'? TRST, sreda 25. marca 1959 Let0 XV. . št. 72 (4226) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 37.33«' b montECCHI it. i, JI. nad. — TELEFON 93-89» IN 94-83» — Poatni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Jtevllka mesečno 100 lir. letno 1000 lir — “ttASOV: . znica GORICA: UUca s- Penico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založnlitvo mm višine v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Nameščenci PTTeroaiosslavko'0 n««»Msii jpea iteitevMUIS, PSI bol. majal paF*“ Segni zavlačuje reševanje zahtev javnih nameščencev KD namerava zrušiti Milazzovo vlado sporazumno s fašisti JUj j, <04 našega dopisnika) mj’ ~~ Predsednik vlade Segni je skupno z neka-senatorjem Farrijem, predsednikom ka-^Panom in drugimi uglednimi držav-^osse /S11 danes obletnico streljanja 335 talcev v 10 kili j?j~^kine». Navzoči Mb _ »Udi številni zastop- eie i združenj, tim .^Sni govoril s ^mistrom Tavia-vah državnih % k, katerih zastop- danes sPre_ W*no pa je bil° *CY^rocil°- da> Natri. v. * PJlmi odložen !?^ja rt * °^laganje re-n?^re.cvega vprašanja X® UaI naes^encev ie vod-PTT sindikata silo,~°Jklen>lo, da bo J5?'ščencevSe---vno stavko H 2 ^ištvo, •ev PTT in poobla-*tgani.°’ -nai se dogovo-S cmC‘lami PTT sin-„>no ? ln UIL ter spo-l ^ določi datum vl*da Ji bila čimprej, ' dala takole jamstev na za- «££"*». slasti_________ ‘^jenjskiJ^dasoditve plač bNoben ,1 stroški-is ? tudi Sžei6p so sprejeli 7 končno ;.elezn‘čarji CGIL . n*nieščp-„ smdikat držav-, ° v CGIL- pa je neka v( ^Pravlif olJa sporočila, glede * ”eke n°' 'i tf!Jlitž'avnfhCUe re«evania ifstv- v*em , j nameščencev, * Tate^eVai° gibljivo Se Prene , proučevanje R-. Ha r!e&l0 na pozneje. na . "4»„?ristattial'JnJdlaganie "e I* ^ Se ie „ ben sindikat. W4‘tv» Vrl3*0 udeležil se-"“'»tav1* Sali, na. kateri so i a PolitiAZoni-ia za na-b0 0ti„nega tajnika s Me|°Varjal Za or‘ °Jtale člane 1 Matij3?delili ostale S L^ojp ia . ie poro- !S 0 dat?, Slcilip' med' >* J>tav,a ^mu kongresa ^>,3511. Govori se, ;,N° vlado fG„2m.šiti Mi-Mi»' ki «. ,pomočj0 spo- 2* t?1 »*\.b° sklenila z Koristi? mreč' da bo-N .i1?1' Pred?1’*- fašisti in Si« '“iianske Žlli v dežel-J. neza,.anl svetu resorji a. i1?1 Milazzovi i. Pezanam. svetu reso-■ Kaie ?pn'ci Mil: Ctm^Sla . taka reso- wr0dretT-iasSkeg8 .i°*tte socialde-!'* te^Sr‘iem ? ata G IJLi je k: ječijo zasedanju spre-^ ev Rdečimi skle-ra fc?"uo. »‘‘ev 5-s1 Sž- ra, kzize delovnih b-bo je ,i. -tu „ eOdben, n“ V1SJO ra' tllV( J sredstj “blast spre-’V(‘» i*dust° P0lne. zap0‘ 1zacije de-2' Rori^j da sindikati ^barsko politi-f he s>luCl,aib nameščen-b' j« v' Odsti! Poudarja, da blli- iill.° Je doseže-1-81-ga no med panf“us k J«l cii»ko iU,clJa kredit-Ao Jnetn Politiko zlasti i« rn3\* -po- Polič’, da je Končno k°hgres''pqProg,asl1 JoitJ.Pa tlaj?s PSI, za kar 3 •- 'čilih ir^a enotnost •’ delavcev. V v-t S °vit: \,. r°v» ravni sindi- S’ CpSokrisr6 raz'vijajo « Pa . ko C1SL. za izvajanje ^'tjz^San. p* *e sestala ii Ml^kora j, , ?161 "ju-8 Pst T a spoji" bNio y°dstv'o psi r r Govori NSw način Prišlo trazuikna let°Žnji ie go- ir*je J16 demo-tak dosegle V •m -«-n ,k° da bodo S bft ilrni levi*°Slalimi de- ■ Sk.„ZVaianju ?klmi si‘ ^a^‘?k »Si, le, daav, So ‘evičar- s i" p" ' Pst l'1CKnrno med ***. 11 K-D, tpmubA temveč A. P. s!ifrra jS?skva ^°nferenci da T Agencija SS°V V ° 22. a- Pbl»' «S v> H, i, svojem \ 1, ''tp Vietsk« ?v med f* ,*» L1*1 bo .vlada ie t blijedf Vpra{ s? stori- Kp'*io’h usta- >*«'* ; VaC kusuv T" hVH* JZnrožit rešitev H,K I'*v»rno„e in za ‘*li »bieriiv 1 v°jne». dobnn Politiki n° Pumo iu- nistov, bo o aktualnih vprašanjih in bodočih nalogah poročal tajnik CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, Nehru o prehrani NOVI DELHI, 24. — Nehru je izjavil, da je zadružna metoda v poljedelstvu najboljši način za rešitev Vprašanja prehrane prebivalstva. Na sprejemu, ki so ga v Novem Delhiju priredili v čast predsedniku kongresne stranke Indiri Ganili, je Nehru med drugim dejal, da bo v 20 ali 23 letih število indijskega prebivalstva doseglo 700 milijonov, kar pomeni, da bo treba prehraniti za 300 milijonov ljudi več kot danes. Po njegovih besedah je mogoče ta problem rešiti samo s pomočjo uslužnostnih in poljedelskih zadrug, ki jih mora Indija čim prej uvesti, da bi zadovoljile vedno večje potrebe države, S tem v zvezi je dodal, da mora vsako prebivalstvo skupno obdelovati zemljo, pridelke in zaslužek pa deliti v skladu s svojim prispevkom pri delu. Nehru je pozval indijske na. rode, naj gredo v korak s položajem v svetu in dejal, da bi odklanjanje novih idej ničemur ne služilo. Dodal je, da ne gre za posnemanje neke države, marveč za poskus, da se izkoristijo izkušnje visoko razvitih poljedelskih držav, katerih proizvodnja je trikrat večja od indijske. Ko je izrazii mišljenje, da se ne bo pameten človek upiral nagpurskim resolucijam, je premier Nehru zaključil, da bi bilo nepravično, če zadružno metodo, ki predstavlja nujno potrebo v sedanjem položaju, ne bi hitro uresničili. ■-----«»—— ATENE, 24. — Grški prosvetni minister Vojatris je izjavil, da bo Grčija zahtevala od drugih držav, naj vrnejo grška arheološka bogastva, ki so jih v zadnjih sto letih nasilno odnesli iz Grčije. di Mac Millanu in Eisenho-werju. Pismo Hruščeva se nadaljuje; »Sovjetska vlada pripisuje veliko važnost sklenitvi sporazuma o ustavitvi jedrskih poizkusov«. Zatem pravi Hruščev, da je Sz mnogo storila, da pride do sporazuma v 2enevi, medtem ko a-meriška in angleška delegacija delata vse, da preprečita sporazum. Hruščev pravi dalje; «Po štirih mesecih dela je ženevska konferenca na mrtvi točki zaradi stališča zahodnih držav in grozi ji neuspeh«. Ni-kita Hruščev dodaja, da mora nadzorstveni sistem, ki bi ga pripravili na konferenci, biti realističen. «» ---- Položaj v Tibetu NOVI DELHI, 24. — Indijski list «Indian Express» piše, da se je na stotine Tibetancev zbralo, da razpravljajo o polo. žaju v Tibetu. Izglasovali so več resolucij. Ena od teh poziva indijsko vlado, naj posreduje. Jutri se bo delegacija 19 članov sestala z indijskim predstavnikom v Gantoku in obrazložila položaj v Tibetu ter zahtevala posredovanje Indije. Zdi se, da namerava delegacija odpotovati v Novi Delhi, če ne. bo dobila zadovoljivega odgovora od indijskih oblasti. List «Statesman» pa piše, da uporabljajo Kitajci v Lasi topove v spopadih proti Tibetancem in da so se po kratkem premirju znova začeli boji v mestu. V indijskih uradnih krogih menijo, da ni res, da je da-laj lama v hišnem zaporu. Vendar ni nobene vesti, kje je sedaj. Po zadnjih vesteh je bil v svoji zimski rezidenci v palači Potala. Ta palača je bila sezidana v XVII. stoletju. Dolga je tri sto metrov, visoka pa 125. Palača je polna prehodov, hodnikov, kapel in sob in dalaj lama je baje zbežal po enem izmed teh prehodov. Palača je oddaljena 65 kilometrov od kraja, ki je v rokah upornikov, in govori se, da je pribežal k njim. V Indiji so zaskrbljeni in se bojijo, da bi utegnil dalaj lama zaprositi za zatočišče v Indiji, kar bi zaostrilo odnose med Indijo in Kitajsko. Kongres ZK BiH SARAJEVO, 24. — Pojutrišnjem se bo v Sarajevu pričel tretji kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine/Na kongresu, katerega se bodo u-deležili delegati 96.000 komu- mul Umik Iraka iz bagdadskega pakta Arabska liga posreduje med Irakom in ZflR za zunanje zadeve, ki spada v vrsto podobnih člankov v bolgarskem tisku in radiu in izjav najodgovornejših bolgarskih voditeljev, dokazuje, da vlada ljudske republike Bolgarije v nasprotju s tem, kar trdi o svojih namerah, gre še vedno za tem, da onemogoči normalne sosedne odnose. Ona izvaja sistematično in načrtno sovražno politiko do Jugoslavije in pri tem stalno zaostruje 'odnose in zastruplja mednarodno ozračje. Takšna destruktivna politika bolgarske vlade, posebno še, ker je povezana z oživitvijo iredentizma, postaja resna grožnja za mir ter povzroča globoko zaskrbljenost in obsodbo Vseh tistih, katerim je dejansko do pomiritve in ohranitve miru. Ta politika je v očitnem nasprotju z jasnimi obveznostmi, ki jih je Bolgarija prevzela kot članica Združenih narodov, Ni dvoma, je zaključil u-radni zastopnik državnega tajništva, da sprejema bolgarska vlada nase veliko odgovornost s to nemiroljubno politiko.« liilitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiinitiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiilliiiiiiMiHiiiitiitliiMlliiiliiiiiiiiiiimilililliilillliiiiiiiimMimulilliiiiiliiitiitiiii Tass govori o neuspe med Eisenhowerjem in Muc Millunom Mac Millan se je včeraj vrnil v London - Bonn nasprotuje vsaki možnosti «odmika» - Jutri verjetno odgovor Moskvi Zastopnik vlade FLRJ o bolgarski hujskaški politiki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Današnji jugoslovanski tisk ugotavlja, da je obramba na procesu bivših partizanov v Florenci dokazala popolno nesmiselnost procesa. V Florenci se je še enkrat potrdilo, da so avtorji procesa bili prav tisti elementi, proti katerim so se partizani borili, kar je procesu dalo osnovni pečat in ga spravilo v nevzdržen položaj. Proces je na koncu, kot se zdi, postal neugoden tudi za italijansko javnost, kar se vidi tudi po tem, da italijanski listi zelo malo, oziroma skoraj nič o njem ne poročajo. Jugoslavija je danes uradno obtožila bolgarsko vlado, da vodi sistematično in načrtno hujskaško in destruktivno politiko do Jugoslavije, t. j. politiko, ki ogroža mir in ki je v nasprotju z obveznostmi Bolgarije kot članice Združenih narodov Uradno glasilo CK KP Bolgarije «Rabotničesko delo« je 20. tega meseca objavilo članek, v katerem s falzifikati in podtikanjem na najbolj grob način napada Jugoslavijo, njeno politiko in žali predsednika republike maršala Tita. «Ta članek, je izjavil danes zastopnik državnega tajništva Včeraj podpisan v Beogradu Gospodarski med Italijo in Jugoslavijo Sporazum predvideva obsežno povečanje trgovinske izmenjave in splošno krepitev gospodarskih odnosov (04 našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Po pogajanjih, ki so potekala od 3. do 24. decembra lani v Rimu in od 16. do 24. marca t. 1. v Beogradu, so bili danes v Beogradu podpisani dopolnilni protokoli k trgovinskemu sporazumu iz leta 1955 in protokoli o trgovinski izmenjavi v obmejnih področjih med Jugoslavijo in Italijo. Podpisani protokoli u- stvarjajo, kot to ugotavlja skupno uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno ob sklepu pogajanj, pogoje za občutno povečanje trgovinske izmenjave in razširitev njene strukture in za splošno krepitev gospodarskih odnosov med obema državama. Dosežen je bil namreč sporazum o večji liberalizaciji jugoslovanskega izvoza v Italijo, za blago pa, ki spa- predstavniki v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Ob zaključku pogajanj in po podpisu je šef italijanske uradne delegacije minister No-tarangeli izjavil med drugim, da so s temi sporazumi odstranjene vse upravne zapreke, ki so preprečevale večji razvoj gospodarskih odnosov med obema deželama, in u-stvarjen svobodnejši pristop jugoslovanskemu gospodarstvu na italijanski trg. Sef jugoslovanske delegacije da Še vedno pod sistem orne- ' Petar Tomič pa je izjavil, da LONDON, 24. — Predsednik britanske vlade Mac Millan in zunanji minister Selwyn Lloyd sta prispela nocoj z letalom iz Washingtona v London. Ob prihodu v London je Mac Millan izjavil: «Prva faza tega poizkusa se približuje koncu. Sedaj prihaja naslednja faza, ki se ne tiče procedure, pač pa bistva.» «Dosegii smo sporazum o temeljnih vprašanjih in smo precej napredovali pri pripravi skupnega stališča. Sedaj ko smo vsi sprejeli načelo, da rešujemo ta velika vprašanja z razgovori in ne s silo, menim, da se bomo lahko kmalu dokončno sporazumeli o teh pogajanjih.« Mac Millan je nadaljeval; «Prihodnja stvar, ki nas čaka, je, da se sestanemo z resnično voljo, da najdemo rešitev na podlagi pridobljenih spoznanj. Biti moramo absolut-no odločni pri obrambi tega, kar je pravično, toda moramo biti tudi odprti«. »Začeli smo in mislim, da smo začeli dobro«. Pred odhodom iz Washing-tona je Mac Millan izjavil, da so ga razgovori z Eisenhower-jem še bolj prepričali, da i“ treba »načelo medsebojne odvisnosti strogo spoštovati, če se hoče, da svobodni svet preživi«. Pripomnil je, da bo- do prihodnji meseci »doba hudih preizkušenj« za zahodna države. Predsednik Eisenhower pa je zbral v Beli hiši republikanske parlamentarne voditelje in jim poročal o svojih razgovorih z Mac Millanom. Po razgovoru je predstavnik Halleck izjavil, da je prepričan, da ne bo vojne zaradi Berlina. Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je izjavil, da je Eisen-hower mnenja, da so njegovi razgovori z Mac Millanom na splošno zelo dobri. Hagerty je nato izjavil, da bodo zahodne odgovore poslali v Kremelj po posvetovanjih s Parizom in Bonnom in z ostalimi članicami NATO. Hagerty je tudi izjavil, da sta Eisenhovver in Mac Millan včeraj popoldne naglo pregledala rezultat vseh prejšnjih razgovorov in nista govorila o nobenem novem vprašanju. Pred razgovorom v Beli hiši K ase m izjavlja, da želi Irak izboljšati odnose s svojimi sosedi, in poziva tisk, naj preneha z napadi na Naserja BAGDAD, 24. — Bagdadski radio javlja, da se je Irak umaknil iz bagdadskega pakta. To je sporočil general Kasem na tiskovni konferenci v obrambnem ministrstvu. Kasem je izjavil, da sklep Iraka o umiku 12 pakta stopi v veljavo danes. Ostali člani pakta (Velika Britanija, Iran, Pakistan in Turčija) so bili obveščeni o tem sklepu. Kasem je sprejel ravnate- lje iraških listov in jih pozval, naj prenehajo svojo kampanjo proti predsedniku Naserju in naj se trudijo za izboljšanje odnosov med Irakom in njegovimi sosedi. V zvezi z napadi v tisku ZAR proti njemu je Kasem izjavil, da ti napadi «nus ne nadlegujejo«; dodal je še, da napadi ne bodo preprečili, da Irak doseže smotre svoje revolucije. »Osebno,« je pripomnil Kasem, «jim ne posvečam nobene pozornosti in pozivam vas, da ji tudi vi ne posvečate pozornosti ip da ne odgovarjate.