi e d zaposlenosti ne inore v mesto, kot odjemalce in na ta način izboljšati težek položaj mariborskega trgovstva.
Kljub vsem razlogom, katere so navajali zastopniki trgovskega gremija in opozarjali pomočniški zbor na potrebo dobrega razmerja med delodajalci in delojemalci, nadalje da obstoja nevarnost odpovedi kolektivu p poerodfoe med greniti jem in pomočniškim zborom, ako se slednji postavi na popolnoma odklonilno stališče. je zbor po raznih govorih zlasti s strani nečlanov pomočniškega, zbora v polnem1 obsegu zavrnil »sklepe 5*remijaluegst občnega zbora in vztraja na. osemurnem delavniku, ki sploh ni nikdar eksistiral. ter na počivanju ob vseh cerkvenih in državnih praznik'h. Posledtee tega odklon’ 1 nega. stališča bodo najibrže te. da oblast gremi.ia^nega sklepa ne bo potrdila, nakar bodo imeli posamezni trp-ovci prosto roko, da si vsafc sam uredi delovni čas in se spora-rtimi s svojimi laatnr-mii nameščencih — Trpela bo v tem slučaju enotnost v odpiranju in zapiranju trgovin, kakor tudi enotnost zaposlen j a n aimeščencev.
/tanovaniska akcija in avtopromet.
S snočne seje občinskega sveta
Prošnji »CeciIjau»Tcega' društva« je občinski svet ugodil in nakazal podporo 3000 Din.
PTL pa se zviša prvotno določena podpora od 2-iOO na 5000 Din.
Prošnji »Zadruge stavbenikov«, d H se stavbeni materija!, namenjen za zgradbe novih hiš, oprostil tovorninsk® davščine, se ne ugodi.
»Društvu katoliških mojstrov« se do volijo pri graditvi stanovanjskih hiš iste ugodnosti kot so jih ob takih prilikah uživala ostala društva (zemljišče ne podati).
Maribor, 10. apnila.
Včerajšnja seja se je pričela s 45 minutno zamudo, ker je finančni odbor imel pred sejo posvetovanje. Seja ni trajala niti celo uro. kajti najbistvenejša točka dnevnega reda je bila: sklepanje glede avtobus prometa.
Uvodoma je župan g. dr. L e s k o v a r prečita! razne predloge. Občinski svet je na predlog nekaterih obč. svetnikov sklenil, da; imajo tudi občinski delavci 1. maja prosto in da dobe za ves dan plačo. Socialisti so vloži!i interpelacijo glede nakupa »Mariborske tiskarne« s strani Mestne hranilnice. Župan bo na interpelacijo odgovoril prihodnjič.
Proračun mestne občine je velito županstvo odobrilo s priporočilom, da. skuša obč. svet stanovanjsko bedo čim bolj ubl ažit L
Obč. sv. P e t e j a n je nato vprašal, ali je občina rc^ odpovedala prostore društvu stanovanjskih najemnikov in »Marstanu«. Župan je pojasnil, da dru štvo stan. najemnikov ostane še nadalje v dosedanjih prostorih, dočim občina nujno rabi prostore »Marstana«.
Sledila so kratka poročila odsekov. G. dr. Ku^e^ec je poročal za 1. odsek o splošnih pogojih občinske stanovanjske akcije in predlagal, da točka 2. splošnih pogojev, kjer se zahteva, da mora. vsak interesent vplačati takoj najmanj četrtino gradbenih stroškov, formulira taikole: Vsak interesent mora vplačati najmanj ‘20% od celokupnega, proračuna. Točka. 9, ki Pravi, da si pridobi interesent lastnikovo pravico šele, ko povrne vse izdatke občini, pa. se naj izpremeni v toliko, da dob* las tninsko pravico interesent že ko je vplačal polovico; drugo polovico pa si zasi.gnra občina z vkniižibo. Vsakdo inn« namreč tendenco, da čim preje postane lastnik. Obe izpranerobi je občinski svet brez ugovora odobril.
Za drugi odsek je poročal
podžupan g. dr. Llpold,
Prečital je predloge mestnega knjigovodstva glede kazni na neprijavljen sadjevec in žganje. Predlog se glasi, da se onega, ki se hoče izogniti plačanju trošarine, kaznuje s 100%; t. j. 2 kratno trošarino.
v Kato'je podžupan prežel k' glavni to čki dnevnega reda:
®	>'^A.	S>	•
ovtoomnibas promet. T"-"
o katerem je občinski svet. že toliko sklepal. Končno je odsek prišel do pozitivnih zaključkov, ki jim jo dal izraza v tem, da je naprosil za koncesijo. Upe ljava takega prometa bo za Maribor velikega pomena., ker bo podjetje uspevalo brez rizika in bo pod dobrim vodstvom pokazalo celo kako rentahiliteto. Z ozirom' na to predlaga odsek, da se nabavijo taikoj 3 avtomobili, ki bi vršili promet na progah Maribor—Celje (50 km),
Maribor—Dravograd—Prevalje (70 km) in Maribor—Spil je.
Odsek je tudi razmišljal o teirt, kakšno pogonsko silo naj bi uporabljala vozila; ali bencin, beneol ali oglje, za mesto pa. bi prišla v poštev tudi elektrika, ker bi se akomulatorji lahko polnili z nočnini tokom' falske elektrarne, ki sre sicer v izgubo.
