štev. 2. V Trstu, v petek 15. januvarja 1909. Leto II. PROSTA VODI POT K NAPREDKU ŽELEZHIČRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV fivilnišlv<> m! nahifja v Trstu ulica Kosclietto, it - Telefon 1.>T<). ( |ir,ivništvd Dunaj V. Zentajrasse i>. I/11itja v Trstu I in 15 vsaki mesec NVfrnnkirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se. ne vračajo. Naročnina za celo leto tt.tO K za pol leta 4.70 K. 1’ozame/na štev. is vin. Tolovajski napad na železničarje pod vodstvom dra. ETIandiča. Dur 4. januvarja 1. 1. se jr imel vršiti v »Narodnem domu« javen železničarski shod. Sklicala ga je proslula tržaška krumirska Narodna Delavska o ganiz icija. ali kakor oni pravijo, tržaška podružnica česko-slovenske zvezo železniških uslužbencev, ki obstoji samo na papirju oziroma si jo domišljujejo krumirji glavarji tržaški dr. Mandič in praški liuržival. Prostor za to zborovanje je bil jako premišljeno izbran. Mislili so si. najbolje je, da ure m o v Sokolovo dvorano: tam ni ničesar, kar bi se moglo razbiti, so same gole stene, celo okna ni nobenega. Prav pripraven prostor za pošten pretep. Železničarji socialni demo-kralje so pa bili tudi znafiželjni in radovedni, kaj pove gospod dr. Bužival na tem shodu, t in je bil namreč določen za glavnega poročevalca Zbrali so se v to svrlio železničarji obeh železnic v svojih druži.venili prostorih, državni v gostilni »Zur Stadt Klagenfurth«. južni pa Via (iiovanni Borecaee.io štev. i?f>. in so od tod šli potem v Narodni Dom. Prišedši tja so našli dvorano takorekoč prazno. Spredaj pred mizo numjenjonp za zborovaliio vodstvo je sedelo v petih vrstah nekaj delavcev, vseh skupaj ne čez ’><>. Daši se železničarji drug druzega prav dobro poznajo sd prišleci konstatirali, da mej to pedešotoribo sei 1 o jih je nekaj preko .'H)0. Krumirje je kar preletel strah ko so zapazili to maso in glavarji generali in klovni si kar niso upali začeti s zborovanjem, dobro vedoč, da jih čaka velikanski poraz. Shod je bil sklican ob S. uri, a čakati je bilo treba cele tri četrt ure, da se je vsled nestrpnosti zborovalcev, ki so zahtevali otvoritev shoda., prikazal za mizo nizek možiček, kakor pravijo neki gosp. Skalak in pozdravljajo Vi zborovalce, otvoril zborovanje. Toda ta »narodni- gospod je preko pozdrava hotel preiti kar k dnevnemu redu, ne da se izvoli predsedništvo. Razume se. da so to volitev nasprotniki hoteli za. vsako ceno preprečiti, ker se absolutno niso hoteli blamirati . da bi na javnem shodu tržaških slovenkih kru-niirjev in povrhu še v Narodnem domu predsedoval socialni demokrat. Ko so železničarji opazili, da omizje okoli Skalaka neče o kakem predsedniku nišesar slišati, so seveda zahtevali,. ,da se izvoli iz sredine zborovalcev običajni predsednik. Zahteva po predsedniku je bila vedno energičriija. (iosp. Skalak pa je v svojem protestiranju postal tudi vedno hujši; stiskal je svoje pesti in jih vihtel kakor besen po zraktt ter železničarjem žugal naj odnehajo. Postal je že ves slinast in penast in glasu mu je primanjkovalo, hrup pa je postajal vedno večji, ker železničarji niso nikako mogli odnehati od svoje upravičene zahteve, da >e najprej izvoli predsednik in da se potem še le zboruje. Mej tem časom pa se je onih f>0 že pripravilo, da udarijo. Več stolov sploh ni bilo v dvorani; vsak njih je sedel na svojem. Tedaj jako dobro poskrbljeno za pretep! Ko so železničarji uvideli, da se tu ne doseže ni-česa, dva železničarja vzdigneta sodr. Kopača iznad množico katero je pozval, da zapuste vsi mirno dvorano in se podajo v delavski dom. S tem je sodrug Kopač že oskrunil Narodni dom, ker si je kot socialni demokrat upal tam govoriti. In v tem momentu se ’je pokazalo, kaj so ona pedesetorica nepoznanih zborovalcev na stolicah! .leden njih zgrabi za to svoje orodje, na katerem je sedel ga dvignil in pozval okoli stoječe, naj se mu maknejo, da ubije Kopača. Seveda se mu ni posrečilo, udariti po Kopaču, ker mu je jeden sodrug prestregel stol. Železničarji sp vsled Kopa i čevega nasveta začeli takoj zapuščati dvorano. Tam izza mize. prav za prav iza stebra, ker pokazati se ni upal, pa je kričal slovenski narodni tribun, Janez Jaklič: dol s Kopačem in ravno, ko so železničarji po nasvetu Kopačevem začeli že zapuščati dvorano, je ta junak dal svojim vrednim tovarišem znamenje, da je treba udarili, prodno odidejo železničarji skozi vrata. Razumeli so ga in izvršili so častno dani jim komando. Teh pedeset najetih pretepačev so zgrabili vsak za svojo stolico ter jih metali po železničarjih. Razven stolic so imeli pripravljenega tudi nekaj telovadnega orodja, ki jim je dobro došlo. Videti je bilo v zraku železne ročke in kije. s katerimi so junaško na podlagi iuternacijoitalnega slovanstva kazali ljubezen do svojih sotrpinov in slovenskih sobratov. Ali ni bilo že zadosti to: rabili so “se tudi noži in takozvani lotenšlegarji, s katerimi so hoteli pokazali da so res narodni in »moderni« branitelji slovenskega oziroma slovanskega prolotari.j,»ta. Padali' so tudi debelo skale, in kamenje; rečem se enkrat: skale. Zeno besedo, tekla je proletarska kri, ki so jo prelivali proletarci sami. v to svrlio najetih od burnestnih ljudskih sleparjev, na katere pada vsa odgovornost za take tolovajske čine in kateri bdgovarajo tudi za sramoto, katero s tem napravljajo vsemu slovenskemu svetli. Razume se. da železničarji laki surovosti nasproti niso mogli reagirali, ker oni niso prišli na shod oboroženi za pretep, nego z edinim odkritosrčnim in s plemenitim namenom, da č ujej o gospoda. Hurživala in da mu na njegove argumente tudi dostojno odgovorijo. Ker so videli, da jim no bi bilo mogoče sploh odgovarjati, so kakor omenjeno, sklenili, i odstraniti se. Prišedši ven iz Narodnega doma je bilo čuti grozno . ogorčenje nad takim barbarskim postopanjem in le treznosti, katero je zmožen vzdržati j edino le pravi socialni demokrat, se je zahvaliti, da ni došlo do take reakcije, kakor bi jo bilo pričakovati za tako lopovstvo". Seveda je došla takoj cela četa stražnikov na lice mesta, ki Di bila ravno vsled napačne taktike njih poveljnika goto,v o prouzročila nepopravljivih nesreč. V tem pogledu moramo priznati policijskemu