50 lefni jubilej mašniSfva hnezošhofa lavantinshega dr. Andreja Karlina. Rojen je bil 15. novembra 1857 v Stari Loki blizu Škofje Loke na Kranjskem kot sin dobrih krščanskih staršev. Iz starološke ljudske šole je stopil leta 1868. v Ljubljani v gimnazijo in jo dovršil z maturo leta 1876. V jeseni istega leta je bil sprejet v Ljubljani v bogoslovno semenišče ter bil posvečen v mašnika 27. julija 1880. leta. Prva njegova služba je bila v Smledniku (kot kaplan od leta 1880. do leta 1883.), potem v Senčurju (1883. do 1885.), od leta 1885. do 1890. je pa bil mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Od leta 1890. do 1892, je študiral v Rimu pravo, potem je pa bil do leta 1900. katehet in profesor na nižji gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1900. do 1911. je bil kanonik pri ljubljanski stolni cerkvi in pa nadzornik za verski pouk na osnovnih in meščanskih šolah, od leta 1905. do 1910. tudi ravnatelj škofijskega zavoda »Alojzijevišče« in urednik »Cerkvenega Glasbenika«. Dne 21. deccmbra 1910 je bil imenovan za škofa tržaško-koperske škofije in je pozneje bil od svetega očeta večkrat odlikovan. Pred novim letom 1919. so napravili Italijani slovenskemu tržaškerau škofu dr. A. Karlinu hrupno demonstracijo, ali umaknil se je šele eno leto pozneje, ko ga je papež razrešil njegovih dolžnosti. — Od leta 1919. do 1923. je bil kot naslovni škof temiširski ravnaielj škofijskega zavoda sv. Stanislava, 6. junija 1923. leta pa je bil imenovan za lavantinskega škofa. Lavantinska škofija je poleg zagrebške po številu duš največja jugoslovanska škofija. Našemu vladiki nasledniku velikega svetca Antona Martina Slomška: Še mnoga leta! Slika na levi: f Stolni prošt dr. Mariin Matek, rojen 15. novembra 1860 t Gornjem gradu, v mašnika posvečen 20. julija 1883, je bil kaplan v Slov. Bistrici, Žalcu in Celju, profesor na bogoslovju v Mariboru od leta 1889. naprej, podravnatelj bogoslovja od leta 1890. do 1909., ravnatelj bogoslovja od leta 1909. do 1916., stolni prošt od leta 1917. — Predsednik Spodnještajerske ljudske posojilnice od leta 1908., načelnik katoliškega tiskovnega društva od leta 1901., odlikovan leta 1928. z redom sv. Save III. vrste. — Umrl 23. junija 1930. Slika na desni: f Stolni in mestni župaik Franc Moravec, je bil rojen 7. avgusta 1864 pri Veliki Nedelji. Mašniško posvečenje je prejel 16. julija 1888. Kaplanoval je pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, pri Mali Nedelji (kjer je bil provizor in zopet kaplan), pri sv. Petru v Gornji Radgoni, mestni kaplan in vikar v Ptuju. Od 1. januarja 1903 do 15. avgusta 1904 je bil župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Mestni stolni župnik v Mariboru od 16. avgusta 1904 do dneva smrti. Kot vnet in goreč dušni pastir je bil priljubljen povsod, posebno še v Mariboru, kjer ga je čislalo in cenilo vse. Skrbel je požrtvovalno za hišo božjo in plačal iz svojega polovico za nove zvone stolne cerkve. Izven pastirske službe se je brigal za krščanska društva in razne mestne socialne organizacije, katerim je bil voditelj in dober svetovalec. Umrl 2. julija 1930. Stara Loka pri Škofji Loki, rojstni kraj škofa dr. Karlina. Starši škoJa dr. Karlina: Florjan Karlin in Terezija roj. Hartman, posestnika v Stari LokL Ljubljanska stolnica. Dr. Karlin po dovršenih študijah. Sv. Jakob t LjubljanL 1 Dr. Kariin kot prolesor verouka v LjubljanL Dr. Karlin kot kaplan t LjubljanL Prizor s pogreba dr. Martina Mateka: Pomožni škoi dr. Ivan Tomažič govori nagrobnico. Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov ter zastopniki državnih oblasti, med njimi ban dravske banovine inž. Dušan Sernec, mestni župan mariborski dr. Al. Juvan, oba mariborska sreska načelnika, bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar in mnogo drugih. — Pevski zbor »Maribora« je zapel več žalostink. Mariborska stolnica. Št. Andraž v labudski dolini, zibelka lavantinske ikofije. Marijin oltar v marib. stolnicL