Z ozirom na odsekov «*klep, da. se nabavijo trije automohiii, je potrebno 700 do 800.000 Din, kii bi se jih krilo z visečim dolgom!.
Predlog je bi! soglasno sprejet, nakar je župan zaključil javno sejo, ki ji je sledila tajna. Pri tajni seji se je nadaljevala debata v avtobus družbi, predvsem o tem, katerega tipa avtobuse bi si. občina nabavila. Sklenilo se je, da se nabavijo tri vozila tipa Renault. Nemci so predlagali Steyr, dočim so so sooijalii-sti vzdržali glasovanja. Z ozirom na tr„„,.u^, resnost razprav javne seje,.številna pub-
■nmiii „ ■	1	v-	-.3
' vanski jezik, vsi ostali slovanski jeziki pa so nekulturne. Recenzent upravičeno dvomi, ali bo tak mehanično sestavljen ■zbornik koristil popularnim potrebam in dal take informacije, kakor bi jih bilo. želeti.
. Mi pa vprašamo: kdo nebi je pooblastil g. Stanojeviča, da informira Ameri-kance o Slovanih, d asi jih — z izjemo-Srbov — sani’ ne pozna iu'da pokaže »ve-tu znano površnost, in lahkomiselnost »kulturnih propagatorjev« iz Beograda?
/okeisteo
Nocoj vsi v Narodni dom na družabni večer, ki ffa priredi orkester Sokolske godbe.
o Vsem hr»fs|jini društvom Sokolske Župe Maribor. Pozivamo vsa br. društva naše Župe, da nam nemudoma, pošljejo določene prispevke za mednarodno tekmo v Lyouu. — Starešinstvo Sokolske Župe v Mariboru.
Kino
»AT»OLO KINO«
predvaja velefilm o človeštvu 'Jeašo** rojstvo, življenje, trpljenje iu smrt.. —
Velikansko delo moderne filmske industrije ima 7. dejanj in vzbuja pozornost vsega sveta. Izdelano je pod protektoratom najvišje francoske, belgijsko in nemške duhovščine, ter nadkril ju je v?® dosedanja, dela podobne vtsebiue. V. gl** ■'mili ulogah nastopajo prvovrstni sv®" tovud igralci, ki jamčijo za popoln užitek.	,
»GRAJSKI KINO«.	'	•.
predvaja izborno 6 dejansko šaloigi'® »Dekle s protekcijo«, ki nam s prijet®? vsebino podaja, sličice malomestne^ življenja, kjer vlada le projekcija in ^ prerivajo znanje in sposobnosti. V g]a*' nih vlogah nastopata priljubljena, igral' ca Ossi Osvalda in Wi1ly Fritscb. Režija je pod vodstvom Maxa Macha, i*' borno uspela in vse delo zasluži obilo priznanja..
/nori
lika tokrat. ni -prišla na svOj račun«.
Za ©Bebavo mesta.
Cvetlico na okna In balkone.
Celjsko olepševalno in tujsko prometno društvo bo započelo obsežnejšo akcijo za okraševanje hiš in stanovanj s cvetlicami. Tudi pri nas ne bi bila taka akcija odveč. Hišni posestniki bi lahko tudi v Mariboru posnemali lepe zglede drugih letoviških mest, Vsak meščan bi po možnostih skrbel za zunanji okras svojega stanovanja ali hiše s tem, da bi gojil cvetje na oknih, verandah In balkonih. Odveč bi bilo tolmačiti namen take akcije, kajti vsakdo se spominja ugodnega utiša podobnih olepševalnih ukrepov V drugih mestih. Da bi Olepševalno društvo, ki bi moralo po vzoru Celja vzeti akcijo \ roke, vzbudilo v prebivalstvu kar največ zanimanja za olepšavo mesta, bi naj po vzorcu drugih mest razpisalo nagrade, ki bi se po sezoni razdelile onim, ki so najlppše okrasih hiše. Olepšana mesta bi med letom posečala nepristranska komisija, ki bi upravičencem prisodila nagrade. .Olepševalno društvo pa. bf to akcijo pospeScvalo tudi s teni, da bi delilo interesentom semena in rastline vseh vrst, ali pa jih prodaj?'o proti malenkostni odškodnini. Prebivalstvo bi se k olepševanju mesta moralo pričel sistematično navajati propagando in stvarnimi nasveti. Upamo, da bo Maribor sle<+.'i zgledom drugih letoviških inest, ki uživ-ro kljub temu, da nimajo take iege In ■porkcbla kot naše mesto in okolica, pri letoviščarjih mnogo simpatij, ki so'si jih pridobila le z ugodnim utisom, ki ga napravi ajib aunanjost na tujce.
im' Novi ustanoviliki Vodnikove druž o« v Mariboru. Poverjeniku dr. Heriču fta se prijavila kot uistanov-nika g. narodni poslanec dr. Pivko in Sokolska 2u-pa v Mariboru.
m Dravašice- J>ravašl-pevci. S prihod-p3im tednom se prično zopet redne pev-jfce vaje in sicer: Sopran-alt v torek 13. hn. ob 7. uri zvečer na državni realki, tenor-bas pa v sredo 14. tm. ob po! 8. mri zvečer na III. mestni de&ki šoli. Ostale
dneve določimo pozneje. Radi pomnozit-ve moškega in ženskega pevskega zbora vabim tem potom vljudno tudi še druge izvežbane pevke in pevce, ki bi imeli resen namen študirati novejše iu večje skladbe. Oglasijo naj se v zgoraj določenih časih in krajih pri pevovodju.
