256 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 257Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Botanična novost s Slavnika • Botanika s hitrim spreminjanjem oblike zrcala v te- leskopu v realnem času kompenzirajo popa- čitve slike, ki nastanejo zaradi turbulenc v ozračju, in poskušajo doseči čim ostrejšo sli- ko umetne zvezde. S tem izostrijo oziroma odpravijo migotanje zaradi ozračja tudi pri sliki opazovanega objekta. Ta tehnika omo- goča ostrejšo sliko in tudi daljše čase osve- tlitve ter s tem opazovanje šibkejših zvezd. Uporaba prilagodljive optike je obe skupini pripeljala še bližje središču Galaksije. Slika 3 prikazuje gibanje zvezd v območju pribli- žno en svetlobni mesec okoli središča. Med njimi je posebej zanimiva zvezda z oznako S2 oziroma S0-2: središče Galaksije obkroži v samo šestnajstih letih (za primerjavo, Son- ce potrebuje več kot dvesto milijonov let za en obhod), giblje se po zelo sploščeni elip- tični tirnici in se Sgr A* približa na zgolj sedemnajst svetlobnih ur. Rezultati obeh raziskovalnih skupin so se odlično ujemali. Pokazali so, da se v sredi- šču Galaksije nahaja masa za približno štiri milijone mas Sonca. Ta masa je zelo zgošče- na, saj se nahaja znotraj tirnice zvezde S2 – znotraj območja s polmerom, ki je le pri- bližno stopetindvajsetkratnik Zemljine raz- dalje od Sonca. Prispevek zvezd in ostankov zvezd k tej masi je zanemarljiv, torej gre za zelo kompaktno telo. Nabolj znanstveno smiselna in trdna razlaga je, da je ta kom- pakten objekt v središču Galaksije superma- sivna črna luknja. Obe raziskovalni skupini še naprej budno spremljata dogajanje v središču Galaksije. Posebej natančno so spremljali zvezdo S2, ko je maja leta 2018 potovala skozi pericen- ter - točko na svoji tirnici, v kateri se naj- bolj približa Sgr A* (slika 4). Ob tem »mimoletu« jim je uspelo izmeriti precesijo njenega pericentra oziroma sukanje eliptične tirnice zvezde okoli črne luknje in gravitacijski rdeči premik, ki sta bila pov- sem v skladu z napovedmi Einsteinove splo- šne teorije relativnosti – teorije, ki je v sto letih obstoja uspešno prestala številne pre- izkuse. Še ena njena napoved – gravitacijski valovi – nam od prve neposredne detekcije leta 2015 (nagrajene z Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2017) odpira novo okno v vesolje in nam pomaga razkrivati skrivnosti črnih lukenj na povsem nov način. Več kot 1.000 metrov visoko goro na za- hodnem robu Čičarije med Matarskim po- doljem in Podgorskim krasom sem do leta 2020 obiskal enkrat samkrat, in to davno, na začetku svojega zanimanja za rastlinstvo. Spomladanski izlet je vodil Mitja Kaligarič, čeprav mlajši od mene že takrat uveljavljeni botanik. O tem izletu imam malo spomi- nov, zagotovo pa nam je pokazal endemič- nega bledorumenega ušivca (Pedicularis fri- derici-augusti). Desetletje pozneje, ko smo z družino dopustovali ob morju v Strunjanu, sem to goro pogosto opazoval od daleč in si ponavljal, da jo moram vsaj še enkrat obi- skati. Po zaslugi gozdarskega kolega Lada Ku- tnarja sem pred leti navezal stik s kraškimi gozdarji. Ti me navadno vsako leto pova- bijo na strokovni dan, kjer pričakujejo od mene, da jim razlagam oziroma pomagam določiti gozdne združbe. Veliko mlajši ko- lega Matej Reščič, vodja tamkajšnje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje, si zelo resno prizadeva, da bi izboljšal vegetacijsko karto njihovega območja. Kolegi so kar zah- tevni, v enem dnevu veliko prevozimo, tudi prehodimo, moji odgovori morajo biti čim prejšnji. V starih časih, ko je bila fitoceno- logija še cenjena veda, si je recimo eden od mojih zelo spoštovanih predhodnikov Maks Botanična novost s Slavnika V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju Igor Dakskobler, Valerija Babij Čičarski gozdovi pod Slavnikom in njegovimi vzhodnimi sosedi. Foto: Igor Dakskobler. 