« Kasem je poudarjal, da je potrebno prenehati kampanjo proti Naserju tudi .potem, ko je ravnatelj komunističnega listu «ltihab Al Sab« izjavil, da je na napade ZAR potrebno v Iraku odgovoriti. «Ne,» je izjavil Kasem, »mi bomo o-stali mirni in se ne bomo dali motiti.« Bagdadski radio je sporočil sklep o umiku Iraka iz bagdadskega pakta v svojem nocojšnjem poročilu in dodal: »Tako je Irak postal povsem neodvisna in suverena država in se je rešil zadnjih ostankov imperializma. Irak bo naslanjal svoje odnose z drugimi državami in zlasti s svojimi sosedi na prijateljstvu, enakosti in skupni koristi.« Kasem je izjuvil, dalje: »Veseliti sc moramo, ker se je Irak rešil vseh sporazumov ali pogodb.« Poudaril je, da je Irak zavzel do pakta »premišljeno in umerjeno« stališče, in je dodal: »Sklenili smo umakniti se iz. pakta približno eno leto pred zapadlostjo tega pakta, ker ne vemo, kaj nam skriva prihodnost. Bati se je bilo, da bi pakt služil za izgovor za vmešavanje v naše zadeve. Mi smo nevtralna država in ne gojimo nobenih napadalnih namenov proti komur koli. Politika naše države temelji na nevtralnosti in na nevključevanju v vojaške pogodbe ali bloke.« General Kasem je omenil tudi upor v Mosulu. Izjavil je, da je svoje kolege v vladi obvestil «mnogo prej o zaroti v Mosulu« in da jih je pozval, naj ne bodo zaskrbljeni. »Spočetka,« je dodal Kasem, «smo mosulske upornike odrezali od njihovih oskrbovališč, zatem smo jih bombardirali in zatem jih je ljudstvo strlo.« Kasem je izjavil, da obžaluje, da je množica napadla urade štirih nacionalističnih listov v Bagdadu, ter je obljubil, da bo vlada dala pomoč lastniku enega od listov. «V Ireh letih.« je zaključil Kasem, «bo Irak najmočnejša država na Srednjem vzhodu.« Bagdadski pakt, iz katerega se je Irak sedaj umaknil, je bil v začetku turško-iraško zavezništvo, ki je bilo sklenjeno 24. februarja 1955. Velika Britanija se je pridružila 30. marca 1955, Pakistan 1. julija, Iran pa 21. septembra istega leta. Pakt je bil sklonjen za pet let, s tem da se vsakikrat podaljša za drugih pet let. Ministrski svet petih držav pakta se je sestajal pred iraškim uporom v Bagdadu, od januarja letos dalje pa v'Ankari. Pakt vsebuje politični, vojaški in gospodarski odbor, kjer so zastopane tudi ZDA. ZDA imajo poleg tega dvostranske vojaške sporazume s posameznimi podpisnicami pakta. Predstavnik Arabske lige je danes sporočil, da se bo politični odbor te lige sestal 31. marca v Bejrutu in razpravljal o sporu med ZAR in Irakom. Sudan je zahteval od A-rabske lige, naj posreduje med obema državama, in ta predlog je bil ugodno sprejet tudi v Kairu. Politični odbor pa je medtem soglasno sprejel resolucijo, ki poziva vse arabske države, naj prispevajo k izboljšanju odnosov med ZAR in Irakom. Domnevajo, da se bodo zunanji ministri Arabske lige udeležili prihodnje seje političnega odbora v Bejrutu Libanonski zunanji minister Husein Ueini in predsednik Sehab pa se bosta sestala v prihodnjih tednih z Naserjem v Severnem Libanonu. Ni še znan kraj sestanka. Libanonski tisk je pogosto' ma zahteval tak sestanek v zvezi s sirskimi omejitvami tranzitne trgovine, ki ovira li banonsko gospodarstvo. Verjetno bosta Sehab in Naser govorila tudi o sedanjem sporu med ZAR in Irakom, MOSKVA, 24. — Danes so se začela v Moskvi angleško-so-vjetska pogajanja za sklenitev kulturnega sporazuma, ki je predviden v končnem poročilu o razgovorih, ki jih je Mac Millan imel v SZ, se je zunanji minister Selwyn Lloyd sestal s pomočnikom državnega tajnika Herterjem. Sinoči je bil Mac Millan gost na sprejemu, ki ga je priredil podpredsednik Nixon, zato da se je predsednik britanske vlade lahko sestal z raznimi ameriškimi parlamentarci. Po sprejemu so nekateri parlamentarci izjavili, da je Mac Millan učinkovito obrazložil svoje stališče. V zvezi s poročili tiska, da je Mac Millan med razgovori Eisenhovverjem predlagal «blokiranje» jedrskega orožja v Srednji Evropi, je Adenauer dal navodila nemškim poslanikom v Washingtonu in Londonu, naj zahtevata pojasnila pri tamkajšnjih vladah Kancler je v zvezi s temi informacijami zelo razburjen. Do nocoj ni še dobil zahtevanih pojasnil. V Bonnu pa nočejo verjeti, da je Eisenhovver sprejel morebitni predlog, naj zahodnonemške vojske ne bi več opremljali s taktičnim a-tomskim orožjem. Prav tako ne verjamejo v možnost umika zahodnih, zlasti ameriških čet. V Bonnu nasprotujejo tudi stalnim periodičnim konferencam na najvišji stopnji in nočejo verjeti, da sta se London in Washington sporazumela o kakršnem koli «odmiku». Informacijski bilten britanskega poslaništva v Bonnu piše nocoj, ria je «britansko stališče ostalo tako, kakor ga je Mac Millan sporočil kanclerju Adenauerju«, da »Anglija ne misli priznati Nemške demokratične republike in tudi ne preprečiti, da bi Bundes-wehr opremili z atomskim taktičnim orožjem«. Agencija Tass pa trdi danes v svojem komentarju, da so razgovori med Eisenhovverjem in Mac Millanom doživeli no uspeh, zlasti kar se tiče akcije Mac Millana za kompromis o vprašanjih med Vzhodom in Zahodom. Agencija ne uporab. Ija v komentarju besede »neuspeh«, toda pravi, da je Mac Millanova ideja o »ravnotežju« vojaških sil v Evropi naletela na »hladen sprejem«. A-gencija dodaja, da ni prišlo do jasnih sklepov skoraj o nobenem ostalem vprašanju. »Ka. kor izhaja iz izjav predstavnikov obeh strani, pravi agencija, so večino vprašanj obravnavali zelo na splošno. Čeprav niso hoteli funkcionarji obeh delegacij podati nobene Izjave časnikarjem o vsebini «splošnih» sporazumov, dokazujejo številni komentarji a-meriškega tiska, da ZDA. ki so prisiljene pod pritiskom svetovnega javnega mnenja napraviti korak naproti sovjetskim predlogom, vidijo v razgovorih s SZ bolj «neizbežno zlo« kakor pa potrebno sredstvo za mirno rešitev evropskih vprašanj.« «To kažejo n. pr. uradne izjave predstavnika Bele hiše Hagertyja, iz katerih izhaja, da so o Berlinu razpravljali na podlagi »neomajnega« stališča in da so o mirovni pogodbi med obema nemškima državama govorili »zelo na kratko«. »Uradne izjave predstavnikov ZDA in Velike Britanije, pripominja agencija, kažejo, da sedanji razgovori niso privedli do nobenega jasnega sklepa niti v ostalih vprašanjih.« V dobro poučenih francoskih krogih izjavljajo nocoj, da so amciiški, francoski, angleški in zahudnonemški predstavniki končali pripravo osnutka zahodnih odgovorov Sovjetski zvezi glede konferen- ce zunanjih ministrov in najvišjih. Odgovore bodo sedaj predložili stalnemu svetu NA TO, ki jih bo proučil jutri na svojem zasedanju. Verjetno jih bodo poslali v Moskvo v četrtek. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je še prej izjavi', da so se predstavniki štirih držav posvetovali o ne katerih spremembah, ki sta jih želela Eisenhower in Mac Millan v prvotnem tekstu, o katerem sta se sporazumela med svojimi razgovori v Camp David. Odgovori so v bistvu podob ni, toda niso enaki. Domnevajo, da posebno stavki, ki se tičejo sklicanja konference najvišjih prihodnje poletje, niso povsem enaki v posameznih notah; prav tako niso enaki stavki, ki se tičejo dnevnega reda konference. Nekaj sprememb so vnesli tudi v britanski in ameriški osnutek na podlagi pripomb francoske in zahodnonemške vlade. Potrjujejo tudi, da se zahodni predlogi tičejo samo procedure in ne obravnavajo bistvenih vprašanj. Domneva se, da predlagajo, naj se 11. maja skliče v Ženevi konferenca zunanjih ministrov, ki bi bila priprava za konferen c o najvišjih, katero bi sklicali poleti. Poleg tega ponavljajo zahodne države svoje stališče glede Berlina ter sprejemajo udeležbo Poljske, CSR in drugih držav na konferenci, kadar bodo razpravljali o vprašanjih, ki se jih tičejo. Dnevni red vsebuje baje vprašanje Berlina in Nemčije, toda je tako sestavljen, da dopušča obravnavanje tudi drugih vprašanj. jitev, so bili določeni izvozni kontingenti. Obe delegaciji sta se nadalje sporazumeli, da se prihodnji mesec prično pogajanja za obnovitev kreditnega sporazuma o posebnih dobavah industrijske opreme Jugoslaviji. Dosedanji kreditni sporazum, ki je bil podpisan leta 1957 za znesek 30 milijonov dolarjev, je bil popolnoma izvršen v obojestransko zadovoljstvo. Na podlagi doseženega sporazuma se bo v kratkem sestala tudi mešana komisija, ki jo predvideva sporazum o tehničnem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 1956. Protokol sta podpisala v i-menu jugoslovanske vlade načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič, v i-menu italijanske vlade opol-nomočeni minister Tommaso Notarangeli. Pri podpisu sta bila navzoča tudi državni tajnik dr. Vladimir Velebit in italijanski veleposlanik v Beogradu Francesco Cavalletti. Danes je minister Notarangeli obiskal tudi predsednika odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babiča, s katerim se je razgovarjal o poglobitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Italijanska delegacija se je med bivanjem v Beogradu za. nimala tudi za razna druga vprašanja gospodarskega sode. lovanja in v prvi vrsti za tehnično sodelovanje med obema državama. V tej zvezi se je izvedelo, da se bo Italija urad. no in v še večjem obsegu u-deležila letošnjega Beograjske, ga tehničnega sejma, ki bo od 23. avgusta do 2. septembra. Leta 1957 sta tam sodelovala 102 italijanska razstavljalca, lani 133 in za letos se predvideva še znatno višje število. V tem oleviru predvidevajo italijanska industrijska podjetja, da bo mogoče razvili znatno tehnično in splošno industrijsko sodelovanje s tistimi panogami, ki so v ospredju jugoslovanskega načrta za leto 1959, in zlasti na področju elektrotehnike, kmetijske strojne opreme, gradbene dejavnosti, kemijske industrije in industrije umetnih gnojil. V Beogradu je bila v tem času tudi delegacija italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana, ki ji je predsedoval prof. Teani. Delegacija si je ogledala najvažnejša jugoslovanska industrijska podjetja in imela pomemb. ne razgovore z gospodarskimi omogoča podpis protokolov po. večanj' oosega in razširitev strukture italijansko-jugoslo-vanske izmenjave. Med pogajanji sta obe delegaciji proučili možnosti nadaljnje razširitve trgovine, saj obstajajo poleg #klasičnih» proizvodov še neizkoriščene možnosti, in zlasti velike možnosti indu- strijskega sodelovanja. Aprila bo delegacija jufOilO vanskih gospodarstvenikov obiskala Norveško, Švedsko, Finsko in Dansko. Delegacija bo proučila možnosti za povečanje jugoslovanskega izvoza v te države. V delegaciji, ki jo bo vodil tajnik zvezne zunanje trgovinske zbornice, dr. Aleksič, bodo zastopniki 15 izvoznih podjetij in zastopnik jugoslovanske investicijske banke, ki se bo razgovarjal o nakupu opreme na kredit. Danes je prispela v Beograd delegacija socialdemokratske frakcije zahodnonemškega Bun-destaga pod vodstvom predsednika frakcije Fritza Elrer-ja. Med štiridnevnim bivar njem v Jugoslaviji se bodo člani delegacije razgovarjali z jugoslovanskimi državnimi in političnimi voditelji o aktualnih mednarodnih vprašanjih • posebnim pogledom na berlinsko in nemško vprašanje. Na beograjskem letališču je delegacijo socialdemokratske stranke pozdravil predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Jugoslavije dr. Aleš Bebler. B B. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiifitiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiititat Tragična smrt mladega jamarja Padel je v rov in oblival v njem kakor zagozda ter je po 48 urah umrl štedili z napori Na kraj nesreče so prišli od- liiiiiiiiiliiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiitKiinintniHnHn^iHiiniKiiiiiiiiiiHiHii,,,!!,,,niiiiniiini LONDON, 24. ie umrl«. Tako je na kratko snoročil predstavnik policije, in s tem se je zaključila tragedija v #hudičevi luknii« v lami Casteton blizu Sheffielda v Angliji, kjer ie mladi 20-!etni angleški speleolog u-miral 46 ur. Celih 24 ur se nihče ni do kraja zavedal resnosti položaja. Neil Moss se je v nedeljo s skupino speleologov spustil v omenjeni jami v navpičen rov, ki je zelo ozek in ima obliko polža ter nosi ime »hudičeva luknja«. Rov je 300 metrov pod zemljo. Ko je prispel deset metrov globoko, se je onesvestil. Zdi se zaradi plina, ki je uhajal iz karbidne luči. Ker je rov zelo ozek, mu njegovi tovariši niso mogli priti na pomoč in ga potegniti iz rova. Ko se je mladenič zavedel, ni imel več moči, da bi splezal na rob rova. Kakor zagozda je obtičal med skalnatimi stenami v vlažnem in spolzkem »dimniku«. Njegovi tovariši so poklicali pomoč in v nedeljo popoldne so se lotile dela reševalne skupine, preteklo noč so, na žalost sprevideli, da je rešitev skoraj nemogoča. Vendar niso odnehali. Razni poskusi, da bi potegnili pod pozduho vrv, niso imeli usn«. ha. Reševalci niso mogli nai-ti drugega konca »hudičeve luknje«, da bi ponesrečenca •-ventualno dosegli z druge strani. Po dolgih naporih jim je uspelo premakniti truplo ponesrečenca samo za 30 centimetrov. Toda reševalci niso Angleški tisk obsoja belo knjigo o Ajasi Opozicija poudarja, da bi morali preiskovalno komisijo sestavljati parlamentarci »Neil Moss , delki mornarice, letalstva in rudarjev ter so se vso noč trudili, da bi nesrečneža rešili. Posamezne skupine so se menjavale in so ostale od 7 do 10 ur v mrzlem blatu. Neki potapljač je zaman razis-kal dno podzemeljske reke, ki teče v jami, da bi našel drugi dohod v rov. Končno so poklicali na pomoč mlado 18-let-no June Bailey, ki se bavi a speleologijo in je najbolj vitka v vsej Veliki Britaniji. Mladeniču so dobavljali kisik s posebno cevjo, toda dihal je vedno šibkeje. Medtem je June Bailey, ki so jo obesili za noge, skušala zaman, da bi mladeniču potegnila pod pazduho pasovje, s katerim bi ga potegnili iz rova. Čeprav so reševalci pošiljali v rov ves čas potrebno količino kisika, je razredčeni in pokvarjeni zrak zelo oviral delo. Kmalu po 13. uri danes sta dva zdravnika letalstva, ki jima je u-spelo približati se Mossu, lahko sama ugotovila, da je nesrečnež umrl. Policijski inšpektor je izjavil, da bo zahteval od državnega pravdnika dovoljenje, a« pustijo truplo mladega Mossa, kjer je, ker so vsi dosedanji poizkusi, da bi ga povlekli i* rova, bili zaman, in ker je nevarnost drugih nesreč. Oče pokojnika je že privolil, da truplo ponesrečenca pustijo v jami in ga eventualno zasujejo. Tragedija v tej jami je podobna tragediji v letu 1952, ko je umrl francoski speleolog Marcel Loubens. Ta je umiral mnogo ur na dnu jame «Pierre Saint Martin« v Pirenejih, potem ko si je pri padcu zlomil hrbtenico. Pri dviganju njegovega trupla so bile velikanske težave in reševalci so bili v stalni nevarnosti. LONDON, 24. — Angleški tisk komentira danes v svojih uvodnikih belo knjigo angleške vlade v zvezi z dogodki v Njasi in jo v glavnem obsoja. Tisk poudarja, da bela knjiga ne navaja dokazov o trditvah, da je obstajala »zarota za pokol belcev«. Trditve o obstoju take «zarote» so glavni vzrok za proglasitev obsednega stanja v Njasi. Bela knjiga temelji na poročilu guvernerja iz Njase Roberta Armitage. Poročilo pravi, da so načrt o zaroti pripravili na tajnem sestanku, ki je bil 25. januarja v Blantyre in katerega se je udeležilo 140 delegatov Afriškega narodnega kongresa. Guverner trdi, da je načrt določal: 1. sabotažo telefonskih prog, mostov in železnic, letališč in drugih naprav, petrolejskih zalog ter glavne električne centrale v Illantyre. 2. Umor okrajnih in pokrajinskih funkcionarjev, policijskih funkcionarjev in drugih Evropejcev ter misionar-jev in drugih voditeljev ter afriških kvislingov. V mestih bi morali ubiti Evropejce, A-zijce in med njimi tudi ženske in otroke. 3. Umor guvernerja in drugih visokih britanskih funkcionarjev. Bela knjiga trdi, da so na omenjenem sestanku sklenili, da bodo v primeru aretacije voditelja Afriškega narodnega kongresa Bande začeli ostali voditelji kongresi nasilna dejanja istočasno v vseh okrajih. »Times« piše: »Iz poročila guvernerja je jasno razvidno, da predvsem ni bilo nikoli dejanske grožnje za nasilja in da je proglasitev obsednega stanja imela edini namen eliminirati afriški kongres in njegovega voditelja dr. Bando; poleg tega izhaja, da je guverner nastopi) na podlagi spletk ministrskega predsednika federacije Welenskega in nekaterih oseb v tujini.« Tudi liberalna lista «News Chromcle« in «Manchester Guardian« izjavljata, da poročilo guvernerja ne daje nobenega dokaza o zaroti in da je zaradi tega položaj londonske vlade ošibljen. Laburistični «Daily Herald« piše, da pomeni bela knjiga žalitev angleškega parlamenta, ter zahteva ustanovitev neodvisne preiskovalne komisije, ki naj zasliši obtožene osebe in tudi dr. Bando. Medtem je minister za kolonije Lennox Boyd v spodnji zbornici sporočil, da bodo u-stanovili komisijo, ki bo izvedla preiskavo o neredih v Njasi. Komisiji predseduje sodnik in v njej sta neki škotski župan, neki bivši guverner in en univerzitetni docent. Minister je na vprašanje opozicije izjavil, da bo omenjena komisija pregledala, ali so trditve v beli knjigi resnične. Voditelj opozicije Gaitskell je obžaloval, da komisija ni sestavljena iz parlamentarcev. iz Londona LONDON, 24. — Sovjetska delegacija, ki jo vodi tajnik KP SZ Mihail Suslov, je davi odpotovala z letalom iz Londona v Moskvo. Delegacija je bila deset dni v Angliji, kjer se je razgovar-jala s predstavniki vlade in laburistične opozicije. Pred odhodom je Suslov izjavil: »Upamo, da bo naš obisk v Veliki Britaniji prispeval k stalitvi ledu hladne vojne in da bodo oblaki vojne izginili za vedno z mednarodnega ob zorja. SZ meni, da je miroljubno sožitje med državami z različnim socialnim ustrojem mogoče in poglavitne važnosti.« Suslov je dalje dejal; »Ugotovili smo, da obstaja tudi v Angliji velika Želja po miru in sodelovanju s Sovjetsko zvezo, ge dalje moramo iskati in tudi najti skupni jezik, da rešimo mednarodna vprašanja.« «Svet a vojna* muslimanov KAIRO, 24. — Ulemi naj-starejje islamske univerze «E1 Azar« v Kairu so napovedali danes »sveto vojno« komunizmu na splošno in iraškim komunistom še posebej. Na sestanku, kateremu je predsedoval pomočnik rektorja Mohamed Nur El Hasan, so ulemi podprli napoved «svete vojne«, ki jo je sporočil pred dvema dnevoma rektor univerze šejk Mahmud Saliut. V izjavi, naslovljeni vsem muslimanom sveta so islamski voditelji obsodili komuniste in pozvali vse muslimane, naj po njih «udarijo, kjer koli so«. Končno so ulemi obsodili »anarhistične sile in sile a-teizma v Iraku« in so obljubili svojo podporo predsedniku Naserju pri njegovem »zgodovinskem stališču za o-brambo islama«. Iraški ulemi pa so pozvali •šejke kairske univerze «E1 A-zar«, naj ne dovolijo Naserju, da bi «izkoriščal vero v svoje namene«, V izjavi, ki jo je oddajal bagdadski radio, protestirajo iraški ulemi proti obtožbi o komunizmu in ateizmu na račun bagdadske vlade in dodajajo; »Vse informacije, ki jih glede tega širijo propagandisti v Kairu in Damasku, so lažne. V Mosulu niso demonstranti oskrunili korana. Prav tako ni res, da so v Iraku verniki preganjani. Nikoli nismo imeli toliko svobode kakor po proglasitvi republike.« Vrem« včeraj: Majvisja tempe-: ratuira dneva 15,1, najnlžja 9,9, zračni ' rak 1024,5, veter Severozahodnih 6 km, vlaga 77 odst.,' nebo eno desetino pooblačeno, morje mirno, temg>erstura morja 13 Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 25. m*« Minka Sonce vzide ob 6.01 in moj 18.23 Dolžina dneva UM-",« vzide ob 19.27 in zaton? 00’ T Jutri, ČETRTEK, 26. ®arU Maksim fL Partizani pred prizivnim porotnim sodiščem Sodišče sprejelo predlog Sinoči delen Lunin mrk za aeino oonovirev procesa ~r —*—» -——— —-—— -------------- Razlog: Zaslišati morajo še nekatere priče, med kate- rimi tudi poveljnika divizij «Earibuldi» in «0soppo 1 JL ’• 1 Včeraj^se Je pred Tržaškim PUZivmm jjgrotnim sodiščem začela razprava, 'u obravnava dogodpk iz fudpjega dneva vojne v mestu Pordenone v Furlaniji. Na razpravi so bili prisotni trije od petih obtožencev, in sicer bivša komandanta brigad Bruno Travani (Zambo) in Stanislav Badalič (Stanko) ter komandant garibaldinske divizije »Mario Mo-dotti« Ardito Fornasir (Ario). Ostala obtoženca — Leo Maliki (Mirko). ’«i je bil namestnik komisarja, in Bruno Fagot-to (Boris), ki je bil načelnik glavnega štaba — nista bila prisotna. Vse obtožence brani odv. Fortuna iz Vidma, ki jih je branil skupno z drugimi odvetniki že na prvi razpravi pred videmskim porotnim sodiščem, medtem ko predstavlja zasebno stranko bivši fašistični pravosodni minister republike Salo odv. Pietro Fi-senti. Predsednik sodišča dr. Palermo je ob začetku razprave najprej poudaril, da gre za resen proces, ki mora ugotoviti odgovornost obtožencev za smrt u črnosrajčnikov, ki s6 jih partizani ustrelili — po eni verziji iz maščevanja — po drugi strani pa, ker je to zahteval takratni vojaški položaj v Pordenonu. Podrobno je opisal okoliščine, v katerih je prišjo do ustrelitve omenjenih pripadnikov fašističnih črnih brigad, omenil je razsodbo porotnega sodišča, ki je decembra 1855 obsodilo Havani j a in Badaliča na 20 let ječe z odpustom kazni, ostale obtožence pa uprogtilo zaradi pg-manjkanja'dj)k*zQV, končno pa je navedel razloge obrambe, na osnovi katerih je za vseh pet ob»žencev zahtevala novo prizivno razpravo, do katare je tedaj tudi prišlo. Takoj po predsednikovem potočilu so podala svoje izjave obtoženi bivši partizani. Bruno Travani l^aipgo) je najprej poudaril, da ni storil nič drugega, kot da je izvršil ukaz svojega komandanta. Povedal je, da je bil ukaz pismen in da ni govora o kaki potvorbi, saj mu ga je poveljnik divizije Ario lastnoročno izročil. Omenil je, da se je v partizanskih vrstah boril 18 mesecev,! da je poznal nekatere kasneje ustreljene fašiste, saj so bili med njimi samo taki, ki so se aktivno borili proti partizanom in mučili nezaščiteno prebivalstvo. Povedal je še ,da je bilo v zaporih v Pordenonu zaprtih skupno kakih 100 fašistov in da jih niso izbrali na osnovi seznama (katerega fotografska kopija je priložena aktom), temveč da so bili med fašisti izbrani samo najhujši, za katere se je vedelo, da bi v primeru ponovnega vdora Nemcev izvajali represalije nad domačim prebivalstvom. Tudi Stanko Badalič je opisal, kako je prišlo do ustje-litve 11 črnosrajčnikov, pri čemer je naglasil, da so fašisti še dan prej po borbi s partizani pri Azzano Decimo vrgli z visokega mosta v plitvo vodo v borbi ranjene partizane. Zavrnil je nekatere obdolžit-ve, češ da je bila eksekucija že pripravljena in spet od-godena, da fašistom niso dovolili, da bi se pred smrtjo spovedali, in končno, da je agodba o motociklistu, ki naj bi prišel povedat, da se bližajo angleške čete, izmišljena. Najbolj zanimiva pa je bila izjava bivšega divizijskega po. veljnika, ki je dejal, da če Travani in Bradalič ne bi izvršila ukaza, ki ga je izdal za ustrelitev omenjenih fašistov, bi bila ustreljena onadva. Zato je tudi poudaril, da je bila obsodba porotnega sodišča v Vidmu zanj poniževalna, predvsem v svojstvu vojaškega poveljnika, saj sta bila s to obsodbo njegova podrejena obsojena na zaporno kazen, on pa oprpščgii, čeprav, le zaradi pomarijkarija dokažov. Ario je nato podrobno orisal vojaški položaj 30. aprila 1945 na desnem bregu Tilmenta. Tako je poudaril, da sta bili v najbližji okolici Pordenona dve nemški diviziji, med njima o- mogla utl#ti pot na sever. Zato je obstajal^ _ nevarnost, da se bo skušala'prebiti'skozi Pordenone, in prav zaradi tega je tudi 30. aprila 1945 popoldne zahteval od oficirja, ki je vodil angleško izvidnico, takojšnjo intervencijo zavezniških čet. Novost v njegovem pričevanju pa je bila ta, da je omenil ime partizana Fradia-vola, ki je po njegovem ukazu natipkal odlok o ustrelitvi. To je bit tudi edrn od razlogov, da je odv Fortuna po kratki prekinitvi razprave zahteval, naj sodišče delno obnovi proces. Naj se zasliši bivši partizan Fradiavolo, in drugič, naj sodišče ponovno zasliši glavna poveljnika divizij Gari. baldi in Osoppo Maria Lizzera in Silvana Silvanija ter poslanca Maria Bettolia, ki naj sodišču še enkrat prikažejo, kakšen je bil vojaški položaj v okolici Pordenona dne 30. a-prila 1945. Odvetnik Pisenti se je seveda temu uprl, prav tako tudi javni tožilec Visalli. Toda sodišče je po daljši razpravi sprejelo zahtevo obrambe, in sicer zaradi tega, ker je bila navedena nova priča in ker se sodišču zdi potrebno, da se še podrobneje seznani z vojaškim položajem ob dnevu ustrelitve omenjenih fašistov. Zato je sodišče z razsodbo odredilo delno obnovo procesa, katerega datum bo določen kasneje. Razsodba je zelo važna, predvsem zaradi tega, ker je porotno sodišče v Vidmu podvomilo v pristnost ukaza o ustrelitvi fašistov, češ dg je bjl ta ukaz ,m<*rda Dpolnjen šele kdaj kafsnjj|. Važna je tildi zaradi tega, ker se hoče prepričati o dejanskem vojaškem položaju, saj sfj tako tožilec jot zastopniki j zasebne stranke pred poroto v "Vidmu dokazovali, da jc t>fl položaj v Pordenonu normalen, da ni obstajata nobena* nevarno“st ponovnega nemškega vdora in da je trebš tbrej imeti za razlog ustrelitve samo maščevanje. Zato srno prepričani, da bo pričevanje glavnih poveljnikov partizanskih čet, ki so delovale na področju Furlanije, pripomoglo do razčiščenja, tako da bodo sedanji obtoženci dobili z novo razsodbo popolno zadoščenje. « » _ _ gov oče vratar, našel smrt pod .potniškim vlgkpm Benetke - Trst. Da gre za samomor ni nobenega dvoma, ker so v mladeničevi denarnic) našli nekaj listkov zvezka s pozdravi staršem, bratom in sestram. Saccone je šel do železniškega prehoda v bližini Ul. . , , , . ■ _ Moncolano s samomorilno ide- Prvi napovedal sončni mrk Ta- Sinoči smo tudi na našem področju lahko opazovali delen Lunin mrk, in sicer od 19. do približno 23. ure. Najbolj je bil mrk viden približno ob 21. uri. Lunin mrk nastane kadar pride Luna v senco, ki jo Zemlja meče v vsemirje. To se dogaja, kadar je polna luna in ko je Luna v sečnici ravnine svoje poti okoli Zemlje in ravnine ekliptike. Tudi Lunin mrk je lahko delen ali popoln. Sončni, kakor Lunin mrk je mogoče z računi predvideti za dolgo časa vnaprej ali določiti za nazaj. Prvi so znali vnaprej določiti datum mrka kitajski astronomi že pred 4000 leti. V Evropi pa je jo v glavi. Ko je opazil vlak je skočil z leve strani na tir in stekel drveči lokomotivi naproti. Strojevodja je fanta opazil in čeprav je potegnil za zavore, ni mogel preprečiti nesreče. Vlak je Sacconeja silovito podrl na tla in se u-stavil malo dalj: med tračnicami je ležalo negibno mladeničevo telo. Po zdravniški u-gotovitvi je bil fant na kraju mrtev. les, grški učenjak, pred našim štetjem. leta 585 Lažji potresni sunek Tržaški geofizični observatorij je včeraj ob 11,24 dopoldne zabeležil lažji potresni sunek. Potres je imel svoj epicenter okrog 340 km jugozahodno