m Koncert v parku se jutri ne bo vršil, ker je vojažka godba zaposlena v Ptuju.
m Francoski krožek. Redni občni zbor društva bo v petek, dne 16. aprila, ob 18. uri v drugem nadat. moškega učite Ijišča. Ako se ob določeni mci ne zbere potrebno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje, neglede na število navzočih.
m Šahovska tekma po sistemu cuP turnirja, kii se bo vršila 14. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji Union (preje bio-skop), je namenjena, najširši šahovski publiki in bo pokazala, vkoliiko so igralci zmožni strogo po pravilih prav- presoditi situacijo igre. — Igralci naj prinesejo i.gre seboj. Vabijo se seveda tudi 'kibici, 'ki' se pokorava jo š> 13. Vstop prost. Za dijake »e bo v kratlkem priredila posebna tekma — O darilih in natančnem sporedu sporočimo prihodnjič. — Odbor Šahov, kluba.
m Izgubila se je listnica. Dotičnik, ki jo je našel, se naproša, da pošlje vsaj potni list in dokumente anonimuo na naslov naše redakcije. Dokumenti se glasijo na ime Josip Perše,
m Državni upokojenci, ki bodo svoje prispevke po doposiani jim poštno čekovni položnici vplačali do 14. tm., naj dvignejo v sredo 14. aprila od' 3.—4. uro pop. v drž. gimnaziji svoje nove članske izkaznice proti pokaailu poštno čekovne priznanice. Na priznanicah pomotoma zaznamovano prvo četrtletje se ima glasiti drugo četrtletje, talko da je vse poravnano do 1. julija 1926.
m Dar »Ljudski knjižnici« v Mariboru. O. dr. V. Rac, zobozdravnik v Maribora je daroval »Ljudski knjižnici2o0 Din. za kar se vodstvo tem' potom na jtopleje zahvaljuje. Posnemajte!
m Organizacija hotelskih", kavarniških in gostilniških delavcev in delavk* pododbor Maribor, objavilja v smislu dopisa centralnega tajništva delavske zbor-nice_ pripis delavske zbornice v Ljubljani, dia se imajo priglasiti vsi brezposeln' strokovno izučeni natakarjii, kuharji, vratarji ter hotelske »luge z več-
Pri glase naj se- takoj, da.še'bo ugotovilo števila strokovpo izurjenih brezposelnih iu se javilo delavski zbornici. Javiti se cd poudeljka naprej dnevno od 10. do 16. ure pri predsed. organizacij Vilko Trinkerju, {(rakova ulica 4. Maribor.
m Društvo stauovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje za pondeljek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilno Pečnik na Rotovškem trgu širši sestanek ter vabi tem potem vsa v poštev- prihajajoča strokovna, društva, oziroma organizacije, da pošljejo tja svoje zastopnike. Na dnevnem redu so priprave za javen protestni shod najemnikov, ki bo v nedeljo dne 18. t.m. v Gotzovi dvorani.
Kavarna Evropa. Dnevno svirajo in pojejo. Ruisi pod vodstvom z■ Rokotova. Pojejo solo, duet in zbor.	713
»Grajska klet«. Vsako soboto od 9. do 3. ulre zjutraj domača zabava s plesom, brez vsake vstopnine.	708
m Vabim svoje ceuj. goste v nedeljo 11. t.m. na pojedino kozličkov. Prvovrstno vino in izborno pecivo. Gostilna pni »Zelenem vencu« Schvei.	709
SiovenS in inozemstvo.
Po v-Lid. Nov.« posnamemo sledečo tudi za nas zanmivo beležko: Preclzad nji zvezek londonskega Tbe Times L>te-rary Supr>lement ocenjuje zbornik Sla-vonic Nntions of yesterd‘ay and to-da,y, ki je izšel nedavno pod uredništvom Milivoja Stanojeviča v Newyorku Kritika izzveni v splošnem neugodno. Izdajatelj (kakor kaže ime, Srb) je po bral razne članke iz angleških, ameriških in francoskih revij, ki informirajo o Slovanih od najstarejših časov do naših dni; dodal je obsežno bibliografijo in druge informativne pripomočke, toda pri izbirni gradiva je postopa! nekritično; Sprejel je v knjigo zastarele članke, ki so bili opisani že pred vojno in ki vsebujejo statistiko, ki že zdavnaj ne drži več. Poleg resničnih avtoritet (Masary-ka, Jos. Con rada Dybovskega, D. S. Mirsikega) je dal besedo žmrnaliistom, ki čas to niso samo nepoučeni o tem1, kar pi-Sejo, marveč uprav zlomiVelni. Talko navaja kritik v Time« na primer J. Dync-lija Princa s člankom iz leta 1916, k'i v n jem slovaški, bolgarski in s 1 o v e n s k i literaturi sploh odreka vsakršno vred-
nost in kjer označuje češko literaturo cot suženjsko posnemanje nemške lite-
.	-------o—	-	rature. Ali članek L. Bloownfielda z nje~
letno prakso ne giedc na to, ali so orga- govo docela laično sodbo o poljščini, ko mzirani pri gori omenjani organizacij L trdi, da je poljščina edin kulturen elo-
mšmi
- • ■
/'; i
i-mm.