komisarju gosp. dru. Ternovcu, da je uganil pravo, ko je zapovedal stopiti stražarjem takoj vrsto nazaj, češ da jili on ne treba in da hoče sam odstraniti ljudi. Policijski komisar, ki jih je mimogrede omenjeno, tudi dobil po hrbtu, je prišedši ven, železničarjem izjavil, da je shod razpuščen, ter jih prosil, naj se mirno razidejo. To seje tudi zgodilo. Resnica je tedaj le, da policija ni. posegla vmes, ker ni bilo potrebno in da so železničarji povsem mirno odšli izpred ognjišča »prosvete« tržaških Slovencev v Delavski dom. Da je pa bila mera divjaštva pt’av polna, so pretepači pod vodstvom Mandičevim proslavili v Sokolovi dvorani svojo »častno« zmago. Tamburaši so došli tjakej in so na razvalinah razbitih stolov v Sokolovi, s proletarsko krvjo omadeževani dvorani zasvirali par poskočnic v proslavo barbarskega čina Mandičevih najetih pretepačev. Železničarji zbrani v Delavskem domu so 1)0 zasluženju in z umestnimi izrazi na adreso narodne podivjanosti krumirja glavarja dra. Mandiča in njegovih pomagačev Jakliča. Buffona i t. d., dajali duška svojemu ogorčenju nad barbarstvom tržaških narodnih voditeljev «. V tej narodni bitki za »prosveto« tržaškega slovenskega proletarijata je bilo več njih ranjenih, ki so morali iskati zdravniške pomoči pri »Guardia medica«. Toda o teh slučajih se pomenimo natančneje pri sodniji, ki bode zopet imela opraviti starimi »junaki s koli«. Tora j ,,z nožem in s kolom" se hoče tržaškim slovenskim in slovanskim proletarcem vliti v glavo »sveti narodnostni nauk« češkega političnepa sleparja dra. Hurživala. Saino-slovenska ideja tržaškega komedijašn dra. Mandiča ni uspela: teren je prognjevit in tudi premajhen, ker prevelik del istega, je zavzela socialna demokracija. Proti tej boriti se danes na tak način, kakor se borijo takozvani tržaški »narodni" voditelji po svojem priganjaču dru. Mandiču' udrihati s koloni po slovenskem življu v Trstu, in posebej še sramotiti ves slovenski proletarski narodni lakko. In ti ljudje, brez vsakega cilja, izdajalci svojega lastnega prepričanja, ali a dr. Mandič, podrepniki tržaških kapitalistov, alla dr. Mandič, največji sovražniki delavstva, ker ga hočejo povsod cepiti; li ljudje, organizatorji pretepov mej proletarci Slovenci samimi, provzročitelji prelivanja proletarske krvi mej proletarci, naj se imenujejo zastopniki proletarskih interesov? Slovenskemu življu, kjer koli sploh isti živi mora kri zavreti pri takem kinavskem počenjanju in sramote mora vsak Slovenec povesiti oči pred tovarišem druge narodnosti, ki mu očita: tilej kakih barab >izobraženih« barab imate Slovenci v svojem narodu........... Kako so se lopovi prali v svojem glasilu je gotovo marsikedo železničarjev čital in pazno zasledoval v njihovih glasilih. Rekli so' jednostavno: Kdor išče ta najde*, in na to besede nagromadili toliko luži. kakor mogoče še nikdar ne. Seveda, sila kola lomi. in v zadnjih vzdililjejili je treba porabiti vsako sredstvo in zastaviti vso moč, oboroženo s koli in noži, da se tako eventualno še' kaj reši. Kako je nekdaj » Kdinost« rohmela proti lažem tržaškega > Pieeola«. Tudi njemu oziroma njegovi kapitalistični stranki je bila ura zadnje udarce in jih tudi odbila in takrat je bilo to 1 šovinistišno italjansko glasilo kar besno v lažeh. Danas »Edinost« ne pobija več tako strastno to italjansko glasilo; postala sta >i bratec in sestra, ker oba sta iste krvi — kapitalistične. Razloček mej njima je le ta, da »sestrica« v lažeh za mnogo prekaša svojega' »bratca«. Reči moramo, da tako ognjusnih in perfidnih laži že dolgo nismo čital i v nobenem listu, kakor je pisala »Kdinost« o tem železničarskem shodu. Zato se s takimi laž-niki nočemo spuščati v nikako polemiko. Pripomnimo naj le še to, da železničarji z italijanskim >Piecolom- nimajo prav nika-kega posla in nikake zveze. Kar kak > Pieco-lov« reporter sliši tam kje ur ulici, in če potem poroča neresnico in jo vrhu tega v takm* celo v usta tržaškemu železničarskemu tejniku. za to mi ne moremo kaj. Železničarjem hvala bogu seni treba več obračati na šovinistična meščanska glasila, ker imajo svojih strokovnih in strankinih glasil toliko na razpolago, da morejo povedati javnosti kako se je izvršil kak roparski napad na socialnodemokratičen proletarijat pod zaščito slovanskih krumirskih glavarjev. Laž ima jako kratke noge in vsled tega ne pride daleč. Resnica pride hitro na dan, in poraz njih, ki so naščuvani mahali z noži in koli po svolih tovariših sotrpinih ji' toliko večji. Obžalujejo svojo duševno zmoto a vrhu tega se tudi sramujejo svojega barbarskega čina. In ravno radi tega. ker je socialistična stranka resnična stranka, to je stranka na realni podlagi, ista tudi železničarske organizacije, ki se naslanjajo na njena načela. In kakor hitro napredujejo te sochdno-demokra-tične železničarske organizacije, tako hitro propadajo organizacije dr. liurživalovega, dr. Mandičevega, in dr. AVeifnerjevega značaja. Mi vstajamo, oni se pogrezajo in strah jih je! Ako tako ne bi bilo, ne bi bilo treba narodnjakom, da se poslužujejo takih barbaričnih sredstev proti sicer drugače mislečim, toda slovenskim delavcem. Še nekaj o železniški nesreči v Gossensassu Gotovo vsakega železničarja zanima vedeti prav natančno, kako se jo ta grozna nesreča dogodila in zato hočemo podati o njej nekaj izvirnih povsem verodostojnih podatkov. Ko je vlak pri Gosensassu vozil v plet-selierski predor, so so zavrta kolesa zadela dričati. Olm glavna zavirača sta zato morala seveda takoj od vreti, ker l>i se bila kolesa sicer obrabila na jednem mestu in bi dobila ogle. Malo nato sta zavirača zopet zavrla. toda sc ni nobenemu niti sanjalo, da jo pretrgano jedno zapenjalo, ker vsled velikega ropota V predoru to ni bilo mogoče opaziti. Ko je vlak prižel iz predora ven. je eden sprevodnikov t.akoj opazil, da je vlak pretrgan in je dal tudi nemudoma potrebno znamenje proti lokomotivi. Strojevodje so znamenje takoj zapazili in so skušali s prvim delom vlaka prav hitro voziti naprej. V sredi vlaka so bile priklenjene tri nove lokomotive, namenjene za italjanske železnice. Vlak se je pretrgal, ravno pred prvo teh treh lokomotiv, tako, da so le te tvorile prvi