od Trsta in je dosegel četrto ali peto stopnjo. Včeraj na miljskem županstvu Nagrajeni vinogradniki razstave vin v Miljah (Koncertna sezona v »Verdiju* | Haydnovo «Stvarjenje» v odlični izvedbi Svečani izročitvi nagrad so prisostvovali najvišji predstavniki pokrajinske uprave Včeraj dopoldne ob 11.30 je bila v sejni dvorani miljskega županstva razdelitev nagrad vinogradnikom, ki so na razstavi vin ob miljskem karnevalu bili za svoja vina najbolje ocenjeni. Razdelitvi nagrad so prisostvovali predsednik pokrajinske uprave prof. Gre-goretti, miljski župan Pacco, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Corberi, nekateri pokrajinski svetovalci in številni drugi gosti. Prvo nagrado miljske občine (zlato kolajno) je prejela Ana Sergas, prvo nagrado Pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva Pietro De Angeli, prvo nagrado pokrajine pa Josip Škerjanc. Drugo nagrado milj. ske občine (srebrno medaljo) je prejel Giovanni Parovel, po dve drugi nagradi pokrajinske uprave pa sta dobila Anton Danes 24-urna stavka pekovskih delavcev Stavka je bila napovedana zaradi trmoglavosti delodajalcev, ki so zavrnili vse delavske predloge - Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe lesne industrije Samomorilni skok pod drveči vlak Malo pred 23. uro je komaj 21 let stari Giuseppe Saccone stanujoč v hiši IAGP v Ulici D'Alviano 19-1., kjer je nje- Danes od polnoči do polnoči je na tržaškem področju enotna stavka vseh pekovskih delavcev v znak protesta proti nepopustljivemu stališču delodajalcev, ki niso hoteli sprejeti njihovih zahtev. To so pekovski delavci sklenili že na svoji predvčerajšnji seji, ko so jim sindikalni predstavniki poročali o negativnem izidu pogajanj z delodajalci na uradu za delo. Na sinočnjem enotnem zborovanju pa so delavci potrdili ta svoj sklep in se pomenili o načinu borbe. Sindikalna predstavnika Ulieni od Delavske zbornice CG1L ter Fabrici od Delavske zbornice CISL sta delavcem podrobno poročala o pogajanjih z delodajalci in o splošnem sindikalnem vprašanju te stroke. Danes ob 9. uri pa se bodo stavkajoči pekovski delavci ponovno zbrali na enotnem zborovanju na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares. 2e nekaj dni je bilo jasno, da bo stavka neizogibna, ker so delodajalci trmasto odklanjali vse zahteve sindikalnih predstavnikov. Pred nekaj tedni pa delodajalci niso sploh hoteli slišati o pogajanjih na uradu za delo. Le po posredovanju urada za delo so se njihovi predstavniki u-deležili pogajanj, na katerih iiitiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitiiHitiiiiiii Neprevidna vozača Povozil je otroka in nesramno zbežal Pijan je z motornim kolesom zadel v tramvaj Zaradi prehitre in predvsem zelo drzne vožnje se je včeraj popoldne 50-letni Giorgio Zec-chin iz Ul. Santi zaletel 1 svojo vespo v nasproti vozeči tramvaj proge št. 3. Zecchin, s katerim se je vozil tudi 22-letni Alfredo Moimas iz Ul. Revoltella, je vozil kot bi se mu precej mudilo po Ul. Bat-tlsti ter je prehiteval vsa vozila, ki so vozila pred njim. Daleč pa ni prišel, ker je treščil v tramvaj in se zvrnil skupno s potnikom na tla. Oba so naložili na rešilni a v. to in ju odpeljali v bolnišnico, od koder so Moimasa po razkuženju prask po rokah in nogah od|Jovili, medtem ko so Zeophina ppsifiB aa *rtop*(jski oddelek. Ugotovili »o n» poleg vinjenosti, kar je morda kriyo, da je ^rišlp do nezgode, rgznj odrfmriein predvsem zlom fcjjuinicf, ’ zaradi, česar se bff njegovo zdravljenj« zavleklo za 40 dni. 21-letni Stellio Zuljcdi iz Ul. Antendrai pa «e je včeraj *go- daj popoldne zaletel z vespo^ katero je vozil proti Trgu na opazovalnem od- j-, ____________ ___ Valmaura, v 65-letno Emilijo klopna divizija »Herman Goe- | Furlani s Stare istrske ceste, ring*, ki si pri Magnagu ni | Furlanijevo so iz previdnosti umu, tiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiim .......................................................................................... sprejeli delku. Prometna nezgoda se je v zgodnjih popoldanskih urah pripetila tudi na križišču Ul. Torrebianca s Carduccijevo u-lico, katere žrtev je postala 7 let stara Marija Luisa Vocati iz Drevoreda XX. septembra. Dekletce je hotelo prekoračiti cesto, a tedaj jo je neki mladenič, ki je vozil motorno kolo, podrl na tla. Fant se je u-stavil, a takoj zatem se je oddaljil, še preden so prišli na kraj agenti cestne policije. Agenti so najprej odpeljali dekletce v bolnišnico, kjer so jo izročili v varstvo zdravnikom ortopedskega oddelka, ki so pnenja, da se bo moralo zdraviti- od 5 do 35 dni, nato pa so uvedli preiskavo, da i-dentificirajo motociklista, ki je nesramno zbešal. Ker so imeli številko evidenčne tablice v rokah, jim ni bilo težko ga najti, in' tako so fanta i-deiitificirali za 19-letnega Angela Triglaug iz Ul, Bonomea,, Motor so mu zaplenili, njega B6 69 prijavili sodišču pod ob. tožbo, da ni nudil pomoči in da je PO nezgodi zbežal. Fanta so izpustili na začasno svobodo. pa ni bilo mogoče doseči sporazuma. Kakor je znano, je bila v začetku tega meseca splošna stavka pekovskih delavcev po vsej državi, ker je prišlo do prekinitev pogajanj za novo delovno pogodbo. Na Tržaškem pa se pekovski delavci niso udeležili stavke, ker so bili ravno takrat razgovori za pogajanja na uradu za delo. Sindikalni predstavniki in delavci so torej pokazali- vso svojo dobro voljo; da bi se dogovorili in sporazumeli na miren način. Vso krivdo za stavko imajo torej delodajalci. Ze več časa pekovski delavci zahtevajo, da delodajalci spoštujejo zakonske predpise glede vajencev, delovnega urnika, letnih dopustov itd. Predlagali so tudi, da bi uredili vprašanje poenotenja plač in določitev maksimalne dnevne produkcije; delodajalci pa so vse te zahteve odbili in celo hoteli spremeniti dosedanji način plačevanja. Sindikat delavcev lesne industrije sporoča, da so se 17. in 1«. t. m. začela v Rimu pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, toda brez uspeha, zaradi česar se bodo predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij ponovno sestali 2. aprila. Delodajalci so izjavili, da ne morejo sprejeti zahtev delavcev, ker jim to ne dovoljujejo sedanje razmere lesne industrije. Sindikati pa so ta opravičila ovrgli in poudarili svoje zahteve po izboljšanju prejemkov in delovnih pogojev. Spričo vsega tega, je nujno potrebno, da so vsi delavci pripravljeni na sindikalno borbo za zaščito svojih pravic. Omenjeni sindikat organizira v ta namen v petek zborovanje delavcev lesne industrije, ki bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares ob 18. uri. Sindikalni predstavniki bodo poročali delavcem o sedanjih razmerah in pogajanjih za sklenitev nove delovne pogod. be. Včeraj bi moral biti na u-radu za delo zaključni sestanek med delodajalci in sindikalnimi predstavniki trgovskih uslužbencev, pa so ga prenesli na danes, ker so delodajalci izjavili, da morajo še proučiti zahteve sindikatov in se dogovoriti glede odgovora na te zahteve. Kakor je znano, so se pogajanja z delodajalci zavlačevala kar tri mesece in nato so bila prekinjena zaradi odklonilnega stališča delodajalcev, ki niso samo odbili vse zahteve po izboljšanju delovnih pogojev in zvišanjih prejemkov, ampak so celo izrazili namen dekl asirati nekatere uslužbence, odpraviti pol dneva praznika za pust. poslabšati predpise v primeru bolezni in znižati odstotek poviška za nadurno delo. Delodajalci bi tudi hoteli upoštevati le določila vsedržavne delovne pogodbe, ne pa skleniti dopolnilno krajevno delovno pogodbo, ki bi delavcem zagotovila nekatere izboljšave. Med drugim gre tudi za povišanje plač, saj delavci te stroke niso bili deležni poviškov že nekaj let. Popolnoma naravno je torej, da so prizadeti delavci in 0-be sindikalni organizaciji sklenili nadaljevati svojo borbo, če delodajalci ne bodo sprejeli njihovih upravičenih zahtev. «»■ ------- Skupščina tržaške sekcije radikalov Je Na skupščini tržaške sekci-radikalov so poročali delegati, ki so prisostvovali prvemu vsedržavnemu kongresu stranke (Pesante, Tiberini, Fonda-Savio, Radetti in Mosca-ti) o delu kongresa in o zaključkih, ki jih izraža zaključna resolucija. V tej je radikalna stranka podčrtala aktualnost svoje politične funkcije v okviru laične in demokratične levice. S posebnim zanimanjem so sprejeli na znanje pozdrave in govore poslanca De Martina od PSI, poslancev Reale in La Malfe od PRI in poslanca Za-gari j a od MUIS. Med debato, ki je sledila poročilom, so ugotovili enotne poglede glede politične linije, ki jo je sprejela stranka na kongresu. Sklenili so okrepiti delovanje sekcije in med drugim so sklenili sklicati vsakih petnajst dni skupščine članov in simpatizerjev, na katerih bodo obravnavali najvažnejša vsedržavna in lokalna vprašanja. Škerjanc in Antonio Nocet. Poleg tega so bile razdeljene tudi bronaste medalje, ki so jih prejeli Emilio Zecchini, dr. Umberto Chi/iaco Giuseppe Zecchin in Benjamin Pečar. S četrto nagrado pa so bili nagrajeni , Valter Falzari in Rok Cač. Pred razdelitvijo nagrad je goste in vinogradnike pozdravil miljski župan Pacco, ki je v kratkem nagovoru poudaril pomen sedaj že tradicionalne razstave vin v Miljah, ki. jo prirejajo vsako leto ob miljskem karnevalu. Kratek govor je imel tudi predsednik pokrajine prof. Gregoretti, medtem ko je načelnik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva govoril predvsem o vlogi vinogradništva na našem področju ter omenil tudi razstavo vin v Butriu prihodnjega maja, na kateri bodo razstavljali tudi vinogradniki iz Miljskih hribov. Končno naj še poudarimo velik uspeh miljske razstave vin, ki doživlja iz leta v leto večje priznanje. Razstava ni pomembna samo zaradi tega, ker propagira konzum vin iz Miljskih hribov, temveč tudi zaradi tega, ker spodbuja vinogradnike, da uvajajo v vinogradništvo vsa moderna načela sodobne trtoreje in kletarstva. «»-------- Kljub starosti je hotela biti mlada Prazniki se bližajo, si je mislila 69 let stara Berta Mul-ler por. Zulliani iz Ul. Ma-donna del Mare, in je bilo treba zato očistiti stanovanje. Kljub starosti je ženska kar gibčna in se ne ustraši nobenega dela. Včeraj zjutraj je postavila stol na mizo in stopila nanj. Komaj j« nekajkrat pobrisala s krpo po napi, je izgubila ravnotežje in je padla na tla. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Ko smo včeraj zvečer v gledališču »Verdi* poslušali Hagdnovo »Stvarjenje«, smo pač imeli občutek, da je ta glasba vredna, da jo slišimo tudi izven takih priložnostnih časov, kot je n, pr, 150-letnica Hagdnove smrti, y počastitev te obletnice je bil namreč včerajšnji koncert v izvedbi komornega zbora dunajske glasbene akademije (Wiener Akademie - Kammerchor) in orkestra Tržaške filharmonije. Zbor, ki ga sestavljajo študentje glasbene akademije, je zelo dobro vlit in v glasovih izenačen. Predvsem pa se mu pozna precizna izšolanost. Vsi pevci pa so še zelo mladi, kar se pozna v tem, da posamezni glasovi še nimajo zadostne izrazitosti. Mladi so tudi solisti; njih glasovi niso obsežni, vendar pa prijetni. Tako je bil sopran Elisabethe Tho-mann večkrat poln miline, ki je prišla prav lepo do izraza zlasti v ariji v začetku drugega dela. Prekrasen je bil tudi duet basa (Karl Neugebauer) in soprana (Adam in Eva) pred koncem tretjega dela. Tenorski part je pel Kurt Equi-luz. Profesor dunajske glasbene akademije in obenem dirigent zbora Thomas Christian David je z veliko sigurnostjo vodil orkester, zbor in soliste. Odlični Tržaški filharmonični orkester mu je igral, kakor je hotel. Lahko rečemo, da smo prisostvovali solidni, celo izvrstni izvedbi Haydnovega dela, ki je pred 160 leti v dunajskem Burgtheatru doživelo svojo prvo javno izvedbo, Ta datum (17. marec 1799) je zelo pomemben, saj je bilo prav «Stvarjenje» tisto delo, ki je na koncertu združilo poleg a-ristokrato v tudi meščane in ljudstvo, Dunajčane je novo delo tako navdušilo in pritegnilo, da so celo pozabili na tegobe tedanjih političnih in vojnih dogodkov. «Stelvio» odplula na otvoritveno vožnjo Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja «Stelvio», ki ima 4350 ton, na otvoritveno vožnjo na redni progi proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu. To je druga od treh enakih ladij pomorske družbe «A-driatica*. Illllllilllllllllllllllf lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlltllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII Žalostni konec moža brez družine Našli so ga na dvorišču premraženega in v zadnjih zdihljajih Kap ga je zadela v mizarski delavnici - Poskus samomora Razdeljevanje zimske podpore brezposelnim Pokrajinski odbor za zimsko pomoč je na svoji včerajšnji seji odločil, da se te dni začne tretje razdeljevanje zimske podpore brezposelnim. Do sedaj so v Trstu in okoliških občinah razdelili skupno 74,524.139 lir podpore brezpo-gelnim delavcem; v tretjem roku pa bodo razdelili 16 milijonov lir, in to 2422 družinam brezposelnih delavcev. Zimsko podporo bodo dali tudi potrebnim ribičem, in sicer vsakemu po 3500 ali 4000 lir v skupnem znesku 1,100.000 lir. Nesreči na delu Dolci o svojem delov Danilo Dolci je včeraj pri-1 Kot primer svojega dela je vabil izredno številno poslu- navedel obsežno proučitev so-šalstvo, ko je govoril v pro- cialno • gospodarskega poloza-štorih kulturnega krožka o ja v Partenicu, kjer svojem delovanju na Siciliji. Bil je hladen, zadržan in do skrajnosti stvaren ter je vsako trditev in ugotovitev podprl s številnimi dokazi in primeri. Prav iz govorice teh stvarnih podatkov je pred poslušalci naravnost kričeče zadihala stvarnost