Zdrav duh v zdravem telesu.
Kdo drugi bi lahko tako jasno in r9' z umu o gledal v svet;, kakor sodobna. Au}e rikanka1? Nežnost, ki je bila prejšn.1* leta tol i priljubljena, «e je popolnopi* umaknila zdravju, drznosti in razuif11: Široka izreza in močno zdravo rame nič koketno razgaljeno, ampak lo dobro plavalko, ki si utrjuje telo zraku in vodi,	V
—o—
Hazena MO. Prvenstvene tekme- | f
aprila Mura;Rap!d v Maavboru; apr i I a M erlkur rM air ibor; 2 5. apr jLfl„ Raipid:Muribor; 2. maja. Merkur:^ pid; 9. maja. Menknr:Mura v Mur* _ Soboti: 1 3. m a j a Maribor:Mnra v ju. —
Prva prvenstvena tekma bi so ®orpfl-odigrati v nedeljo 11. tm. a jo ;io " pid« odpovedal, radi česar jo zgubi v korist »Mure«.	'	.	.
Sodniški i?,pit!.	. i0.
V nadel jo se bodo vršili ob 11-11,-1 poldan na igrišču ISSK Maribora vezni sodniški izpiti. Vsi kandid«1.*'1^^ po številu) se morajo že ob 10. uri 3* r* pri predsedniku' Medklubskega ^ g. Voglarju in pred izpitom plačat’. ^ gajniku g. Amonu iizpitiio talvso 1> sicer ne bodo pripuščeni k izpi|t’>-orineso po eno fotografijo s sabo.
za Bubi-Eton-rezanje las V. ft1a!y, salon za lasničarska dela in fri-žiranje dam Aleksandrova cesta 22, vhod samo skozi vezo.
Vztrajne P^lma-kaučuk pete in podplati so naprav
ljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba ..	, ..... vsakega Človeka.	268
K sodniškim izpitom morajo vsi klubi delegirati po dva reditelja. Tekmia pa se bo odigrala -med prvo družimo -.»Maribora« in reprezentanco »Rapid« in »Merkurja«.
: Lawn tenis odsek ISSK Maribora. Vse članstvo se poziva, da si ogleda urnik, ki je razobešen na tenis prostoru in da čim- preje poravna svoje obveznosti nav* ram klubu pri blaga j Piku Ljubljanske 'kreditne banke.
! Pri avtomobilski dirki v avtomobilskem dromn Monza, ki se je vršila o priliki avtomobilske razstave v Milanu dno 5. april«, t.l., jc dobil Rial 505.kot absolutno prvi proti Piatto, Lancia, Peu-gueot, AMlcar, O. M.. Aurea. pri vpora-bi bencina, od! povprečno S 1 za 100 km in hitrositi na uro od 102 km.
II. pecflagoSkl	v
' Mariboru*
»Pedagoško-didaktiški krožek« v Mariboru, ki ie eno izmed naiagilnejšlh pedagoških društev v Jugoslaviji, priredi od 12.— 17. t. ni. svoj drugi pedagoški teden.
V pondeliek predava dr. Fr. Toplak o razvoju in negi dojenčka; snov bi utegnila zanihati zlasti matere.
V torek obravnava dr. K. Ozvald duševni razvoj otroka od dojenčkove dobe do vstopi y šolo s posebnim ozifoni na otrokov milje 1,1 na. prepotrebno skrbno vzgojo v tej dobi.
V sredo bo govoril dr. Fr. Žgee o šolski dobi. Njegova izvajanja bodo plod večletnega študija, kakor tudi lastnega raziskovanja, v to svrbo je razposlal -Ped. krožek« 40 šolam v mariborski oblasti »Popisnice. o razvojnem stanju otroka: in na podlagi teh raziskovanj bo lahko podal trdne smernice za VzRojo našega slovenskega otroka. To predavanje naj bi slišali zlasti tudi vsi vzgojitelj
^ Četrtek bo predaval g. G. Šilih o bistv Poteku in raznih fazah pubertetne dobe s posebnim ozirom na čuvstvovanje, mišljenje in notenje mladega človeka v tej zanj najopas-jjelši dobi ter bo očrtal svoje stalile napran, etiki in umetnosti. Svoja izvajanja
°če podpreti s primeri iz slovenskega sloviva, kakor tudi iz lastne prakse.
V petek predava S- A. Skala o vzgoii onih c Oveškib. bitij, s katerimi je-ljrez njih krivde r^ala narava po mačehovsko — o dpševnv *a°slalih otrocih. Kot večletni učitelj te!i _?%etinejšjl), bo. lahko podal, iasno sliko o
zKoj; patoloških tipov.
U redavanje bo z.aključil v soboto dr. R.
v°dia psihološkega instituta na peda-,0 M Šoli v Zagrebu in sicer s temo »O iz-. ru Poklica«. Po vseh modernih državah
ajr) že za ■ poklicna nasveto^anja posebne ' Vode, kjer izberejo mlademu človeku po, 1C’ za katerega je po svoii naravi najbolj
sposoben. Pri nas še je to gibanje v povojih in le, če se bomo lotili tega problema z vso resnostjo, si bomo vzgojili koristne in srečne človeške družbe.