del zaostalega dela pretrganega vlaka. V istem trenutku, ko se je pretrgal vlak. se je /tri zadnjem rosit prrega drlo rlaka odtrgata jedmi os. luko tla jt’ ros /elitj. na jedrn sami asi ■na/mej. \sled lega se je pa razširi/ železniški lir. Drugi del vlaka je tekel z vso brzino za prvim: sprevodniki in zavirači nikakor niso mogli ustaviti,, dasiravuo so vse svoje moči žrtvovali in stavili v nevarnost tudi svoje življenje, da bi se jim to posrečilo. Ko je ta drugi del prišel na mesto, kjer se je polomila zadnjemu vozu prvega dela vlaka os. in se vsled tega razširil železniški tir, je prva lokomotiva srečno prišla preko, dočim sta druge dve obe skočile s tira. Od drugih vagonov, priklenjenih za tem trem lokomotivam se jih je nekaj razbilo že na nasipu samem vsled 'močnega udarca v lokomotive, drugi pa so padli čez nasip ob levi strani in se tam popolnoma razbili. Sprevodniki so popadali ha desno stran, zadnjega zavirača pa je vrglo vznak mi železniški tir. Prva lokomotiva, ki je srečno prevozila razširjeni tir. se je odtrgala od druzega dela vlaka in je hitela z vso silo naprej za prvim vlakom. Zadela je nanj inga razdrobila popolnoma. Ravno pri tem udarcu sta bila ubita sprevodnika Seluniigrr in Senmnier. Zavirač, ki ga je sunek vrgel vznak na tir je bil zn trenutek nekako omamljen. Ko se je osvestil, je pogledal po progi naprej, kaj se je zgodilo. Nudil se mu je strašanski prizor. Nekaj metrov pred seboj zagleda, v snegu štiri črne postave. \ so je bilo krvavo okoli njih. Za trenutek je mislil, da je sam on ostal še živ. Svetilke ni »imel nobene in taval je v temni noči okoli razvalin. Zaslišal je sprevodnika Ildlzl-a in šel proti njemu. Toda zbal se mi je, ker bilo je videti, kakor da je obnorel in izognil si* mu je. K sreči je dobil, na tleh še jedno svetilko nepoškodovano, ožgal jo je in hitro tekel p<> progi nazaj, da ustavi osebni vlak štev. 255, ki ji* imel vsak čas priti iz Inomosta. Takoj ko je ztivaroval osebni vlak s potrebnimi znamenji se vrne nazal k ranjencem. Naletel je takoj mi llblzla, ki si* je mej tem že nekoliko pomiril. Hitro se je tudi Ha/sl spomnil, da treba zavarovati osebni vlak iz Inomosta ter tekel vrnivšcmit se zaviraču: i »stani ti pri ranjencih, jaz pa grem postaviti razstrelite signale. Zavirač je ranjence izvlekel iz podrtij jim odpel obleko in nato hitel proti bližnji, čuvajnici. Nenadoma zadene zopet v neko mehko stvar na tleh v snegu in pade preko nje. Posvetil jez užigalico in videl svojega tovariša mrtvega: truplo je bilo popolnoma razmrcvarjeno. Tekel je kar dalje, da dobi čim prije kako pomoč za ranjene. Naletel je ha vlakovodjo Kameritintleija in na strojevodjo Maierjn. Vlakovodja Kamerlandor seje ravno pripravljal da odda signale. Prišlec jima je takoj povedal o mrtvih in ranjenih. Kamerlandcrju so se vlile solze in vsi trije so se vrnili, da spravijo mrtvece in pomagajo kolikor mogoče obema težko ranjenema. Ta dva slednj/i sta se mej tein časom že zvalila po nasipu doli. Z veliko težavo so jih znosili s pomočjo provizorične nosilnice v službeni voz. Pogrešali so še sprevodnika Neumaierja. Našli so ga v njegovem vozu. .Strojevodja Maier je preiskava! razbite vozove in zapazil mej podrtijami en kos suknje. Segel je tja z roko, a hitro je umaknil: vso okrvavljeno je potegnil nazaj. Notri je ležal Seumaier — mr- tev. Ven gti niso tno;. izvleči in so morali počakati pomoči. Vlakovodja in pa sprevodnik pri prtljagi sta peljala ranjence, proti Gossen-ssasu in sta pustila sprevodnike Slorke/jn. MiiUeeja in Uol:In na licu nesreče dokler ni prišel na pomoč vlak iz Kranzesteste. Če»ki politični slepar Buržival. Kakor je čitateljem znano, je tržaški kapo-krumir dr. Mandič s svojo krumirsko Narodno delavsko organizacijo omagal. V svoji zadregi ni pač preostalo druzega. nego se obrniti do svojega češkega »bratca, krmnirja glavarja Burživaln in ga v zadnji sili prositi pomoči. Razume se. da temu »prijatelju« češkega proletarijata ni nič tako dobro došlo, kakor ravno dvozveza z jednim jugoslovanskim političnim sleparjem, da jeden kakor drugi iz dvozvoze kuje napram svojim zapeljanim ljudem kapital za svojo krumirsko zadrugo. Kakor namreč dru. Mandiču ne gre organiziranje krumirstva po volji, tako se tudi gosp. ltuživalu ne posreči vse tako, kakor bi on želel. Mislita 'i. saj Praga in Trst, ležita v Ausfriji : zakaj pa bi si* tih par zapuščenih južnih bratičev krumirjev no združilo z onimi, opešanimi v Pragi v jedno celoto, ('e bi skupno nastopali, bi vendar kaj dosegli V Kadar bodo stavkali v Trstu v prosti luki volarji, jim bodo oni v Pragi pomagali in zmaga bode zagotovljena. Saj Trst ni daleč od Prage in Praga ne daleč od Trsta in v Trstu se govori slovensko v Pragi pa češko, ki je Slovens-ščini tako podobno, da se oba jezika imenujeta slovanska. Nič ne de če slovenski delavec ne razume češkega in češki ne slovenskega, samo da stil si »brata« in kot »taka« udarila po delavcu Nemcu in Italijanu. Tako modrujeta ta dva politična sleparja in dvozveza je sklenjena. Buržival se imenuje očeta »čeških♦ železničarjev, onih seveda, ki grejo na njegov narodni lim. Toda on hoče biti oče samo tistim. ki govorijo češko in ki pravijo, da so tudi Cehi. Železničarjev Nemcev ne. mara v svoji organizaciji in pripoveduje svojim zapeljanim ubožce ib. da so vsi njihovi tovariši ki govorijo nemški, tudi njihovi sovražniki, samo radi tega ker niso Cehi in da se je proti njimi treba bojevati z vso silo. Analogno govori tudi dr. Mandič v Trstu. Priznati pa moramo, da ima Buržival večjih zmožnosti za laži in sjeparenji) v svojem agitacijskem delovanju, nego jih ima dr. Mandič. Slednji jo pač še mlad in se bode lahko še dosti naučil od svojega mojstra. Buržival namreč tako nesramno zavija resnico, kakor more delati le očiti slepar, ki poskuša .s svojo perfidnostjo človeka omamiti in ga v tem stanju oslepariti. ■ Buržival ne slepari samo z narodnostjo, kakor po navadi vsi organizatorji krumirjev, on je 1 celo tako nesramen agitator, da krade soeialno-demokratične ideje ter se z istimi potem ponaša pred svojo narodno krumirsko organiza j eijo, kot da bi bile to njegove ideje od njega iznajdene. Tudi mu je mogoči* trditi, da