258 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 259Botanična novost s Slavnika • BotanikaBotanika • Botanična novost s Slavnika Wraber za tako delo lahko vzel cel teden. Imel je spremljevalca, s katerim sta hodila po terenu, delal je popise in na koncu mo- ral napisati ustrezno poročilo. V prvih letih našega druženja sem včasih pri sebi pomislil nanj in mu kar malo zavidal, saj sem sam imel čas za popise le, ko so imeli kolegi ma- lico. A velika prednost teh srečanj je, da me kraški gozdarji popeljejo na kraje, kamor sam zagotovo ali zelo verjetno nikoli ne bi šel, in mi vedno pokažejo tudi kakšno za- nimivost za mojo botanično dušo. Brez njih tudi tega članka ne bi bilo. Poleg tega se stvari spreminjajo na boljše. Na Zavodu za gozdove so po dolgih letih le zaposlili nekoga, ki se lahko večino služ- benega časa ukvarja s fitocenologijo, in to v osebi biologinje in moje nekdanje sodelavke na Biološkem inštitutu ZRC SAZU Valerije Babij. Tako zdaj tudi ona hodi na te vsako- letne kraške fitocenološke dneve in ker sva zdaj že dva, si lahko privoščiva kak popis več, poleg tistega med malico. Zgodaj poleti leta 2020 se mi je spet oglasil Matej in napovedal celo dva terenska dneva. Na enem od njih nas je njegov sodelavec, revirni gozdar Damijan Vatovec, peljal pod Slavnik. Ogledali smo si gorske bukove in lipove gozdove na precej skalnatem svetu vzhodno od te gore. Ob vračanju nazaj k avtomobilom mi je v bukovem gozdu pogled obstal na listih, ki so očitno pripadali neki kobulnici. Utrnil se mi je že precej daljni spomin, ko mi je sodelavec Andraž Čarni pokazal vrsto iz te družine (Apiaceae), ki jo je nabral v Istri pod Učko. Nisem je poznal in dotlej še nikoli videl. Andraž jo je potem določil in mi povedal latinsko ime. Napisal je celo članek, kjer je opisal novo združbo gozdnih robov, ki se imenuje po njej. Pred leti, bilo je na Kočevskem, sem že mislil, da sem jo tudi sam prvič zagledal v naravi, a sem se zmotil – bil je le navadni jelenovec (Laserpitium arhangelica). Tokrat sem Vale- riji povedal, da bi listi pod nama, glede na to, da smo v Istri, lahko pripadali Andra- ževi kobulnici. Latinskega imena se nisem več spomnil, a bom to pogledal v knjigah in bova kmalu vedela, pri čem sva. Ker so najini vodniki ravno malicali, sva na mestu najdbe hitro naredila še fitocenološki popis. Doma sva vsak v svojem kotu, jaz v Tolmi- nu, ona v Ljubljani, poiskala ustrezne knjige in si bila enotna, da vsaj po listih ustrezajo Andraževi kobulnici, ki jo zdaj lahko na- piševa tudi z latinskim imenom, Physosper- mum verticillatum. V slovenskih botaničnih knjigah je o njej zelo malo podatkov. Izjema je pred skoraj 70 leti izdani znameniti Ma- yerjev seznam praprotnic in semenk sloven- skega etničnega ozemlja. Tam piše Danaa (Physospermum) verticillatum, zelo redko in posamič: Istra (Čičarija). Kolikor sva potem uspela poizvedovati in pregledati vire in herbarij (pomagali so tudi Boštjan Surina, Nejc Jogan, Walter Rottensteiner in Joso Vukelić), so vsa do zdaj znana