Vsakdo izmed omenjenih predavani bo tedaj celota zase, a obenem bodo vsa izvajanja v lepi harmonični zvezi, kajti obravnavala bodo ves duševni razvoj našega otroka od rojstva do vstopa v življenje. Opozarjamo ponovno na ta poučna predavanja z željo, da bi bila tako mnogoštevilno obiskana, kakoi lansko leto.
Marodno giedaliife
REPERTOAR-
Sobo-ta. 10. aprila ob 20. uti »Slugi dveh gospodove ab. C (Kuponi). Zadnjikrat v sezoni.
Nedelja. 11. aprila ob 15. uri »Žlahtthi meščan . Znižane cene. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Grofica, Mariča« ab. D. (Ivu poni). Znižane cene.
Pen d cl jek, 12. aprila. Za pri o.
Torek. 13. aprila ob 20. uiti Tosca« ab A. Gostovanje Mitrovičevih.
Sreda. 14. aprila ob 20. uri »Tosca« ab. B. kuponi. Gostovanje Mitrovičevih.
Tosca z Mitrovičevima zopet na inari borskem odru. V torej 13. aprila se v-pri-zori (za abonma A) zopet veledra,matična in melodijozna Puccinijeva »Tosca«, z gostoma gospo iu gospodcut Mitrovičem iz Ža.greba. Ta opera je imela lani tafco ogromen uspeh, rja je šla v 14. dueli Škrat. Letos se bo dala predvidno le trikrat, zato priporočamo, da si neabonenti čimprej oskrbe vstopnice. V sredo 14. aprila, se Tosca ponovi za ab. B in kupone.
Grofica Marica pri znižanih cenah se
ponovi v Mariboru jutri v nedeljo. 11. aprila za ab. T). Kupone-.
Velezabavua klasična komedija C. Goldonija »Sluga dveh gospodov« se vprizori daues v soboto 10. aprila ob 29. uri zadnjič v tej sezoni.
Dijaška predstava »Žlahtni meščan« bo v nedeljo, dne 11. aprila ob 15. uri. Te predstave, ki -se vrši t-o pot; zadnjič v sezoni in prti zelo znižanih oenah se lahko udeleži tudi vse ostalo občinstvo..
Tolstojeva veseloigra »Sadovi prosvete« na mariborskem odru, V najkrajšem času vprizori mariborska drama v režiji g. Z. Koviča zanimivo Tolstojevo dram®tško. delo »Sadovi prosvete«. Naše. občinstvo pozna že večalhuanj najslavnejšega ruskega-plvat el ja .bn misleca, po znameniti drami »Moč teme« (igrano W20) na mariborskem odru in po drami ••Živi mrtvec, katero so n a m mojstersko podali TTudožestveniki. — Živo uaspr.ot-stvo k go ra j omenjenima dramama tvri-ri veseloigra Sadovi prosvete«. .Te to jako posrečena satira, ki na duhovit In zabaven način ironizira Spiritizem in vse one. ki se bavijo z njim.
Nravstveni naprecSek v Setu 1925.
Jr -,
a lavno zdravstvo je — kakor znano bol^6 • eea T)onie'na poznavanje vzrokov ®heur*i; 0 morarno navesti kot po-dogodek razkritje angleškega jpa sk°valca dir. Gaya o vzroku raka. hib ,rav'nk je odkril v od raka :razjede-Jt0 ^t^encah drobna telesca, ki jih lab-Tkite lle^!im’ Pogoji vzgojimo iu če jih *** Rcepimo kaki živali, se začno v Sua °®v3u tisti i spremembe. ki jih £o-ceLot° 1>r’ ra^1- Čeprav še ni pojasnjen ^evo*511 Pr°bleim raka, znači vendarle Ga-razkritje, znaten korak naprej, tol® °a Področju tuberkuloze morit-Cal^.^oriti na novo metodo profesorja ki obstoji v cepljenju proti tej živj tub i zaščitno cepi j on j e vabijo milni go.glo-zni bacili, ki se z večlet-^ipravipu^0,111 na Posebnih, v ta namen si, ki -jji . Beh znatno oslabijo. Posku-eah, o-0v £e raziskovalec izvršil na opi-da p0f3,1 z’v’ini in otrocih, so potrdili, ha odipo^V^jonja ros doseže zadost-lilki. Zdrahi	nasproti	tej mo-
garda, k; la ^toda profesorja Moel-yanje-m nek- ^ Tuberkulozo z vbrizga«
S¥@fa
fal ni imel n a Posebnega preparata. Ireba docoU helia in sc zdi, da jo bc bajtih p0TOrn,vr'Ufi*i^’ ker v mnogih slu-Ve<va stauia ' °e'° P°a|'phšanje bolniko-
^ lan-sko d e m 1 j, ki so se opazova-5®« epidcmii vz,buddla veliko pozor-fo^vorku jj, A, Jrcl)ušnega legnrja v epidenriin	11 lca®^-Dognalo »e je, da
t* 6<> WS°v^ i10 uživanje ostrig, sp jo- orl.v.m,’'1 t,1fu'wve haoile. Radi uži vn i, iL	se	ThPrhjo ostrige
^o-rsko vodo ln	^titi s klorovano
žau
tu Masmin0	razkritje	Evan
nn. da A^ihko n c r o d o v -i-1-
nost zakonskih povzroči tudi ne-do,s/tajanj e vitamina E, ki ca vsebuje glavnata salata. nepo-neto mleko, goveje meso in pšenični zdrob. Novi poskusi so dokazali, da se ta vitamin ne da z ničemer nadomestiti, zato moramo zgornje jedi uvrstiti v našo vsakdanjo hrano. —
Kar se tiče i n d u stri j s k e- h i g i* j en e. so sc ameriške zdravstvene oblasti veliko bavile z raziek»vanjem upl.tiva onih snovi, ki se dodajajo bencinu, zlasti tehraethjda, ki .ca tnpšajo z bencinom zb o g tega. da. teče motor pravilneje in da se zažiganje vrši enakomerno. Delavci, kij delajo v garažah s tem novim pripomočkom, dobivajo naglo in nevarno zastrupljen je s svincem'.