je belo kar je črno in črno, kar je belo. Na nekem železničarskem shodu je na primer trdil, da zahteve po zvišanju mezd in po skrajšanju delavnega časa niso socialistične. Na drugi strani pa se hvali, koliko jo že njegova orga-nizaeia storila v tem pogledu za železničarje. Leta 190.1. je predložil državnemu zboru zakonski načrt za ureditev železničarskih službenih razmer, ki gaje skoro doslovno prepisal' iz zakonskega načrta, kakor ga je leta 1898. predložil dr. Vcrkauf. Ta slednji zakonski na-črt je lanjskegn leta z nekaterimi dodatki na novo predložil parlamentu sodrug in državni poslanec Tomschik. Tako se tedaj šopiri ta češki narodni poštenjak s tujim blagom in v svojem koristolovstvu vodi za nos ne samo neukih proletarcev nego celo one, ki hočejo biti izobraženi. Poročila o shodih. Trst — Prosta, luka: Dne 7. decembra t. I. se je vršil v društvenih prostorih ulica Gio-vanni Boccarcio štev. shod c. k. državno-železniških uslužbencev in. delavcev tržaške proste luke. Sklical ga je sodrug Tomaschek. Na duevnom redu je bilo vprašanje ustanovitvi* vplačevirinice Splošnega pravovarstve-nega in strokovnega društva za tržaško prosto luke in pa oveni naliti. • Shodu je predsedoval sodrug Kirschner. K prvi in glavni točki dnevnega reda je govoril sodrug Tomcsokek. kije povdarjal veliko potrebo ustanovitve vplačevalniee v prosti luki. Sodrug Falk ni bil mnenja, da se ustanovi vplačevalnica. nego je rekel, da, treba ustanoviti podružnico. Pri podružnici dela na- gospodu imamo marsikaj nečednega i kron. To je njemu prav lahko' manipulirati, ker mu je poverjeno izplačevanje mesečnih plač. Sicer on čuti sam, da s tem dfelčU velikansko krivico, a pravi, da se nič ne boji. Povsem razumljivo, ker je ljubljenec gospoda inšpektorja Mauthmerja. Kar pozi vije ljudi, naj se gredo pritožit k njemu, dostavlja pal saj mi on ne stori ničesar, ker me ima rad. Razven z denarjem pa kupčuje tudi z jabolki. z urami, z srajcami in ga tam i, s zastavnimi listki i t. d. Tudi gospoda inšpektorja je poslužil z jabolki. Razume se, da ravnateljstvo o tem ničesar ne ve. ker bi mu to počenjanje sicer gotovo prepovedalo. Dvomimo pa, da on mej službenim časom hodi na sprehod brez načelnikove vednosti. Naj tudi še omenimo, da izplačilni listek pri izplačevanju mesečnih plač naredi le onemu, ki mu plača 20 vinarjev. In tak človek je ljubljenec svojih predstojnikov in vrhu tega izvanredno dobro kvalificiran. Gospod inšpektor Mauthner, ki vedno toliko govdri o ljubezni do uslužbencev naj vendar nekoliko preišče to nezakonito počenjanje gosp. Gracherja. Ne verjamemo mu ne dosti, da hoče kaj ukreniti, ker do sedaj še ui dokazal, da so mu uslužbenci pri srcu. Prošnje za pcnzi.jski fond če le more gotovo ne priporoči, tako, da uslužbenci mečejo proč denar za koleke. Ge bi bil do uslužbencev res imel ljubezen, bi jim prije povedal, da opustijo prošnjo in se mesto koleka kupijo rajši kruha. Nadejamo sc pa, da sc ravnateljstvo zavzame in gospodu Gracherjti stopi malo na prste. Nočne doklade na c, l državnih železnicah, G. k. železniško ministerstvo je z odlokom od 7. decembra 1908, štev. 95.977 4 obelodanilo sledečo objavo: 1'uvaji glasom odloka od tu, novembru 1 ’.H).*s. Sto v. (>0*.47Š 'Uradni lisi L Y. odstavek od lota štev. Kili niso deležni nočne doklado. la doklada se jim iz. različnih vzrokov ni dovolila, rosil/no si* p' rjHišfrm((>, //tl so sr jim r zaillljriu rasli lljillOVO plarr znatno zvišalo in /In sr jnn jr jnisrbiio .v nrrstitcijo r lil. nzlnžbriislm skupino tolilm st/olj šal njihov i/motm položaj, iln sr oprtamo porišanjr nji hordi ilolioill.or m-l:al,‘or ni moglo uruerrati. Od uživanja nočno doklado so izključeni čuvaji, vseli vrst skupina III načrta za uslužbence , tedaj tudi nočni čuvaji, ogihni čuvaji i t. d. s'teV. '2. <ŽFLEZNIČAK» Stran III. Ker sr "lede nočne doklade m' more debili razlike. iu«‘j uslužbenci iste vrste, sc turli onim uslužbencem, ki sicer niso čuvaji, pa so i/. bodisi kojegn vzroku delegirani začasno, ali pa tudi stalno zi1 čuvaj-•nisko službo, ne more dati niuaka nočmi doklada. Tudi ni v tem pogledu nikakc ra/.likc 'mej uslužbenci, uvrščenimi v smislu statutov in mej pomožnimi uslužbenci. liavno ip tega v strok a pa sc bode pripoznala »*•••■ n;i iloklada onemu čuvaju, ki sicer opravlja stalno lj učilu kako drugo (rsi službo. Potemtakem bi bila stvar "lede nočne doklade popolnoma jasna. Le v onih slučajih bi bilo se dvomljivo. kjer so službena opravila posameznih kategorij 11 • morejo prav strogo ločili, kar sc dolnja posebno p" večjih postajah. Tu obavljajo na primer čuvaji 1 tak« opravila, ki sicer pristopijo le postajnim slugom, iar.ipistom zapisovalcem vozov, .skladišnim nadgledni- kioii i t. <1. ivf. d. Ako tedaj čuvaji obavljajo tudi taka službena 1,1','ivila, posebno v nočnem času, ko ni drugega ;v'l,j;i na razpolago in bi sc radi malenkostnega loza-nega poslu tudi lic izplačalo klicati posebnega •»tsinžbenen. se oni vendar smatrajo le še za čuvaje in j; zatcgadel ne pristoja nikaka nočna doklada. (llede službe čuvajniških kontrolorjev in uslužbencev pri bločnem^ignalnse je ravnati po obstoječem v- onem normiranju, namreč tako, da uslužbenec, bo-.. - čuvaj ali delavec, v slučaju, ohnvlja to vrst sližhe, dobi le tedaj nočno doklado, ako to službo • o-.i.-avl j a samostojno n« jednem normiranih čnvajniško-!v ;rolor.skih ali pa bločnosignalnih most. JJelurrriii m- /tristitja nikuku turna doklada, ako rl.ju,j<> sroja iHHiiutliin dninarsko sluilto. Ker pa tala delavci morajo titparam obskrbovati tudi službo 1 -ih uslužbencev. ki so uvrščeni v status, a pri tem pilšcaju svoje normalne dninarske službe, se hitih’ .<{■■■ >/•- trli nuli 1trariri• tla nartu- dokUfdv preiskalo o rsa-/."'