nahajališča te kobulnice v hrvaškem delu Čičarije, čeprav nekatera zelo blizu meje s Slovenijo. Tisti dan, ko sva jo našla, smo se potem po Slavniku le peljali z avtom, na vrh ni bilo časa iti, združbe je bilo treba določiti še kje drugje. A zdaj sem poznal smer, po kateri lahko razmeroma hitro pridem na goro, in kmalu sem izlet ponovil, s tem da sem hodil peš po cesti, ki smo jo mi takrat prevozili. Ob njej in v gozdu nad njo, vse na osojnih pobočjih Slavnika, sem našel kar precej kra- jev, kjer je bila ta kobulnica, ne samo listi, temveč cvetoče rastline, visoke tudi skoraj toliko, kot sem sam, vsaj 180 centimetrov. Najina domneva je bila potrjena! Rastline potrebujejo nekoliko svetlobe, zato so po- nekod na gozdnem robu, na brežini ceste, v majhnih vrzelih, redkeje v povsem skle- njenih sestojih. Gozd, ki tukaj prevladuje, je bukov in navadno z gostimi šopi jesenske vilovine (Sesleria autumnalis) v podrasti (la- tinsko ime te združbe je zato Seslerio au- tumnalis-Fagetum). Naredil sem precej popi- sov, a sva skupaj z Valerijo čez teden dni našla še nekaj novih nahajališč z dodatnimi popisi, vsi pa so bili na nadmorski višini med 800 in 1.000 metrov. Valerija je precej boljša fotografinja, poleg tega pa šolana botaničarka, kar bo še po- sebej prišlo prav, ko bova morala to rastli- no tudi opisati in jo umestiti v sistem naše Male f lore. Vrsta je sicer gorsko-sredozem- ska, razširjena v severovzhodni Alžiriji, Si- ciliji, južni Italiji in vzdolž Jadranske obale predvsem na Hrvaškem (najbližje Sloveniji Pritlični listi Andraževe kobulnice (čičarskega dolinca), ki so nama padli v oči na gozdarskem strokovnem izletu pod Slavnikom v drugi polovici junija leta 2020. Foto: Valerija Babij. Združba bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum) pod Slavnikom. Foto: Igor Dakskobler. 258 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 259Botanična novost s Slavnika • BotanikaBotanika • Botanična novost s Slavnika Wraber za tako delo lahko vzel cel teden. Imel je spremljevalca, s katerim sta hodila po terenu, delal je popise in na koncu mo- ral napisati ustrezno poročilo. V prvih letih našega druženja sem včasih pri sebi pomislil nanj in mu kar malo zavidal, saj sem sam imel čas za popise le, ko so imeli kolegi ma- lico. A velika prednost teh srečanj je, da me kraški gozdarji popeljejo na kraje, kamor sam zagotovo ali zelo verjetno nikoli ne bi šel, in mi vedno pokažejo tudi kakšno za- nimivost za mojo botanično dušo. Brez njih tudi tega članka ne bi bilo. Poleg tega se stvari spreminjajo na boljše. Na Zavodu za gozdove so po dolgih letih le zaposlili nekoga, ki se lahko večino služ- benega časa ukvarja s fitocenologijo, in to v osebi biologinje in moje nekdanje sodelavke na Biološkem inštitutu ZRC SAZU Valerije Babij. Tako zdaj tudi ona hodi na te vsako- letne kraške fitocenološke dneve in ker sva zdaj že dva, si lahko privoščiva kak popis več, poleg tistega med malico. Zgodaj poleti leta 2020 se mi je spet oglasil Matej in napovedal celo dva terenska dneva. Na enem od njih nas je njegov sodelavec, revirni gozdar Damijan Vatovec, peljal pod Slavnik. Ogledali smo si gorske bukove in lipove gozdove na precej skalnatem svetu vzhodno od te gore. Ob vračanju nazaj k avtomobilom mi je v bukovem gozdu pogled obstal na listih, ki so očitno pripadali neki kobulnici. Utrnil se mi je že precej daljni spomin, ko mi je sodelavec Andraž Čarni pokazal vrsto iz te družine (Apiaceae), ki jo je nabral v Istri pod Učko. Nisem je poznal in dotlej še nikoli videl. Andraž jo je potem določil in mi povedal latinsko ime. Napisal je celo članek, kjer je opisal novo združbo gozdnih robov, ki se imenuje po njej. Pred leti, bilo je na Kočevskem, sem že mislil, da sem jo tudi sam prvič zagledal v naravi, a sem se zmotil – bil je le navadni jelenovec (Laserpitium arhangelica). Tokrat sem Vale- riji povedal, da bi listi pod nama, glede na to, da smo v Istri, lahko pripadali Andra- ževi kobulnici. Latinskega imena se nisem več spomnil, a bom to pogledal v knjigah in bova kmalu vedela, pri čem sva. Ker so najini vodniki ravno malicali, sva na mestu najdbe hitro naredila še fitocenološki popis. Doma sva vsak v svojem kotu, jaz v Tolmi- nu, ona v Ljubljani, poiskala ustrezne knjige in si bila enotna, da vsaj po listih ustrezajo Andraževi kobulnici, ki jo zdaj lahko na- piševa tudi z latinskim imenom, Physosper- mum verticillatum. V slovenskih botaničnih knjigah je o njej zelo malo podatkov. Izjema je pred skoraj 70 leti izdani znameniti Ma- yerjev seznam praprotnic in semenk sloven- skega etničnega ozemlja. Tam piše Danaa (Physospermum) verticillatum, zelo redko in posamič: Istra (Čičarija). Kolikor sva potem uspela poizvedovati in pregledati vire in herbarij (pomagali so tudi Boštjan Surina, Nejc Jogan, Walter Rottensteiner in Joso Vukelić), so vsa do zdaj znana nahajališča te kobulnice v hrvaškem delu Čičarije, čeprav nekatera zelo blizu meje s Slovenijo. Tisti dan, ko sva jo našla, smo se potem po Slavniku le peljali z avtom, na vrh ni bilo časa iti, združbe je bilo treba določiti še kje drugje. A zdaj sem poznal smer, po kateri lahko razmeroma hitro pridem na goro, in kmalu sem izlet ponovil, s tem da sem hodil peš po cesti, ki smo jo mi takrat prevozili. Ob njej in v gozdu nad njo, vse na osojnih pobočjih Slavnika, sem našel kar precej kra- jev, kjer je bila ta kobulnica, ne samo listi, temveč cvetoče rastline, visoke tudi skoraj toliko, kot sem sam, vsaj 180 centimetrov. Najina domneva je bila potrjena! Rastline potrebujejo nekoliko svetlobe, zato so po- nekod na gozdnem robu, na brežini ceste, v majhnih vrzelih, redkeje v povsem skle- njenih sestojih. Gozd, ki tukaj prevladuje, je bukov in navadno z gostimi šopi jesenske vilovine (Sesleria autumnalis) v podrasti (la- tinsko ime te združbe je zato Seslerio au- tumnalis-Fagetum). Naredil sem precej popi- sov, a sva skupaj z Valerijo čez teden dni našla še nekaj novih nahajališč z dodatnimi popisi, vsi pa so bili na nadmorski višini med 800 in 1.000 metrov. Valerija je precej boljša fotografinja, poleg tega pa šolana botaničarka, kar bo še po- sebej prišlo prav, ko bova morala to rastli- no tudi opisati in jo umestiti v sistem naše Male f lore. Vrsta je sicer gorsko-sredozem- ska, razširjena v severovzhodni Alžiriji, Si- ciliji, južni Italiji in vzdolž Jadranske obale predvsem na Hrvaškem (najbližje Sloveniji Pritlični listi Andraževe kobulnice (čičarskega dolinca), ki so nama padli v oči na gozdarskem strokovnem izletu pod Slavnikom v drugi polovici junija leta 2020. Foto: Valerija Babij. Združba bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum) pod Slavnikom. Foto: Igor Dakskobler. 