V	o t r o š k e m z d r a v s t v u je do-gnal GeselV. da spada duševni razvoj o-troka v glavnenn v prva leta njegovega življenja: zato ne borno mogli toliko časa govoriti o dedičnostti. dokler se ne naučimo zdravita duševnih motenj v zgodnji otroški starosti, ki postanejo kasneje neozdravljive.	(»Lid.	Nov.«)
Ce ima človek dvojnika.
Nenavaden umor v Ameriki.
Iz Maine (USA) poročajo o nenavadnem zločinu, knbor ga ne beleži kriminalna kronika zadnjih desetletij. Inže-njer Willia,m Franko je ubil nekega moža zgolj radi tega, ker mu je biil do pike podoben. Inženjer 341etnti možaikav, jo opravljal ravnateljske posle pči nekem elektrotehničnem podjetju v Maini, kam-o-r je prišel iz Brazilije. Znanci so ga, smatrali za prena-peteža. Ki juh temu pa sta ga vztrajna pridnost in velika sposobnost dvignila na ugledno in vodilno mesto. Seznanil se je z neko mlado danio, hčerjo tamkajšnjega trgovca in jo je nameraval poročiti.
Nekega dne pa se mu je pripetilo nekaj, kar je vzbudilo v njem velik nemir in razburjenje. Po nalogu tvrdke, pri kateri je služboval, bi moral v neki banki dvignite večjo vsoto denarja. Ko je pristopil k okencu, je obstal kakor prikovan. Za lino je namreč sedel moški, ki je bil do neverjetnosti podoben inže-njerju sannemu; posebno v obrazu. V prvem trenotku je menil, da se vidi v ogledalu. Tudi bančni uradnik ia ostalo osob.ie. ki je bilo v banki, je postalo radi tolike sličnosti obeh gospodov takoj pozorno. V uajvečjem razburjenju jc William Franko zapustil lokal, ko je izvedel, da je bil njegov dvojnik stoprav pred nekaj dnevi premeščen iz centrale v Neovvork k podružnici v tem mestu. Naključje ju je nekaj dni kasneje zaneslo v gledališče. Inženjer je bil v družbi svoje neveste. Med odmorom sta- v gledališkem foyerju oba moža ugledala drug drugega. Bančni uradnik je pozdravil inžener.ia, ki pa ni odzdravil. Franko je prebledel, zašepeta) nekaj besedi svoji nevesti in z n jo odšla hitro iz gledališča. 'Več dni potem ga, mi bilo v pisarno.
Srečanje v gledališču mu je vzelo ves notranji mir. V mislih se jo neprestano pečal z mnenjem, da jo eksistenca njegovega dvojnika zanj ogromna nesreča. Ta, misel jo v mladem človeku dozorela do fiksne idejo in 'tako se je pripetil liso d ni slučaj, ki je. neposredno povzročit krvolitje. Inženjer Franko je ssvojo nevesto običajno večerjal v neki restavraciji. Nekega dne pa je prišel kasneje^ kakor po navadi. Natakar ga je gledal začudeno, ko ga je inženjer vprašal če je že nevesta, odšla in jo pokazal na mizo v'kotu. Prestrašen je zagledal pri mizi svojega dvojnika, kateremu je- neki sluga predajal pismo. Razburjen j-e skočil tja in iztrgal bančnemu uradniku pismo iz rok.
Pismo je bilo naslovljeno nan.i. Nevesta ga je namreč obvestila, da ne pride k večerji, ker so jo pose tild sorodniki; 'Natakar pa je poslal slugo k bančnemu uradniku, ntkileč,.da: jp inženjer. Smrt«o bled in besen je pozval bančnega uradnika. d?.'se upraviči.. Toda. uradnik se je branje, -inženir pa je potegnil lvroving .in oddal nanj tri strele. Dva dni kasneje je nesrečnež podlegel težkim- ranam.