••vi s/uritjtt /itisrliej. je li so dotični posli toliko obsežni. da bi bilo normiranje jednega takih mest lircz-4vo,nuino upravičeno ali ne in se bode le v tem slu-■"»M dotičnein ;i delavcu, ki je to delo samost n,j no oprava pripoznala nočna doklada. Sploh pa delavci tudi tedaj nikakor ne dobijo i. Mic doklade, ako obavljajo kot /tostransko opravilo t,« ,a službena posla. ki jih imajo sicer izvrševati v slači,- uvrščeni uslužbenci. Kar se tiče delavcev, ki se uporabljajo na stabi-:auih mestih, :i. odstavek - sl. red. 1 s,, jma pro--a':iti pu predpisih, ki obstojijo v sploh za vse druge (lenivce. N sako dele lahko razume, da je izključuje eu vaje v od nočne doklade jako krivična i * 1»m 11>a. Jalovo upravičenje je to, če se železniška uprava sklicuje ua to, da je z uvrščenem čuvajev v III’ službeno skupino njim izkazala toliko dobrot, da ne potrebujejo kar : '••‘sar več za svoje življenje. Kakor je upra-% . ''ena zahteva drugih uslužbencev no nočni -1 "kladi, ravno tako bi bilo pošteno, da se je Li 1 jezu it a s]iloh vsako socijalno-politicno reformo le na pol izvede. Kaj popolnega se • \ Avstriji ne more nikdar doseči. I »ne -Js. decembra 1 *.K)S seje. vršil v Trstu Via . • v a 1111 i lioccaeeio štev . 25 javni železničarski shod \>''h delinitivno nastavljenih južno-žclezuiških usluž- ■ ice.v. Na dnevnem redu je bila zopet okrožnica štev . ■ '.'m. liogve, kolikokrat je bilo že južno-žclezniški 1. rav i žal, da je izdala tako okrožnico! Islužbeuci — la j zahtevajo, da se železnica po njej ravna in da mdi njim to, kar so že davno dobili državjio-žclezniški ii.-’ilžbenci. Zato se. je sklical shod, da se sklene glede • ^daljnega postopanja t. j. kaj se ukrene, da se južno žaeznico prisili na izplačilo draginjske doklad«1 v znesku 51.1 kron. ki jo je državna železnica nakazala svoji 'i uslužbencem že aprila meseca 190*. K dnevnemu redu sla poročala sodr. Kopač v si 'venskem in sodr. Falk v nemškem jeziku. Povedala »u. navzočim, da so uslužbenci prav sami krivi, da se /,* !• -/.niča ne zmeni za svoje obveznosti, ki jih ima na- i.ram njim. Železnica sc le tedaj spomni svojih obljub, kadili' ima strah prod energičnim nastopom svojih uslužbencev in le tedaj se nuli odloči da jim izplača X". kur jim je v smislu okrožnice :!85a primorana dati. Ta okrožnica ni zakon, po katerem bi bila železnica prisiljena od državne oblasti, kaj storiti, okrožnico jo 'k"vala železnica v svojem delokrogu sama zase in se nima nikdo vtikati, ne glede nato, ali ona izpolni in la -vojim uslužbencem obljubljene doklado ali ne. 7m-le/.iiic.o morejo prisilili le nje uslužbenci sami, ako se. združijo v močno falango in energično, s solidarno tri"čjo nastopijo proti njej s svojimi koncediraiiimi jim zahtevami. I11 videti je, sta rekla govornika, da se železniška uprava res ne bode ganila, dokler ne vidi, da v uslužbencih zopet vre in da grozijo takim nastopom, kateremu ne more drugače parirati nego da zadovolji ..nezadovoljneže11. Kaj je pa potrebno za tak nastop, vejo uslužbenci prav dobro, ker so žalibog že večkrat "rali poskušali s krajnimi sredstvi. Organizacijo je treba jačiti, ker ona je isti strah, pred katerim železnica beži. I*o daljši debati je bila predlagana sledeča rc-~ lucija : Vse službeno delinitivno nastavljeno osolijo c. k. priv. južne železnice, zbrano dne 2S. decembra 190H na shodu v Trstu v ulici (iiovanni lioccaccio štev. 25, je , pn poročilu glede draginjske doklade v znesku 50 kroh j.a osebo, ki so jo poduradniki in uslužbenci c k. državne železnice ua postajah Trst in okolica ter Gorica n .Jesenice dobili nakazano že meseca aprila 190* je-dnogliisno sklenilo sledečo r e s o 1 u c i j o : C. k. priv. južno-železniška družba se je V svoji okrožnici <{80» točka I. zavezala, dati svojim uslužbencem iste doklade in vse druge ugodnosti, kakor jih dobijo uslužbenci c. k. državnih železnic in sicer od istega dne naprej pod istimi pogoji in v jednaki visokosti. Ker je ravnateljstvo c. k. državnih železnic v Trstu omenjeno doklado uslužbencem na po stajah Trst in okolica, Gorica in Jesenico nakazala že meseca aprila l'JOs, se zbrani zborovalci čudijo tembolj, da c. k. priv. južna železnica ni še ustregla v tem oziru svojini uslužbencem, ker so oni realiziranje obljubljene draginjske doklade urgirali pismenim potoni pri slavnem generalnem ravnateljstvu in vrhu tega že dvakrat potom tajnika strokovnega in pravovurst venoga društva v Trstu. Zborovalci najodločneje zahtevajo, da se draginjska doklada v omenjenem znesku uslužbencem c. k. pfiv. južne 'železnice nemudoma nakaže ter ob jednem izjavljajo, da se hočejo prislužiti vseh mogočih sredstev, da se določbe okrožnice tudi gotovo realizirajo. Ivonečno se pozi vije še centralo Pravo-varst venoga in strokovnega društva za Avstrjio, da najdalje do 10. januvaja 1!)09 da jasen in odločen toradeven odgovor. 1'i’i/iidelo osobje. Stabiliziranje nadpremikačev, premikačav in lampistov na južni železnici. .lužno-želessniško generalno ravnateljstvo jo objavilo sledeči razglas : 1. I'pravni svet je v svoji seji, dne 19. novembra 1HOS, na moj predlog sklenil realizirati nameščen je liadpremikačcv in lampistov, kakor je bilo zagotovlje.no v okrožnici .'>S5 A 19(>7 (odstavek IV. G, trieka I.) in sirer n-ljara 01/ /. juti ara rja /!)()* naprej in pod pogoji, določcucmi v tej okrožnici. V isti seji je bilo 1111 moj predlog tudi sklenjeno, da se oni premikaški delovodje, ki so bili stabilizirani I. jaiiuvarja 190S, uvrstijo z dosodajšnjo plačo in z vcljiivo od I. januvarjii I9us v kategorijo nadpremika-čev, da se jim tako omopoči avanziranje s zvišanjem plače, kakor je določeno v dotičnih izkazih za plače, stanarino in za avanziran'0 sploh. Postajam, ki pridejo tu v poštev, se, ob jednem pošljejo izkazi o nadpremikačih, proniikačih in lampi-stili, ki so bili stabilizirani I. julija 190,s in iz katerih so razvidne tudi plače, ki so jiii le-ti imeli 01I.I. ja-niiviirja 1908 simi. Pripomniti je pa, da se sev eda teinu osobju za leto 1!Ml'J ne izplača ne gnža ne stanarina,'kor so se jim dotični zneski izplačali že v letu lilOJS. Personalne doklade, ki so navedene v teh izkazih, veljajo še-le. od I. jaiiuvarja 1 !><)!* naprej. 