260 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 261Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika v njihovem delu Čičarije in v Gorskem ko- tarju, tudi na Učki, najprej pa so jo našli oziroma opisali na Velebitu, kjer ima klasič- no nahajališče) in v Bosni in Hercegovini. Slavnik je torej najbolj severna točka v nje- nem celotnem območju razširjenosti. Zdaj ji pač moramo dati tudi slovensko ime, najprej rodu, ki je nov za našo f loro, in tudi vrsti. Kako naj si pomagava? V herbariju sva imela vse dele rastline, jeseni sva nabrala tudi plodove in seme. Ob slovenskih imenih rastlin v povezavi z latinščino ne moreš mi- mo pokojnega Toneta Wraberja – kako te- meljito je v Proteusu pred okoli petindvajse- timi leti razlagal latinska imena rodov v na- ši f lori, v svoji nadaljevanki Latinska imena v naravoslovju. Pri črki P imena rodu Physo- spermum ni bilo, a se je dalo iz opisov dru- gih rodov razložiti: fysa (physa) = mehur in sperma = seme. To je tudi podlaga za nem- ško in angleško ime naše rastline. Hrvati jo imenujejo drugače. Rodu pravijo doljan in vrsti pršljenasti doljan. Kaj pomeni besedica pršljenasti, ni težko ugotoviti, je prevod la- tinskega verticillatum (vretenčasti – taka je namreč razvejenost stebla v zgornjem delu), a kaj pomeni besedica doljan? Moj rojak, imenoslovec in slavist Silvo Torkar, mi je lahko pomagal v toliko, da je ugotovil, da je občno ime doljan poimenovanje rastline Al- schingera verticillata (sinonim Physospermum verticillatum), ki jo veliki akademijski slovar hrvaškega ali srbskega jezika razlaga: neka trava, divji komorač. Zagrebški profesor bo- tanike Antun Alegro nama je pojasnil, da ime doljan izvira iz Dalmacije (Dalmatinske zagore). Tam ga je od domačinov slišal in prvi zapisal italijanski botanik Roberto de Visiani (1852), povezujemo pa jo z imenom dol v pomenu dolina. Torej bi po slovensko, tako meni Silvo, našo kubulnico lahko ime- novali vretenčasti dolinec ali velebitski ali čičarski dolinec. Če pa za podlago vzamemo njene nekoli- ko nabrekle (napihnjene) oziroma zaobljene plodiče, bi rodu lahko rekli zaobljenoplo- dni kobul, vrsti pa vretenčasti (ali visoki ali velebitski ali celo čičarski) zaobljenoplodni kobul. Sam bi to kobulnico najraje imenoval velebitski (čičarski) jelenovec, kajti prvo la- tinsko ime, ki so ga zapisali (bazionim), je bilo Laserpitium verticillatum. Po zgradbi socvetja je Physospermum verticil- latum tipična kobulnica; od podobnih vrst te družine pa se razlikuje predvsem po steblu, ki se v zgornjem delu vretenčasto razveji, in napihnjenih plodovih, ki niso nikoli krilati. Po listih podobne vrste, na primer iz rodov Laserpitium (jelenovec) in Angelica (gozdni koren), imajo plodove s krilci. Kobulnice niso ravno ugledne in iskane ra- stline, a zelo rada jih je imela pokojna Da- rinka Soban in o njih sva se včasih na dolgo pogovarjala. Nova med njimi v f lori naše države kljub precejšnji velikosti nima ka- kšnih posebnih lastnosti. Gozdarjem je bi- la najbrž nekoliko skrita zaradi razmeroma poznega cvetenja v drugi polovici junija in prvi polovici julija, botanikom pa morda za- to, ker v gozdu prav veliko novih vrst samo- Novost v flori Slavnika, portret čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Vretenčasta razvejenost čičarskega dolinca (Physopsermum verticillatum). Foto: Valerija Babij. Kobulček čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Plodovi čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. 