zaostalega področja, kjer se je v resnici »ustavil Kristus«. Dolci je kot priznan pisatelj ugotovil, da se mora približati preprostemu človeku in mu pomagati ne z besedičenjem, temveč z dejstvi, z vzgledom. Tako je najprej pričel sam, nato pa si je postopno zagotovil pomoč vedno šte-vilnejših prijateljev tako, da sedaj razvija obsežno delo ob finančni in delovni pomoči raznih skupin, ki delujejo v nekaterih večjih italijanskih mestih in v inozemstvu, kjer je Dolčijevn delo bolj znano kot v Italiji, so ugotovili, da živi 66 tisoč oseb, da obstaja okoli 51 tisoč ha orne zemlje, da je preko 10 tisoč oseb vpisanih v spiske revnih in da izgube po nepotrebnem letno preko milijon delovnih dni. Na celotnem področju so strahotne socialne razmere, nezaposlenost, saj ljudje delajo komaj polovico leta. Vendar pa je ta znanstveno izvedena proučitev i-stočasno tudi dokazala, da obstajajo objektivni pogoji za polno zaposlitev. Nemogoče pa je napraviti kar koli, če se ljudi same ne zbudi, saj kmetje ne poznajo niti uporabe naravnega gnoja, o u-metnem pa še nikoli niso slišali. V tem okolju je Dolci ustanovil skupine, ki delujejo na raznih področjih in katere sestavlja kmetijski strokovnjak, ki jim pomagajo strokovnjaki iza socialne vede. Skupine se ukvarjajo s konkretnimi vprašanji in v prvi vrsti z umetnim namakanjem, ki je na celotnem področju bistvenega pomena, vendar pri tem skrbno pazijo, da proučujejo in rešujejo vsa vprašanja skupno z ljudmi, ki jih neposredno zadevajo. V tej zvezi so izredno značilne njegove besede, ki dobro odražajo bistvo celotnega gibanja, ki je zvezano z imenom tržaškega pisatelja Danila Dolcija; «Nas zanimajo, in to zelo zanimajo, jezovi. Toda zanima nas predvsem, da ljudje uvidijo, da se stvari lahko spremene, da ne bodo ostale večno enake«. Zelo obsežno je govoril o potrebi, naravnost nujnosti planskega dela, ker je po Siciliji preveč novih in lepo zgrajenih naselij, ki so prazna, ker manjka to ali ono, da ne morejo vršiti funkcije, za katero so bila zgrajena, kar velja tudi za številne vodovodne naprave, jezove in po- dobno. Vendar pa prav pri tem vprašanju tiči tudi določena omejenost celotne pobude, ki sloni na humanističnih načelih. Ni namreč možno stvarno planiranje, ki mora biti nujno kompleksno (in torej mora vsklajevati celotno delovanje neke družbe), če niso razbiti privilegiji privatne pobude in se izpremembe ne vrše na določenih pozicijah sile. Skratka, osnovno je še vedno vprašanje oblasti. Tega vprašanja se je pisatelj dotaknil le obrobno in dejal, da nikakor ne morejo brezpogojno sodelovati z o-blastjo, ki je sicer na določenih področjih napravila koristne stvari. Vendar pa morajo biti zelo oprezni in je v tej zvezi navedel primer ravnatelja ustanove ERAS (u-stanova za izvajanje agrarne reforme), ki je kupoval zemljišča po 400, a jih ie prodajal po 300 in so bile torej v zvezi s to ustanovo izvedene velike malverzacije. Malo je manjkalo, da ni nekaj isker povzročilo včeraj zvečer pravcati požar v u-pravnih prostorih ladjedelnice CRDA. Manjkalo je nekaj minut do 20. ure, ko je 29-letna Nerina Ellero s Sprehajališča sv. Andreja 23 začela čistiti urade. Ko je mlada čistilka vtaknila stikalo električnega sesalca za prah, se je precej zaiskrilo. Nekaj isker je padlo v tekočo voščenico, s katero je hotela namazati parkete, in takoj zatem je bil lonec s tekočino v plamenih. Plamen je zajel čistilko in tudi 44-letnega čuvaja Gaeta-na Lo Nigra iz Ul. della Valle, ki je hotel pomagati ženski pri gašenju. Oba so odpeljali z gasilskim avtom v bolnišnico, kjer so jima nudili vso potrebno pomoč, da bi jima olajšali bolečine zaradi opeklin po rokah. Po nudeni zdravniški pomoči so oba odslovili, čistilko s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh, čuvaja pa v 15 ali 20. Danteju Canzianiju od Sv. M. M. Spodnje pa je med delom pri gradnji hiše v Ulici Baiamonti padla na glavo z vi. šine štirih metrov opeka. Uda. rec je bil tako silovit, da se je delavec zrušil na tla. Z delodajalčevim avtom je moral v bolnišnico, kjer bo o-stal kakih 10 dni na II. kirurškem oddelku. Smrt je včeraj rešila vseh skrbi Viktorja Cleva od Sv. M.M. Spodnje 1524, ki je tako na tragični način končal svoje nesrečno, žalostno in skoraj nomadsko življenje. Odkar je živel ločeno od žene, ki stanuje z edino hčerko, ni imel mož več svoje strehe. Prenočeval je kjerkoli je našel kak prostor, kamor je lahko položil svojo glavo in se zleknil. Tako mu je bil vsak prostor dober: kadar je bila slabo vreme, je zaspal v vežah ali v hlevih, ob lepih vremenih pa mu je nebo nadomeščalo streho. je prihajal plin. Plin so takoj zaprli in prezračili sobo v pričakovanju bolničarjev Rdečega križa, ki so Giorgettijevo odpeljali v bolnišnico. Tu so jo poslali na II. zdravniški oddelek, kjer so ji nudili vso potrebno pomoč, dokler se ni njeno stanje nekoliko izboljšalo .Ce ne bo posledic, bi morala Giorgettijeva, ki je hotela prostovoljno v smrt, okrevati v 10 ali v najslabšem primeru v 20 dneh. OD VČERAJ DO DANES SNG v TRSTU GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V ponedeljek 30. marca ob 17. uri in ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« WILLIAM FAULKNER REQUIEM ZA VLAČUGO Prevod JANKO MODER Režija BALBINA BAT-TELiNO - BARANOVIC Inscenacija NIKO MATUL Osebe: Temple Drake -Štefanija Drolčeva; Nan-cy Mannigoe - Vika Grilova; Stevens - Jože Zupan; Gowan Stevens -Miha Baloh; Guverner -France Presetnik; Pete -Leopold Bibič; Tubbs -Laci Cigoj Predstava v krogu Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V nedeljo 29. t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU MARIJA HOLKOVA PEPELKA glasba, II. pm* žena; 18.20 Glasb« p, ‘ ja; 18.45 Obzorja; 1»-* Marjana Dorlej, ka Cvetežar in 40 fr?* 19.30-22 15 Prenos RL’„7 Martin: Mala simfonij«. SLOVENIJA,, — 2124 327.1 ».A«'**1* 17.00, 'S Poročila: 5.00. 10.00, 13.ro, 15.00. 22 00 . 22.55 cvnbodtl 5 8.05 Naši Na vrtiljaku za &’00 Jezikovni 1 seph Haydn: Sim‘foniLJ,V Ls-molu; 9.40 Pet pesmico; 9.45 Kotiček p IjuDiieijc glasbe; 0A0 ke do popevke: ina; U® turnov Friderika jj Glasbene razgledni^ ‘ A dijska šola za višjo Vatrosiav Lisinski: etijsici 6 v D-duru; 12-15 sveti - Ing. Janez prave ^ „1^1 nikov: 12.25 P spremil javi h arm°^1^»aroWl,J iz Mozartove °Pe,re o Zbor J ščal»; “13.30'' Nastopa^f Zagreb: 13.45 Igra orM*”^ I Dumont; 14.05 earl srednjo stopnjo; 14» ^ |»l Weber: Koncert zaJU*" jpM kester; 15.40 Novost jil polici; 16.00 Kpn*8** 17.10 Sestanek ob PU" ’ ^ 'f* sambel narodnih železničarskega kul“» ; škega društva «Br»W jj st.vo» iz Subotice. kronika; 18.15 sw mentalni ansambel «.jjj slovenskih avtorje'', -.j#n siovenskin a Jelka Cvetežar; 20.00 c bon: Vrtinec, poj kah; 22.15 S poPevXf*S*k*l<- 23.10 Nočni komor m* televizij 14.00 Šolska if», *$!»; K za otroke; 18.30 P° -mr«*** FJatonovi »Dialogi*^ pofOv-sodba Sokrata; «0» ^ prr 2) 00 «11 Mattatore«, "H ut* na delu; 22.35 DvoW>) £oO 1» kaplje krvi, povest, ročila. v jvGOS^Jt * 18.00 Pionirski _ grad; 19.00 Oddajaj* ^ fr dom — Beograd; 20-i? mk — Beograd; ‘»•‘Z drJm** «Tuje dete*, prenos 14 gledališča — Beograd- Excelsior 16.00 Stevvard, S. '7r*c7, Fenlce. 16.00: «Steza Heflin, T. Hunt er. Cinemascope.^ #zenSke t. Nazionale. 16.00: «Zecajs»rl)ulii: botne*. Jacquehne », pr lene Demonget r »r ITuctmo-nAAlor ..z m ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO V Ul. Roma 15-11. Odprta bo vsak dan do 28. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. ( KA/.HA OBVKKTH.A ) Narodna In študijska knjižnica v Trstu opozarja na izredno zanimivo in pomembno predavanje, ki ga priredi v sredo 1 aprila t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma 15-11. z naslovom «Bizantinska Istra«. Predaval bo dr. Jadran Ferluga, univerzitetni profesor filozofske fakultete v Beogradu, naš rojak, sin znanega tržaškega odvetnika Karla Ferlu-g«. Svoja izvajanja bo spremljal s projskcijami. Zaradi nerodnega Padea._ v stanovanju, do česar je prišlo predvčerajšnjim zvečer, si je 74-letna Amalija Maniago por. Slama iz Ul. Media zlomila več reber in se udarila po raznih delih telesa. Včeraj so priletno žensko pripeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na II. kirurškem oddelku. Kakor kaže je moral svojo zadnjo noč prespati na prostem. Vreme sicer ni bilo u-godno, a morda zaradi zavži-tega vina ni čutil hlada. Dejstvo je, da so ga včeraj ob zori našli stisnjenega in tresočega v zadnjih zdihljajih. Ležal je na dvorišču hiše s številko 1525 in je komaj slišno ječal. Nekdo od stanovalcev, ki je moral zgodaj na delp, ga je opazil na tleh i-n je o tem takoj obvestil policijo. Takoj zatem so poklicali bolničarje Rdečega križa, ki so Clevo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga malo pred 7. uro sprejeli, s pridržano prognozo, na I. zdravniškem oddelku. Kljub pomoči pa je mož uro kasneje izdihnil. Truplo pokojnika so kasneje prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo o-stalo na razpolago sodnim oblastem. V prvih popoldanskih urah so pripeljali v mrtvašnico tudi truplo 50-letnega Giuseppa Chiaruttinija iz Scala Santa, katerega so že mrtvega pripeljali s taksijem v bolnišnico. Zdravnik je podpisal potrdilo o smrti, vendar vzrokov ni mogel navesti. Nekaj ur kasneje se je zglasila na uradu javne varnosti v bolnišnici hčerka Chiarot-tinijeve sostanovalke, ki je pojasnila vzroke smrti. Chtarut-tini je popoldne delal v svoji mizarski delavnici v Ul. Pondares 2l. Iznenada pa mu je postalo slabo in se je zgrudil na tla, odkoder se ni več dvigj nil. Ni izključeno, da je mož umrl zaradi srčne kapi. Na srečo ima 32-letna Elisa Kante por. Giorgetti z Reške ceste dober vonj. In s tem je včeraj dopoldne rešila svoji tašči življenje. Giorgettijeva se je okoli 10.30 vračalu po stopnicah domov, ko je zavohala zoprn vonj po gorilnem plinu, ženska se je obračala in gledala odkod prihaja smrad in ko je spoznala, da uhaja iz stanovanja njene tašče Julije Turk, je nemudoma prosila stanovalce hiše za pomoč. Ključev taščinega stanovanja ni imela in tako je morala, s pomočjo drugih oseb, vlomiti vrata. Vsi prostori stanovanja so bili polni plina. Največ pa ga je bilo v tsŠČini spalnici, kjer je Giorgettijeva ležala že nezavestna na postelji nedaleč od gumijaste cevi, iz katere ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. marca 1959 se je v Trsmi rodilo 12 otrok, umrlo je 13 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: električaT Renato Prano in gospodinja Licia Godign«, slaščičar Bruno Segulin in natgkarlc« Giacombna Lotii. UMRLI SO: 7t-letni Adolfo Ma. rion, 80-1 etn a Beatrice Gortan vd Paderni, »6.1 etn a Glovanna Flego —1 Cerovftz, 91-letni Matija Ku- vd pec, 86-letna Pia Gambini vd An. tonlni, ‘ 65-T‘etnl Alberto Cubf, 74-letnj E ar ico ferraresa, 73-letna Maria Metidizza vd. Argenti, 81-Jetni Giuseppe Cavalli, 57-letna Antonia Dellaivalle por. Bremec, 5i-ietna Katarina Ljubičlč por. Pizzudlch, 62-letna Maria Piber- ger por. Tomasi, 51-lefcnl Vlttorio Cleva. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. Revoltella 42; Depangher, Ul. San Gtusto 1; Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; Zanettl Testa d’oro. Ul, Mazzini 43; dr, Miam, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. ■ «»- Valute Milan | Rim Zlati funt 5950 — 6200 — Marengo 4550 — 4700,— Dolar . . 617 — 621 — Frank franc 123.— 126 — Frank švlc. . . 143.— 144.75 Sterlmg 1725.— 1750 — Dinar 83,— 87,— Šiling 24.- 24 50 Zlato .... 704,— 706 — Zah. n. marka 148.75 149.75 Danes, sreda 25, marca ob 18. url. bo v društvenih prostorih PD «Ivan Cankar« v Ulici Montecohi 6-1V. telovadba za moško deco pod vodstvom telovadnega učitelja. žciic Eastmancolor. Mia cs: 16.00. cev«, G Coopek’znice Technicolor. lzl V. Mature, E. Stew . Capitol. 15.30: *L« Hm« a rjardn^i dr da«, A. Gardner Zadnji dan. »H1 Astra 'Roiano. t bitja«, E. ,i«Č' Italia lfi 00: «QUV- P. Italia. 16.00: P.jj&f Tavlor, D. Kerr Moderno! 16.00: »Ai P . - Moderno. 16 00. « ^ D. Wayne G _E fy/cX^ff S. Marco. 16.00. J, Tokiu«, R. Wa*n®r' jfž technicolor. /,il,ar.si* 1 Savona. 16.00: «cJlcy, m*, C. Sevilla, c.,rovi , a) Vi£,e- 160?i mS&sj4*’? Ericson, M. B1*1s00: *j, « tr.npto, J * RADIO SREDA, 28. marca 1959 RADIO TRST A Vittorio Veneto- ‘velJj, . ki je dvakrat «1 »P wart, K. Novak. ^ Belvedere. '5J°nicolor. Ridgeu«, t^ojJaSnP ffT Marconi. 16.00: -noll** i Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s ilovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba prošnje za u-sposobljenostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. a-prila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. » • » Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba ptošnje za usposoblje-nostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. aprila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. 7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez- obvez.no, drobiž od vsepovsod in «2ena in <*om»: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Annando Sciascia; 13,30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Rahmaninov: Kon- cert št. 3 v d-molu, opur 30; 18.45 Folklorni orkester Srečko Dražil; 19.00 Zdravsi vena oddaja; 19.20 Pestra glrsba; 26.00 Šport; 20.30 Album priljubljenih melodij; 21.00 »Brezčastneži«, igra v treh dejanjih; nato pevci lahke glasbe; 22.40 Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita; 2300 Zasedbi Baron Elllot in Max Kaminsky; 23.30 NočrU ples TRST 12.10 Tretja stran; 17.30 Nekaj odlomkov iz opere «8occaccio», .grajo tržaški tamburaši; 18.00 Pevski, zbori iz raznih dežel; 19.00 Gino Conte in njegov orkester; 2100 Koncert kvarteta Vegh. 11. PROGRAM 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Giasba in zanimivosti iz vsega sveta; 21.00 Cilj prvakov — Ekipno prvenstvo znanih pevk in pevcev; 22.00 »Ce. trti prihaja«, radijska igra; 22.45 Prsmi z zadnjega festivala v San-remu. RADIO KOPER Poročil* v italijanščini: 12.30 17 13, 19.15 22 30. Foročlla v slov.: 7.30, 13.30, 15.00. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.03 Prenos RL; 12,03 Opoldanski koktajl; 12.50 Operna glasba; 13.15 Ob 40-letrilci KPJ; 13.40 Kmetij-skl nasveti: 13,45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Narodni odmevi; 15.4ft-16.00 Prenos RL; 16.00 Igra sekstet Lesjak; 16.15 Otroški kotiček; 16.45 Ritmi , in pesmi; G. 'pečk, G. Ga^- Kl Jf Novo cine. r sam «, W N jrft a r!®1 / Odeon. 16.00: ^ r zije«. reKO’1 Radio 16.00: »Za l*uu>. iov” - phy, L. Bettge* K.eov-JjSrJ Verdi: »Nagajivi PISANICE .«> • ’ S katerimi,.. velikonočhi^^e* 'J . vam nU^^dr>> , ZAHVAL A Toplo se zahvaljujemo vsem čustvovali ob bridki izgubi naše stare matere i $ t K f ki *® V‘* drage JOŽEFE DANEV roj i. Prav srčna hvala preč. g. žuFn.’ - g zboru, darovalcem cvetja in vsem, hi * ti adnji P** gali In pokojnico spremili na za ii#1: Žalujoči drg*N Kontovel, Prosek, DANEV i" 25.3.1959. ' '"f >‘ , -'/■ /' ; l ■ hčerka umetnik SI^ski dnevnik 25. marca 1359 NOVA ODKRITJA O FINANČNEM ŠKANDALU V MILANU Neuresničena vzrok Grassijevega stečaja Milanski zlatar je pripravil načrte za izsuševalna in izboljševalna dela v Comacchiu, ker je upal na državni prispevek - Vse pa mu je spodletelo Bivši voditelj KP Danske ustanovil novo stranko Jeliču prisPela v Rim princesa Soraya. Na £ tndne'ampino Jo je čakalo okoli dve sto novinarjev. ■ ** «n» > n^eno ime postaja sedaj še posebno zanimivo, prin va izločenkan namerava poročiti z rim- m°ndo £ - Raimondom Orsinijem. Na sliki Soraya in °rsini na neki zabavi v Muenchenu pred nekaj tedni. Pretekli teden smo pisali o velikem finančnem škandalu v Milanu, ki se ,ie končal s> stečajem zlatarja Romola Grassija. Omenili smo tudi nekatere njegove špekulacije v zvezi z bonifikacijo dolin Comacchio v Emiliji. Danes se bomo pa obširneje zadržali pri Grassijevih načrtih Ni še znano, ali bo sodstvo poglobilo preiskavo v zvezi z velikim finančnim škandalom in z njegovo resnostjo. Toda že sedaj je jasno, da ni bil Grassi ne norec ne pustolovec, marveč posloven človek, ki je delal svoje načrte na podlagi obljub določenih vlad-Dih kfogov v okviru določene politične usmeritve. Vse to je dokazano z dokumenti, ki potrjujejo tudi obstoj političnega ozadja. Razen tega so sedaj tudi v teku poskusi, da bi čimbolj zmanjšali pomen fi-načnega poloma milanskega zlatarja. Njegovi pravni zastopniki so najprej objavili seznam Grassijevih upnikov, ki ga je mož sam sestavil. Sedaj pa skušajo postaviti res- ničnost dokumenta v dvom, češ da številke o primanjkljaju niso popolnoma v skladu s stvarnostjo. Milansko sodišče je po napovedi stečaja Grassijeve družbe proglasilo tudi stečaj Grassija samega. Razen tega pa so izdali za Grassijem tudi zaporno povelje zaradi podpisovanja čekov brez kritja. Doslej tudi ni bilo dovolj jasno, kaj je sploh povzročilo polom Grassijeve družbe. Govorilo se je le na splošno o neki družbi za bonifikacijo južnih dolin Comacchia, ni se pa vedelo, kakšno vlogo je imela ta družba pri Grassijevem stečaju. Domnevali so le, aa so obstajali izboljševalni načrti, l.i ro sloneli na obljubah vladnih osebnosti; za te hipoteze pa ni bilo nobene dokumentacije. Sedaj pa je že jasne, da je Grassi v zadnjih dveh letih zbral velike vsote denarja, izkoriščajoč prav obstoj omenjene družbe in načrtov za osuševalna dela v Južnih dolinah Comacchia. Grassijevi načrti pa so bili v skladu s politično usmeritvijo nekaterih ministrov in voditeljev krščanske demokracije, ki so bili vedno usmerjeni v desno in ki so vedno zagovarjali liberalizem v gospodarstvu. Družba za osuševanje juž-rih dolin Comacchia, katere večino delnic je pred tremi leti kupil Grassi z nekaj milijoni lir je trdila, da je lastnica 7 tisoč ha ribnikov na področju, ki ga omejuje jez, ki veže romagnolsko obalo z obširnim bonificiranim ozemljem, na katerem ie arheološko področje Spina. Gre za navidezno lastninsko pravico, ki jč je družba pred 40 leti odkupila od nekaterih aristokratov v padski delti, ki so odstopili pravice, katerih sploh niso imeli. Romolo Grassi se je začel aktivno ukvarjati s to zadevo spomladi 1957, ko je parlament odobril zakonski odlok Št. 200, ki ga je predložil minister Colombo v zvezi z bonifikacijo omenjenega področja. S tem odlokom je vlada določila 20 milijard lir za o-suševanje in izboljševalna de- OB 2. OBLETNICI USTANOVITVE SAMOSTOJNE DRŽAVE - GANE Afričani vse Afrike so na pobodu ‘Sni je sile, ki b ustavila» Mlada država in njen predsednik močna privlačna sila za ostale dežele * : • * « .* f ■m ;: ' 7 0stah Zahod-Idr Kvarne Nkrumah, ki je bil Ho poznala evrop-1 vzgojen na univerzi Lincoln J m . aciJO .. T-»_; 1_;;; u ‘h Clje° Več kakor tri 'ho*.1,1 boli , !mela mnogo U§r 1 sS a letoma ie imenova- kot prert w Preden se Sm obal Si» ,6te<*na ‘u bila naP ltanska ko-*' ta ^Sod S° tU(ii tukaj, VeznjPredek * * ^r‘ki, ovira- * S: ifii neloei-iive - Cfy.“v»ija. ’ Praznoverje &«a so° oT"61' tol>ko be-,>,n/ oviran vsakQ Ce so t.ia Otora c-.1 zaP°vedova-' “‘'»isti M* «*«1 temu !tvom1 v kaznovan ali- s smrtjo, ,f najde med človeštva, toda dobro u-: najbolj a ne po-Carovnija je j,,0 teh zavez-*geiu-ki 0ve.r.ie in vzdr-Ptoč. Gorje pu- -v an bi si drzni-7 ^^ovaževati ■' ln čarov-v>mi,. a čarovnikov >vni * , kaznovala. Ofori vth°Vn"‘teno kaznovala, rpal P.° aWine m°č ‘h ugled kot bratovščine pa račun Gane v Pensilvaniji, je v pičlih 15 mesecih premagal nasprotstvo dveh najmočnejših vladarjev Asantehene in Ofori Ata in spremenil državo, ki ima šest glavnih plemen, tri vere in 63 dialektov, v neodvisno parlamentarno demokracijo. Narod mu je iz hvaležnosti postavil spomenik pred parlamentom v Akri, ki predstavlja njega samega v dvakratni naravni velikosti, pod spomenikom so vklesane tele besede: «Iščite najprej politično kraljestvo*. Uspeh, ki ga je dosegel dr. Nkrumah, nima primere v zgodovini Afrike. Ko se je država osamosvojila, je bilo nevarno, da bo izbruhnila državljanska vojna. Pleme As-honti, ki se nahaja v sredini med Fanti, Eve in severnimi siromašnimi piemeni, je ustanovilo svoje kraljestvo že leta 1679, a Britanci so ga premagali šele po sedmih vojnah leta 1901. Vladar tega plemena Asantehene se je hotel s svojim plemenom odcepiti td Gane. Danes pa Asantehene na vso moč občuduje dr. Nkrumaha. Moč vladarjev je zlomljena in Gana je združena v ogromni večini, ki jo ima stranka o’r. Nkrumaha. Delegati političnih organizacij iz vse Afrike se zbirajo v Akri za pogovore o medsebojni 'pomočj in skupnem stališču proti beli dominaciji. Mednarodni po- litični promet v Akro in iz nje predstavlja lep priliv de-viz. Zaradi dobre zemlje, velike proizvodnje kakaa ih gozdov z dragocenim lesom, pripada Gana k najbogatejšim delom Afrike. Celo zaboji ža brezalkoholne pijače so V Gani iz dragega mahagonija, ki ga uporabljajo kot navaden les. Dr. Nkrumah je gospodar v svojem lastnem domu, a Gana je trden otok v nemimi Afriki. Pravkar gradijo mednarodno radiooddajno postajo, ki bo dovolj močna za vso A-frjko. Drug načrt za razvoj dežele je gospodarsko odlično zasnovan. Predvideva 350 milijonov investicij v petih letih; 100 milijonov za hidro-elekfrični razvoj, 125 milijonov za najnujnejše stvari. Načrt vabi zasebne investitorje, prijateljske države in svetovno banko. Gana dr. Nkrumaha bo danes bolj uspešno pritegnila tuj denar, kake? drugi deli Afrike, ker se konsti-tncionalno spreminja k centralizaciji. Ko je človekova zavest postala činitelj v evoluciji naravnega sveta, se je človeška evolucija razvijala v smeri, ki jo je uvedla narava; borba za obstanek je odločala usodo ljudi. Močnejši je zmaga'.. Človeška zgodovina je bila tako dolgo poročilo o vojni. Takšna je bila naravna človeška evolucija. Dr. Nkruma-hu se je porodila ideja za nov način evolucije. Usoda Afrike j »ta se kar nenapovedano zaročila nemška filmska igralka znane nemške filmske umetnice Magde Schneider, in mladi Alain Delon, ki je po daljših pustolovskih izkušnjah kar filmu in se v kratkem povzpel med zelo znane in veliko obe-tamcaskega filma. Na sliki zaročenca takoj po zaroki, ki sta Jo opravila o ožjem krogu K Luganu. je bila, da so njeni prebivalci vedno sovražili svoje sosede in so jih skušali ujiiti ali zasužnjiti. Zakaj srce bi raz-l.čm narodi v Afriki združili v skupno korist, namesto da se bojujejo, sovražijo ali pobijajo? Kmalu se je ponudila prilika za izvedbo te pametne ideje, ki so ji vedno nasprotovale vse sile nacionalnih in rasnih predsodkov. Gvineja, ki jo od Gane loči Slonokoščena obala, je bila e-dino francosko ozemlje v A-friki, ki je glasovalo proti De Gaullovi konstituciji. Zaradi tega ji je Francija odpovedala vso pomoč. V stiski je ministrski predsednik Sekou Toure zaprosil za pomoč Gano, ki mu je dala posojilo 10 milijonov funtov. Pred tem ga je dr. Nkrumah povabil v Akro. Po dvodnevnih razgovorih sta oba ministrska predsednika izdala sledeče poročilo; «Navdahnjena po primeru 13 ameriških kolonij, ki so se po dosegi neodvisnosti združile v konfederacijo, ki se je končno razvila v ZDA, se bosta oba naroda, čeprav ju loči Slonokoščena obala, združila v eno republiko*. »Sporazumela sva se za skupno zvezno zastavo in za najožje stike med obema vladama, posebno na področjih obrambe, zunanjih in gospodarskih zadev. Naslednji korak bo izvedba skupne ustave in vabilo drugim afriškim državam (večinoma v Francoski zahodni Afriki), da se priključijo zvezi*. Glas panafrikanizma je govoril v veliko presenečenje Velike Britanije in Francije. Sekou Toure je rekel vzklikajočim množicam v Konakri-ju, da je zveza le začetek «sanj vseh afriških demokratov, ki so Združene države A-frike*. Poročilo iz Akre je pospešilo, da so se francoske dežele, ki so glasovale za De Gaul-lovo konstitucijo, pričele proglašati za neodvisne republike v okviru Francoske skupnosti druga za drugo; Madagaskar, Francoski Sudan, Senegal, Gornja Volta, Mavrita-r.ija, Gabon, Francoski Kongo, Cad, Slonokoščena obala, Dahomej in Centralna afriška republika, ki se je prej imenovala Ubangi-Sari. Leta ' -60 se bodo rodile še sledeče neodvisne države: Kamerun, 1. januarja, Togo — 29. aprila, Nigerija — 1. oktobra, Somalija — 2. decembra. Afrika — speči velikan — se prebuja na vzhodu, na zahodu, na jugu in na severu. Južna Rodezija se pritožuje, da je panafriškl kongres v A-kri dal navdih za nerede v njeni federaciji. Minister za informacije v Gani, Kofi Ba-ako, je na to obtožbo takole odgovoril: «Nasilnost ni bila nikdar na programu panafriške ljudske konference meseca decembra in tudi ne na programu konference neodvisnih afriški!) držav, ki se je vršila v Akri aprila*. »Afrikanci v vsej Afriki »o na pohodu in nobena grožnja sli uporaba sile ne bosta u-stavili pohoda k svobodi. To vprašanje je skupno in umika ne more biti*. , Brez dvoma je dr. Kvarne Nkrumah Dokazal zmožnost' v vodstvu afriškega ljudstva v dogodkov polni in revolucionarni dobi črnega kontinenta, ki se je šele pričela. V tem razburkanem in sumničenj polnem svetu je s svojim optimizmom in modrimi odločitvami izvršil velikansko u-slugo domačim in tudi drugim prebivalcem v Afriki. O-svobpditelj Gane je bil dobro izbran. V Akri pade v oči izredna živahnost meščanov. Večina Afrikancev je dobre narave, a prebivalci Gane so la v Comacchiu. Konec junija 1957 se je začel Grassi neposredno pogajati z občino Comacchio in se je predstavil kot glavni delničar družbe do-lin Comacchia. Pri tem se ni skliceval na izključno lastnino 7000 ha poplavljenega zem. ljišča, marveč je predlagal sporazum z občifto in orisal pobudo, na katero so pristali tudi drugi lastniki zemljišč v padski delti. Občina je tedaj zahtevala od Grassija podroben načrt, Grassi se je najprej posvetoval s svojimi družabniki v Milanu in z nekaterimi švicarskimi bankami ter je načrt sestavil in ga izročil ob-ini. Načrt je predvideval u-stanovitev konzorcija, v katerem bi bili udeleženi občina ir. morebitni drugi koristniki. Namen konzorcija bi bil a-grarna in vodna bonifikacija ,n nasaditev ogromnega topolovega gozda na 9000 ha površine, ki bi štel 3 milijone 'n pol dreves. Gozd bi nato razdelili na 30 posestev. Na področju bi nastala tudi in-, dustrijska podjetja za obdelovanje lesa ter bi zgradili.plovni kanal. V načrtu je bilo govora o neki «skupini», ki bi vse to finansirala. Občina bi imela od tega precejšnjo korist, toda odstopiti bi morala vso lastnino nad bonificiranimi zemljišči. Najbolj važna klavzula pa je bila naslednja: Ker bo konzorcij zahteval za vsa omenjena dela prispevke, ki jih določa zakon, bodo občini Comacchio priznali nadaljnji delež zemljišč sorazmerno s prispevkom, ki ga bo dala država. To pa je ravno osrednja točka tega posla. Zakon «Co-lombo* je namreč določil 20 milijard za bonifikacijo in Grassi je bil v osebnih stikih z nekaterimi ministri. Tako je najbrž tudi minister Medici vedel za njegove načrte. Saj ga je sprejel tudi v svojem uradu v Rimi . Tudi predsednik senata ilerzagora je moral kaj vedeti, ker je posodil Grassiju 35. milijonov. Iz izmenjave pisem med Grassijem in občino ComacChio pa je razvidno, da občinski mož-j.