2. Nameščeni uadpremikači in premiknči dobijo s l. januvarjem 1909 razven svoje fiksne plače in razven stanarine, tudi sistemizirano nočno in premikalno doklado. katera slednja se na novo določi v zvišanem znesku v posebni okrožnici. Ta okrožnica se objavi čimpreje. Tam, kjer je teh uslužbencev precejšno število. je bilo potrebno sistemizirati tudi personalne doklade, da sc jim tako prepreči vsaka eventualna 111:1-terijalna zguba. Visokost teli doklad je razvidna iz dotičnih izkazov. Dobro pa je, pomniti, da sc s |, januvarjem 1901) vse preinikasko osobju izloči iz akordne službe ; prama temu odpadajo s tem dnem za njih seveda tudi vse akordne premije. o tein, kakor tudi o odškodovanju delovodij-za-penjačev in premikaških delavcev, ki ostanejo še nadalje v dnevni plači, se postajam z akordnim delom izdajo čimpreje s posebnem odlokom natančna navodila. •'!. Nameščeni lampisfi dobijo od 1. jaiiuvarja 1909 naprej razven plače in stanarine, kakor navedeno v omenjenem izkazu, tudi sistemizirano nočno doklado. Analogno premikaškomu osobju je bilo treba tudi pri nekaterih lampistih določiti personalno doklado. Nasprotno pa se na nekaterih postajah odpravi doklada, ki jo imajo nameščeni lampisli. Oni lampisti, ki ostiinejo še nadalje v dnevnj mezdi, bodo pa to doklado dobivali tudi še naprej ail personam. Lampisti pa, ki so sprejeti v službo po .!1. decembru 190S kot dninarji, to je delavci z dnevno mezdo, te doklade ne dobijo več. I. Personalno doklado je smatrati le za nekako dopolnitev dohodkov, ki naj po obstoječih predpisih tvorijo poprečno plačo, kakoršno so dobili v letu 1907. Pii doklada se izplača le za čas taktične službe. Vsak započeti dan je. računati za celega. V slučaju da je uslužbenec bolan, kontumaeiriin ali pa zadržan vsled vojaške službe*, se mu oni del personalne doklade, ki odpilile na take dneve, ne izplača in .sr iloliitii znesek Ulili ua suhstihtla ne utore uilstojiili ali /trenesli. Personalna doklada pa ostane v smislu določb okrožnice Mol A I90S neprikrajšana mej časom počitnic, ki uslužbencu tičejo. Železniška uprava si pridržuje pravico, personalno doklado pri porijodičuih pomaknjenih v višji plačilni razred primerno znižati. 5. Doneski za penzijski fond za leto 190S, ki še niso plačani, se otrgajo od mesečne p^ače za mesec ja-nuvar 1909 in se tako poravnajo. Oni uadpremikači, premikači in lampisti, ki so bili nameščeni z veljavo od 1. jaiiuvarja oziroma 1. julija 1908 in ki šo 1. jaiiuvarja oziroma 1. julija I90S prekoračili .'15. leto svoje starosti imajo v smislu S I-'! statuta penzijskega zavoda za uslužbence'prositi, da se jim prekoračenje starostne dobe spregleda. To prošnjo napravijo pri svojem lokalnem načelniku, kateremu bode administrativno ravnateljstvo S III v to svrlio izročilo potreben izkaz, kamor se bode prositelj jedno-slavuo samo podpisal. V slučaju ugodne rešitve take prošnje prositelj plača v smislu $ -I. točka •'! omenjenih statutov posebno takso. Do zneska 20 kron se ta taksa plača s tem. da se otrga od plače za mesec januvarji 1909, ostanek pav mesečnih obrokih, tekočih od I. t'e-bruvarija 1909, kakor jih določi upravni odbor penzij-skega statuta za uslužbence. b. 7.a naprej pa se numoščc.njo liadpremikačcv. premikacev in lampistov' po normali okrožnice .'IH5 A 190S odstavek IV G, točka I vrši samo I. julija vsakega lota. Promikaškemu osobju iu Ittnipistom naj sc te določbe na prineren način takoj dajo liuziianje. Tudi je osobje, ako potreba, natančno podučiti, glede izračunan ja prihodnjih letnih dohodkov in o važnosti posameznih določb ter 11111 v teni oziru sploh v se razjasniti, kar Id mu eventualno ne bilo jasno. 7. Plačo in stanarino je nameščenim liadpremi-kačem, preuiikačem in lampistom v plačilni poli v naprej zaračunati. Plačilna pola se ima poslati najkasneje do 15. decembra l. I. 11:1 obratno ravnateljstvo V m. Rubrika ,,Abziige“ naj sc pusti odprta. Izpolnili je eventualno samo kolone ,,Krnnkonkasso‘" ie .,Mietzinse“. Personalne. in drugo doklade naj se v plačilni poli zaračunajo za nazaj. \a Dunaju, 9. deeemlira I90S. generalni ravnatelj: Ivtrer. m. p. Nočna doklada za uslužbence posa meznih kategorij pri južni železnici. Od 1. jaiiuvarja 1 ‘.H>V>. naprej, dobijo vsi z dekretom nastavljeni uslužbenci, kakor tudi oni, ki v smislu S- 1-. penzijskega statuta za uslužbence smejo plačevati v penzijski fond • odšlevši uradniške aspirantu),je in uradnice), izvzenisi pa sve vožno osobje, kakor tudi bločni, ogilmi. nositi, dnevni zatvorni, kuril-11 iški in prožni čuvaji, nadalje naznanjevalci vlakov iu čuvaji pri v ratih, za vsako noč nočno doklado, ako redovito opravljajo nočno službo in ako od 10. ure zvečer do šesti* zjutraj v normalnih razmerah in ne oziraje se na slučaje pozamezno izvanredne slučaje, ne počivajo nepretrgoma vsaj pet ur. Tako doklado dobijo tudi uadpremikači, premikači. lampisti prometne službe, zapisovalci vozov in pisarji urnih posov. nadalje svetilničarji 1 Lampemvarter velektrarnah, stro-je\ni pazniki in pazniki pri pumpah, ter nad-kurjači in kurjači pri stabilnih kotlih, ako dobivajo le dnevno mezdo. Oni delavci pa, ki svojo normalno dninarsko službo obavljajo kot postajni, skladišni, prožni, delavniški iu kurilniški delavci kot delavci čistilci, nadalje kot nosilci prtljage, kot delavci premogarji. kot vodnarji ali gti-silci, kot izdelovalci šajli. mar.aiji. odpoklicarelji vlakov, kot klicatelji osohja ali preiskovalci plomb, kot dninarji v prošui nadgledni službi, redno ali tudi slučajno v nočnem času, ne dobijo nikakc nočne doklade. Ravnotako nimajo ludi delovodje oiue- njejiih delavskih kategorij nikakc pravice do nočne doklade. Pomožni delavci in substituti pa morejo le tedaj zahtevati nočno doklado, ako mimo grede ali stalno opravljajo službo na normiranem mestu jednega takih uslužbencev, ki smo jih navedli tu zgoraj ali pa če nadome-si ujemo one uslužbence katerim po obstoječih določbah pristoja nočna doklada ali |>a če sploh samostojno opravljajo dela kakega takega uslužbenca. 'J. ("idmorni čas pri onih uslužbencih, ki so v neposredni sveži z vlakovnim prometom, se ima izračunali po navadnem redovitem vlakovnem prometu in sicer natančno po vož-nem redu brez ozira na vlakovne zamude, na posebne vlake ali pa na druge izjem ; iz-vanredni redovili vlakovni promet se ima voštevati le tedaj, ako traja več nego 14 dinj. Začetek in pa konec odmornega časa se ima določiti po službeni razdelitvi, izdani od 'prometnega oziroma st roje v nega ravnateljstva. :>. Nočna doklada snaša : ai Za uradnike prometne službe, ki odpravljajo vlake pod svojo lastno odgovornostjo ( vlakovni ekspedijentje in'pa stabilni uradniki notranje službe v nasljcdnjih dispozicijskih 1 postajah po '2 kroni, in sicer: Dunaj juž. kol., Matzieinsdorf, Dunajsko Novo mesto, Gloggnitz, .Mtirzzuschlag. Bruck na Muri, Leoben, (Jradec, Mtfribor glavni kolodvor, Maribor koroški kolodvor, Pragersko, Zidanmost, Ljubljana. .'