260 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 261Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika v njihovem delu Čičarije in v Gorskem ko- tarju, tudi na Učki, najprej pa so jo našli oziroma opisali na Velebitu, kjer ima klasič- no nahajališče) in v Bosni in Hercegovini. Slavnik je torej najbolj severna točka v nje- nem celotnem območju razširjenosti. Zdaj ji pač moramo dati tudi slovensko ime, najprej rodu, ki je nov za našo f loro, in tudi vrsti. Kako naj si pomagava? V herbariju sva imela vse dele rastline, jeseni sva nabrala tudi plodove in seme. Ob slovenskih imenih rastlin v povezavi z latinščino ne moreš mi- mo pokojnega Toneta Wraberja – kako te- meljito je v Proteusu pred okoli petindvajse- timi leti razlagal latinska imena rodov v na- ši f lori, v svoji nadaljevanki Latinska imena v naravoslovju. Pri črki P imena rodu Physo- spermum ni bilo, a se je dalo iz opisov dru- gih rodov razložiti: fysa (physa) = mehur in sperma = seme. To je tudi podlaga za nem- ško in angleško ime naše rastline. Hrvati jo imenujejo drugače. Rodu pravijo doljan in vrsti pršljenasti doljan. Kaj pomeni besedica pršljenasti, ni težko ugotoviti, je prevod la- tinskega verticillatum (vretenčasti – taka je namreč razvejenost stebla v zgornjem delu), a kaj pomeni besedica doljan? Moj rojak, imenoslovec in slavist Silvo Torkar, mi je lahko pomagal v toliko, da je ugotovil, da je občno ime doljan poimenovanje rastline Al- schingera verticillata (sinonim Physospermum verticillatum), ki jo veliki akademijski slovar hrvaškega ali srbskega jezika razlaga: neka trava, divji komorač. Zagrebški profesor bo- tanike Antun Alegro nama je pojasnil, da ime doljan izvira iz Dalmacije (Dalmatinske zagore). Tam ga je od domačinov slišal in prvi zapisal italijanski botanik Roberto de Visiani (1852), povezujemo pa jo z imenom dol v pomenu dolina. Torej bi po slovensko, tako meni Silvo, našo kubulnico lahko ime- novali vretenčasti dolinec ali velebitski ali čičarski dolinec. Če pa za podlago vzamemo njene nekoli- ko nabrekle (napihnjene) oziroma zaobljene plodiče, bi rodu lahko rekli zaobljenoplo- dni kobul, vrsti pa vretenčasti (ali visoki ali velebitski ali celo čičarski) zaobljenoplodni kobul. Sam bi to kobulnico najraje imenoval velebitski (čičarski) jelenovec, kajti prvo la- tinsko ime, ki so ga zapisali (bazionim), je bilo Laserpitium verticillatum. Po zgradbi socvetja je Physospermum verticil- latum tipična kobulnica; od podobnih vrst te družine pa se razlikuje predvsem po steblu, ki se v zgornjem delu vretenčasto razveji, in napihnjenih plodovih, ki niso nikoli krilati. Po listih podobne vrste, na primer iz rodov Laserpitium (jelenovec) in Angelica (gozdni koren), imajo plodove s krilci. Kobulnice niso ravno ugledne in iskane ra- stline, a zelo rada jih je imela pokojna Da- rinka Soban in o njih sva se včasih na dolgo pogovarjala. Nova med njimi v f lori naše države kljub precejšnji velikosti nima ka- kšnih posebnih lastnosti. Gozdarjem je bi- la najbrž nekoliko skrita zaradi razmeroma poznega cvetenja v drugi polovici junija in prvi polovici julija, botanikom pa morda za- to, ker v gozdu prav veliko novih vrst samo- Novost v flori Slavnika, portret čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Vretenčasta razvejenost čičarskega dolinca (Physopsermum verticillatum). Foto: Valerija Babij. Kobulček čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Plodovi čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. 