= niso preveč zaupali Grassiju. Zato je 10. oktobra 1957 Grassi poslal županu seznam ljudi, ki naj bi finansirali o-menjeni načrt. V tej skupini so vse osebe, ki so sedaj navedene v seznamu Grassijevih upnikov. Iz vsega tega je torej razvidno, da je sprejemal Grassi že konkretne obveznosti. Jasno je, da si ne bi bil izposodil toliko denarja, če bi šio samo za namišljeni načrt in tudi vazni milanski finančniki mu ne bi bili posodili to- še bolj dobro razpoloženi in veseli, kajti živijo v atmosfe- ]lko (jenarja. j^er se tudi ob- ri dejavnosti, optimizma in rovega ustvarjanja. Pa tudi drugod na kontinentu bijejo srca črncev v novem upanju. Poleg Gane in Gvineje so se združili tudi Senegal, Gornja Volta, Sudan in Dahomej v «Primarno zahodnoafriško federacijo*. Naj uspevajo te nove zveze, ki se bodo sčasoma izpopolnjevale, spreminjale in strnile v večjem mednarodnem merilu. DR. A. LENARD čina Comacchio ni še nič ob vezala, lahko upravičeno sklepamo, da so Grassiju marsikaj obljubili v Rimu. Grassi je poslal občini Comacchio še en predlog, svojim milanskim prijateljem pa je z navduše- Na ustanovnem kongresu je 164 delegatov zastopalo več pristašev kot jih je Komunistična stranka Danske štela pred razcepom V drugi polovici lanskega leta so v Kopenhagnu na Danskem imeli buren kongres komunistične partije. Ker je eden izmed ustanoviteljev danske KP in njen dolgoletni predsednik popularni Axel Larsen hotel, da bi stranka vodila neodvisno politiko, so ga iz stranke izključili. Za o-re, ki so razmere ocenjevali po razpoloženju, kakršno se je odražalo na kongresu, se je zdelo, da je kriza v danski KP dokončno rešena. Skupno z LarsČnom je bilo iz KP Danske izključenih še nekaj partijskih funkcionarjev, kongres je izvolil novo vodstvo in s tem naj bi se tila kriza končala. Vodstvo je začelo voditi- «ertotnp* politiko, v sklady pač s »proletarsko solidarnostjo*, kot jo ni kolebal. Kmalu po kongresu se je vrgel na delo. Med svojimi bivšimi volivci je zbral toliko podpisov, kolikor jih je na zadnjih volitvah volilo zanj in že 22. novembra lani prijavil ustanovitev nove politične stranke — socialistične ljudske stranke Danske. Larsen in njegovi pristaši so se lotili dela z vso vnemo. To jim je omogočilo tolikšno afirmacijo, da so že 15. februarja mogli sklicati u-stanovni kongres svoje stranke. Kongresu, ki je bil v Ko-penhagnu, je prisostvovalu 164 delegatov, ki so zastopali 35.109 pristašev, to se pravi 400Q, več, kot, jih je KP Danske štela ob času razcepa. Ta relativno močna opora na bazi je marsikoga na Danskem presenetila, predvsem vodstvo Ob gostovanju ljubljanskega Eksperimentalnega gledališča Osnovna tema «Requie-ma...», ki je obdelana v vseh vidnejših Faulkner-jevih delih, sloni na nasprotju med nezlomljivo, še popolnoma samohotno notranjo silo črncev in notranje votlim svetom njihovih belih gospodarjev. Na ekstremen in skrajno pogumen način zgrabi Faulkner spopad obeh «svetov», v katerem se zrcalijo nejasni vzleti in padci človeškega duha. Ob robu velikega življenja stojita črna izobčenka Nancg in Temple, potomka ugledne aristokratske družine, obe zapleteni v miselnost in čustvenost Juga, pod katerim teče legenda Juga • kakor simbolični podzemni tok. V njuni erotični podzavesti in prekQ drgetanja, ki pre-šinja zavest in podzavest, se gibljejo mrke sile, ki se jim ne moreta upirati ne z razumom ne e voljo — preko vsega pa je razlita usedlina njune preteklosti, ki kot živa sila vdira v njuno sedanjost. Nan-cy, črna pestunja, je zaradi umora belega otroka obsojena na smrt: Nekoč so jo beli moški izrabili ŠTEFANIJA DROLCEVA (Temple Drake) in povaljali v blato; ob prevzemu trpljenja za tuje krivice — se očisti svoje preteklosti. Belim ljudem je pripravljenost^ vzeti nase trpljenje za tuje krivice nepojmljiva, Temple pa daje pjoč, da pogleda v svojo notranjost, da spozna absurdnost in relativnost just\čne in družbene pr&Otčhosti in marsikatere resnice. Njen dvom, ki se je rodil ob spoznanju relativnosti človeških vrednot, nosi v sebi nasprotujoče si verovanje v smisel človeškega obstoja ■— paralelno z vero v brezverje. razumejo na vzhodu Evrope. Toda ona «enotnost», ki je prišla na kongresu na videz do izraza, ni bila kdo ve kako enotna, posebno na bazi ne. Mnogi so po razcepu začeli z zanimanjem gledati na Larsena. Spraševali sc se, ali se bo ta stari borec utrujen in razočaran umaknil iz političnega življenja, ali pa bo njem pripovedoval o ogrorn- tako, kot je bil storil pred 38 nem bodočem lovišču, polnem divjih rac in drugih močvirnih ptic. Toda Oočina kljub temu ni nasedla in občinski svet je zavrnil Grassijev načrt. ltti, ponovno zbral okoli sebe svoje pristaše, jih skušal organizirati in vključiti v novo borbo za socialistično u-smeritev Danske? Pokazalo se je, da Larsen Kp Danske in vodstvo danskih socialdemokratov. Poleg organizacijskih problemov je imel ustanovni kongres tudi nalogo, določiti programsko usmeritev nove stranke. V resoluciji, ki jo je kongres sprejel, je med drugim rečeno: »Naš cilj je socialistična Danska, » kateri bodo vsa družbeno ustvarjena bogastva last vsega ljudstva; v kateri se bo izkoriščanje človeka po človeku izkoreninilo; v kateri se bo načrtno proizvajalo in proizvodnja načrtno delila v smislu potreb ljudstva; v BBBBBBBBBBBBBBBiBBBBBB> Umrla je Olga Knipper-Čehova Predvčerajšnjim je umrla ,v Moskvi Olga Knipper-Ctt- hov, žena velikega ruskega pisatelja Antona Čehova. Bila je po poklicu igralka •n dočakala je 89 let starosti. Ona je zadnji predstavnik slavnega moskovskega gledališča, ki ga je dvignil na tolikšno raven Stanislav- ski. H gledališču je prišla dokaj pozno, kajti oče — inženir nemškega rodu — ni hotel, da bi se posvetila temu poklicu. Leta 1895 pa se je vendarle vpisala v dramsko šolo, ki jo je končala tri leta pozneje. Iz dramske šole je takoj prišla v gledališče in kmalu BBBBBBBBBBBBBBBBBBiBiBBBBBBBiBBBBBBBBBBiBBBBBBBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiiBB>BBBBBBiBBBBBBi HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vedro ozračje v družini. Zadovoljili se boste z vsem in vsi vam bodo hvaležni. BIK (od 21. 4. i je nameraval popraviti in preurediti za novega kolona. Znano je ramreč, da mora kolon zapustiti tudi stanovanje, ko preneha delati. Res je stopil v kuhinjo in spalnico, njegov ošabni nastop pa je ko-lonovo ženo tako razburil, da ;e zgrabila kuhinjski nož ter se hotela pognati proti veleposestniku. Toda mož Karel Srebrnič jo je takoj ustavil tej ji nož iztrgal iz rok. Ta pa je začela vpiti in tožiti, kako slabo je gospodar rav- nal z njenim možem. Omenjeni Teuffenbach je pobral nož ter ga nesel o-rožnikom; pri tem je navedel Aleksandra Visintina in F.ligia Milocca za priči prizora. Orožniki so Marijo Pirs po zasliševanju prijavili sodišču pod obtožbo groženj. Pri obravnavi je obtoženka obžalovala dejanje, ki ga je povzročila v duševni zmedenosti. Dokazala je nadalje, da se zdravi pri prof. Aliju zaradi živčne bolezni in pri dr. De Gressi zaradi srčne napake in premočnega krvnega pritiska. Sodnik je upošteval njeno stanje ter jo obsodil zaradi grožnje z nožem na dva meseca zapora, na plačilo sodnih stroškov ter na plačilo zasebne stranke v znesku 15 tisoč lir. * * * Dne 30. novembra prejšnjega leta so policijski organi u-stavili na bloku pri Rdeči hiši 29-letnega Franca Križmana, stanujočega v Gorici v Ul. Zara 18, ki se je vračal iz Jugoslavije s potnim listom izdanim od zagrebškega italijanskega konzulata. Ugotovili so, da je Križman 19. 6. 1952. leta ilegalno pre-1 so ga zaradi tega prijavili sodišču. Obtoženi Franc Križman je prestopek priznal, pojasnil je, da se je odločil iti v Jugoslavijo zaradi težkih razmer, ker je bil v Gorici že štiri leta brez dela. V sosedni državi je dobil mesto šoferja pri podjetju «Slovenija cesta* iz Ljubljane, kjer je delal vsa leta. Tam je zaprosil italijanski konzulat' za potni list samo zato, da je obiskal svojce v Gorici; čez nekaj dni pa se je nameraval vrniti v Jugoslavijo na delo. Sodnik ga je oprostil ilegalnega prekoračenja državne meje zaradi amnestije. * * * Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 60-letni Albine Miot iz Drevoreda XX. septembra 25. Omenjeni Miot, ki je star znanec goriškega sodišča in zaporov, bi moral biti, po odloku sodišča, vsak večer od 23. ure dalje doma. Toda policija ga je našla 23. decembra prejšnjega leta okrog polnoči v gostilni #A1 tiglio* ter ga aretirala. Nepoboljšljivega možakarja je sodnik obsodil na dva meseca pripora ter na plačilo koračil mejo pri Mirnu ter | sodnih stroškov Sangottardo s 4:1. Na dnu lest vice je še vedno štandreška Juventina, ki je izgubila doma proti Pro Romansu s 3:1. V meddeželnem prvenstvu se položaj na vrhu ni spremenil, ker so se vse tri vodilne enajstorice morale zadovoljiti z neodločenimi rezultati. Posebno važno je bilo srečanje med Pro Gorizio in Audacejem kot najbližjima zasledovalcema vodilnega Bolzana. Zmagovalec tega srečanja bi namreč imel precejšnje izglede v zasledovanju Bolzana. Toda kljub prednosti igrišča in navijačev Pro Gorizia ni mogla doseči več kot pol izkupička zaradi čvrste obrambe gostov. Sicer pa je bila igra obojestransko lepa in polna zanimivih akcij. Bolzano je prinesel točko iz Bassana, razočarala pa je tr-žiška CRDA, ki je popolnoma zasluženo izgubila v Bellunu in si s tem močno pokvarila izglede za najvišji plasma. Tržaška Edera nadaljuje po rakovi poti. Tokrat je po slabi in brezbarvni igri pustila obe točki v Roveretu in pristala na predzadnjem mestu s kaj skromnimi izgledi za bodočnost. Rezultati: ‘Pro Gorizia - Au-dace 1:1, »Bassano - Bolzano 1:1, ‘Belluno - CRDA 3:1, *Ro-vereto - Edera 3:0, ‘Miranese -Portogruaro 4:1, Schio - »Pel-lizzari 2:0, »Merano - Trento 1:1, ‘V. Veneto - O. Mogliano 4:2, »Falck Vobarno - Dolo 4:0. Lestvica: 25 15 S 5 47 31 35 25 12 S 5 43 28 32 25 1119 4 35 19 32 25 12 7 6 40 25 31 25 II19 5 37 23 39 25 11 7 7 39 39 29 25 11 7 7 33 29 29 25 11 6 S 43 27 28 25 8 11 6 27 25 27 25 6 11 8 38 35 23 25 5 12 8 34 49 22 25 5 12 8 25 29 22 25 519 19 28 43 29 25 9 4 13 31 44 29 P. Mogliano 25 7 5 13 3944 19 Merano 25 6 6 13 28 42 18 Edera 25 5 8 12 39 52 18 Trento 25 3 9 13 27 41 15 Bolzano P. Gorizia Audace Crda Schio Miranese Belluno Falck Vob. Pellizzari Rovereto Portogruaro Bassano Dolo V. Veneto KOLESARSTVO Prvi dirki sezon« jugoslov. kolesarjev Slovenec Zidan v izvrstni lormi OPATIJA, 24. — Na zaključku 20-dnevnih skupnih priprav, so imeli v nedeljo naj; boljši jugoslovanski kolesarji prvo trening dirko sezone na 90 km dolgi progi od Pulja do Opatije. Zmagal je stari as Petrovič s časom 2.21’5” pred Židanom, Levačičem, Travnom, Valčičem, Bailom, Žirovnikom. Vukojevičem, Šebenikom, Stuparjem itd. Dirka je poteka v zelo hitrem tempu in vsak pobeg je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Za tem so se kolesarji, razen Petroviča in Levačiča, po. merili še na mednarodni krož. ni progi v Preluki, ki so jo morali prevoziti šestkrat v skupni dolžini 36 km. Zmagal je član ljubljanskega Roga Židan s časom 57’19” in s povprečno hitrostjo 37,684 km na uro. Drugi je bil Valčič, tretji Stupar itd. Zvezni kapetan Todorovič je dejal, da je zadovoljen s pripravami in s formo kolesarjev, posebno slovenskih, ki so zasedli vsa najboljša mesta. BEOGRAD, * 4. — Za kolesarsko dirko »Po Jugoslaviji* se je prijavila tudi reprezentanca Bolgarije, tako da se je število prijavljenih držav povečalo na 10. Pričakujejo še prijave Romunije, Madžarske in Avstrije. <100 dirk S. Pellegrino MILAN, 24. — Ciklus «100 dirk S. Pellegrino« se bo začel v nedeljo 29. marca s Se- bodo udeležili vsi najboljši italijanski diletantski kolesarji. Kot znano bodo od 29. marca do 23. avgusta v vseh deželah Italije dirke za tradicionalno tekmovanje S. Pellegrino, po katerih bo izbranih 80 najboljših diletantov, ki bodo septembra sodelovali na sedaj že tradicionalni finalni etapni dirki S. Pellegrino. • • • NEW YORK, 24. — Trenutni vrstni red v «6-dnevni dirki v New Yorku» je naslednji: 1. Meier-Gassner (šv.) 78 točk, 2. Boher-Welt (ZDA) 27, 3. Terruzzi-Faggin (It.) zaostanek 1 krog 110 točk, 4. 