>1. Peter na l^ranjskem, Nabrežina, Trst, Spodnji Dravograd, Beljak, Lieuz, Franzesteste izu-zemši Aichai, Kufstein, \\’orgl. Inomost. Boženi iries in Ala. bi Za druge vrste uslužbencev prometne službe, ki odpravljajo vlake pod svojo odgo-' vornostjo (vlakovni ekspedijentje,1. za one ku-kurilniške uslužbence, katerim je poverjeno vodstvo izvrševainc službe (kurilniški šef, su-.šef in strojevni mojster in koiječno za nasrav-ljene . ali |>a za take uslužbence v elektrarnah in pa v plinarnah katerim pristoja nočna doklada, I krona 40 vin : c) vsem drugim uslužbencem, ki imajo v smislu točke 1 in '2, pravico dv nočne doklado, pritice 1 krona. Stabilni uslužbenci notranje službe in brzojavni uslužbenci, nameščeni v Celju, v št. Petru na Kranjskem, v Nabrežini, nadalje pri južno-železniškem zastopstvu v Celovcu in Brunčku nastavljeni zaupni organi, kakor tudi prometni organi v V.oklers-Baumkirchenu in v Villa Lagarina dobijo tudi le po jedno krono nočne doklade. 4. Pristojbina za dijeto ne izključuje nočne doklade. f>. Nočno iloklado za uslužbence prometnega, ravnateljstva je natančno dokazati v ' listi za nočno doklado«, ki je bila v to svrlio kor formular V. štev. 1 a2a na novo izdana in jo je tamkaj z ročno pisavo zabeležiti. To listo. je 1. dne prihodnjega meseca poslati predpostavljenemu obratnemu nadzorništ vu. da jo pregleda in potem nakaže izplačilo nočne doklade. Za subsi itute, katerim prisl »ja nočna doklada je na substituei.jskih postajali o mesečnem sklepu sestaviti posebno listo za nočne doklade tor jo poslati 1. dne prihodnjega meseca oni postaji, kateri je snbstitut dodeljen. Ta postaja po tem to posebno listo ob jednem s svojo lastno pošlje obratnemu nadzoriiištvu. Kadar se te liste vrnejo odobreno oziroma poverjene in se je nakazalo tudi izplačilo tamkaj zabeleženih nočnih doklad, tedaj se iste pošljejo ob jednem z drugimi izplačilnimi polami, kol vrednostni papirji centralnemu knjigovodstvu f. <•. Za izračunanje nočne doklade, ki tiče strojevnemu osobju so izdajo še posebne določbe. Obratna midzorništva . imajo nočni' doklade za prometno osolijo za mesec januvar 11K Ut izjemoma in sicer pred naka.zan.jem iz-plačila in najkasnijo do 4. februvarja 190‘.* poslati na prometno ravnateljstvo V II, da jih pregleda, konstavira upravičenost istih in izjemoma tudi likvidira v listi navedene zneske. (Hode nočjnih revizij prožnih mojstrov ostanejo določila odloka štev. 77 tebruvarja 1 s*.*r> in okrožnice 208 A spremenjena in v popolni veljavi. Xa 1 )nnnjn. is. decembra 1908. (ieneralni ravnatelj : Eger, 1. r. Domače vesti. Nove naredbe glede pomikanja v višje plačilne razrede, glede stanarine in avanziranja južnoželez-niškega stalno nastavljenega čuvajniškega osohja. Ozirom nato, da je c. k. državnoželezniška uprava z veljavo od 1. julija 1908 uvedla za čuvajniško osobje nove predpise glede plač in glede avanziranja, je upravni svet južne železnice v svoji seji dno 17. decembra 1908 sklenil z istim dnem to je od 1. julija 1908, uveljaviti sledeče določbe : Vse dosedaj pri južni železnici obstoječe kategorije ogibnih, prožnih, in bločnih čuvajev, nadalje čuvajev, uaznatijovalcev, čuvajev pri vratih, dnevnih in nočnih čuvajev, dobijo je-dnotno ime »čuvaji*. Mesto dosedaj veljavnih določil glede plač. stanarine in glede avanziranja uslužbencev teh kategorij, stopijo v veljavo sledeča tozadevna določila : i'i od ;>. 1 ‘M »i? ne- si uabeno ime I ‘laču stanarina. na Dunaju ('aU-.lna ,lolm k r o n a S( )i) :hhi looo mn t :22i i 1 :{()<) 1400 J .VH) ;l()n ;W0 :|iio -IliO ■>uo ,’)()() lil >11 lili!) Oni čuvaji, ki imajo naturalno stanovanje, ne dobijo stanarine, nogo samo doklado, in sicer v 1. stanarinski skupini letnih Iv .120' — II. >, » 1 OS- III. • 9ti;- IV. , » S4-— V. » * * 7 '}■ — Omenjene čakalne dobe. veljajo pa le tedaj, ako je uslužbenec opravljal svojo službo brez progreška. Od rednega avanziranja pa se more uslužbenec le tedaj izključiti, ako jo to odobrila tudi disciplinarna komisija (personalna komisija) in £e izključitev mora javiti prizadetemu z vzroki vred in se'mu ima ob jednem povedati za koliko časa ga ta kazen zadene. Za prihodne avanziran.je so bode računala čakalna doba kakor jo navedeno tu' zgoraj v obrazcu, od 1. julija 1908. naprej. Vendar pa oni čuvaji, ki bi bili po čakalnih dobah, kakor so obstajale do sedaj, računši, od zadnjega pomanjkanje sem, avanzirali že preje, tudi sedaj pri prvem prihodnjem pomaknjenju avanzirajo tako v istem času, kakor bi bili avanzirali po prejšnjih predpisih. Skrajšanja čakalne dobe, kakor so bila dovoljena v okrožnici oS."> A 1907. III, D. točka 1 in J, točka o, se ozirom na t e nove določbe razveljavljajo. ' Točka 11 okrožnice 4.'>7. A 190:'). odpade. Vratarski, dnevni in nočni čuvaji, ki so v plačilnem razredu 750 Kron, pridejo v plačilni razred 800 Kron; ostali čuvaji pa so že na podlagi okružnice :-i8f» A 1907. v onem plačilnem razredu, v katerega so državno-železniški čuvaji dospjeli šele vsled te jiove ureditve. Vsebino okrožnice je vsled naloga generalnega ravnateljstva od IS. decembra 1907. prijaviti i n te res i ran e mu oso b 1 j u. Šentlovrenski mlekarski sleparji še danes ne mirujejo. \"e vemo. kaj ima ta svojat s železničarji! Na.jbrže »agiiiia* zopet za Prometno zvezo*. S)i)rciii'c» od 2.”