—o—
SCa^ar se Ijiiclolfd ženilo'
Raziskovalci ' popolnoma 'neznanih podrPčij • obrežja , AmUcopke pr;po.v.clu-: jejo, da so naleteli v teh .krajih na l.iu dožree. ki še niso poznali belokožčev. Med različnimi 'običaji teh divjakov je posebno zanimiv način, kako. molijo dekleta. oziroma.' kako^pripravljajo dtdde-
Prosta stanovanja, (tudi mo-bilirana). sobe,- okaie>- pisarniške prostore išže za resne reflektante „Marstan“, Rotos-iki trg.	r-^..	700
Ne pozabite cenjene dame, da se preoblikujejo slamniki najceneje in najhitreje pri ..Lia“
Dravska ulica 10, pod Veliko kavarno.	596
Pozor ! Naznanjam cenj. občinstvu, da delam nove Čevlje po rSjnižjih eenali kakor tudi pod Sltemedke 100 Din topl.moSke 35 do 45 Din. ženske toplnnce od 25 do 35 Din močno in hitro. Postrežba točna. Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4-, na dvo-rilču.	680
Nepozabinaročnino!
ta za zakon. Ko so dek)efa: godna, za mo> žitev, jih odvedejo v dobro utrjene ta« •bore, kjer pazijo na nje in jih hranlj* izkušene matrone s tradieijoualno hrane in pijačo. Dekleta v teh taborih ne smejo vedeti, kaj se godi zunaj ograje. Za časa klavzure se namreč prično pogajanja med očetoma dekleta in ženina, pri čemeir je seveda poglavitna reč odkupnina. Kakor hitro je kupčija sklenjena, odpeljejo nevesto v gozd, kjer jo privežejo na deblo, okrog katerega plešejo čarovniki in duhovni ' tega plemena. Na dani znak se približajo moški z drobnimi palicami. Duhovni prepevajo stare pesmi in plešejo divje plese, ob istem času pa nabirajo žene iz vasi suhe veje po- gozdu. Nato prično možje nevesto pretepati in jo tepo toliko Časa, dokler ne pade v nezavest. To smatrajo za dober znak. ker domnevajo, da so telo zapustili zli duhovi in ušli v veje dreves. Nato razvežejo mučenico in jo odpeljejo v tabor, kjer jo žene negujejo in zdravijo z raznimi travami. Ljudje pa znžgo zbrano suhljad: drevo, na katerem so zli duhovi in palice, s katerim so pretepali nevesto. Ko 'dekle ozdravi, so ženito-vanjske formalnosti končane in slavi se samo še pravo ženitova.nje. Zakoni teh plemen pa so vzorni. Ločitev sploh ne poznajo, ker si malokatera žena ponovno želi trnjeve poti, ki vodi v sladki zakonski jarem.
H3—
MSI na	Staršu
top Sc ali mrzi o?
V	reviji' »Scientific, Papers« je objavil M. IV. Goblentz rezultate svojih študij o toplotnem stanju ua planetih. Pri proučevanju se uporabljajo najrazličnejšo in najmodernejše priprave, ki so tej svrhi popolnoma ■ prilagodljive. Od julija do septembra 1. ifei je ameriški »Bureau of Standars« meril temperaturo na bratu naše zemlje planetu Marsu. — Merjenje je trajalo 24 ugo-dnih noči ih .se jc izvrševalo v zvezdami Loivel v Afiizonu. Svetlobo zemeljske površine na Marsu so ugotavljali z vodo, steklom, kremenom in fluoritom ter dobili štiri spektre, ki so dali enak rezultat. Na ekvatorju planeta. Marsa je bilo opaziti zračna mesta, kojih toplota znaša od
—	100" pa celo do + 5"; temnejša, roe&tal dos.ezajo toploto od 10—30" nad ničlo in celo yeč. V severnih polarnih krajih, kjer je bila za časa opazovanja ravno zi--ma;; jo Vladal mraz — 70", medlem .ko je .bila iwivporulurn --južnega, tečaja, d: lfF* Vzhodni'kraji so mnogo hladnejši kav kor žnpadni. Koncem julija pa je znašala. povprečna temperatura, vidljivega dela planeta'30" pod ničlo, a nočna toplotal pade sigurno-na — 70" C. n min mm    	■nuni i m n»n.,— » iKmmmmm
V MfltilToni, Hro 11'. Bl>riTa T9«S.
GAI El A
IHIIO
//
/
\
. RO I.TUUUANA
Tako krasno se pore edino le z milom
Gazela"
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in istočasno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporab-ljajte samo to milo, kajti z njim prali je prava igrača.
Vedite pa tudi, da se v vsakem tisoCem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo l
VABILO
na
VII. redni občni zbor
mariborske tiskarne d. d. v Mariboru
kateri se vrši v pondeljek, 19. aprila 1926 ob 11. uri dopoldne v ravnateljstvu tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica 4, I, nadstr.
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive o poslovanju za 1. 1925 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1925.
2. Poročilo nadzornega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1925, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnega sveta.
4. Volitev upravnih svetnikov namesto po § 10 d. p. iz-stopivših članov upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Sklepanje o eventuelnih, pravočasno predloženih predlogih. Upravni svet Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
Po § 27 d, p. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne ali pri Mestni hranilnici v Mariboru.
§ 26. Vsakih 10 delnic daje pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali pa po pooblaščencu.
Pozor!	Pozor!