01sen-Lyn-ge (Dan.) 1 krog 77 točk, 14. Morettini-Ogna, 3 krog 83 točk. NOGOMET Jugoslovanski nogometaši za turnir FIFA v Bolgariji BEOGRAD, 24. — Strokovna komisija za mladinski nogomet pri Nogometni zvezi Jugoslavije je določila 18 kandidatov, od katerih jih je danes 16 odpotovalo na mednarodni mladinski nogometni turnir FIFA, ki bo od 25. marca do 6. aprila v Bolgariji. Kandidati za jugoslovansko reprezentanco so: vratarja: Vukasinovič (Split) in Sabov (Partizan); branilci: Cubrilo (C. zvezda), Pavlovič (Budučnost), Raspor (Orient), Miliš šoškič, Milovanovič (oba Beograd), Vučkovič (Partizan), Pavlovič (Beograd), Za-pušek (Poštar - Beograd); napadalci: Jovičič (Dinamo), Kasač (Proleter-Osijek), Vislav-ski (Mladi radnik - Vrbas), Zvonko Bego (Hajduk), Sa-mardžič (Beograd), Karolija in Hutolarevič (C. zvezda), Perišič (Radnički-Obrenovacj. HOKEJ NA KOTALKAH Pet Tržačanov v italijanski repr. V italijansko reprezentanco v hokeju na kotalkah, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja v Montreuxu, je bilo vključenih tudi 5 Tržačanov in sicer Emilio Bertuzzi kot zvezni trener ter igralci: Forti (trenutno branilec pri Laziu), centerhalf Brezigar (Modena), vratar Cattaletto in center Prinz oba od Triestine. V zvezi z možnostmi italijanske reprezentance na tem turnirju, je Bertuzzi dejal, da so majhne zaradi nezadostnih priprav in pa zaradi prisotnosti izredno močnih reprezentanc Španije in Portugalske. PANAMERIKANSKE IGRE WASHINGTON, 24. — Poslanska zbornica ZDA je odobrila izdatek 500.000 dolarjev (nad 300 milijonov lir) za organizacijo panameriških športnih iger, ki bodo v Chicagu od 27. avgusta do 7. setpem-bra in na katerih bo nastopilo okrog 2000 atletov iz 25 držav. Italijansko košarkarsko prvenstvo Poraza Lazia in Livorn? voda na mlin vrste Zmaga ženske vrste Stock v zaostali tekmi * ® tokrat počival. Manj^ 7u tržaškpca prcu , Italijansko košarkarsko prvenstvo ie bilo preteklo nedeljo omejeno skoraj izključno na Prvo serijo, ker so bile v moški in v ženski A seriji odigrane le nekatere zaostale tekme. V Prvi seriji so v vseh srečanjih zmagali favoriti, zaradi česar ni prišlo do bistvenih sprememb v lestvici. Simmen-thal je na svojem igrišču premagal Levissimo, Oransoda Virtus pa je dosegel visoko zmago v Rimu nad Laziom, ki je poslej že skorja dokončno obsojen na izpad v nižjo skupino. Domači poraz ie doživel tudi Livorno proti Motomori-niju, kar je vsekakor voda na mlin tržaškemu Stocku, ki je Triestina proti Bologni brez titularnih bekov? Včeraj trening Triestine toda brez branilca Bracha Danes na občinskem stadionu Triestina B-Venezia B V okviru priprav za nedeljsko interno tekmo proti Bologni, je imela Triestina včeraj popoldne na občinskem stadionu lahek kondicijski trening na osnovi telovadnih vaj in vaj z žogo. Udeležili so se ga vsi titularci razen Bracha, ki pa je bil kljub temu prisoten na igrišču. Odlični branilec Triestine čuti namreč bolečine v gležnju, ki so ga tudi ovirale med tekmo proti Genoi. Značaj poškodbe še ni znan, vendar pa ni izključeno, da se bo morala Triestina v nedeljo odpovedati v kratkem času že tretjemu titularnemu beku in nastopiti kar z dvema rezervnima. Mednarodno košarkarsko srečanje v Neaplju Italija proti Španiji brez najboljših igralcev Predvideni so ostri disciplinski ukrepi košarkar, ske zveze zaradi nediscipliniranosti «asov» RIM, 24. — Španska košarkarska zveza je objavila seznam igralcev za reprezentanco, ki se bo v nedeljo pomerila v Neaplju z reprezentanco Italije. Na seznamu je naslednjih 11 igralcev; Francisco Capel Serrano (R. Madrid), Joaquin Hernandez Galledo (R. Madrid), Carlos Sevillano de la Cuerda (He-speria), Jesus Codina Bourgon (Estidenetes), Jose Brunet Vila (Juventus), Alfonso Mar-tinez Gomez (Barcellona), Jose Luis Martinez Gomez (Barcellona), Francisco Buscato Durlan (Barcellona), Francisco Borrel Valls (Aismalibar), Emiliano Rodriguez Rodriguez (Aismalibar), Costantino Natal Garcia (Hesperia). * • • Italijanska reprezentanca bo nastopila proti Španiji brez najboljših igralcev, ker so ti prepozno dali svoj pristanek na poziv Italijanske košarkarske zveze. Tako bodo namesto Bertinija, Calebotte, Canne, De Carlija, Gambe, Gambini-ja, Luceva, Pierija, Riminucci-ja, Vianella, Volpata in drugih, vključeni vanjo naslednji; Andreo (Pal. Livorno), Bo-netto (Petrarca Padova), Bor-getti, Volpini, Rocchi, Pomilio (Stella Azzurra), Bufalini (Lib. Liv.), Coccioni, Donati (La-zio), Cosmelli (Lib. Liv.), Fontana (Ex Massino), Giomo (Treviso), Motto (Levissima Cantu), Paolini (Lanco Pesa-ro) in Zollia (Goriziana). Verjetno je, da bo zveza za- radi neizpolnjevanja obvez posameznih klubov do reprezentance uvedla proti njim disciplinski postopek. ATLETIKA Comtolly se pripravlja za met čez 70 metrov LOS ANGELES, 24. — O-limpijski in svetovni prvak v metu kladiva Hal Connolly je sporočil, da namerava preseči mejo 70 m še preden bo njegova žena Olga Fikotova, ki je svetovna prvakinja v metu diska, rodila. »Nikoli nisem ime: priložnosti tako zgodaj začeti s pripravami kot letos. Treniram skupno s Parryjem 0’Brie-nom in Rinkom Babko. kar mi bo gotovo pomagalo doseči to mejo*. Connlly je tudi dejal, da se bo skupno z ženo udeležil olimpiade 1. 1960 v Rimu. LONDON, 24. — Novi mednarodni prvak v krosu Fred Morris bo v kratkem poskusil izboljšati dva svetovna rekorda Cehoslovaka Emila Zatop-ka. 26. aprila bo poskušal v Dublinu zrušiti rekord v enournem teku, ki ga ima Zatopek od 29.9.51 z 20,052 km, 4. aprila pa bo v Hurlinghamu napadel rekord v teku na 10 milj, katereg aje Zatopek postavil ob isti priložnosti s časom 48’12”. Danes popoldne bo na občinskem stadionu tekma med rezervnima moštvoma Venezie in Triestine za prvenstvo rezerv. Triestina B bo nastopila z naslednjo postavo: Bandini; Modolo, Merkuza; Puia, Dudine, Rocco; Auber, Tortul, Cazzaniga, Rigonat, Co-misso. Rezerve: Buggini (vratar), Forti in Attilli. Tekma se bo začela ob 15. uri. • * * TRŽIČ, 24. — Člani tržiške CRDA Betella, Bettin, Tonca in Cossar so bili vključeni v meddeželno nogometno repre-zantanco Veneto - Julijska Benečija, ki bo v soboto nastopila v Riminiju v povratni tekmi proti reprezentanci Emilije. Kot znano je v prvi tekmi, ki je bila 19. marca v Tržiču, zmagala reprezentanca Emilije s 4:2. • * * Nogometna tekma za diletantsko prvenstvo B skupine med Libertasom in Cavo Romano, ki bi morala biti v nedeljo 29. t. m., je bila antici-pirana na soboto 28. t. m. in bo odigrana na igrišču v Ul. Flavia z začetkom ob 15,30. BOKS Amonti - Schoeppner za evropsko prvenstvo RIM, 24. — Evropska boksarska zveza je določila italijanskega boksarja Santeja Amon-tija za uradnega izzivalca evropskega prvaka srednjetež-ke kategorije Nemca Ericha Schoeppnerja. Dvoboj Schoeppner - Amonti mora biti do 13. junija 1959, pogodbi zanj pa morata biti predloženi zvezi najkasneje do 2. maja 1959. * * * MODENA, 24. — Španski prvak težke kategorije Jose Gonzales iz Barcelone je sinoči premagal v Modeni po točkah v 8 rundah Italijana Frisia iz Padove. tržaškega Pru-domača zmaga ^ j( p* Reyerja proti ejet t* ra, s katero se J* ^nij)4 trenutno odmaknil kritične cone. Rezultati: *SlI5m„n,0(ii vissima 75:49, Or t0„iif tus - * Lr.zio 70:40-ni - ‘Livorno 74.5 , ,]}0 Lanco Pesaro ' tfjm Stella Azzurra 81. M. )t sta - Stock (neodigri* tfg|Sj 3 « Lestvica: . Simmenth. 20 17 Oransoda Ignis Motomor. Levissima Santipasta ...........19 * 1® }gl#J| ssr-' is?liaS ES. »« Stock Lazio V nedeljo y. -rei venstvo Prve seri) no. V zaostali tekmi serije je tržaška ^ & dosegla v F.a^n~»icA i® » go proti ekipi UJ» f boljšim razmerjem ym 20 19 514 20 41* 29. t- m:. vzpela na_.2- mestc^^. in pred Talmone - piv , Tržaška vrsta je se pj lično. Odlikovale je vsem Tarabocchia, j s„-, realizirala 41 t^JJniisI1'^, 80, Magrisova, Pr La„ra Maraspinova m scotto. KOSARK£ "»“V, v «Evropskem ^ charleville, 2 ' v — 4 A šarkarji <<®e0?rl?,na za . četrtfinalno tekm° r0ti evropskih PrValj°',fflalno L lu izgubili z f*nlBeožr!y fS1:S^ prve«; J ko 75:73 (31: so bili večji -ja5a/ časa in tudi ne „larneisl gem, boljši in " oStili-ti koncu pa so P p k0ra!, temu pa se b0 .fjna^V vo uvrstili v pObodfl g p zrn a8a predvideva nem srečanju razliko. ; ^ pfi BEOGRAD, 24. v rice Crvene zvea jgjgV movanju za nTe0*&J ropskih prvako^ IIie * “i vaka Vzh. Nemč Jc , kipo sovjetskega nama iz Moskve iftH vaka Vzh schafta* tako uvrstile v bodo imele za^'' pr' oogovorni “ugivK? STANISLAV , zfT Tiska tiskarski **y rdi>i posle.).' Igrajo: TOg f# predvaja danes 25. t. m. z začetkom Fox barvni film: «David in Betsabe** Igrajo: GREGORY PEČK in SUSAN ANDREJ BUDAL ^ ŽUPAN ŽAGAR Poano zvečer je potrkal na okno, kjer je vedel, da spita Tinica in žena. «Kdo je?» se je notri odzval preplašen glas. »Jaz — tvoj mož*. Durnice so se počasi odprle in v njih se je prikazal ženin obraz. »Kaj pa Tinica?* je vprašal žagar. »Zdaj spi. Brž ti odprem*. žagar Je stopil od okna do kuhinjskih vrat, ki so se takoj odmaknila »Vsi drugi spijo. Kar tu se pogovoriva*, je šepnila zena. »Ali ostaneš dolgo pri nas?* Postavila je svečo na ognjišče, ponudila možu stolico in sedla tudi sama k njemu. »Od doma prihajam, ne iz gozdov*, je dejal. »Izpustili so me in rekli, naj grem županovat*. »Ali nas vzameš s seboj?* »Prav rad, brž ko bo mogoče. Zdaj še ni prostora za vse*. V zvoniku je udarila pozna ura. Do polnoči in čez je tekla beseda med njima. »Ali veš?* se je spomnila ona. »Ko sva bila še fant in dekle, si tako prihajal k meni v kuhinjo*. »Lepi večeri so bili*. Tiho, po prstih, v temi sta odšla k počitku. Zjutraj so začivkali vrabci na jablani pred oknom. Iz sosednje sobe se je oglasila vnučica ter jim čevrljaje odgovarjala. županja je naglo vstala, odhitela ter se čez trenutek vrnila z otrokom. Posadila ga je na vzglavje poleg moževega obraza. Mala je veselo začebljala, začela plezati po dedovem vratu, vleči brke in lase in vrtati oči in lica. On je modro in resno odgovarjal, kakor da vse razume, kar ona žlobudra, in trgal prizanesljivo njene živahne prstke od nosa in brkov. »Oče!* je vzdihnila Tinica v svojem kotu, veselo in bolestno obenem. «Kako ti je?» se je vzpel oče na postelji in pogledal v kot. Ustrašil se je upadlega, koščenega lica. »Ali gremo domov?* je vprašalo dekle in zakašljalo: »Kmalu, kmalu*. »Tam ozdravim. Pri nas ni megle*. »Ozdraviš*. Bolest je zresnila očetovo lice. Gledal je vnučico ob sebi in hčer v kotu. Vnučica — Tinica, brsteči popek — ovenela roža. Ob utrganem cvetu mu je žalost senčila in temnila čelo. Prišla je tudi nevesta, žagar je pripovedoval, kako je doma, kakšna je vas in kdo se je že vrnil. »Vas podrta — srca strta,* je končal svojo povest. »Več nego hiše od ognja in jekla so trpele duše teh ubogih ljudi od žalosti in krivic. Malo jih je doma, a kolikor jih je, so povečini siromaki, ki jim je vojna zaglušila vest/Ta obnova bo težja kakor zidanje domov in čiščenje polj od jarkov in žice. Župnika še ni v vasi. Iz mesta prihaja vsako nedeljo in po enkrat v tednu; mašuje v baraki, človek ne ve, kje bi začel, da bi kaj izdalo.* Dan oddiha je hitro minil. Med pogovarjanjem je Žagar pestoval in med rokami spuščal po hiši vnučico, ki je tvegala prve negotove korake. Nevesta in žena sta mu pripravljali brašno in prtljago za prvi' čas. Tinica je počasi drsala od postelje do klopce pred hišo; na voščenem obrazu sta se poleg žalosti risala sram in zadrega. še pol noči je žagar prespal med svojimi. Ob eni ponoči je tiho vstal in se v kuhinji napravil, žena je šla z njim do ceste. Pri znamenju sta se poslovila. »Vrni se kmalu tudi po nas,* je ona šepnila za njim. »Morda v enem tednu. Barako dam postaviti,* se je okrenil. Odšel je v zvezdnato noč. Pot do postaje se je vlekla. Vlak je vozil počasi. Pozno popoldne je Žagar izstopil na poslednji postaji, si otovoril pleča z nahrbtnikom in vzel kovček v levico. Opirajoč se z desnico ob palico, je zavil počasi proti jugu. Od vzhodnih gorš je mrzel piš pozibaval travo in plevel med koli in bodečo žico. Jesen se je izgubljala v zlom. Poljana je bila čudna. Ni bilo ne preoranih strnišč ne pokošene otave. Kar je bilo samo zrastlo, je vse še stalo in ogrinjalo pokrajino v enakomeren, sivkasto zelen plašč. Zadnji ko« poti je bil najtežji, še sam je žagar pred nekaj dnevi komaj hodil. Z bremenom na sebi je zdaj težko premagoval ovire. Gledal je zvonik brez vrha, z razpokanim zidovjem, in razmišljal: »Podreti ga bo treba ali podpreti, da ne pade na cerkev ali na ljudi.* Pred vasjo so se vili v raznih smereh ozki in globoki jarki s črno, usmrajeno vodo na dnu. »To se mora zasuti,* Je sklepal. Prva hiša je samevala malo izven vasi, kakor bi se bila ovca odgubila od črede. Mihčevka je stala pred njo na pragu prislonjene kolibe. Na rokah je imela v cunje zavitega otroka in je že od daleč prijazno pozdravila. »Dober večer, gospod župan. Znanci so pri nas. Radi bi govorili z vami.* Ob času, ko je vojaštvo izpraznilo vas, ni bila nikdar tako sladkih besed. Ali jo je begunstvo usladilo? Ali je uvidela, da je bilo njeno sumničenje krivično? žagar je priljudno odzdravil in pobožal otroka po neumitem ličecu. »Kar noter!* je vabila ženska. V kqlibi se je iz somraka pri ognjišču dvigalo nekaj glav s klobuki. Rdečkasti odsevi z ognjišča so na licih premagovali medlo svetlobo, ugašajočega dne, prodirajočega skozi razbito šipo na okencu. ‘. ! »Pozdravljen, žagar,* se je oglasilo iz gruče glav; Raskavi, nizki glas je ovajal Brenčiča. »Sedi, se kaj pomenimo.* žagar Je postavil kovček in nahrbtnik v kot za vrati. V poltemi je zdaj razločil, da sedijo možje na svetlih, z usnjem prevlečenih, z medenimi žebljiči obitih stolicah. Razmaknili so se in ponudili tudi njemu tak sedež, žagar _s joče ozrl po družbi in spoznal tudi druge. pc>lelhj4tl * široko sedel Zablatnik, pod oknom je kadil ne za njegovimi pleči je mežikal Brdač. ,„n0, & » »Pri družini si bil?* Je Sardoš prevrgel kol« <^r imajo? Ali se vrnejo?* 0 Vp” j »Tako, tako,* je skomizgnil žagar na Pr */r »Kadar bo kaj strehe,* je odgovoril na drugo. f In «Tebe čakamo,* je dejal Brdač kratko, k® presekati ovinke. f «Kaj bo novega?* Je vprašal žagar. ..oV«K, Brenčič je odvrnil resno in počasi, kakor Je poverjena važna naloga: in> ^ »Tisti razglas, ki ga je tajnik predvčeraj^™ nekam čuden. — Saj si ga ti podpisal, ne?» »Jaz,* je pokimal žagar. Možje so molčali kakor v zadregi. Brdač je * F Brenčiča, naj govori. »Ni bilo prav, da si ga,» je pogledal Bren^iC kakor da mu je ta ugotovitev sitna »Ni bilo prav?* se je začudil žagar, pro*‘ / »Sklenili smo — vas Je sklenila, da to ne J pridemo, če bo vsak le svoje iskal po jamah pod skalami?* ^e\ »Vsakdo ima pravico le do svojega,* Je mirnim prepričanjem. p »Kaj pa, če so to, kar je bilo njegovega, v0* je vprašal Brdač. »Dobi odškodnino.* tnjg. ^ »Pa ne danes in ne Jutri,* je odkimal Zab'^r)či^ * j »O tem se ne bomo prerekali,* je miril Jr, sklenila, d®- niora minan Fa ro vtrlo m 1/1 žagar -------------------------------- Nj*n0 f tnu »c ne oomo prereicau,» je mn*1 . jpj i, da mora župan ta razglas preklicatL* ^0\j(* j c 'f gar si je ogledoval možakarje, ki so vsi * kimali. Mihčevka je v drugem kotu prižgala.*-- 1* stavila na marmornato mizico na sredi zadovoljno smehljalo. (.Nadolj** /