>. decembre 1908 napada železničarje, podtikajoč jim. da so zopet kradli mleko šentlovrenske mlekarne. Piše zopet, da je zmanjkalo na po/i v Koko nekaj litrov mleka. Ravno istega dne so pa prišli na postaji na Loki na sled. da mlekarna v Št. Lovrencu ni poslala polnih vrčev ! Tako nesramnega lopovskega obrekovanja pač ni najti drugje nego tani, kjer si' dela na krščanski podlagi. Kakor smo jim o priliki zadnje obdolžit ve dokazali, oni sami očitno sleparijo in se perejo z obrekovanjem onih. za katere se navidezno toliko iu toliko potegujejo. lu nesramna katoliško jezuitska predrznost je tolika, da si upajo tudi obrekovati v državni zbornici z apelaci.jami. To je brezmejna zlobnost in joj ni najti jodnake. In to so ljudje one stranke, ki ,je «tudi» zastopnica železničar stva ! Korajže jim ne zmanjka nikdar. V tem svojem nesramnem delovanju so dosledno ne-,ttmorzni, kakor so dosledni tudi v svojem sleparstvu. Kakor tat ali goljut. ki so mu je že dokazalo da je krade! ali goljufal in kljub temu še uiji in zvrača krivdo na druge, tako dela tudi sleparska šentlovrenska mlekarska zadruga, na čelu jej pastir krščanskih ovac gosp. Oblak pod pokroviteljstvom državnega poslanca D.ra Hočevarja. Sleparjenje smo .jej dokazali, a ne odneha še naprej obrekovati železničarjev, da kradejo. In danes je zopet dokazano, da so sleparili oni mlekarji sami in da niso kradli železničarji. t Dr. Glistav Fried, advokat na Dunaju in pravni' konzulom pravovarstvenegvt iu strokovnega društva za Avstrijo jo umrl. Z njim je organizacija izgubila vrlega sodruga in spretnega pomočnika proletarijatu v pra,vnili poslih. Imel jo neko srčno napako in smrt ga ,jo zalotila nenadoma. 5voj > pisarno je imel v družbi z odvetnikom Dr. < i t f s/i t foni llarpner-jem. Le-ta je prevzel sedaj tudi Friedovo pisarno ih se bodo tako vsi od D.ra Frieda prevzeti posli izvršili po odv. D.ru llarpnerju. Na ,t(!ga je tudi nasloviti od sedaj naprej vso korespondenco. Trst idržavni kolodvori. Vso osobje na premi kalnem drža vno-železniškem kolodvoru v Trstu prosi e. k. državnoželezuiško ravna teljstvo v Trstu, da v vseh pisarnah in kasarnah premeni kamenin’ tlak in ga nadomesti z deskami. Kamenih' tlak je za uslužbence jako neugoden, in vrlo škodljiv, ker prouzro-šu.jo revmatizem in trganje po udih. Tudi vrata okna in peči bi bilo treba poprav iti nemudoma, ker je povsod vse razbito in je posebno o času močne .burjo prepih na vseh straneh. Peč v kopalnici je že čez jedno loto podrta in seveda se sprevodniki, zavirači in premikači ki pridejo iz proge vsi sajasti, ne morejo niti umiti. Tudi naj gospod h‘u/1' blagoizvoli o priliki priti pogledati malo na postajo Sv. Andreja in si ogleda nekoliko to štalo na državno • železniškem premikalnom kolodvoru. Poročila centrale. Seja upravnega centralnega komiteja so je vršila dne 17. decembra 1908. Rešilo so jo 1> prošenj za podporo, in sicer s6 je dovolila podpora v 109 slučajih s zneskom ;’>280 kron. 2 o prošenj jo 1 >i 1 o odklonjenih. "i pa vrnjenih krajevnim skupinam. Pravovarstvo se je dovolilo 121 prosilcem. Za saldiranje 04 odvetniških stroškovnikov7 se jo nakazala svota 9202 kron 14 vin. Ustanovilo se je nekaj novih krajevnih skupin in vplačevalnic in pet sodrugov se oj delegiralo za IV. avstrijski kongres bolniških blagajn na Dunaju, ki se vrši meseca janu-varja t. 1. Konečno so se rosile še vloge posameznih krajevnih skupin in vplačevalnic. Vodstvom vseh krajevnih skupin in vplačevalnic! Člani se obračajo jako pogosto za različna pojasnjevanja na funkcij ona rje personalnih komisij, delavskih odborov, obratnih bolniških blagajn in provizijskih zavodov. Ka-zumo se, da fitnkcijonarji teh zavodov trpe vsled tega znatno škodo, ker morajo plačevati za marke in vrhu tega. tudi nima.ju prav ničesar za trud. ki je s tem delom spojen. Funkcionarji se nikakor nemorejo baviti stalno s takim poslom, centrala jim pa raz ven drugih velikih izrlatkov rudi ne more. tega truda že posebej plačevati in trošiti za poštne znamke. Vsled tega prosimo spoštovana vodstva krajevnih skupin iu vplačevalnic, da svojo člane na to opozorijo in jim svetujejo, da r lakih slučajih <’ pismo redno priložijo poštno znamko :ia vplačevalnicam smo poslali, tormulare za -stavljenje statistike o fluktuaeiji članov v po-zameznih kategorijah tekom leta 1908. Ti obrazci naj se nam čim p rij e vrnejo izpoluj. . i. da se zaključek letnega poročila ne zavleči . U. Da ustrežemu mnogim željam funkcijo-narjev naših kra.j('vnih skupin in željam na>ih zaupnikov, smo v svrlio sprejemanja novih članov pripravili veliko število pristopnih izjav ter jih razposlali krajevnim skupinam in vplačevalnicam. Pomotoma dobivamo te pristopne izjave od lunkci.jonarjev krajevnih skupin in vpln-valnie nazaj na centralo kot sprejemnico. Da za naprej vse take pomote izo>;n iie.jo, povemo še enkrat, da te pi^me pristopni' izjavo služijo jedino le fuulg ijoiiarjem in zaupnikom, kot naznanila. I Na centralo je poslati le one sprejemni v, tiskane na trdem papirju, ki so vezane v b; k in so numerirane. litizprorttijftlceni koledarjev! Vse krajevne skupine, oziroma vplačevalnice kakor tudi drugi razprodajalci naših koledarjev za leto 1909., naj vse še neprodane izvode, ako nimajo upanja, da jih bodo mogli razpefiati, čimpreje povrnejo. ker imamo na centrali še dosti naročil, da jih naročnikom pravočasno pošljemo. Naročnike pa najuljudneje prosimo, da potrpijo, dokler koledarje dobimo od podružnic nazaj, na kar jim jih takoj pošljemo. Ob jednem tudi prosimo, da se nam ves za koledarje do sedaj inkasirani denar takoj odpošlje. ('|>r:ivnisi v«. NA ZNANJE ! DNE 20. JANdVARJA se vrši v društvenih prostorih v ulici Giovanni Boccaccio žslezničarski shod za poduradnike in za nastavljene uslužbence. DNE 31. JANUVARJA ob 6. uri popoludne s 3 vrši v Delavskem domu skupna seja vseh treh tržaških podružniških odborov ob prisostvovanju centralnega tajnika sodruga in državneca poslanca Tomschika. DNE I. FEBRUVARJA oi 8 uri zvečer se vrši v Delavskem domu občni zkor krajne skupine Trst s sledečim dnevnim redom: a Poročila: 1. predsednikovo; 2. blagajnikom; k oni volne komisije, b Predavanja: sodruga To/nschika in druga Kopača. DNE 2. FEBRUVARJA ob 5. uri popoludne se vrši v Delavskem domu občni zbor krajne skupine Trst II (državna železnica) z istim dnevnim redom kakor občni zbor krajne skupine Trst I. DNE 3. FEBRUVARJA ob 8. uri zvečer se vrši v društvenih prostorih v ulici Giovanni Boccacci' n~i~rrr—|— •“*-*v--—--f—-r——■ Kavarna LNIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianea Napitnina je odpravljena. Velika zbirka polit ; nih in leposlovnih revij in časnikov v vn. jezikih. Izdajatelj in odgovorni urednik ./osip Kopač Tiska Draguiin Priora v Kopru.