Vinotoč Tkalec, Krčevina št. 80, na desni strani od Kalvarije, poleg vinotoča Skasik odprt! Pot vodi na desno stran od Kalvarije ali p« tudi na levo čez Tri ribnike. Izborno vino po nizki cenil	704
RAZPRODAJA
konkurzne mase I. P	sv Mariboru,
Gosposka »lica 15, r	e iz galanterij,
in modnega blaga, i	j raznega plete-
nega blaga in drobnine se vrši od 14. t. m. naprej. Razprodajalo se bodt po večjih ali manjših partijah. Trgovci se opozarjajo na ugodno priliko z ozirom na nizke cene. Ogled blaga dnevno od 11—12 ure po prijavi pri konkurznem tiDravitelju dr. Danilu Komavli, odvetniku v Mariboru.	702
Pohištvo!
vsakovrstno moderno, po naj* nižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohiStva Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 359
Praktikant, zmoien slovenskemu, hrvatskejr* (ev. »rbske?*) jezika v govoru in pisavi t lmd*koloUko izobrazbo *l*r° do 16 let, opre me Sp*dicij«# pod etje za takoj. Oferti n* upravo lista pod .Praktikant .
Stanovanje, sobo in kuhinjo
dobi, kdor kupi pohištvo ** eno gobo. Naslov v u»r*Tl lista.	*98
Gospodična, dobra pisarnilk*
moč, te spreme takoj *a P*' ptldaask« ure. Prijav« P*j’°l' dan: Vatra-aknmniater, d«nrainorj«T* ul. 16.	_
Uiem učiteljico »loven«k*I» jarka. Poaadba z nevedao honoraria pod vensko" na apravo lista« ' z.
Kolonija Marija Brezja.
na prilika za 8 lepih do**®1!' Pojasnila daj« Kreditna-stavM* tadruga „Mojniir“, Rot«**“ trg.	Jz
Iznajditelj il«e komp*»i0***
kateri bi «a interasiral ** tičn« uaajdho. Pripravno **
trgovce t. Jelezora. upravi.
Otroikl voziček, ,.Br«nab#r“, zft prodati. Tomliževa »'** »ev.fi.______________________M.
Trgovski pomočnik (*Pee®‘
rist) se sprejme. ObSirnepi"?* ne ponudbe na tvrdko M««' Sarlan. Maribor, Moralka Itev. »9.	7I°
Mala vila ali pa dvodraJiBj**.
hiia x vrtom, v ioIn*ni.'*£ in v dobrem stanu sa kap1 pa zamenja z lapo t**0 Gradcu. Dopisi z navedbo e** na gospo V. Masa, Gn~%i Naglergass« 65, I. a«d»tr. 7<g
Šivalni stroj 680, otroija a** •talja bela450, kompl. spalni«** ireiajev les, osaare, peiie* eevmi 100, poitelje in dr. ** prodaj. Rotoviki trg 8, strop)*, lavo.
TRGOVSKI Dll
V MARIBORU
Velika pomladanska prodaja se prične od i. aprila do 25. aprila po vseh oddelkih v
TRGOVSKEM DOMU
Prodajalo se bode vse modno volneno blago, moško sukno, za ženske obleke, kamgarn, koverscoat i. t. d.
Svileno blago v nad 3OO novomodnih barvah. Pralno blago, poldelen, kam-brik, plavina, (druck) zefir, najnovejši pomladanski vzorci.
KARO MODA ,
v volni, kotonu, zefirju, polsvili in svili, nad 5OO novih lepih uzorcev.
Platno, šifon, robci i. t. d. ter vse vrste blago po že znano niški ceni.
Pogled na velikansko razstavo „Po-mlad“ nudi vsakemu prijeten spomin na veletrgovino
TRGOVSKI DOM
V MARIBORU.
Jugoslovanska hranilnica In posojilnic*
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Frankopanov« uL ^
vabi na
V. redni letni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, 25- aprila 1926 ob 9. url dop. v prostorih g.Pečnik, Rotoviki
DNEVNI RED:
«1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o računskem zaključku za 1, 1925.
4. Čitanje revizijskega poročila.
5. Sprememba pravil.
6. Slučajnosti.
tol
V slučaju, da občni zbor ob napovedani uri radi premale udeležbe n*:! bil sklepčen, se vrši v. smislu člena 35 zadružnih pravil eno uro pozneje K istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen £3 vsakem številu navzočih članov zadružnikov.	e
 _____________________________ Upravni	ocffrg£
712
Tapetniška dela se nar*^
naiceneje pri tapetaikn Tir°.J Kahar, Slovenska al. 1*
StreSna opeka in ileboj*** £ ceni vet tiso* na prodaj. sati: Petan, Jezdarskaal- 8- ™
Mi
•,/ * ■ * '/ > ' ' • / • •/ , "
...... J, ' ' v , . ., ■
Pozor_£red_nevamos^
ICarl Pirch, elektrotehnik
specialist za strelovode Maribor, Tomšičeva ul. 12. - telefon 123.
Prevzema vsa preiskovanja in preekušnje, pozlačenje, reparature in nove zgradbe po aajnižjih cenah. Radi pravočasne razdelitve dela po rajonih ae naprošajo interesenti, d« v svojem lastnem interesu naročila takoj oddajo. Pred nepooblaščenimi zastopniki se svari. 7IB
Naznanilo preselitve I
Vljudno naznanjam, da sem svoj modni ate^ iz Rotovškega trga št. 4. preselila *
Vetrinjsko id. šLtf
701
Priporočam se
Alojzija Orecho^
SBaker; »M*rlfeor*U TJakarua« v Muri bornT predet a vnik: Stanko D*V e i a, ra vn*+«H
Spilile!- a/>y-
Urednik Bo •/, i >1 a r Borko, movituur,	gonaoraij
'* Nora,