262 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 263Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika niklih cvetnic ne pričakujemo več. Vendar je vsaj na Slavniku njena številčnost zadovoljiva in rastlina za zdaj ni ogrožena, a vseeno je precej redka. Raste v gozdnatem okolju, ponekod tudi blizu pla- ninskih poti, a najbrž ne vzbu- ja pozornosti. Na tej botanično znameniti gori ima namreč hudo konkurenco. Ko prideš iz gozda, si namah v bujnem travniškem rastlinstvu, ki ti jemlje sapo od zgodnje pomladi do jeseni. Tu- di nama jo je vzelo, ko sva si po dopoldanskem iskanju čičarske- ga dolinca popoldne vzela čas za travnike – popisovanje in fotogra- firanje njihove pisane cvetane. O njej tokrat ne bova nič napisala, to je že področje naji- nega spoštovanega kolege Mitje Kaligariča. Pri Proteusu bi bili zelo veseli, če bi se nam spet kaj oglasil. Zahvala Dr. Silvu Torkarju se iskreno zahvaljujeva za koristne in nujne jezikovne izboljšave na- jinega besedila. Literatura: Čarni, A., 1999: Natural »saum« vegetation in Čićarija and on the Učka mountain range (NE Istria, Croatia). Natura Croatica (Zagreb), 8: 385–398. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3). Ljubljana, 427 str. Visiani, R., 1852: Flora dalmatica: sive enumeratio stirpium vascularium quas hactenus in Dalmatia lectas et sibi digessit. Lipsia (Leipzig): Hofmeister, 390 str. Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (15): Abecedni seznam rodovnih imen (Phacelia-Polygala). Proteus (Ljubljana), 59: 275–277. Plodeči zaobljenoplodni kobul v jeseni. Foto: Igor Dakskobler. Ni ravno vpadljiv, a je postaven, čičarski dolinec ob bukvi, v kateri združbi pogosto raste. Foto: Valerija Babij. Združba gozdnega roba, v kateri prevladuje čičarski dolinec. Foto: Igor Dakskobler. 262 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 263Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika niklih cvetnic ne pričakujemo več. Vendar je vsaj na Slavniku njena številčnost zadovoljiva in rastlina za zdaj ni ogrožena, a vseeno je precej redka. Raste v gozdnatem okolju, ponekod tudi blizu pla- ninskih poti, a najbrž ne vzbu- ja pozornosti. Na tej botanično znameniti gori ima namreč hudo konkurenco. Ko prideš iz gozda, si namah v bujnem travniškem rastlinstvu, ki ti jemlje sapo od zgodnje pomladi do jeseni. Tu- di nama jo je vzelo, ko sva si po dopoldanskem iskanju čičarske- ga dolinca popoldne vzela čas za travnike – popisovanje in fotogra- firanje njihove pisane cvetane. O njej tokrat ne bova nič napisala, to je že področje naji- nega spoštovanega kolege Mitje Kaligariča. Pri Proteusu bi bili zelo veseli, če bi se nam spet kaj oglasil. Zahvala Dr. Silvu Torkarju se iskreno zahvaljujeva za koristne in nujne jezikovne izboljšave na- jinega besedila. Literatura: Čarni, A., 1999: Natural »saum« vegetation in Čićarija and on the Učka mountain range (NE Istria, Croatia). Natura Croatica (Zagreb), 8: 385–398. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3). Ljubljana, 427 str. Visiani, R., 1852: Flora dalmatica: sive enumeratio stirpium vascularium quas hactenus in Dalmatia lectas et sibi digessit. Lipsia (Leipzig): Hofmeister, 390 str. Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (15): Abecedni seznam rodovnih imen (Phacelia-Polygala). Proteus (Ljubljana), 59: 275–277. Plodeči zaobljenoplodni kobul v jeseni. Foto: Igor Dakskobler. Ni ravno vpadljiv, a je postaven, čičarski dolinec ob bukvi, v kateri združbi pogosto raste. Foto: Valerija Babij. Združba gozdnega roba, v kateri prevladuje čičarski dolinec. Foto: Igor Dakskobler.